55. številka.
Maribor, dne 12. julija 1915.
Letnik YIL
Naročnina lista : =
Gelo leto	.	.	K12’—
Pol leta	.	•	„	6-—
Četrt leta	.	.	»	3‘—
Mesečno	•	„	1’—
Zmtaj Avstrije : = Celo leto	.	.	K	17'—
Posamezne Številke s:	10 vinarjev, s:
Ins er ati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne. :n
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in npravnifiivo: Maribor Koroška salica S. = Telefon Št. Ì13.
Neodvièétt prilliseli list sa slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.-12. ure dopold.
lise pri starem,
Naša fronta se razteza se verno od Krasnika, ob Bugu, ob Zloti Lipi in Dnjestru, — Zadnje dni nobene spremembe v postojankah. — Bitka severno od Krasnika se nadaljuje. — Italijani še po zadnji veliki bitki pri Gorici niso prišli do sape.
Mai© ljudstvo — višek požrtvovalnosti®
V nemškem listu smo čitali prejšnji teden, kako poroča častniki ž našega, južnega bojišča v .gorah prijateljem 'domov toed drugim : „Domače prebivalstvo je ideal, je višek požrtvovalnosti.“ Stori vse — hotel je reči — kar more, da gre vojaštl.u na roko, da mu pomaga, da mn dela bivanje tukaj prijetno in pa ljubo.
Malo preje je isti nemški list prinesel poročilo z italijanskega bojišča in sicer zopet iz krajev, kjer bivajo Slovenci. Pravi med 'drugim: „Čudovito dela tu domače prebivalstvo, Katero prev ora najvišji duh požrtvovalnosti in junaštva. Staro in mlado, starčki, žene, dekleta in dečki, saj možje so tudi na vojski — vse pomaga v najhujšem ognju, na najbolj nevarnih krajih. Seveda smo jim hvaležni, a kaj takega mora se videti. Sinoči nam je prinesla celemu strelskemu roju neka komaj 141etna deklica 21 krat rodo, ki smo jo vsi zaželeli.
Pravijo nemški vojaki, ki so se ob izbruhu vojske z Italijo vozili skozi Dolenjsko, Kako so jim naši ljudje prihajali nasproti ter jih pozdravljali z vso ljubeznijo ter jim dajali, kar' si je moglo v sedanjih razmerah srce poželeti. Pisali so zopet nemški vojaki poročila domov, kjer omenjajo, kako so jih slovenske množice na Gorenjskem ob postajah sprejemale, obsipale s cvetlicami in jih pogoščale. Gledamo mi z lastnimi očmi tukaj, kako rado prihaja naše ljudstvo na mesto, kjer dobijvajo ranjenci prvo zdravniško pomoč, da jim daruje različna krepčila, mleka, vina, in slično.
Na celi Črti je slovensko ljudstvo pri vojaku, ki mu brani domovino. Tega branitelja1, ljubi, moli zanj, trepeče za njegovo življenje in mu služi ter mu daja vse kar more, da bi ga Bog obvaroval na straži — proti zavratnemu Lahu. Ni čuda potem, daj mu voj au, Če opazi morda znake bojazni, krepko, odločno in z ljubeznijo zatrja: Ne boj se, brate; dokler spio tukaj mi, Lah ne pride sem!
Toda požrtvovalnost našega ljudstva ne izvira samo iz spozbapja, da gre za eksistenco njegovo in njegovega slovenskega domovja, ampak iz globokega zavedanja, da treba storiti in žrtvovati vse, da se o-hrani naša skupna domovina, n Uš a habsburška monarhija.
Naše ljudstvo je bilo ravno tako požrtvovalno pred letom dni, ko se je Italija še hlinila, zaveznico naše države. Kako navdušeno so šli tedaj naši je in fantje na boj za brämbb domovine na severni Kako požrtvovalno je naše ljudstvo pris; sirijski Rudeči križ, za vojnopomožne	..
v razmerah, ki jih ne bodemo morali —Ifnik(&^
Ku-	. m al fonvp,
um • o •	. ..	„	t u|
Pa božja prevjidnost se kaflr &vSàuP beffici v
možV ;
oS

nemških listih pišejo sedajo sko ljudstvo najvišji Staro in mlado, starčki,, pomaga v n"’1””*''”' jih.“ Kako se; ta spremenj^!
dno enako. K njegovemu zfiljenju' in ^uSt\(f^ahftl
■: 'a-u|bv
,, ________________,	..S0J
,Ì9nJ imavsinbii irmi
'01 08 id. M. joznali ! ;
cs
'rè1
O'
ze
od nekdaj spada tudi ljubezen do ivere, do doma in do cesarja. Sedaj imajo priliko gledati in proučevati vse to tisti, ki so nas preje poznali samo po imenu, ter iz predalov nam zagrizeno-sov,raznega časopisja,, In ko gledajo od blizu naš dom in ljudstvo, ki v njem prebiva, tedaj se čudijo in se divijo. Kaj takega niso še videli nikjer — tu je višek’požrtvovalnosti!
Mi z notranjim zadovoljstvom bilježimo' to veliko spremembo, ki se je vršila pri drugih narodih glede našega ljudstva, ter gremo mirno naprej našo pot po starem geslu: Vse za vero, dom, cesarja!
Italija m Srbi v Albaniji*
Sala n d r a , predsednik italijanskega ministrstva, j,e šel v glavni stan. To potovanje je vzbudilo mnogo pozornosti in mnogo se je ugibalo, kakšen povod ali kakšen namen je imelo. Gotovo, je, da je I-rnel opraviti Kaj važnega in da se ni razgovarjal ö vremenskih poročilih generala Cadorna, kolikor zadevajo samo vreme. Med mnogimi mnenji o-Salapdro-vem potovanju je značilno in morda resnici najbližje mnenje nekega italijanskega parlamentarca, ki 'je bil vedno za nevtralnost Italije. Ta mož meni, da je Halon drove pot ne samo časovno, temveč tudi vzročno spojena z 'd o g od ki v Ä1 b a n. i j i. ’Ako je to res, potem bi imeli en dokaz več, da je med Italijo in drugimi vlastmi. četvernega sporazuma že nekaj ne. sporazuma. V naslednjem podamo misli omenjenega. italijanskega politika.
'Srbsko in črnogorsko podjetje v Albaniji je napravijo na italijansko javnost, zlasti, pa na kralja, silno mučen vtis; kajti Anglija, ki se je v imenu trojnega sporazuma pogajala z Italijo, je dala izrecno zagotovilo, da Italija pri ziajsedenju Albanije ne bo našla ovir. Srbija in Crnagera sicer v albanski zadevi nista hoteli dati pismenih zagotovil, toda Anglia je upala, da bo ruski, vpliv odvrnil njuno vmešavanje v albansko vprašanje. Rusija je, svojima balkanskima, varovancema sicer namignila, naj bota mirna, pa ta dva sta migljaj tako razumela, 'da ga je Rusija dala iz ozirov na, svoje zaveznike, da pa. ne bo dejanski nastopila, če Sie v Albaniji kaj zgodi, in sla zasedla Elbasan, Drač in S kader. Calandra je, opozoril angleškega veleposlanika na obljubo:	angleški velepo-
slanik se je posvetoval s francoskim in z rpsMtol
prisiljen, 'da se je moral pri Gorici spustiti na našo zemljo.
Na tirolskem in koroškem obmejnem ozemlju le artilerijski boj in praske. Napadalni poskus dveh i-talijanskih bataljonov na Col di- Jano (pri Buchen-steinu ob izhodno tirolsko-italijanski meji, severno od gorovja Marmolata) je bil odbit.
Dne 10. julija.
Na primorski bojni črti je bilo vobče mirno. Sovražni napadalni poskus pri ZdravSčini je bil ' odbit.
Na koroškem obmejnem ozemlju je bil odbit sovražni napad na naše postojanke severno-izhodno od sedla Križni Vrh. Proti Col di Lani je predvčeraj 8. julija prodiralo več sovražnih bataljonov, ogenj iz naših utrdb jih je pa prisilil, da so se morali umakniti. Včeraj, dne 9. julija, popoldne je napravil sovražni bataljon nov napad. Sele, ko se je našim postojankam- zelo približal, so ga naše čete začele obstreljevati in moral ge je is to tako umakniti pod težkimi izgubami.
Vrli naši strelci so pokazali v uspešnih bojih v. zelo težavnem visokem gorovju veliko veselja do pod-vzetij.
Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
*
* *
Bitka na bojni črti ob Soči je stala italijansko armado toliko žrtev, da se sedaj ne more odločiti za nova večja povzetja. Pač pa je bilo sovražno gibanje " ob izhodno-tirolski meji zelo živahno, toda tudi tokrat popolnoma brezuspešno.
Uradni opis velike bitke pri
Gorici.
Iz vojnega časnikarskega stana se o vjeliki bitki, ki se je dne 5. julija vršila na italijanskem bojišču, poroča dne 8. julija sledeče: ' .if hod ui «j,il
Proti goriški;:jno^j;	3%č©| jguv^jžnii
d n e S. julija ob 4. uri popoldne iz vseh svojih topov; izredno silovito streljati. Svoj ogenj je sovražnik pred tseni ošrčdotočil na prostor priPeVn i in P o d g o r	pThdpéldné JS* pfičepišdvraž-
tìllQ nùpadatìslzidniapterije. iPiršti? krajteoö sl a v j e so
Rusija pripravljen a, ;
v Nišu in Cetinju,r^Lodgpvpr naoteipjKiiazpoopoŠre-dovanje so, Srbi ojačili	.mou j Ao
nadaljni sovražni-napad -in sicer po junaških'dalmatinskih idomobBaucite^iiDaltoatiiioe -jftjpzeegnjem v bok
ni
«
"r§ii Invela n n iav
08
sMv fljliÄ ute 5 L' .
I#!««1''
~ ~if p-
ouvurs ßftevoa fJ
im
m
mm m 93 B s S |W|| IISSI
ilkLoain feM nor
biĐ og@ dio. na
£0J«
QÌ 09Uod
mm
ibirj
m9oiß^0 s °* {“n^sffflTfrf^ilošas iiafi leiod
odločil..f Poškušeni „	pri
LoÖniku je biPitVÄifetoal^iddbitv V poznejšem sovražnem napadu na ta prostor je naša artilerija sovrar žne čete zelo. uguešno ofetrelieV|la,.x|Cela tamošnja gorska*piMiitì?.jfe Ma (Max -H.-Älnem artilerijskem ognju. Napad sovražne infanterie na prostor pri Ločniku je bil po odločnem-protinapadu. brnskega péSpolkàg ual>sowhafnik(ur;0alevq krfioeuš&jaSno odbit,-oUe&šovbažMKinhpadov hàrpitistobi^rlvRedìpugliji je r sbdlonbreziišpešmh kljub snditemui soVhafneitoi! artile-dc i4^k6toùu^iijiùflBfi9Éo^®ugkno|e VičrnrtiiejMi'i sevra-/02
mit *I05i	,.U8Q§U S9Š
08 ilev9šrnqsl 4
ßlhsdnh: seofufegh^aaü. sa idi n Paj1sh olmi qns vj |£ß|feqßo Hiqoi imirdišna g ioi,ßön hem «h .egei Belav	vA figuih At
te-s^ v.	¥ ^M®°toafiMMe|8 -
razmeroma mir. Italijanski zrakoplovdCjes bil
ßfalÄPBdäslfeoV; tifgpdejnjirtii. enebatalfon11 bersagläetj ev, 9&re©bafiipb^pždniifeéSB®.® rdčMrmi ^aphtami,. napadlo naše postojanke v tem.-rödemij®. IdA vendan na-jdufeftJ«Öifc®l8'shteSi.!igQ	«gfotniii bersag-
; i di|diqrje¥; 'l'préd^tìaSéfdbónté pa -jeibhlefaK); 250’TStotvilI at58 / j .C£jiJ}dfndsi do ni opici! s deoiequri aooiaev
##°póstéjtfnk'e na
bližnjih ^drsMBj^lauotahci^ ošt àie M vfeleft' <tzb ohne g a
zadržanja vrle najše infanterije, zakar ji gre vsa hvala, v naših rokah.
Dtajn pozneje i je odbil zagrebški domači polk ponovne sovražne napade na južni strani Krna kljub srditemu italijanskemu artilerijskemu ognju in je obdržal vse postojanke, pred katerimi je ležalo vse polno mrtvih Italijanov. Ob srednji Soči so se ta dan vršili na nekaterih krajih artilerijski boji in manjše praske. Pri goriški mostni utrdbi so naši neki sovražni oddelek, ki se je vgnjezdil pri kočniku, z nenadnim naskokom in artilerijskim ognjem prisilili vi divji beg.
Drugi dan so Italijani na južni del mostne u-trdbe* zopet naperili hud artilerijski ogenj. Ob 7. uri zvečer je bil srdit sovražni napad proti južnemu delu Podgore odbit. Ravnotam sta se ponesrečila še dva druga sovražna napada, kar se imamo z'ahvalifi junaštvu dalmatinskih domobrancev. Sovražnik se je pod težkimi izgubami umaknil. ITudi ob robu gorske planote je bilo več sovražnih nfapadov pod prav malenkostnimi lastnimi izgubjami odbitih.
Boji ob spodnji Soči
Vojni poročevalec lista „Zeit“ opisuje:
Ob Soči se že dva dneva krvavo vojskujejo po noči in po dnevu za zmago, ki jo trdno drže naše čete in si je ne bodo pustile iztrgati.
Sovražnik je zbral impozantno število težkih t o p ov. Z višjih točk obstreljuje goriško mostišče in vrhove. Se hujše obstreljuje na, jugu. Naši drže, kakor znano, Doberdobsko visoko planoto, pusto slovensko pokrajino, ki sega kakor koleno v doline ob spodnji Soči. Nekoč se je celo z morja vmešaval o-genj nekaterih italijanskih torpedovki v artilerijski boj, , a ta šala je trajala le toliko časa, da niso pregnale naše baterije ladje.
,Obstreljevati prično ob jutranji zori in obstreljujejo do popoldneva. Večkrat poka tako na gosto, kakor če streljajo strojne puške. [Vsa okn'a v okolici šklepetajo, zid poslopij se trese. Italijanski topovi so nekateri zelo težki.
Na obnebju se vidijo cel dan sovražni privezani zrakoplovi. V njih sede italijanski opazovalci. Tudi letalci večkrat prilete. Enega je neki naš top nedavno sestrelil.
Z več ugodno ležečih točk sem z daljnogledom in s prostim očesom opazoval izborno delo nar ših topničarjev. Videl sem,,kako so obstreljevali neki italijanski tabor. Takoj po prvem strelu so ljudje vsi zmešani bežali. Tudi nad tvornicaani angleške družbe „Adria“ sem videl, kako so padali naši Šrapneli in granate. Niti enega nisem videl, ki bi ne bil zadel.
Zvečer pojenjava boj s topovi, iTnintam napada italijanska pehota. Napadi se po noči nadaljujejo. Pehota neha napadati proti jutru, ko se zopet obnovi dvoboj s topovi.
Pri Zagradu, kjer se dotika kraška planota reke Soče, sovražnik vedno poizkuša, da bi prekoračil Sočo. Slavni „Otok mrtvih“ poizkušajo vedno z-nova zvezati z mostom z zahodnim bregom Soče ; naši mostove vedno porušijo, vselej se napadalci — ne vračajo živi. Zelo živahno so se n!a primer dne 1. jur lija tu borili. Italijani so udrli v naše postojanke, a so bili takoj vrženi iz njih, dasi jih je bila cela divizija. 1000 italijanskih mrliče^ je obležalo; pokopati p'adle ali pomagati sovražnim ranjencem ni bilo mogoče, ker se je ves Čas obstreljevalo.
V: mesto Tržič še vedno udero naše patrulje in naši oklopni vlaki. Nedavno se je mlad, čvrst poročnik nekega dunajskega polka, Scheiehelbauer, peljal z delavskim železniškim vozičkom do tržiškega kolodvora, seveda po noči. Poslušal je, kako so tam Italijani zabavljali Čez slabo vreme.
Naše čete so dobro preskrbovane in dobre volje, kakor pravi Avstrijci; Ce jih hočejo zamenjati, pa prosijo, naj jih puste še nadalje v, ognju, in komaj čakajo trenutka, ko se izpremeni slavna obramba te svetovne vojske v sveže prodiranje.
■	m
Kako je v Gorici.
„Novi Cas“ piše:
Zadnje dni prejšnjega tedna, dne 24, in 25, junija, je zavladal v Gorici precejšnji strah radi nenavadnih gostov, ki so se vanjo prikradli. Imeli smo priliko, seznaniti se v neposredni bližini z laškimi šrapneli in granatami. To je vplivalo na ljudi tako, da so mnogi mesto zapustili. Danes pa izgleda mesto zopet — kot navadno.
Ljudje so dosedaj pravzaprav dvakrat bežali iz mesta. Prva selitev se je vršila ob času vedno bolj rastoče napetosti z Italijo in ob izbruhu vojske ž njo. Tedaj so odšli vsi oni, ki jim je radi posebne varnosti zapovedala višja oblast, in bojazljivci.
Vseh skupaj ni bilo ravno mnogo, vendar pa spada k njim tudi naš deželni odbor. Življenje v mestu je radi tega ostalo isto kot prej. Drugi beg se je izvršil prejšnji teden, ko so Lahi pričeli pošiljati svoje granate na naše glave. Bahali so se baje, da morajo dne 24. junija v Gorici'kosi ti, v, Ti r s t u pa večerjati. Treskalo je, luknje so se kazale v zidovih, šipe so se sem pa tja razbijale, kroglice so skakale po cestnem tlaku, vznemirjajoče novice so kar vstajale in se širile — ljudje so se pričeli bati za svoj e življenje in odhajali So trumoma proč navzlic dežju in nalivom.
Sedaj pa je spet vse kot prej. V mestu so ostali tisti, ki se ne bojijo vojske z Lahi, ki se tudi ne bojijo laških šrapnelov in granat. !Mi mislimo,, da bi tl zapustili mesto samo Še v enem Slučaju — namreč če bi Lah prišel v Gorico, toda to se np bo zgodilo, zatorej ostanejo, če Bog da, še tudi nadalje v mestu. Oe bo kaka sila, pojdejo morda v kleti — ampak n,e iz mesta.
Pogumne Solkanke.
V	predpoldan skih urah je po ulicah zelo živahno. Solkanke dohajajo v mesto, kakor druga leta. Ne padanje šrapnelov so se privadile. Njih tresfcanje jih vznemirja le v toliko, da si rečejo: „Me bo že Bog varoval.“ Sicer pa gredo vsaka po svojih opravkih bodisi v mesto, bodisi na polje. Žene iz Šempetra, Bilj, Vrtojbe itd. nosijo mleko, sadje in zelenjavo prav tako na trg kot poprej.
Razpelo ostalo nedotaknjeno.
Tudi dne 7. junija so že Lahi obstreljevali goriški most in Gorico. „'Slovenčev poročevalec piše:
Po dveurnem obstreljevanju je most še vedno stal. Zvečer sem si ga ogledal. Razen dveh lukenj, ki so jih paši pionirji že popravili, je ostal nepoškodovan; laško obstreljevanje se je popolnoma izjalovilo. Pač pa je Ciril-Metodov vrtec onkraj mosta popolna razvalina. Ena sama granata je razbila streho in vse do pritličja. Ostal je le del hiše, od drugega štrli le golo tramovje in porušeno zidovje^&^ečerno ne-
Z neko radostjo me je peljal Fogarjev čuvaj, (čigar soproga je oskrbovala vrtec, ki je bil v pritličju, med tem, ko so oni imeli stanovanje v prvem nadstropju) po razvalinah in mi pokazal skozi tramovje edino steno prvega nadstropja, ki je ostala cela. Sredi stene pa je viselo razpelo z oljkovo vejico in ob strani ura in štiri nazorne slike za otroke: pomlad, poletje, jesen in zima. Vse drugo je ležalo pod razdrtinami,
„Pojdite z menoj!"
Splaziva se po tramovju še višje.
„Da bodete Videli križ od blizu!“ mi je rekel stari Mikuluž in skakal z mladostnim korakom preko kupov kamenja, opeke, ometa in desk pred menoj, dokler se nisva splazila preko tramovja skoro do križa.
„Glejte! Dn sam je ostal nedotaknjen!“
In v dobrodušnih očeh mu je zasijal žarek hvaležnosti in udanosti: „Kdor hoče razumeti, naj razume ! “
Kako so so obnašali „osvobodi telji” v okolici Krmina.
Kako italijanski vojaki .„(rešujejo'“ Italijane iz avstrijskega Jarma;“, nam jasno kaže naslednje poročilo :
V	Farri so poskušali laški konjeniki odžagati cesarjevemu kipu glavo, ko pa to ni šlo, so spomenik prevjrgli, tako da je sediaj glava odletela. Neki laški jezdec jo na to pobere in z veselim vpitjem hitro zdirja z cesarjevo glavo v nahrbtniku proti svojemu oddelku. Porušenje tega. spomenika se je seveda primerno slavilo ob z vinom obloženi mizi, kjer ni manjkalo visokih in ošabnih govorov. Pijani jezdeci so zagotavljali okoli stoječim ljudem, dia bodo opravili v bodočnosti na isti način kot s cesarjevim kipom, z vsakim Avstrijcem.
V	Krmin so vkorakali bersaglieri na posebno slavnosten način. Novega župana so pripeljali kar s seboj. Obdan od drugih častnikov je prišel v mesto na čelu enega bataljona medi zvokom godbe in vriš-čem laških vojakov. ,Ta župan se imenuje Perusini, dobroznani iredentist, ki je pred izbruhom vojne utekel v „.blaženo“ Italijo. — Sedaj so prajvega župana odstavili ter odpeljali v notranjost Italije.. — To se je seveda slavilo zopet pri (velikem banketu, Čigar konec je bil ta da so šli vsi na glavni trg, kjer še stoji kip avstrijskega cesarja !MjakSimilijana I. ; tu so spomenik podrli in ga odpeljali proč.
Tudi v Sv, Lovrencu pri !Moši niso bili Lahi nič boljši. Staremu tamošnjemu župniku so laški vojaki z udarcem potisnili klobuk čez ušesa,- ker jim ni hotel dati zaželjenih informacij. Izpraševali so ga Še nato dalje, a ker se jim še vfedno ni hotel udati, so ga med udarci s puškinimi kopiti odpeljali ,V zapor. Vsak drugi, ki se je ogorčen izrazil vsled tega surovega nastopa, je bil zvezan in enako odpeljan v zar pore.
Italija zaprla celo Adrljo.
V ukazu italijanskega armadnega vodstva se, določa, da je odslej zaprta cela Adrija, torej tudi južni del Adrije. Kot vzrok se navaja, ker baje uvažajo grške ladje v Avstrijo različno blago in ker je nastala velikja potreba, da se nadzoruje albapsba morska obal.
Italijani ne marajo iti pred Dardanele.
Berolinski .„Lokalanzeiger“ poroča iz Carigrada: Dobro poučene osebe so prepričane, da Italija» kljub pritisku, ki. ga vršijo Angleži nad Ujajijani, ni pripravljena pomagati Angliji in Franciji pri Dardanelah. V prvi vrsti je tega kriva nevolja, ki vlada v Italiji nad Angleži, kjer ti niso držali svojih obljub» glede denarne pomoči Italiji. Za sedaj Italija nima povoda, da bi žrtvovala ladje in čete, da bi s tem pomagala Angliji iz težavnega položaja na Galipolu. Merodajni Italijani pa tudi dobro vedo, da so branitelji Dardanel v. stanu, vzdržati tudi napad, ki bi še-bil ojačen po italijanskih četah, Radi tega ni nobenega povoda, da bi Italija ugodila angleškim željam in žrtvovala za to svoje ladje in vojaštvo. Vsekaifcor se še sedaj nikakor ne da sklepati, dal bi bilo pričakovati prekinjenja diplomatičnih odnošajev med Turčijo in Italijo.
Avstrijska uradna porodila»
Uradno se razglaša:
Dne 9. julija:
Splošni položaj na severo-izhodu je nespremenjen. Na Rusko-Poljskem in na višinah severno od Krasnika se boji nadaljujejo. Kakor v prejšnjih dnevih, so bili tudi včeraj odbiti skrajno srditi napadi na več mestih bojne črte.
Na zahodni strani Visle smo obdržjali v naši o-blasti vse Rusom odvzete postojanke.
Dne 10. jnlija.
Položaj je vobče nespremenjen. Severno od Kržišnika so Rusi v pretečeni noči zopet brezuspešno ponovili svoje napade.
Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pl. Höier,
podmaršal
Velika bitka pri Krasnika se nadaljuje.
Pri Krasniku se še vedno nadaljujejo hudi boji. Rusi so poslali na to ozemlje velikanske množine vojaštva. Odločitev še ni padla, Dočim valovi borba na tem ozemlju semtertja, ne da bi prišlo do odločitve, je vojni položaj za Ruse zahodno od Visle in izhodno od Krasnika zelo neugoden. Odporna sila Rusov pri Krasniku je dozdevno zadnji poskus, da bi se njihov položaj še bolj ne poslabšal. Sodeč po dosedanjih, izkušnjah pač ni nobenega povoda za strah» da bi bili uspešni ruski napori.
Noto velika bitka.
Iz Kodanja poročajo: Polkovnik Zumskij pojar snjuje v listu „Birževija Vjedomosti“, da se pripravr ljajo novi veliki dogodki. Boji se začenjajo na celi črti od Baltiškegla morja do Bukovine. V okraju Prasz-nysz govore topovi, V baltiškem ozemlju se dogajajo vedno hujši spopadi in tudi na Bzuri, o kateri se ni Štiri mesce' nič slišalo. Zdi se, da je bila gališfca o-fenziva avstrijsko-nemške armade le predigra veliki bitki, ki se bo bila na celi fronti.
Lublin in Holm.
Krakovski list „Czas“ poroča: Bržčas bodo Rusi poskusili ubraniti Lublin in Holm. Ce bi sei nem-ško-avstrijski armadi posrečilo pregnati sovražnika iz njegovih sedanjih postojank na sever, bi se začel boj za Lublin in za železniško črto Ivangorod-Holm-RqVuo, ki se križa v Lublinu s progo Lukov—Lublin in v Holm s še važnejšo črto Brest-Litovsk—Holm-V trenotku, ko bi avstrijska in nemška armada obvladali ti dve važni križišči, Lublin in Holm, bi bila pretrgana neposredna zveza med poljskimi in litovskimi trdnjavami Ivangorod, Varšava, Novogeorgi-jevsk, Brest-Litovsk, Orodno, Kovno in med volinjs-kimi trdnjavami Luek, Rovno, Dubno. Vojna bi pa s tem stopila vi novo dobo, ki bi se jo lahko imenovalo: boj za zadnji del Poljske.
Varšava v enem mèscu v nemških rokah?
Iz Petrograda se poroča: Rusko armadno sodstvo razglaša uradno, da so vrgli nemšM zrakoplovci veliko letakov na Varšavo. V teh letakih se zatrjuje, da bodo Nemci zaisedli v enem mescu Varšavo.
Rusija upa.
Iz Mosikve se poroda:	Tukaj upajo, da bode
spravila Rusija že v štirih tednih na gališko bojišče potrebno število čet. Ruska armada bjo mnogoSteyil-nejša, kakor avstrijsko-nemške armade, ter se upa, da bodo Rusi zopet prav kmalu zasedli celo Galicijo.
Boji ob besarabski meji.
Iz Bukarešte se poroča: Avstrijsko-nemške čete so po hudih bbjih napodile Ruse iz Bojana, prekoračile reko Prut in udrle v Besarabijo. Rusija je že spravila iz Besarabije vse bolane in ujete v notranjost Rusije.
Belgijska armada je mnogo boljša kot angleška.
Listu „Frankfurter Zeitung“ se poroča iz Haaga.:	V Haagu izhajajoči časopis jVlaamsche Stern“
poroča, da znaša belgijska fronta sedaj 54 km. To fronto brani 100.000 mož belgijske armade. Angleško bojno črto v Belgiji in na Francoskem brani 700.000 mož in je komaj še enkrat tako dolga kot črta, ki jo ima v obrambi belgijska armada. Iz tega se razvidi, da je bjelgijska armada mnogo več vredna kot angleška, Belgijska armada je sestavljena, iz samih prvovrstnih čet. Belgijske rezerve, ki so se v Franciji iz-vežbale, štejejo, kakor poroča „Vlaamsche Stern“, že «akih 40.000 mož.
Vojni stroški.
Po računih, ki so zdaj objavljeni v raznih listih, so Avstrija, Nemčija, Angleška, Francija in Rusija že do konca mesca maja najele 62 milijard mark vjojnega posojila. V to svoto pa niso všteti različni bančni predujmi, potem iz vojnih rezervnih zakladov vzete svote,- vojne kontribucije itd., računa se pa, da ima samo zgoraj imenovanih pet velesil dose-daj 80 milijard mark ali 96 milijard kron vojnih izdatkov, Turčija, Srbija, Belgija, Crnagora pa imajo tudi velikanske stroške.
Raznoterosti.
Pogreb preč. g. kanonika J. Kavčiča v Mariboru je bil nad) vse slovesen. Duhovni sobratje, bogoslovci, šolske sestre in njih gojenke ter veliko število vernega ljudstva je spremilo telesne ostanke blagega ranjkega od postaje do stolnega kapitelja, kjer je prevzv. knezoškof ob veliki asistenci blagoslovil truplo. Oid tam se je pomikal sprejvod v stolnico, koder so se opravile za ranjkega mrtvaške molitve. Od stolnice na tezensko pokopališče je vodil sprevod p.
n.	g. kanonik in ravnatelj dr. 'Matek. Dlaßiravino je to pokopališče zelo oddaljeno, je vendar veliko duhovnih sobratov in vernega ljudstva* posodilo ranjkemu zadnjo pot do hladnega groba. Mafrsikatero oko je bilo solzno, ko je rakev izginila v zemlji. S kanonikom Kavčičem so pobožni verniki izgubili svojega zanesljivega in neutrudljivega dušnega vodnika, ki je svojim ovčicam bil gotovo v(saki dan na razpolago zjutraj in zvečer, reveži pa svojega skrbnega krušne-gjai očeta, ki je vselej rad pomagal, kjer je le bilo mogoče. Ranjki je bil povsod priljubljen, kajti bil je tih, miroljuben značaj, do skrajnosti vsestransko delaven, vi svojem mišljenju in svoji sodbi vedno pravičen, pri tem pa skromen in ponižen, kakor da bi ga ne bilo — bil je kremenit značaj, kakor se jih malo nahaja v človeški družbi. O. kanoniku Kavčiču se lajhko reče: V čednosti je živel, v spominu živi, v slavi bo živel nja veke! N. v m, p.I
Duhovne vaje za čč. gg. duhovnike v Celovcu. Pri pp. jezuitih v Celovcu, Benediktinski trg štev. 10, se bodo vršile tridnevne duhovne vaje za Čč. gg. duhovnike v sledečih rokih: 1. do 10. julija zvečer do
28.	julija zjutraj ; 2. od 9. avgusta zvečer do 13. avgusta zjutraj; 3. od 23. avgusta zvečer do 27. avgusta zjutraj ; 4. do 13. septembra zvečer do 17. septembra zjutraj. — Velečastiti gospodje duhovniki naj se blagovolijo pravočasno zglasiti pri p. superioru Avguštinu Lamprehtu D., J. — Ce bi utegnile nastopiti nepričakovane ovire, izostanejo duhovne vaje.
17 goriških, večina furlanskih duhovnikov, interniranih v Italiji. Dne 6, julija je došlo na prevzr-višeni knezonadlškofijski ordinarijat v Gorici pismo, ki je je poslal dekan v Gradiški, velečastiti gospod Karol Sfacul, in ki ima naslednjo vsebino: Cremona, dne 11. junija 1915. Velečastiti knezon ađškof i j ski ordinarijat! V smislu dobljenih navodil sporočamo pre-vzvišenemu ordinarijatu, da se nahajajmo internirani v Cremoni v nekem vzgojnem zavodu in da se nam prav dobro godi. Škof v mestu je bil tako prijazen, da nas je obiskal in nam dovolil imeti sv. mašo. — Naš naslov je: Cremona, Comando Deposito 65 Fanterìa^ Preudari: Karl Staenl, Gradiške*; Mesrob Ju-stulin, dekajn, Visco; Em. Ulian, Versa; Alojz Mor-sutt, Perteole; Gvaltir Venier, Saciletto; Herman Rosin, Villa Vicentina; Ivan Evgen Marangon, St. Vid
ob Toru; Ernst Scremili, Nogiaredo; Desideri] Spa-gnul, Krmin ;, N. Zanolla, Krmin; josip Calligaris, Aiello; N. Caucig, Slovrenc pri Maši; Nikodem Plet, Romans; Ivan Mondini, Ckiopris; Izidor Primos, Medea; Frane Marinič, Kojsko v Bpdih; Andrej Uršič, Slovrenc pri Neblem v Brdih.
Ne bojte se! Plašljivou, ki se je bal, da vdere-jo Lahi ztìajpazdaj v Gorico, je* odgovoril; junaški Dalmatinec: „Ne bojte se! Dok.ima ovdje Dalmatinaca, ne če vrag doči simo,“
Trst dobiva značaj avstrijskega mesta. Listu „Neues Wiener Journal“ se poroča iz Trsta: Kakor znano, se je že več let zaradi ljubega miru molče trpelo, da je imel Trst značaj kajkega italijanskega mesta v kraljevini Italiji, ne pa značaj avstrijskega mesta. Tržaški mestni uslužbenci so do sedaj nosili u-niforme popolnoma po italijanskem vzorcu; tržni komisarji n. pr, so bili oblečeni, kakor italijanski ka-valerijski častniki. Sedaj bodo pa dobili vsi uniforme po vzorcu dunajskih magistratnih uslužbencev. Tudi grb mesta so po iredentistično spremenili in v zadnjih letih je izginil še celo avstrijski orel na grbu tržaškega mesta. Vladni komisar je sedaj odredil vse potrebno, da dobi Trst zopet avstrijsko zunanjost. K temu je tudi bilo potrebno, da so se imena nekaterih ulic, ki so bila v zadnjih letih iredentistično spremenjena, odpravila; in nadomestila s starimi imeni. Tlako je Trst zopet- dobil značaj avstrijskega mesta.
Iz hrvaškega sahora. V seji 15, junija je interpolimi poslanec Radič glede razmer v Dalmaciji. U-temeljeval je sledeče : V vojski proti Srbiji so pokazali Hrvati, da hrvaško vprašanje no bo rešeno od ‘Srbije, ampak v okviru monarhije od Hrvatov samih. To bodo Hrvati dokazali tudi proti novemu sovražni, ku. Do sedaj so bili Hrvati na* škodo monarhije zapostavljeni in izročeni Italijanom, Tako se namreč vlada, kakor je nekdo rekel, v Dalmaciji, — Nadalje je posl. Radič opozoril na napačno politiko o vprašanju glede Adrije. „Avstrija je hotela imeti Nomee ob Ad-riji, Madžari zopet so hoteli imeti madžarsko morje. Te napake se morajo sedaj popraviti. Hrvati bodo svojega kralja povzdignili do neba, če bodo jednakopravni z drugimi, Oboroženo hrvatsko ljudstvo se bije za svojega kralja in za se.“ — Potem je govornik slikal razmere v Dalmaciji, „kjer se občinska zastopstva razpuščajo in najboljši sinovi preganjajo, do-čim oblasti niso videle, kako* v Zadru iredenta ovete in prav odkrito agitira za Italijo, Italijani so bili od. likov,ani, dasi so veleizdajalci proti Hrvatom*. Sedaj je prišel čas, ko mora priti notranje osvobojenje, kjer se mora vsa dosedanja krivica popraviti.“
Slavni hrvatski slikar Viali o Bukovac, profesor na praški akademiji za vpodobljajoče umetnosti, je slavil dne 4. t. m. svojo 601etnico. Bukovac je začel svojo karijero kot čistilec vagonov v južni Ameriki, kamor je bil prišel „,s trebuhom za kruhom.“ Njegovi predstojniki so postali na mladega Hrvata, ki je v prostih urah risal znamenite karikature, pozorni in nekateri premožnejši južnoameriški Hrvati so ga priporočili škofu Strossmlayerju. Ta ga je poslal v Pariz, kjer se je nadarjeni Bukovac kmalu odlikoval po svojih življenja in barve polnih slikah. Pozneje je živel Bukovac precej časa v Zjagrebu, kjer je odločilno vplival na mnoge mlade hrvatske slikarje. Pred 10 letimi mu je ponudila praška slikarska akademija profesuro in od takrat deluje Bukovac v Pragi. Jubilar, ki spada med najbolj nadarjene in najproduktivnejše jugoslovanske slikarje, je rojen v Caotatu pri Dubrovniku.
Hrvatski nagovor v Zadru. Hrvatski listi poročajo: (Tudi dalmatinsko glavno mesto Zadar je slavilo zavzetje Lvova. Pri tem se je dogodil zanimiv slučaj: Župan Ziliotto je stopil na balkon rotovža m nagovoril zbrane manifestante v italijanskem jeziku. Toda množica mu ni dala govoriti ter je zahtevala hrvatski nagovor. Splošni želji je ustregel neki čar stnik, ki je pozval manifestante, naj zapojejo hrvatsku cesarsko himno in „Lepo našo domovino.“ Tako je hrvatska pesem prvič orila po ulicah dalmatinskega mesta Zadar.
Odlikovani živinozdravniki. Višji štabni živino-zdravnik Jurij Gass in črnovojniški živinozdravnik Fridolin Schmidt st? bila zaradi hrabrega vedenja pred sovražnikom odlikovana z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne kolajne.
*4- Občni zbor nemškega Schnlvereina odpovedan. Vsled sedanjih vojskinih razmer je vodstvo nemškega Schulvereina za letos odpovedalo običajni občni zbor.
Porotnih sodišč do mesca marca 1916 ne ho.
Ob izbruhu vojske s Srbijo in Rusijo je bilo delovanje porotnih sodišč ustavljeno in sicer pred vsem v pokrajinah, ki se nahajajo v bližini vojnih pozorišč. Nadajljni vojni dogodki so prisilili vlado, da je to odredbo razširila za eelo državo. Koncem julija bi bil potekel rok, ki določa prekinjenje delovanja porotnih sodišč. Po obstoječih postavnih določilih se prekinjenje delovanja, porotnih sodišč no da po kaki ministrski odredbi čez eno leto podaljšati, kakor tudi ne po preteku enega leta obnoviti. Ta odredba se mora torej potom cesarske naredbe po § 14 uravnali. Cesarska nlaredba z dne 7. julija, ki je izšla dne 8. julija v državnem zakoniku in je bila v uradni „Wiener Zeitung“ razglašena, določa, da se bo delovanje porotnih sodišč za celo državo do konca mesca marca 1916 ustavilo. Vladla pa je pooblaščena, da lahko določi .da začnejo porotna sodišča že poprej delovati, pretino poteče ta rok.
Reški list „Risveglio“ prenehal izhajati. V.
Reki izhajajoči italijanski tednik „.Risveglio“ je prenehal izhajati, ker v sedanji vojskini dobi ne more dobiti naročnikov.
MUitariziranje požarnikov. V Spljitu so mili-tarizirali požarno društvo. Člani so dobili tudi vojno obleko.
„V knjigi usode je bilo zapisano . . .“ Bivši minister zunanjih zadev, grof Berchtold, je pred svojim odhodom na bojišče (grof Berchtold je prostovoljno vstopil vi armado) bil prošen od nabiralca izrekov, naj mu napiše v spominsko knjigo kak izrek. Grof Berchtold je v ogrskem jeziku napisal sledeči izrek: „Ne na meni, ampak v knjigi usode je bilo zapisano. Grof Leopold Berchtold.“
Izdelovanje moke ln nje spravljanje v promet. Vlada je izdala obširen in natančen predpis, kako je treba mleti in mešati moko. Pšenična; moka za peko, pšenična krušna moka, pšenična enotna moka in pa ržena moka se sme spravljati v protaet samo neme-Šapa, obrtniškim podelovalcem in konsumentom samo takrat, kadar odjemalec hkratu nabavi isto množino koruzne, krompirjeve ali riževe moke.
Denarne pošiljatve vojnim ujetnikom. Ker dela pošiljanje denarja vojnim ujetnikom zlasti kmečkemu prebivalstvu veliko težkoč, ker namreč priprostomu ljudstvu niso znani tozadevni predpisi, je poštno ravnateljstvo odredilo^ da morajo poštni uradi dajati strankam, ki bi rade poslale denar vojnim ujetnikom, potrebna pojasnila, kajko se morajo pravilno izpolniti tozadevne poštne nakaznice.
Kmetijske podružnice in občine! Piše se nam: Ker se sedaj začne v naših okrajih- oziroma se je začelja* setev ajde in potem tudi repe, bilo bi zelo potreba za ta posel vojakov dopustnikov, ki jih vojaška uprava lahko utrpi. Toda v to svrho bi morala višja vojaška oblast izdati na podrejene oblasti u-kaz, da se dajejo že tudi za setev dopusti, kajti zdaj se dajejo samo za žetev. V tem smislu- bi trebalo vložiti podružnicam in občinam takoj prošnje na domobransko in poljedelsko ministrstvo.
Prepovedan Izvoz železa In pločevine. Ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se določa, da je prepovedan vsak izvoz železa in pločevine iz naše države.
Zopetno zvišanje cen papirju. Avstrijski tovarnarji za izdelovanje papirja so zopet zvišali cene za papir in sioer za celih 20 odstotkov za meterski stot
Žetev v Rumunijl. Po vsej držajvi se je že začela pšenična žetev. Računia se, da bo pridelala Ru-munija letos 32 milijonov hektolitrov pšenice, od teh bo lahko izvažala več kakor polovico.
Vinogradi v Dalmaciji. Splitskemu „Darm“ se poroča, da je ma,redila filoksera in peronospora v vinogradih veliko kvara. Oljke pa so uspele z boga-1 tim sadom.
Marjetice cveto. Naberi jih in posuši ali skuhaj mezgo. Pomaga za jetiko, kašelj, pešanje. Slabokrvni otroci naj sede na marjeticah.
Primorski begunci — rokodelci in Vinogradu! delavci. Mariborsko okrajno glavarstvo je na občinska predstojništva izdalo sledeča poziv: Vsled mnogobrojnih vpoklicev je nastalo precejšnje in občutno pomanjkanje rokodelcev za kmetijske obdate, kot pr. kovačev, ključavničarjevi, kolarjev in ednakih ter posebno vinogradnik delavcev, Tiemu pomanjkanju bi se dalo dolomia odpomoči s tem, da bi se izmed beguncev iz Primorskega, ki so so deloma na Ogrskem, deloma v raznih avstrijskih kronovinah nastanili, in med katerimi je. mnogo kovačev, kolarjev, zidarjev in druvih rokodelcev, posebno pä v, vinarstvu in kletarstvu izvežbanih oseb, isti pritegnili k dotičnim delom. Naroča se, najkasneje do dne 20. julija 1914 poročati na glavarstvo: 1, v kalterih krajih, 2. katere in koliko vinogranikov da se potrebuje in zahteva v tamošnji občini. Kar se tiče potrebnih vinpgjradnih delavcev, je posestnike vinogradov, pozvati, da čim-preje naznanijo število potrebnih delavcev in ponuđene plače o. kr. kmetijski družbi na Dunaju, ki bo| poterti preskrbela dobavo delavcev iz begunskih krogov.
Žanjite le zrelo žito. Letos ljudje na 'deželi izredno hitijo z žetvijo. Na eni strabi bi vsak raid čim prej končal nujno delo, na drugi strani pa bi rad rešil dragocene poljske zaklade pred usodepolnimi nevihtami. Mnogpkje ljudje niti mnogo ne gledajo na o, ali je žito nrav zrelo ali ne. Strokovnjaki pravijo, da je treba žeti žito šele tedaj, ko je popolnoma zre-
o.	Polzrelo žito se težje posuši, težje zmlati, daje tudi bolj drobno zrno, slabejšo in manj moke ter tudi za seme ni popolnoma sposobno. Torej le pozor pri žetvi !
Maribor. Dne 8. julija so se vršili na tukajšnjem deželnem ženskem učiteljišču-zrelostni izpiti, ka-erih še je udeležilo 32 kandidatinj: 7 kandidatinj je napravilo zrelostni izpit z odliko, 3 kandidatinje morajo napraviti ob pričetku novega šolskega leta po-skušnjo.
Maribor. Vsi ranjeni ali bolani častniki v Mariboru in okolici se morajo osebno zglasiti pri tukajšnjem postajnem vojaškem poveljstvu v poslopju kazine, Stolni trg, 1. nadstropje, v času.od 13. do 14. julija, med 10. in 11. uro predpoldne.
Maribor. Tukajšnji mesar Reisman se je peljal pretečeno soboto na državni cesti skozi Lajteršperg. 3red neko hišo se je ustavil in se podal za kratko časa v neko hišo. Ko se je povrnil iz hiše, ni bilo o njegovem vozu in konju nobenega sledu. Izvedeli je pa od nekega gostilničarja, da je odpeljal njegov voz
v naglem diru nek vojaki-prostak, Reisman je o tem obvestil orožništvo, ki je o dogodku obl ve st . lo orožništvo ivi Hočah. V Bohovi so ustavili voz in prijeli vojaka* Na vprašanje, kaj je nameraval storiti s konjem in vozom, je odgovoril dotični vojak mirnodušno, da je namerajvul prodati voz in konja, le da bi si' preskrbel denarja. Nepošteni vojaki pa sedaj premišljuje v vojaških zaporih, da velja tudi za njega sedma božja zapoved..
Maribor. Ključavničarski mojster Sinkovič je dne 6. julija napravil poskušno vožnjo s popravljenim avtomobilom na Pesnico.. Ko sè je peljal nazaj, je pri Dervušekovi opekarni zadel avtomobil ob neki kmečki voz tako močno, da se je .prekopicnil.. Sinkovičev sin je padel daleč v stran in je ostal nepoškodovan. Starejši,.Sinkovič pa je prišel pod voz in-je bil na glavi ves pobit in krvav. Rešilni voz ga je. prepeljal v bolnišnico, kjerje v soboto*-10. t. m, umrl.
Maribor. V našem melju-Je sedaj razmeroma zelo malo slučajev kužnih bolezni.. Pretekli teden' je bilo 2 slučaja Škrlatice, 2 slučaja da vice, in 1 slučaj otrpnjenja tilnika*. Te bolezni so se pojavile pri civilnem prebivalstvu,
Maribor. Mestni gostilničarji so zbrali za avstrijski podmorski čoln 1035 K-
Maribor. V mariborskih trgovinah se je pojavilo veliko pomanjkanje sladkorja. Trgovci pravijo, da ga bodo dobili šele zadnje dni tega tedna več vagonov.
Jarenina. V naše zadnje poročilo o narejanju perila za, vojaške bolnišnice se nam je vpietla mala pomota: ne 10, ampak 12 blazin se je naredilo in ne 12, temveč 120 parov nožnih ovitkov (oboj kov). Tudi smo pozabili v zadnjem poročilu omeniti patrijotično zbirko kovin, ki je dala 505 kg vojnega materijala. iTo pa je že kaj. Nemški pesnik Kernstück je pisal, ko se je nabralo v njegovi župniji 200 kg kovin, da bi lahko Štajerska sama dala 1000 topov, če bi se bilo v vsaki župniji toliko odposlalo. No, ako pa bi ,se bilo povsod toliko nabralo icot v J(arenini, pa bi potemtakem štajerska dežela postavila lahko 2000 topov,
Ljutomer. C. kr. štajerska namestnija nam 7. julija poroča: Marko Rosenberg, imejitelj tvrdke Ig. Rabensteiner v Ljutomeru, je bil z razsodno c. kr. o-krajnega sodišča v Ljutomeru z dne 15, maja 1915, radi prestopka po,§ 7, odst. 1, cesarske naredbe z dne 1. avgusta 19Ì4, drž. zak. št. 194, obsojen, n a denarno globo 100 K, oziroma 10 dni zapora. Radi priziva javnega tožitelja (držalvnega pravdništva) je bila Rosenbergu z razsodbo mariborske c. kr, okrožne kot prizivne sodnije z dne 17, junija prva kazen povišana, na 400 K globe, oziroma en mesec zapora.
Slov. Bistrica. Dne 3. julija, so našli na. železniški progi: južne železnice^ ne daleč od kolodvora, ležati mrtvo truplo neke ženske. Truplo je imelo na glavi težke rane. Ponesrečena je približno 65 let stara, Zanesli so jo v laporsko mrtvašnico. Domneva se, d'a je ponesrečenka padla iz begunskega vlaka tako nesrečno na železniške tračnice, da je na mestu mrtva obležala. Kdo je ponesrečenca, se še ni moglo dognati..
Mar ember g. „G. V.“ poroča: V. petek dne 9, ju* lija je bil v Gradcu po zaslišanju pri deželni kazenski sodniji zaprt Karl VVrefntschur, usnjar in vete posestnik iz Marenberga. Osumljen je,- da je pretiraval s- cenami, Wrentschur je svoj čas prevzel veliko dobavo živine in mesa za vojaštvo. — Kakor izyjemo, jo baje oblast Wrentsehurju nedavno zaplenila v mariborski klavnici večjo množino mesa, katero v bte dilnioah ni postalo dovolj zmrznjeno in ie raidi tega začelo gniti in-smrdeti.
Konjice. Na češki univerzi v Pragi je promoviral dne 6. t. m. doktorjem prava g. Anton Farčnik, odvetniški kandidat ,v Konjicah.
Dobrna pri Celju. Gostilno tukajšnjega kopališča je prevzela štajerska dežela v lastno upravo, ker je ‘dosedanji najemnik prevzel vodstvo nekega) hotela v Celovcu.	- -
* Zidan Most. Dne 1. julija so med postajama Zidan Most in Hrastnik našli železniški uslužbenci na progi vojaka, ki je ležal v brezzavesti. Na glavi in hrbtu je imel revež težke poškodbe, iz katerih je močno kri-tekla. Skorogotovo je vojak padel iz vlaka, Spravili so ga v celjsko bolnišnico.
i :	.
Cenjenim naročnikomI Tistim penjenim naročnikom, ki Še niso poravnali, zaostale naročnine za prvo polletje, smo list z današnjo številko ustavili in bodo dobili prihodnjo številko le tedaj, če bodo pravočasno obnovili naročnino» List JStraža“ stane za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 2.50. — Upravništvo.
'rU11 '"■■■-•■'i ■	'"■*■ i ...................—
Zadnja poročila došla v pondeljeli dne IZ. julija.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se dné il, julija razglaša:
Položaj je na vseh bojiščih nespremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Holer,
podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
V zadnjih dnevih so se vršili krajevni boji južno od Krassnostawa. Izid vseh teh bojev j« bil povsod ugoden za nas. Sicer so (pa pri nemških četah ni pripetilo nič bistvenega.
Ogromne italijanske izgube oh
Soči.
Iz Lugan'ai se poroča: Obitelj nekega italijanskega častnika potrjuje velikanske izgube, katere so imeli Italijani ob Soči. Samo 20 stotnij vojaško organiziranih takozvanih carinskih paznikov (Guardie finanziarie) je izgubilo več kakor 90 odstotkov moštva. Padlo je od teh stotnij 20 narednikov, kar je zelo veliko, če se pomisli, ‘da ima vsaka stotnija le samo 1 takega narednika. General, ki je tiral to sicer odlično, a za novodobno vojsko nešolano moštvo v, pogin, je bil kaznovan z zaporom. Samo iz teh podatkov se la]hko sklepa, da so imele tudi druge italijanske čete ogromne izgube.
Iz tolminskega okraja.
Vič. g. Venceslav, Bele, vikar v tolminski okolici, piše dne 7. julija svojemu znancu v Maribor:
Tu v neposredni bližini bojne črte, kjer noč in dan poslušamo grmenje topov in gledamo z višine na granate in Šrapnele — se čutimo kakor za varnim zidom, v trdnem zaupanju na našo hrabro armado, ki že nad mesec dni neupogljivo brami in drži svoje postojanke. Ljudje opravljajo brez posebnih skrbi tu svoje delo in z -daljnogledom sem opazil, kako celo ob bojni črti, kamor padajo sovražni streli — žito žanjejo. To so čudni ljudje, Tolminci!
Od duhovščine v našem dokafiiatu smo vsi na svojem mestu, le za gospoda na Kamnem ne vemo; iz Volč je odšel; v Tolminu je samo eden (upravitelj); kaj je v Drežnici in Libušnjem, ne vem. Ker nimamo dekana, imamo svojega majhnega škola: župnik ha Podmelcu ima izredne fakultete (iguinanenal-ta), kakor škofi; sicer pa imamo še vedno poštno zvezo z ordinarijatom. Ob petkih smemo jesti meso, ob nedeljah delati. Jaz se za tem bojnim metežem dobro počutim, le nervozen sem precej, od neprestanega pokanja in grmenja. Draginja je velika, eno jajce 20 v, 1 kg surovega masla do 5 K itd»
Ge bi Italijani tudi napravili še kakšen korak preko Soče, kar pa ni verjetno, preko Tolminskega na Kranjsko ne pridejo nikdar, to rečem z gotovostjo, dajsi sem videl le majhen del tvseh utrdb! V teh hribih jih lahko končajo na stotisoče! Laški kralj joče onstran Soče, kakor poročajo listi, naš prestolonaslednik in nadvojvoda Evgen, ki sta bila sredi junija tii in prav v bojni črti, sta se prav lahko smejala. Dasi so naši še samo v defenzivi, se že mnogo govori o ofenzivi, ki jo enkrat podvzamejo, kedaj, se ne
ve! Od cerkva je trpel solkanski zvonik, kolikor ml je znano! Cerkev na. Megjgorah pa, še stoji! Zl^ druge ne vem, ‘da bi bile kaj trpele.
Uspeh naše mornarice.
Skoda, katero je ob italijanski obali povzročilo večkratno obstreljevanje rialih vojnih ladij, je, kakor se je oblajstveno dognalo, mnogo večja, k|akor se je prvotno poročalo.. Rimski list „.Italia“ piše, da znaša škoda več kakor 220 milijonov lir. Govori se, da so> popolnoma uničili topovi ‘avstrijskih ladij večje število italijanskih orožarn, ki so bile natlačeno polne tl orožjem, ter večje Število ladjedelnic.
Naš položaj pri Krasniku ugoden.
Iz Časnikarskega stana se dne 11. julija poroča: Rusko poročilo o zadnjih dogodkih pri Krasni-kh, ki pravi, da so Rusi baje Avstrijce zapodili v neg, ujeli v času od 5. do 7. julija 11.000 naših vojakov, ter zaplenili več strojnih pušk, je veliko pretirano. Čuditi se končno ni, če rusiko armadno vodstvo, ki ni moglo že več kakor dva mesca nič ugodnega poročati o ruskih armadah in M je moralo umakniti svojo bojno črto od Dunajca notri do Zlote-Lipe in Buga, iz Karpat notri do severno od Krasnika—Zainosca, izkorišča sedaj pridobitev nekaj kilometrov, 'da to naznani celemu svetu in njenim zaveznicam in da to malenkostno pridobitev razbobna kot veliko zmago.
Kakor pravi poročilo našega generalnega štaba z dne 8. julija, je naše armadno vodstvo umaknilo v nižini Krasnik—Lublin le svoje prednje čete za štiri kilometre, ker je napadal sovražnik frontalno in v bok. Da je nalše armadno vodstvo umaknilo le samo svoje prednje čete za nekaj kilometrov, nima prav nobenega upliva na sosedne armadne skupine in se* veda tudi ne na celokupni ugodni položaj. Vsi ostali podatki v ruskem poročilu so iz političnih vzrokov i-stotako skrajno pretirani.
Spor med Nemčijo in Ameriko.
Nemčija je dne 9. julija odgovorila na noto se-veroameriške vlade glede potopa „Lusitani®“ zelo pri-jenljivo. Nemčija je pripravljena, storiti vso, da se prepreči ogrožcvanje življenja ameriških državljanov,« ki potujejo po morju. Amerika naj naznani poprej tiste ladje, na katerih bodo Amerikanci potovali;, ista pa naj tudi jamči, da na ladjah ni kbnterbande. A-rnerika naj določi primerno število nevtralnih parnikov pod ameriško zastavo. Ge bi pa to ne bilo mogoče, naj pa 'Amerika določi 4 parnike sovražnih držav, ki bodo svobodno prevažali potnike.
Napad egiptovskega sultana.
Iz Aleksandrije se poroča;'Ko se je dne 9. t. m. peljal egiptovski sultan v molilnico, da bi tamkaj molil, je padla iz nekega (okna bomba pred konje. Bomba se ni razletela. Napadalec je ušel.
®
©
®
®
©
®
©
©
Ha Hajtišje dovolilo Njenega ces. © in kralj, apostolskega Veličanstva
31. c. kr. državna
za skupne voj ašk « -dobrodelne namene.
Ta loterija ¥ denarju vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
15. Jul. 1915. Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolektnrah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzoiavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poStnine prosto.
C. kr. generalno ravnateljstvo za državne loterije (oddelek dobrodelne loterije).
©
©
©
©
©
©
©
®
©