S/n'ic^ Mi smo! Zato smo ga naredili cenejšega! Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti: □ sami se boste odločili o vsebini Vašega paketa, □ kasko zavarovanje je v paketu 20% cenejše, □ 10% popust za vsa ostala zavarovanja v paketu, □ popust za takojšnje plačilo, □ možnost obročnega brezobrestnega odplačevanja, □ pri kraji ali uničenju avtomobila Vam povrnemo denar za nakup novega, □ v primeru poškodbe Vašega avtomobila Vam krijemo stroške najema drugega □ zavarovanje pravne zaščite Vam krije morebitne stroške odvetnikov in sodnega □ turistično zavarovanje za potovanja v prostem času, □ Triglavov bonus - nagrada za Vaše preudarno ravnanje v prometu, □ dodatni popust za zvestobo Zavarovalnici Triglav, □ enake pogoje zavarovanja za posameznike kot za podjetja vozila, postopka, ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. Karikirano OBčinomnnun Župan za y/ako ceno Zdaj srepo gleda, zdaj se smeje, ko riše mož občinske meje. Agitira na ves glas, na pol razbil bo Dobjo vas. Kar mu pred leti ni uspelo, dobi pod prevaljsko marcio. Župan postal bo zdaj zares, kline gleda skupni interes. IZ Yf€BMC: □ NOVE OBČINE - POUTIKA ALI PAMET stran 4-5 □ MITJA KUNC: BO MEDALJA NA OLIMPIADI? stran 6 □ V KATICO, NAMESTO V PLIBERK stran 9 □ NAJSTAREJŠI TROJČKI NA SLOVENSKEM stran 12 □ DRUŽABNA KRONIKA: PUST JE PREROKOVAL strani 5 O MARIJAN SMODE -FANT 5 KITARO stran 16 O NOVA OPREMA SPONZOR SK ČRNA stran 21 O ČRNA KRONIKA: VERIGA S PIŠTOLO stran 23 So Prevalje zadostne sebi, z Ravnami se brat’le ne bi Bo svoja občina vsak kraj, četudi k vragu gre okraj. V Uvaja mejne črte stare, bo fevd napravil okrog fare. Brez besed je družboslovec: usodo nam kroji - trgovec. -krc Na naslovnici: Mitja KUNC Foto: T. Jeseničnik J OBČINE SIROMAKOV BOMO SPREMINILI V SIROMAŠNE OBČINE. KMALU BO IMEL VSAK ŽUP NIK SVOJEGA ŽUP ANA. PREJ SMO IMELI OBČINE ČEZ GLAVO, ZDAJ BOMO IMEL! ČEZ G!AVO OBČIN. PREJ SMO IMELI ŠTIRI SPRTE KOROŠKE ŽUPANE, ZDAJ JIH BOMO IMELI TOLIKO ŽE V MEŽIŠKI DOLINI. NIKO PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Direktor Niko R. Kolar, glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel.: 0602 / 22 999 Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. ___________ V ospredju _ Dore občine - politiko oli pomet No, resda so skoraj povsod v Sloveniji kost, imenovano nova lokalna samouprava, zgrabili z vsemi štirimi. Tudi v sedanjih štirih koroških občinah, le da se je začetno navdušenje za rušenjem sedanjih občinskih meja že poleglo v dravograjski, v ostalih pa teče vse kot namazano proti novim občinskim zmagam naproti. Ustavno sodišče je nekoliko zagrenilo navdušenje, ker je premaknilo čas volitev v daljni november, toda nič hudega. Tam, kjer so bili od vsega začetka za ustanavljanje svoje nove občine, bodo pri tem vztrajali. Nekaj mesecev gor ali dol. Nekaj mesecev gor ali dol, v tem času bo morda vsem jasno, kaj bodo od novih občin imeli. Da pa bodo vedeli to, bodo morali vedeti še: kolikšno bo njihovo premoženje, ki naj bi pomenilo tudi vir denarja, to pa je spet povezano z vprašanjem, kako se bo delilo premoženje sedanjih občin... Pa še, kateri in kolikšni bodo drugi viri financiranja, no - in šele potem bi lahko kolikor toliko objektivno ocenili, ali bo v kakšni krajevni skupnosti, ko bo občina, ljudem lepše kot sedaj. Seveda skoraj ni izjeme, da sedanja občinska oblast ne bi žugala s prstom, češ “še žal vam bo" in izračunavala, koliko denarja na glavo bodo imeli potem v primerjavi s sedanjim. Po novem naj bi bili referendumi, na katerih naj bi občani odločili, ali so za usta- novitev svoje nove občine, v drugi polovici letošnjega maja. Ker se je do sedaj hudo mudilo, je na Koroškem znano, da naj bi bilo referendumskih območij (to so območja bodočih novih občin) vsaj dvanajst. Vse še ni jasno v radeljski občini, pa tudi ne v ravenski. Samo v dravograjski se sedanja občina ne bo delila. In kdo se ukvarja z ustanavljanjem? Predvsem so to organi sedanjih krajevnih skupnosti, ki so prevzeli nase vlogo organizatorjev in tako-zvanih pobudnikov, po zakonu pa bodo zbore krajanov sklicevali predsedniki skupščin sedanjih občin, ki bodo na osno- vi odločitve Državnega zbora razpisali tudi referendume. No in potem bodo na osnovi referendumskih rezultatov v Ljubljani razglasili nove občine. Kakšne bodo nove občine? Manjše, vodili pa jih bodo občinski sveti, župani, občinski odbori in nadzorni odbori. Volitve bodo novembra, v občinske svete, tako kot smo vajeni državnih volitev, župana pa bomo volili tako kot predsednika države - neposredno. Nove občine bodo treh sort: navadne občine, mestne občine in občine, ki bo zanje država pokazala poseben interes: gorske, obmejne, narodnostno mešane, ekološko degradirane in razvojno šibke. Pogoje za status slednjih bo določil zakon, država pa bo za njihov razvoj zagotavljala posebna sredstva. Tudi pri nas ponekod že računajo na ta denar... In kaj bodo občine sploh počele? Omogočale naj bi pogoje za gospodarski razvoj, skrbele za socialo, skrbele za lokalne javne službe in preko njih najbrž za komunalno infrastrukturo (lokalne ceste, poti, itd.), skrbele za vsakovrsten razvoj različnih dejavnosti in sploh je v zakonu naštetih cela dolga vrsta nalog. Denar za funkcioniranje občine bo prihajal od davka na premoženje, davka na dediščine in darila, davka na dobitke od igre na srečo, davka na promet nepremičnin, drugih davkov in davka iz dohodnine, ki ga bo določil Državni zbor. Za morebitne razlike bo poskrbela država, ki bo zagotavljala denar za izravnavo tako, da bo javna poraba na prebivalca v vsaki občini dosegla v povprečju 90% povprečne porabe na prebivalca v občinah države Slovenije. Pa še za kaj bo država dala denar, kar bodo občine počele namesto nje. Skratka, če kdo zdaj izračunava, koliko bodo imeli po občinah denarja, se ravna po posluhu, ne pa po oprijemljivih argumentih. Bomo po drobitvi občin še bolj odvisni od Ljubljane? Komentar Vseeno v nekaterih krajevnih skupnostih pravijo, da slabše kot je sedaj biti ne more, kar je seveda slabo spričevalo za delo sedanjih občin. Država bo iz sedanjih namreč naredila upravne enote in bo to njen podaljšek, ki z novimi občinami kot samoupravnimi enotami ne bodo imele dosti skupnega. Občine se bodo lahko povezovale v takozvane pokrajine (v našem primeru bo najbrž veljalo - če se bodo uspele dogovoriti za sedež pokrajine...). Na tej vmesni ravni do prestolnice naj bi urejali lokalne zadeve širšega pomena, o ustanovitvi naj bi odločili občinski sveti, o taki odločitvi pa bi v občinah morali izvesti še referendum. Kot ponavadi je spet največ dilem ob ustanavljanju novih občin v ravenski občini. Zapleta se med Ravnami in Prevaljami, ker so v razpravi med ljudmi vsaj tri variante - Ravne posebej, Prevalje posebej, Ravne in Prevalje skupaj, pa še podvariante pri ločenih občinah, ki so vezane na odločitev v sedanji KS Dobja vas, ki je med obema. V gornjem delu Mežiške doline dilem ni - hočejo na svoje. Brez problemov ne gre v radeljski občini, kjer bi hotele biti občine tudi že skoraj vaške skupnosti, ki očitno nimajo osnovnih pogojev, ki so zapisani v zakonu, pa se jim vendar zdi, da bi same bolje gospodarile, kot so zdaj gos-podarjene. Skratka, ustavno sodišče je naredilo dobro uslugo tistim, ki so se zaradi rokov znašli na čistem z odprtimi dilemami. O marsičem se še da pomeniti, odločitev vseeno ne bo tako preprosta in neodgovorna. Tako kot ni vnaprej rečeno, da bi močna mestna občina Prevalje - Ravne pomenila odločilen preskok v zgraditev pristojnega centra Koroške regije. Tako se je namreč zapisalo Predsedstvu ravenske občine v gradivu, ki ga dajejo po krajevnih skupnostih. O tem bodo namreč odločale same - ko bodo občine... Edi Prošt POSLOVNA ENOTA ZA KOROŠKO SLOVENJ GRADEC, POHORSKA CESTA 15 - avtobusna postaja tel.: 0602 41 591, 41 813, fax: 41 814 Predstavništva: RADLJE OB DRAVI, tel.: 0602/71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 0602/21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA), tel.: 0602/84-079 Nudimo Vam najugodnejše pogoje avtomobilskega kaska - BREZ DOPLAČILA ZA KRAJO AVTOMOBILA Zavarovalnica z najdaljšo tradicijo in največjim številom zavarovancev na Koroškem ŽIVLJENJE (ìRE NAPREJ IN MI Z VAMI ,____________________ tft ŠPORT DEflflR Smučar Mitja Kunc, rokometaši Preventa in nogometaši Korotana Suvela so najpopularnejši športni predstavniki Koroške današnjega dne. Kaj imajo od tega? Samopotrditev, športno slavo, pohvale navijačev in strokovnjakov ter še kaj, od česar se ne da živeti. Uradno nihče ne živi od športa, torej ni nihče profesionalec. Kljub temu pa denar je in mora biti prisoten v gradnji športnega rezultata. Mitja Kunc je pred kratkim pričel z izredno serijo rezultatov v svetovnem pokalu, na kar smo vsi, najbolj pa vsekakor on sam, nestrpno čakali. Najvišja mesta prinašajo tudi denarne nagrade, ki nikakor niso zanemarljive. Zato, pa tudi zaradi celotnega procesa priprav in tekmovanj, lahko Črnjana uvrstimo med profesionalce, pa čeprav se lahko Mitja ob primerjavi s kolegi iz tujine le kislo nasmehne. Njegov smučarski klub Črna je podpisal pogodbo o pokroviteljstvu s podjetjem Nova Oprema, ki je še lani sponzoriralo slovenjegraške rokometaše. To je dokaz več, da je sodelovanje gospodarstva in športa tudi v Sloveniji še kako izplačljivo. Seveda pa moramo pri tem pustiti ob strani kriterije in norme pokroviteljstva v tujini. Rokometaši Preventa so si konec minulega leta našli novega glavnega pokrovitelja v podjetju, po katerem zdaj nosijo ime. Za slovenske rokometne razmere je vložek Preventa izredno soliden. Toda kljub dejstvu, da je Prevent prispel v četrtfinale evropskega pokala mest, se izplačila (beri hranarina) igralcem niso kaj povečala. Stroški tega tekmovanja so bili namreč takšni, da so v klubu lovili pozitivno ničlo. Zaradi televizijskih prenosov so sicer uspeli nekaj zaslužiti, ta denar pa bo v prvi vrsti šel za nakup igralske okrepitve, ki JE Piše: Rok TAIME je nujno potrebna, če želijo ohraniti lanski rezultat. Na Prevaljah so rekli bobu bob: "Hočemo v prvo ligo!" Zdaj je vse podrejeno temu cilju. V Korotanu Suvelu so sestavili nov upravni odbor, kateremu predseduje Andrej Kokalj, prvi mož slovenskih železarn, v njem pa sedi še cela vrsta vodilnih gospodarstvenikov in občinskih mož Koroške. Njihova naloga je, da v klub prinesejo denar še od drugod, izven Koroške. Tako Prevent kot Korotan Suvel sta postala kluba, ki sta podobna malima podje-tjima, za katerega je potrebno veliko časa, energije in denarja. Kljub temu pa ne zaposlujeta niti enega človeka. Zato, ker bi bil to zaenkrat še prevelik zalogaj. Davčna politika bi namreč še dodatno obremenila klubski proračun. Na drugi strani dobi na primer prevaljski nogometni drugoligaš le 3 odstotke lastnega proračuna od občinske športne zveze. Še sreča, da se lahko oba kluba pohvalita z izrednim obiskom, kar prinese lep denar. Sploh velja to za Korotan Suvel, ki je polovico potrebnega denarja jeseni zbral s prodanimi vstopnicami. Tako kot v Sloveniji tudi na Koroškem velja, da športniki (uradno) le niso profesionalci, pa čeprav dejansko živijo od športa. Takšen primer so štirje tujci pri Korotanu Suvelu, poleg njih pa ima "poseben" status še samo Vidovič. "Neuradni" profesionalizem je pri nas že doma, našel si je le malo bolj zamegljeno različico. Priznati si pač moramo, da danes entuziazem ni več gonilna sila v sredinah, ki dosegajo vrhunske rezultate. Pri vodilnih športnikih Koroške je denar že dodobra prevzel glavno vlogo, v prihodnosti pa bo ta še izrazitejša. Ostali, finančno šibki, bodo "shirali" ali pa se bodo šli rekreacijo. V ospredju Mitja Kunc, smučar iz Črne na Koroškem, je v olimpijsko sezono zakorakal z odličnimi uvrstitvami: šesto in peto mesto v svetovnem pokalu, na zadnjem predolimpijskem veleslalomu v Crans Montani pa še drugo mesto; le destinka ga je ločila od najvišje uvrstitve. Crans Montana pa je tudi lep obet za olimpijske igre v Lillehammerju, ki se pričenjajo čez nekaj dni. Mitja Kunc tako nadaljuje imenitno olimpijsko tradicijo Korošcev, saj bo naša pokrajina na olimpijadi ponovno imela svojega predstavnika. Če bi odprli vrata še za tekače in bi namesto množice funkcionarjev na olimpijske igre spustili predvsem športnike, potem bi barve Koroške tam zastopala še Črnjanka Nataša Lačen. Sicer pa bo Mitji Kuncu kljub 22. letom to že druga olimpijada, za sabo ima eno mladinsko in dve članski svetovni prvenstvi, odlično je pripravljen, samozavesten in vse to daje dobre obete pred začetkom olimpijskih iger. Pogovor z Mitjo Kunco pa smo začeli z nekoliko neprijetnejšimi spomini na zadnji dve sezoni, kjer Mitji zaradi mnogih poškodb ni šlo najboljše. O "V zadnjih dveh letih sem imel res veliko smolo: dvakrat sem si zvinil gležnj, natrgani mišico, po treningu v Colora-du sem tri dni pred koncem treninga pri košarki skočil na nogo Grašiču, kjer sem si tudi zvil gleženj. Tam ni bilo fizioterapevta in zdravnika, zdravili smo kar na slepo in ta poškodba se mi je zavlekla. Tako v prejšnji sezoni nisem starta! v veleslalomu v Sestrieresu. Vso sezono sem imel angine, bil na opreaciji mandeljnov. No, konec sezone sem imel peti vmesni čas na super veleslalomu na olimpijski progi, nato pa padel in si natrgal mišico in tako sta šla po vodi še dva zadnja veleslaloma vključno s finalom v Oreju. Skratka, smola in nisem se mogel pobrati. Res sem imel veliko krizno obdobje in veliko poškodb, sedaj pa upam, da bo nekaj časa mir. V tem času so mi ob strani stali starši, da sem lahko nosil glavo pokonci in da sem vztrajal. Marsikdo je po letu ali dveh krize enostavno prenehal s smučanjem, sam pa sem vseskozi čutil, da moj čas prihaja." * Kako si doživljal to krizno obdobje? Kakšno je vzdušje v reprezentanci, ko eno sezono ni uspehov, ko drugo sezono ne gre najbolje? O "0 tem je zelo težko govoriti in se teh časov kar nerad spominjam. V repre- zentanci je v tem času prišlo tudi do kadrovskih sprememb, saj je Kranjca zamenjal Grašič. Pavle Grašič je bil že prej tri leta moj trener v mladinski vrsti, dobro se poznava in zelo sem vesel, da nas ponovno trenira prav on. Sedaj smo dobra ekipa in se med sabo tudi lepo razumemo. Vse je drugače kot prej, ko je bila vseskozi prisotna neka napetost in živčnost. Tudi Tomaž Cerkovnik dela na tem, da med nami ni nervoze; sicer startamo na rezultat, vendar se s tem ne obremenjujemo.” ■ Ali boš starta! tudi v super veleslalomu, kjer se govori, da prav tako dobro in hitro drsiš po smučini kot v veleslalomu. O 'Ja, predvsem Tomaž Cerkovnik dosti omenja, da bi moral še več nastopiti v super veleslalomu. Sam imam na to le en odogovor: v Čilu smo vadili smuk in super G. Tam sem dobro treniral in imel tudi zelo dobre vožnje. Od super veleslaloma sem tudi veliko pričakoval. Vendar sem imel v začetku dva odstopa v veleslomu, to je na avstrijskem ledeniku in v Park Cityu, nakar je program in usmerjenost za hitre discipline stopil v drugi plan in zato sem se spet usmeril v specialne discipline. Mislim, da na olimpijadi ne bo problema, da ne bi startal tudi v smuku, kombinacijskem smuku in super veleslalomu." ■ Govorila sve že o vzdušju v reprezentanci, ki gotovo precej vpliva tudi na rezultalte. S katerimi smučarji se največ družiš, slišali smo tudi, da s Koširjem nista v najboljših odnosih. O “Dobro se razumem z vsemi, najbolje pa z Grilcem in novimi člani iz A 2 ekipe, to je Ravterjem in Koblarjem. V Večeru sem nekoč prebral Koširjevo izjavo po zmagi v super veleslalomu na državnem prvenstvu. Takrat je rekel, da bo zmagal še v slalomu in veleslalomu, pa sem na to reagiral, češ da takšne 'napovedi niso fair, saj si kaj takega ne privošči niti Tomba. To je v navadi pri boksu, pri smučariji pa kaj takega še nisem doživel in sem na to tudi reagiral." ■ Košir je tačas nedvomno večja medijska zvezda, medtem ko je pri tebi včasih opaziti značilno koroško zadržanost. O Na tem področju me Košir gotovo prekaša, dobro govori angleško, nekaj malega nemško. Jeziki so moja slabosti in spomladi bom pričel obiskovati tečaj angleškega jezika. Jezik je pomemeben za tuje medije, pri nas pa je bil Košir za naše novinarje toliko bolj zanimiv tudi zaradi rezultatov, saj vemo, da je dosegel drugo in trejte mesto, v Madoni di Campiglio pa še prvo mesto. Tako je bil takrat za medije gotovo bolj zanimiv kot pa jaz, ki sem začel sezono z dvema odstopoma in 21. mestom. No, sedaj je tudi zame večje zanimanje." ■ Občutki za olimpijske igre so torej dobri. O "Mislim, da imam sedaj toliko dobrih rezultatov v veleslalomu, da niti slučajno ne bi smel biti obremenjen. Upam, da bom uspel to formo in občutek, ki sem ga imel v Crans Montani, ohraniti tudi do olimpijskih iger. V tej tekmi sem prav čutil, da je to tisto pravo. " Miro Petek Mitja Kunc, nada Koroške in Slovenije na skorajšnji olimpijadi (Posnetek:Tomo Jeseničnik) •• lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE lek d.d. Dpi tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 Premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje v obdobju 1. jnuarja do 31. marca ČETRT- ČETRT- ČETRT- ZAVARO- LETNA POLLETNI LETNI MESEČNI ZAVARO- LETNA POLLETNI LETNI MESEČNI ZAVARO- LETNA POLLETNI LETNI MESEČNI VALNI PREMIJA OBROK OBROK OBROK VALNI PREMIJA OBROK OBROK OBROK VALNI PREMIJA OBROK OBROK OBROK PAKET SIT SIT SIT SIT PAKET SIT SIT SIT SIT PAKET SIT SIT SIT SIT 1. Pop. 6. Zobo- zdrav, za- 14.400,00 7.200,00 3.600,00 1.200,00 zdravstvo 3.660,00 1.830,00 915,00 305,00 lO.Korist. varovanje celota zdraviliško 46.200,00 - 11.550,00 3.850,00 (PZZ)- (ZOB) a) Zobo- zdrav. 2. Zdrav. zdr.zdravlj 11. a) varnost - 14.100,00 7.500,00 3.525,00 1.175,00 enje (ZZ) 1.020,00 510,00 255,00 85,00 Pomoč 34.800,00 17.400,00 8.700,00 2.900,00 celota na domu (ZVC) b) Zobo- (PND) zdr. - b) Pomoč 3. Zdrav. protetika na domu 42.000,00 21.000,00 10.500,00 3.500,00 varnost - 3.420,00 1.710,00 855,00 285,00 (ZP) 6.120,00 3.060,00 1.530,00 510,00 +tel. kurativa (ZVK) 7.Zdravila (PND-T) (Z) 1.860,00 930,00 455,00 155,00 12. Zob. 4. Veliko protet.cel. (ZPC) 48.000,00 24.000,00 12.000,00 4.000,00 tveganje 6.000,00 3.000,00 1.500,00 500.00 19.800,00 9.900,00 4.950,00 1.650,00 standard 13 VOZ 103.680,00 51.840,00 25.920,00 8.640,00 5. Poškodba 4.440,00 2.220,00 1.110,00 370,00 (NAD) -celota 9. a) 46.800,00 23.400,00 11.700,00 3.900,00 14. VOZ 76.920,00 38.460,00 19.230,00 6.410,00 Oddih A O-S-B - (ODA) 15. VOZ 10.380,00 5.190,00 2.595,00 865,00 b) Oddih B (ODB) 28.200,00 14.100,00 7.050,00 2.350,00 zobozdr. * S paketom "Popolno zdravstveno zavarovanje" so pokrita vsa doplačila, kar pomeni, da so tu zajeti že vsi paketi od tč. 2 do vključno 7. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE PREPIH 02/94 - 7 Po koroški DVE DCfETtCTJI UROIOGIIE Y flOYEfìl GRADCU "Čeprav je Slovenj Gradec malo mesto, pa je urologija tolikanj znana, da se od nje imamo kaj naučiti." "V Sloveniji imamo štiri urološke oddelke in eden od najbolj znanih - tudi v srednjeevropskem prostoru - je prav v Slovenj Gradcu." "V dvajsetih letih, v času manj kot ene generacije, je slovenjgraška urologija dosegla evropsko raven." "Čeprav je Slovenj Gradec malo mesto, ima veliko nebo." Primarij dr. Nado Vodopija Takšne in podobne povedi in besede so uporabljali govorniki, ki so se ob 20-let-nici urologije v splošni bolnišnici zbrali na enodnevnem simpoziju v Slovenj Gradcu. Vsi ti in drugi komplimenti pa so na mestu, kajti urologija slovenjgraške bolnišnice je izjemno znana in cenjena v prostoru bivše Jugoslavije in tudi v tujini. Specialisti tega oddelka, na čelu s primarijem dr. Bojanom Pirkmajerjem, ki je kar 18 let vodil ta oddelek in sedanjim predstojnikom, pri-marijemj dr. Nadom Vodopijo, pa so bili pionirji novih metod in posegov v urologiji. V Slo-vnej Gradec so se hodili učit in šolat iz vseh slovenskih bolnišnici in tudi iz tujine. Primarij dr. Nado Vodopija deli dve desetletji v zgodovini urologije oziroma urološkega oddelka (urološke posege so namreč opravljali tudi že prej) na tri dele. "Organizirana urološka dejavnost se je pričela leta 1974, ko je v Slovenj Gradec prišel primarij dr. Bojan Pirkmajer. Takrat beležimo hiter razvoj vseh endoskopskih posegov v urologiji. Leto 1985 je drugi mejnik, ko smo uvedli endourološke posege na led- vicah in sečevodih: na ledvicah smo bili takoj za urološko kliniko v Ljubljani, na uroterih pa mislim, da smo bili prvi. Leta 1990, ki ga štejem za tretji mejnik, pa smo pričeli uvajati novine modernih operativnih tehnik, to je laparas-kopske oziroma endoskopskih posegov v kirurgiji." Urološki oddelek ima danes 25 postelj, od tega sta dve otroški, deset dodatnih postelj pa imajo še na internem oddelku. Trije zdravniki so urologi specialisti, do konca lanskega leta je pomagal še primarij Pirkmajer, tri so višje medicinske sestre, pa insturmentarke, ki so prav tako višje medicinske sestre, osem je srednjih medicinskih sester itd. "Oddelek je pričel z delom v dveh sobah s štirimi posteljami in eno žensko sobo na ginekološkem oddelku. V letu 1974 je bilo na teh dvanajstih posteljah hospitaliziranih 523 bolnikov. Že naslednje leto je število bolnikov hitro naraščalo in število postelj ni več zadoščalo. Takrat smo operirali dvakrat tedensko, enkrat na ginekološko - operacijskem oddelku, en dan pa v kirurškem operacijskem oddelku. Število teh posegov pa se je iz leta v leto povečevalo in lani je bilo sprejetih 1461 bolnikov. Vmes smo beležili padec, saj ni več pacientov iz drugih delov Jugoslavije, na drugi strani pa je primarij dr. Bojan Pirkmajer v zadnjih letih usposabljal praktično vse slovenske urologe v endoskopski operativni tehniki in sedaj dejansko 95 odstotkov operacij v Republiki Sloveniji poteka endoskopsko. Leta 1990 smo na našem oddelku opravili prvo lapara-skopska holecistektomijo v sodelovanju s kirurgi, v tem letu smo opravili deset tovrstnih operacij. Temu pa je sledilo hitro naraščanje teh posegov do števila 424, kolikor je bilo teh operacij v lanskem letu, " dodaja prim. dr. Nado Vodopija. (mp) BOinifMCft V fTEYIIKAII Primarij dr. Drago Plešivčnik, direktor Splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu, je ob predstavitvi bolnišnice ob jubileju urologije postregel tudi z nekaterimi statističnimi podatki. V tej bolnišnici letno hospitalizirajo 15.500 bolnikov, 55 tisoč je ambulantnih pregledov, letno opravijo 6700 dializ, rodi se okrog 1500 novorojenčkov, na transfuziji pa odzvamejo 1300 litrov krvi. Pet odstotkov tega dela opravijo na oddelku urologije. Sedaj je zaposlenih 668 ljudi, od tega je 62 zdravnikov, po mnogih letih pa lani bolnišnica ni poslovala z izgubo. Po Koroški Y KATICO. nniDGSTO Koroški trgovski center, ki so ga kasneje preimenovali v simpatičnejšo Katico, ni več samo gradbišče. Pred nekaj dnevi so namreč v njej odprli Market-Namo-Katico na 400 kvadratnih metrih prodajnih površin. Za Market je bilo rečeno, da naj ne bi bil dvojček drugim samopostrežnim trgovinam, temveč nekaj več. Cilj, kot pravijo v Nami je, da naj bi v njem lahko kupovali tudi tisto, kar sicer lahko kupiš le v Pliberku, seveda po vsaj enakih cenah. Pač predost večjih trgovskih hiš. Holding Nama ima namreč tudi dve mednarodni mešani družbi, ki bosta z najbolj iskanim blagom zalagali tudi Market v Katici. Sicer pa je lokal v Katici stal Namo okoli milijona in pol nemških mark, brez te odločitve pa bi morali menda razmišljati celo o sanacijskem programu in viških delavcev. Y IHIBERK Nekdo je pač moral biti prvi med 60 do 65 lokali, kolikor jih bo v Katici, ko bo polno zasedena. Do sedaj so jih prodali 34 in kot pravi Viktor Mravljak, jih bo večina vseljenih marca. Takrat okoli Katice ne bo več toliko gradbišča, kot ga je bilo ob otvoritvi marketa Name. Sicer pa bo v Katici 5800 kvadratov uporabnih površin, vse skupaj pa bo stalo okoli sedem milijonov mark Kot pravi pred sednik Izvršnega sveta v Slovenj Gradcu projekt nikoli ni bil politično, temveč tržno naravnan in sodi v sklop preobrazbe mesta. Direktor skupščine Smelt Intemationala dr. Opara pa je poudaril, da je kritična masa med naložbenim in prodanim delom Katice že presežena in da sodi objekt med štiri podobno sodobno zasnovane v Sloveniji. V pritličju so že prodali 80% površin, v 2. nadstropju 40%, v prvem 60%, v kleti 5o% in v mansardi 4o%. Računajo, da bo privlačnost Katice rastla z zasedenostjo prostorov. Ko je Nama v Katici odpirala market, se je zbralo kar kakih tisoč ljudi. Res je skoraj neverjetno, da je zgradba zrasla v dobrem letu in pol. Tudi zato si jo je vredno pogledati, ker je primer uspešnega sodelovanja občinske oblasti in podjetništva. Drugačnih primerov je po Koroškem kar preveč. Edi Prošt KOROÌKI UTRIP M/kEHCLČEVE RIDE Republiška uprava za ceste se je le lotila sanacije skajnega podora na regionali od Črne proti Mežici na Marholčevih ridali. Najprej so cesto zaprli, odstrelili del hribine, drugo pa narahljali, čez vikend uspeli odstraniti material, ki je zaprl cesto, cesto za promet spet odprli in nadaljevali z deli. Ker je narahljan material medtem vztrajno padal na cestišče in ogrožal promet, so cesto potem še večkrat zapirali in povzročali hudo kri med ljudmi. Obvoz je bil skorajda tako nevaren kot cesta na Mar-holčah, posebno poglavje pa so bili avtobusni prevozi s prestopanjem, ki je bilo nekaj časa sprehajanje po kozjih stezah nad Marholčami, nekaj časa pa kar pod hribino, s katere je padalo kamenje. Na Cestnem podjetju v Mariboru pravijo, da bodo dela opravljali še kak mesec, medtem bodo še polovične zapore ceste, hribino pa bodo zaščitili z mrežami. Pravijo tudi, da so še vedno odprte vse variante dolgoročne rešitve te črne točke, vse pa je odvisno od odločitev v Ljubljani na Republiški upravi za ceste. PCA4REJI Novo je to, da delajo na Trgovsko poslovnem centru v Dravogradu zdaj na tretjini objekta novo ploščo in da bo po trditvah župana na objektu tudi že streha. Medtem se na dravograjskih ulicah že gocvori, da pripravljajo v občini novo investicijo stoletja. ELMONT=sC2UmLI~X H V proizvodnih prostorih bivšega Elmonta je zdaj novo podjetje Cablex m iz Ljubljane, ki zaposluje vse bivše Elmontove delavce, pred kratkim pa je javnosti sporočilo tudi, da ima ambiciozne načrte za prihodnost, ko naj bi v bivšem Eiomntu dobilo delo vsaj še tristo delavcev. Proizvajajo žične snope za Boscha, načrte za prihodnost pa usmeijajo na avtomobilsko industrijo. Kriza ene družbe v nekdanjem Rudniku Mežica je torej rešena, ob ' tem pa se je podjetju uspelo izogniti tudi posredovanju države, ki za nekatera koroška podjetja v Razvojnem skladu pomeni le hiranje. A S G P K 0 C 8 A D DIATOGIAD GRADIMMO P 0 D 1 M J t STAVBENIK > i T~'“» i i i iZVflJft YfA DEMI YlfOKi IR AlZKi CRADAJI, lADUfTIJfKE OBJEKTE TER OBRTAIIKR IA lAŠTAIRCIJSKA DEIR Z otvoritve Naminega marketa v Katici Po Koroški KOROŠKI UTRIP NEZAPOSLENOST V štirih koroških občinah je bilo na začetku leta skupaj 3737 iskalcev zaposlitve. V Dravogradu 333 {žensk 177), v Radljah 1199 (žensk 630), Ravnah 1136 (žensk 619) in Slovenj Gradcu 1069 (žensk 510). Med temi je bilo takih z najmanj srednjo izobrazbo 910, takih s poklicem 1048, pol in nekvalificiranih pa več kot 1700. Nezaposlenost je za odtenek nižja kot novembra, toda v železarniških družbah so medtem podelili nove listine o prenehanju delovnega razmerja... PLAČE Decembra smo dobili plače, ki so bile po pravilu man|še kot je republiško povprečje. Se najbolj so se mu približali v slovenjgraški občini, kjer so bile decembrske plače (za november!) 50.695 tolarjev, najslabše pa so plače v radeljski občini -43.377. Na Ravnah so delavci v povprečju zaslužili 46.670, v Dravogradu pa 44.782 tolarjev. Republiško povprečje neto plač v podjetjih in drugih organizacijah je bilo 52,213 tolarjev. Močno so se med letom popravile plače v ravenski občini, kjer so v poletnih mesecih zaostajale za povprečnimi v državi kar za nekaj deset odstotkov, zdaj pa se iz meseca v mesec popravljajo. INEESTEIJA SE POSTAVLJA NA NOOE Fizični obseg industrijske proizvodnje je lani v primerjavi z letom 1992 zrasel za 2,7%, -kar naj bi pomenilo, da je Koroška vendarle s svojim gospodarstvom najhujše prebrodila. Kljub pretresom v nekaterih podjetjih, ki so pomenila v preteklosti steber gospodarstva, kaže, da to, kar je ostalo živo, vendarle vidi svoje mesto pod soncem. Najslabše se je lani odrezala dravograjska industrija, kjer so za dve desetinki odstotka pod letom 1992, najbolje pa slovenjgraška, kjer so naredili količinsko za dobrih sedem odstotkov več kot prejšnje leto. Očitno je, da kriza nekaterih manjših podjetij ne vpliva bistveno na vitalnost drugih. Izstopa Tusova družba Prevent, ki je lani naredila za dobrih 150% več kot leta 1992. V radeljski občini je industrija dosegla indeks 103,7, v ravenski pa 101,3. U fin mnoon (CIA ! Prava senzacija za slavljence in njihov kraj je, ki takšen jubilej dočakajo. Vredno ga je zapisati v časopis in tudi v krajevno ter župnijsko kroniko. Takšna slavja so morda sila redka tudi v večjih župnijah. No, in s slednjim se lahko ponašajo na Muti, kjer sta pred matičarjem in oltarjem sv. Marjete lani že tretjič obljubila zvestobo isti ženin in nevesta. Svoj zeleni, zlati in biserni DA sta dala slavljenca Henrik in Alojzija Andrič, iz Podlipja nad Muto. Izkoristil sem priložnost in se podal do njunega doma, da kaj izvem o njunem življenju. Odpret mi je prišla prijazna gospa in kar brž sem jo povprašal, če je ona tista, ki se je v tretje poročila z istim ženinom. Prijazno se je nasmejala in prikimala, ter me povabila v hišo. Pove, da je moža zet odpeljal k zdravniku, morda se vsak čas vrneta. Malo zlobno jo vprašam, kako je zmogla vzdržati tako dolgo ob enem partnerju, ko se nekatere naveličajo moža že po nekaj letih. Ja, če bi bila oba tako razvajena kot je dandanes veliko mladih, potem bi se morda res razšla, a trdi časi in otroci so ju še bolj združili, da na kaj takega misliti ni bilo časa. "Zdi se mi, da je življenje ob trden delu in upanju na boljše še lepše. Mož je pred vojno veliko zidaril in ga po cel teden ni bilo domov, jaz pa sem poleg vzgoje treh otrok hodila po dninah h kmetom, da smo si lahko gradili skromen domek v tem bregu, do koder je bilo treba del slabe poti znositi opeko. Čeprav so bili takrat trdi časi, kruha nismo stradali in tudi dela nam ni manjkalo. Škoda, da moža ni doma, bi vam še on kaj povedal. Res si nisem mislila, da bo takšno starost dočakal, kar trinajstkrat je bil operiran. Komaj si je opomogel od ene bolezni, se ga je že lotila druga. A k sreči je vse uspešno prebolel." Kje in kdaj vam je stekla zibelka? Na svet sem privekala pri Grizoldu na Gortini ravno na god sv. Alojzija leta 1912. Moj še nesojeni fante je imel takrat že šest let, rodil se je pri Samcu v Šentvidu pri Vuzenici. Kje in kako sta se spoznala? I, kako pač, kot večina mladih na veselici. Poročila sva se v tistih kriznih časih leta 1933. Nekaj časa sva z družino živela pri babici potem, pa smo se leta 1938 preselili tu sem na Podlipje, kjer so ob nama odraščali Maksi, Franček in Anica. Že zgodaj sva jih začela privajati na delo in danes so nama za to hvaležni. Tudi midva sva srečna, da nama je uspelo privzgojiti vse tiste vrednote, ki so za vzgledno življenje nujno potrebne. Pred desetimi leti so nama otroci priredili zlato ohcet, letos pa biserno, na kateri so svatje med drugimi burkami ukradli ženinu celo ta "mlado nevesto". To so lepa doživetja in spomini, ki omilijo tegobe bolezni na jesen življenja. Svojo pozornost ob tem jubileju so nama izkazali s spominskim darilom tudi predstavniki krajevne skupnosti, za kar se njim ob tej priložnosti zahvaljujeva. Doma je ostal sin Maksi z družino, ki skrbi za naju, občasno pa naju obiščejo tudi ostali z vnuki. Še to bi vas vprašal, kdaj vam je bilo najtežje v življenju? Kadar je bil mož hudo bolan. In kdaj vam je najlepše? Kadar naju obiščejo potomci z družinami, takrat vem, da smo kot velika družina vsi zdravi. In kaj je lepšega v družinah, če so vsi zdravi in se lepo razumejo." Da bi naša biserno poročenca bila zdrava in čila še vrsto let, da bi dočakala še diamantno poroko, jima želimo vsi, ki ju poznamo. Ludvik Mori Po Koroški moifiROYine iz TIAETOYIII ROK Martin Pečnik, upokojenec iz Mislinje, ohranja dediščino pohorske arhitekture. Rezbarjenje lesa je Tinetov izredno priljubljen konjiček. Značilne so njegove pasje hišice, ki dosegajo neverjetne velikosti, ter ptičje krmilnice vseh vrst. Veliko njegovih izdelkov krasi hiše v Mislinji in njeni okolici. Izdelani so ročno in s preprostim orodjem. Ko smo ga zmotili, je ravno izdeloval pravo pravcato maketo lovske hiše mislinjskih lovcev v velikosti 35 x 45 cm, z vsemi notranjimi prostori. Seveda je naredil vse skupaj tako mojstrsko, da bi mu zavidal vsak arhitekt. Rezbariti je začel že v šolskih klopeh. Iz lesa je rezljal najrazličnejše oblike in marsikateri Ostržek je oživel v njegovi otroški domišljiji, njegove piščali pa so imele nekakšen poseben zvok. Dela, kot je dejal, predvsem in zgolj za svoje zadovoljstvo, na čisto svojski in njemu podoben način. Njegovi mojstrski izdelki so samo za prijatelje, ne za prodajo, kajti njihova vrednost je vendarle nekoliko prevelika. Nihče namreč ne bi znal realno oceniti vlo- ženega dela in truda v izdelavo ene same hišice. Za pasjo hišico porabi preko 120 ur ročnega dela, za ptičjo krmilnico pa okrog 30 ur. Vse pasje hišice v notranjosti tudi izolacijsko zaščiti, tako da je štirinožnim prijateljem toplo, enako poskrbi tudi za zunanjost. Pri vsem tem je zanimivo še to, da so vse njegove hišice izdelane v slogu značilnih pohorskih "bajt", tako s kritino, kjer prevladujejo skodle ali, kot jim pravijo domačini, "šikeljni" kot tudi v samem načinu izdelave. Tine je znal prisluhniti delu bogatega in izvirnega arhitekturnega izro- čila, ki je bilo prisotno v teh krajih skozi dolga stoletja. Pasja hišica v pohorskem stilu POJO ROGOYL DOMJO pesmi Med lovci je le malokje toliko glasbene in pevske kulture kakor med Korošci. Tako imamo enega od najstarejših lovskih oktetov v Podgorju, lovski oktet v Mežici, najmlajši lovski pevski zbor v Vuhredu in eno od priznanih skupin lovskih rogistov na Muti. Registi LD Muta Z leti je skupina rasla, se opremila in danes, če je seveda v polni sestavi, zadoni devet lovskih rogov v čudovitih melodijah. ROGISTI: Skupina se je zbrala k delu že v letu 1975 in se že čez štiri leta tudi udeležila srečanja lovskih rogistov. Prvi vodja skupine je bil poznan godbenik in dirigent, sicer pa tudi pravičen lovec Adi Smolar. Ne bom našteval gostovanj, so povsod, kamor jih povabijo, prisotni so na prireditvah, predvsem pa na vseh lovih, ki tako dobivajo svojo pravo tradicionalno patino in tudi tisti pravi ton lovske tradicije. Danes vodi skupino Andrej Pungartnik. K. Vaiti KOROiKI UTRIP TAKSE ZA UREJANJE KRAJEV Decembra sprejet odlok o komunalnih taksah v občini Ravne na Koroškem očitno na poslance skupščine ni naredil posebnega vtisa. Vsaj takega ne, da bi ob njem dvignili prah in ga naredili bolj "popularnega”. Pa ne gre za tako nepomembne stvari, da bi jih ne kazalo predstaviti širši javnosti. Odlok namreč predpisuje plačilo komunalnih taks za celo vrsto predmetov in storitev: □ za uporabo glasbenih avtomatov v javnih lokalih O za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih □ za uporabo javnih površin ob poslovnem objektu za po- trebe poslovne dejavnost. □ za uporabo javnih površin za začasne namene □ za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih □ za uporabo javnega prostora za parkira- nje O načinu plačevanja komunalnih taks bodo zavezanci natančneje seznanjeni ob obisku posebne občinske komisije. Kot zanimivost navajamo, da bodo zbrana sredstva po tem odloku v celoti ostala v kraju, in v tem se bistveno razlikuje od drugih občinskih odlokov. Sredstva se bodo uporabljala za urejanje naselij po programih krajevne skupnosti in bodočih občin. & GERGEK Cocmr^ sposobnejši hitrejši kvalitetnejši cenejši TRG 24, 62391 PREVALJE TEL: (0602) 31-077 FAX: (0602) 31-071 ♦ usluge enobarvnega in večbarvnega tiska, obrazcev, reklamnih tiskovin, vizitk, plakatov, knjig, neskončnih obrazcev za vse vrste računalnikov in vseh drugih tiskovin ♦ vse vrste vezav - mehko vezavo, vezavo v celo platno, polplatno ali usnje (uradni listi, diplomske naloge, revije, časopisi in grugo) ♦ oblikovanje grafičnih izdelkov, ilustracije in druge risane elemente ♦ grafične filme, raster ali črtne za ofFsetni in sito tisk, fotostavek in računalniško obdelavo tekstov ♦ kartonsko embalažo Nenazadnje pa smo vam na voljo tudi z založništvom vaših del. flajnizje možne cene oblazinjenega pohi/tva in uoooni kreditni prodajni pogoji • • w • OPREMA SLOVENJ GRADEC V lastnih prodajnih enotah NOVE SLOVENJ GRADEC NOVO MESTO Stari trg 304 Regerške košenice 65a 0602/44-185, 41-144 068/21-674 V____ O 20% popust ob gotovinskem plačilu o trimesečno obročno odplačilo brez popusta o petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero S Reportaža ___________________________ IMJfTflRCJfl TROJČKI IIA IlOYCfllKCm: , . il!l U ll’ Ko je mati Marija Brodner iz Završ pri Mislinji 1. julija 1926. leta rodila trojčke Minko, Cirila in Franca, se ni potožila, da ji je hudo, pa čeprav je bila samohranilka. Takrat so bili hudi in težki časi za preživljanje enega, kaj šele treh otrok. Oče trojčkov se ni zaniml zanje. Pustil jih je materi-samohranilki, ki se je s trpljenjem in križi prebijala skozi življenje, da jih je lahko spravila do kruha. Ob trdnem in težkem življenju je šlo in uspelo ji je vzgojiti svoje tri otroke brez tuje pomoči. Danes so trojčki Minka, Ciril in Franc Brodner stari že 67 let, ali skupaj kar 201.leto. Radi se spominjajo svoje matere in otroških let. "Ne vem, kako je to zmogla naša mama, da nas je lahko preživela, pa pozneje preživljala, ko pa ni imela ničesar," pripoveduje Minka, ki je le dobre pol ure starejša od Cirila in Franca. Potem pa nadaljuje: "Bila je samohranilka brez vsakršnega dohodka, bila je preprosta, skromna in delovna vaška ženica, ki se je večji del preživljala le s tem, da je na kmete hodila v "tavrah", kjer so jo na veliko izkoriščali. Ko je pa ni bilo na kmetih, je iskala zaslužek pri nabiranju gozdnih sadežev ali pa je opravljala še druga priložnostna dela. Ne spominjam se, da bi kdaj "pojamrala", da ji je hudo. Vedno nam je pripovedovala, da moramo biti pridni in pošteni, za nas je imela vedno široko odprto srce in skrb." Takih mater je na slovenskem še veliko. Tako pravijo in pripovedujejo Minka, Ciril in Franc. Radi povedo tudi to. kako je mati na majhnem koščku zemlje ob robu gozda gradila skromno hišico. Nihče ji ni pomagal. Vse je znosila na hrbtu sama ali pa pripeljala s samokolnico. Največja želja ji je otroških let do danes, radi rečejo: "Hudo je bilo, pa vendar lepo. Nismo imeli denarja, da bi se lahko šolali, mama je bila prerevna, da bi nam poleg materinske skrbi lahko nudila še kaj več," pripoveduje Ciril. "Tudi brez šol lahko opravljaš delo, če ga ljubiš..." Zgodbe, ki jih piše življenje, so včasih pretresljive in žalostne. Takih zgodb imajo Brodnerjevi trojčki veliko. "Ni nam bilo lahko, včasih nam je zmanjkalo kruha, pa vendar je z mamino in našo dobro voljo vse šlo. Ko smo bili malo večji in ko je prišla druga svetovna vojna, so nas izselili in odpeljali v taborišče. Mama je ostala sma doma. Ker ni imela denarja, je nabirala borovnice, maline in druge gozdne sa- Skromna hišica, v kateri živita Minka in Franc da bi sebi in trojčkom deže, da nam je lahko v taborišče poslala kakšen paket. Večkrat pa si je morala odtrgati od ust, da smo imeli mi," se spominja Franc. "Danes, ko se spominjamo nazaj svojih otroških let, lahko rečemo, da so bila lepa in zanimiva. Lepo bila, postavila skromen, a prijeten dom. To ji je tudi uspelo in v tej prijetni hišici danes preživljata jesen življenja Minka in Franc. Ko Minka, Ciril in Franc brskajo po svojih spominih od pa je za vse nas bilo takrat, ko smo dobili vsak svoj "šiht". Jaz sem se zaposlila kot čistilka, Ciril je odšel med velenjske rudarje, Franc pa si je poiskal delo pri Cestnem podjetju kot cestar. Vsi smo vztrajali pri svojih poklicih in nikoli nam ni prišlo na misel, da si menjali "šihte", tako kot to počenjajo danes. Čeprav smo se težko prebijali skozi življenje, smo danes veseli, da imamo vsak svojo pokojnino in smo preskrbljeni. Naša mama ni imela pokojnine..." Še in še bi lahko zapisali o Minki, Cirilu in Francu. Malo jih sicer jezi, ker pri krstu niso dobili zaželjenih imen Cirila, Ciril in Metod, kot si je mama želela. 'Veste, tega pa gospod župnik niso pustili, da bi imeli taka imena. So baje gospod župnik takrat rekli, da ne moremo imeti takšna imena, ker smo "pankrti". Če bi bili pa zakonski, pa bi lahko. Pa kljub temu smo srečni", z nasmehom pove Minka. Minka in Franc se nista poročila in danes skupaj živita v skromni hišici ob robu borovega gozdička, Ciril pa živi z ženo v Velenju. Redno se obiskujejo in so tesno navezani eden na drugega. Tudi na stara leta, ko je njihova mama onemogla in jo je načela bolezen, so ji vsi trije vračali ljubezen in skrb. Pet let je bila priklenjena na bolniško posteljo, popolnoma slepa. Pomagali so ji, še zlasti Franc, ki jo je negoval, tako kot nekoč ona njega. In na svojo mater Marijo Brodner so njeni trojčki Minka, Ciril in Franc še danes ponosni. F. Jurač Družabna kronika NE CUJE DOBRO Andrej Bukovec, šef za ceste in ostale luknje v ravenski občini, je odgovarjal na dve Prepihovi vprašanji. Pot v Črno na Koroškem Najprej: zakaj sanacija Marholčevih rid tako kasni? "Mi na občini nismo nič krivi, pokličite na republiko, malo jih na-piknite. Mi si z njimi ne moremo nič pomagati." -Gospod Bukovec, koliko denarja in koliko asfalta je občina v lanskem letu namenila v zaselek Gonje II na Prevlajah? "Ne čujem dobro..." Gospod Bukovec, hvala za tako izčrpne odgovore. POLICIJA IN TRGOVINA Ob nedavni otvoritvi Naminega marketa v Katici je bilo prisotnih tudi precej policistov. Ti niso bili tam kar tako, saj so skrbno pazili, da si ne bi množica obiskovalcev preveč napolnila žepov. Tako se je nedavno zgodilo v Sparovem centru v Ljubljani. fotobodica V ČRNI (MAJO PREŠERNA Na sprejemu za Mitjo Kunca v Črni je bilo živahno kot le kaj. Za mikrofon pa se je spravil tudi starosta SK Črna Franc Stakne, ki je za to priložnost napisal tudi pesem, nekakšno odo o Mitji Kuncu. Rima je bila zadovoljiva, nekoliko je pešal ritem, interpretacija nekoliko slabša, vsebina pa kar primerna in Črnjani so ugotovili, da imajo poleg imenitnega smučarja tudi skritega poeta. To je Franc Stakne, Črnjanski Prešeren. TELEFONSKI POGOVOR Zaluborghini: “Halo, kako si, kličen Avstrije, Blato, Moss, Drek po vaše. Ali si uredil ponudbo za gradnjo špitala?" Bruhec Puhec: "Vse je urejeno, lahko si brez skrbi, ponudba je že oddana." Zaluborghini: "Ta kšeft moramo dobiti, frštcn. Poplačamo pufe in še nekaj ostane. Kaj pa reference, si kaj omenil moje reference?" Bruhec Puhec: "Seveda, naturlih. K ponudbi sem priložil Slovenske novice." MATJAŽ IN MIŠA V eni od številk Nedeljca je tudi prav intimna fotografija znanega slovenjgraškega politika, Občinarja, pevca in playboya Matjaža Zanoškarja. Mišo Molk drži za rokico in ji pripoveduje zgodbice za lahko noč. Naši viri (F.M. in drugi) pravijo, da je Zanoškar Miši zelo ugajal in kaj kmalu naj bi Miša prišla tudi v Slovenj Gradec. Napovedovala bo na koncertu okteta Lesna. MARJAN JE ZADOVOLJEN Črnjan Marjan Slemenšek, šef firme Drott za Slovenijo, je zadovoljen, saj so mu rokometaši iz Švedske, ki nosijo ime Drott, naredilt veliko reklamo. V Slovenj Gradcu in Halmstadu so dvakrat premagali rokometaše Preventa. Tako je Slemenškova firma v tem letu že dosegla prvo in nenačrtovano reklamo. PUST PREROKUJE Tako se je lani za pusta skozi Kotlje peljal "grof Thurn". Letos že prihaja zares! Niti kurenti v hotuljski povorki ga niso pregnali. V J POSOJILA SO KOT DROGA: DRAGA IN NAREDIJO TE ODVISNEGA. KJER SO DRŽAVLJANI PONEUMLJENI, SE TUDI OBLAST NI TREBA SPAMETOVATI. NIKO OD LOVA NA MAFIJO ŽIVIJO POLICAJI, OD LOVA NA UDBOMAFIJO PA POLITIKI. MADONA, IMAMO OBVEŠČEVALNIH SLUŽB: SOVA, VOMO, POŠTENI POLICAJI, CIVILNA INICIATIVA... JAVNO SMO ŽELELI CIVILNO DRUŽBO, DOBILI PA SMO ANONIMNO CIVILNO INICIATIVO. NI KOROŠCA, KI GA NE BI DOBILA NA PAPIR CIVILNA INICIATIVA. POLICIJO ZANIMAJO INICIALKE ČLANOV CIVILNE INICIATIVE. NIKO Drago silvestro- vanje Da smo Korošci nostalgično razpoloženi do gorskih lepot tudi pozimi, je znano dejstvo. Največjim entuzijastom še Silvestrovo ni pravo, če ga ne doživijo na enem od naših vrhov. A razpoloženje vesele družbe se lahko litro spremeni, kot se je zgodilo letos lani)- na Uršlji gori. Nadobudnim gostom so namreč zaračunali silvestrsko Vstopnino" v planinski dom, s čajem in rumon, v višini 500 SIT, spanje v neogrevani sobi pa še dodatno 300 SIT. (o so veseljaki izračunali vse stroške, so ugotovili, da bi bilo silvestrovanje v dolinskem hotelu bistveno cenejše. Pa še račun bi dobili... Glasba mnitunn smoDE ob 10. obletnici 9lo/bene koriere rani f KITARO Kdo se ne bi spomnil Marijanove zmage na Slovenski popevki 82. leta s pesmico "Še pomahal ni z roko", še prej pa njegovih singl plošč "Moja dama" in "Mrtva reka". In če ste mislili, da je Marijan za vedno utihnil, ste se motiti. Svojim poslušalcem namreč po svoji 10. obletnici pripravlja dva nova projekta uspešnic in novih skladb. Kaj je bila prelomnica v tvoji glasbeni karieri in kako se spominjaš teh svojih začetkov? "Po zmagi na Slovenski popevki - takrat je bilo zmagati na tem festivalu največ, kar si lahko dosegel - je izšla moja prva LP Plošča 'To je moja pesem", ki je naletela v medijih na lep odziv, zame pa je pomenila prelomnico in start v slovensko glasbeno sceno. Sicer pa sem samouk na kitari, pisanje besedil je moja druga ljubezen - vse to so odražale moje pesmi. Takrat smo prodali kar do 90.000 izvodov te moje plošče, kar me je utrdilo na sceni. V 80. letih pa smo pod naslovom STUDENCI 80. let mladi glasbeni upi koncertrirali po Sloveniji (Andrej Šifrer, Duo Kora, Mateja Koležnik, Peter Meze in jaz), bilo je kar veliko turnej in predstavitev, tako da me je občinstvo spoznalo. Vse to nam je omogočila revija Stop. Nastopal sem že na večjih prireditvah, vikende sem imel dobesedno zasedene, kar je predstavljalo izjemen napor, kajti delal sem v Železarni. Vse bolj pa sem se odločal, da se posvetim samo glasbi. Sprejel sem ta izziv, čeprav se je s tem pojavila negotova prihodnost. Biti na glasbeni sceni ni stalnica, zanjo se je treba truditi in vedno znova delati in delati. No - in kako se je izšel ta izziv? "Moram reči, v moj prid! Po tedanjih kriterijih Založbe kaset in plošč (ena kaseta na leto) mi komadov ni manjkalo, ostajali so zadaj, skoraj nobene plošče ali kasete nismo prodali pod 50.000, kar je zelo veliko. Če se ozrem po kriterijih (vsaj komer- daino lahko rečem), sem bil zelo uspešen in kasete dobro prodajal." Katerih nastopov se najraje spominjaš? 'Tega je bilo ogromno, odločilna za mojo kariero je bila zmaga na Slov. popevki, odprla mi je vrata povsod. Čeprav je bila to zmaga na festivalu, o njih nimam ravno najboljšega mnenja. Saj veste, kuhinja in zakulisja..., zato sem se festivalom raje izmikal. Zelo lepe spomine imam na festival na Malti - tam sem zmagal. Pa ne ravno zaradi zmage, prijetno je bilo, publika je bila krasna, pel pa sem pesem Maltežana.'1 Kaj pa merila, kriteriji, kvaliteta? "Pri tem si vedno postavljen pred kompromise. Ko ustvaijaš pesem - napišeš besedilo, jo uglasbiš, aranžiraš, je vse prijetno in povsem tvoje, ko pa gre za studijski del, so tu že merila in kriteriji založnikov, na kar pa skorajda nimaš več vpliva. Tako bom rekel, gre za kompromis med izvajalcem in založnikom." Je tukaj iskati krivdo, da si ne- kako utihnil? 'Ja, lahko tako rečem, vse je bilo že prenaporno, nikoli me ni bilo doma, pri Založbi je prišlo do kršitev dogovorov, pojavilo se je nezaupanje. Pa tudi to, pravijo, da se moraš umakniti, ko si v špici, zato mislim, da je prav, da sem se nekoliko umaknil, ne pa utihnil. Ti dve leti, ko me fizično ni bilo na glasbeni sceni, sem po bogatih izkušnjah in povsem zrelo začel ustvarjati nove projekte. Pripravljam dva, ki bosta letos ob moji 10. obletnid zagledala luč sveta. Sicer pa imam dela čez glavo, doma imam studio in več kot dovolj priložnosti za novo delo. Potrebuje me tudi družina, žena in dva sinova. Žena ima šivalnico in trgovino z oblačili, jaz pa svoj studio, kjer ustvarjam. Projekta sta dve kaseti z mojimi dosedanjimi uspešnicami in ena z novimi komadi, za katere nikoli ni bilo časa." Kaj pa uspešnica "Jožica" reci- mo, ta ti je prinesla nekaj težav? “Če se ozrem po skladbah: Mrtva reka, Luči moje vasi, Stari muzikant, Jožica itd... gre za širok spekter pesmi. Sam tekst pesmi Jožica pa ni bil toliko sporen zaradi besedila - moram reči, da pač nekaterim ljudem na Glasba položajih ni bil všeč. Gre za nekaj povsem drugega, za slovensko zavist, ker se je ta moja pesem izjemno dobro prodajala. Njena prepoved v medijih pa je meni bila kar všeč, naredila mi je dodatno reklamo in se je še boljše prodajala. Če pa danes prisluhnete nekaterim pesmim, potem ta tekst ni nič proti temu, kar se zdaj vrti. Pred prepovedjo sem prodal preko 80.000 izvodov te skladbe, kar je predstavljalo maximum prodaje, po tem pa še dodatnih 40.000 izvodov, kar je bil sko- rajda fenomen. No, pesem ni bila prepo- vedana, le umaknjena iz programa.” Gotovo si ponosen na vidne uspehe; kaj krasi tvoje stanovanje? "Doma imam celo steno teh spominov. Ni bilo plošče ali kasete, ki ne bi bila zlata. "Stari muzikant" je bila platinasta, tudi 'Jožica'1 je bila platinasta. Potem imam lep spomin na Malto -pozlačeno skulpturo, zlate, srebrne kasete, to je bilo priznanje za to, kar sem naredil. Trud ni bil zaman. Ob svojem umiku pa naj povem, da bom znova prišel, ogromno imam še povedati' v svojih pesmih slovenskemu občinstvu in predvidevam še vsaj eno desetletno glasbeno kariero. Umik sem potreboval po tem, ko sem dozorel, ko sem že drugače razmišljal, ko sem se enostavno nasitil nekaterih stvari in si zaželel druga- mosti. Zmanjkovalo mi je časa, da bi lahko še kaj več naredil. Hotel sem svoj studio, urediti sem si moral dmžino, pa si nabrati novo energijo. In vsega je bilo preveč -vsi so hoteli, da bi bil povsod." Kaj pa tvoji Trbonjčani, kako si se vklopil v ta kraj, kjer živiš. Imam občutek, da so ljudje tam od tebe več pričakovali, kot pa si jim ti dal? "V Trbonjah so moje korenine, veliko mojih pesmi govori o tem kraju, tu so moji otroški spomini. Morda bi lahko v Trbonjah naredil več kot sem, razumljivo, da so ljudje to pričakovali. Jaz pa sem v ta kraj prišel, da bi si odpoal, da bi vse izklopil, da sem izgubil občutek, da sem Marijan Smode s televizije. Našel sem sprostitev, moj kraj je bil moja sreča, bil sem lahko drugačen, drugi Marijan. No, ljudje pa so še vedno želeli, da bi tudi med njimi bil estradna zvezda, morda zato ta njihov občutek, da jim nisem dal dovolj. Vedno sem si tako kot vsak normalen človek želel nekoliko zasebnosti, želel sem se umakniti od vsega cirkusa. No, sem pa tudi v Trbonjah organiziral Urškino hit parado: idej imam še veliko, so pa odvisne od časa." Kaj bi sporočil svojim oboževalcem? "Moram refi, da me politika nikoli ni zanimala, vse, kar načrtujem, je povezano z glasbo, zato grejo druge stvari mimo mene. Prvi so moji novi projekti, ki sem jih že napovedal za letos in v njih sem se maksimalno potrudil, kar pomeni, da bodo za korak boljši od sedanjih. Po izidu teh novih kaset predvidevam 120 koncertov po Sloveniji, kar ni mačji kašelj in pomeni nove napore. Imam pa tudi druge cilje, moja strast je jadranje, kar pa tudi zahteva svoj čas. Sicer pa vsem sporočam, da prihajam, kmalu, da bo lušno in da se bomo še imeli "fajn". "Pozdravljeni Korošci, kjerkoli že ste!" (IF) UKIIBIOTT Koroška glasbena scena je v zadnjem letu dni postala precej pestra. K temu bo v prihodnje nedvomno svoje dodala mlada skupina WELLBLOTT iz Vuzenice. Fantje, ki so prijatelji od otroških časov, so se odločili za bend pred enim letom. Devetnajstletniki imajo svoj vadbeni prostor v vuzeniški kinodvorani, za razliko od svojih vrstnikov, ki so mahnjeni na angleški jezik, pa svoje pesmi pojejo v slovenščini. Na ta nafin želijo prodreti na domačo glasbeno sceno, prvi korak pa seveda predstavlja izda- ja kasete. Pred novoletnimi praz- niki so v Švid posneli štiri ko- made, studijske izkušnje so si namreč nabirali v snemalnem stu- diu dobrega znanca. Njihove skla- dbe so rockovsko usmerjene (già- sba a la California, Chateau...), veliko pa delajo na vložkih solo kitare. To je spoznanje po poslušanju štirih pesmi, ki tekstovno ne izstopajo niti po dobrem niti po slabem. Sicer pa preigravajo tudi znane komade tujih skupin, ki so več kot dobrodošli na žurih. Izid prve kasete načrtujejo v mesecu maju, sicer pa so člani skupine VVellblott naslednji (na fotografiji od leve proti desni): Grega Zupančič -kitara in vokal, Uroš Medved - bas, Timmy Pečoler - bobni, Matjaž Sterže - kitara in vokal. ROK TAM ŠE __ Caz5ledi _________ "flAJBOU DOlGOČASCn cfiirnc v cyropi" ODScynnin Vsem, ki vas ne more zabavati ali zadovoljiti maratonska neumnost Santa Barbare, ki vas ne zaposljuje politikantsko čvekanje in vas še ni popolnoma okupiralo hlastanje za lastnino in oblastjo, tako da imate še vedno proste roke tudi za kaj boljšega ter žlahtnejšega kot je basanje v žepe... Vsem vam, ki radi preberete izvirno misel, cenite ustvarjalni nemir in njegov žlahtni rezultat, ki vam kultura in literatura nista odvečni, moteči ali celo nepotrebni, ampak čutite potrebo, željo in lakoto po duhovni hrani -vsem vam je namenjen časopis Odsevanja. Decembra je izšla dvaindvajseta številka Odsevanj - časopisa za leposlovje in kulturna vprašanja, ki ga izdajata Literarni klub in Zveza kulturnih organizacij Slovenj Gradec. Prva številka tega literarnega lista je ugledala luč sveta leta 79. Uredniški odbor vseskozi ohranja kvaliteten nivo objavljenih prispevkov, od lani pa je pomlajena tudi grafična podoba časopisa, ki je tiskan na umetniškem papirju, da sta funkcija in forma na isti kvalitetni ravni. Nova Odsevanja prinašajo med bralce prispevke s področja profesionalne in amaterske kulture, predstavijo Bernekeijeve nagrajence in domačega likovnega umetnika, akademskega slikarja Lojzeta Logarja ter njegovo delo; zanimiv je zgodovinski oris tovarne Nieros -sponzorja 22. številke; eseja ob stoletnici Prežihovega rojstva sta, zlasti Messnerjev, prav imenitna; našli boste tudi razmišljanja o pesništvu in literarni delavnici ter knjižne recenzije. Predvsem pa v Odsevanjih objavljajo literaturo pesniki in pisatelji s celotnega področja Koroške, ne glede na to, iz katere občine je avtor, saj pisci niso ozkosrčni, togi in zaplankani kot nekateri spolitizirani mikro - lokal -patrioti. Literatura je vrsta komunikacije, ki s svojo odprtostjo presega takšne in drugačne meje. Skrajni čas je, da prerastemo kategorijo soobčan (na Koroškem še toliko bolj), se dvignemo na višjo, kakovostnejšo raven in si rečemo -sočlovek. Začeli bi lahko s skupno literarno revijo, čeprav so se mnenja okoli tega že kresala. In vendar. Zaenkrat vas vabim, da si vzamete nekaj časa in prelistate Odsevanja. Branje priporočam tudi tistim, ki mislite, da je literatura bav-bav in tistim, ki sploh ne mislijo; da, tem še posebej. Treba jim bo povedati. V Odsevanjih morda odseva tudi vaš odsev in škoda bi bilo, da seva v prazno. Blaž Prapotnik Med Odsevanjema št. 21 in 22 je natanko leto dni razlike, zadnje ima datum 15. december 1993. To je tudi za štiri strani obsežnejše kot 21. št., saj ima 28 strani, natisnili so ga 200 izvodov manj, ima pa tudi novega v. d. glavnega in odgovornega urednika Blaža Prapotnika namesto Daije Kniplič, ki je Odsevanjem urednikovala prej. Drugi v uredniškem odboru so isti: Andrej Makuc skrbi za poezijo in dramatiko, Tone Turičnik za prozo, Franc Juričan za esejistiko, Blaž Prapotnik za grafično podobo časopisa, člana odbora sta Alenka Horvat in Matjaž Zanoškar, tajnica Andreja Gologranc. Odsevanja izdajata Zveza kulturnih organizacij in Literarni klub Slovenj Gradec, je pa to časopis za leposlovje in kulturna vprašanja. Več je v obeh zadnjih številkah besede o leposlovju, največ leposlovja samega. Tako si lahko v 22. št. Odsevanj preberemo uvodnik Vojka Stoparja Nekaj malega o mali kulturi, kroniko lanskih kulturnih dogodkov v slovenjgraški občini (sestavila jo je Andreja Gologranc), vse o lanskih dobitnikih Bernekerjevih odličij (nagrado je prejel Oktet Lesna, plakete pa Breda Celcerv Dekliški pevski zbor KUD Ivan Cankar Šmartno, dr. Lojze Pogorevc, Alojz Smolčnik in Vojko Vovk), vse o lanskem gledališkem abonmaju (zapis Helene Horvat), novico o odkritju stoletja v cerkvi sv. Jurija na Legnu ter še dve predstavitvi: Jože Potočnik predstavi sponzorja zadnjih Odsevanj podjetje Nieros Niederberger iz Slovenj Gradca, Milena Zlatar pa akademskega slikarja Lojzeta Logarja, s čigar reprodukcijami so tokratna Odsevanja bogato opremljena. Vsega skupaj je to z nekaterimi dokumentarnimi fotografijami vred slabih osem strani časopisa, vse drugo so zapisi o literaturi in njenih dogodkih ter literatura sama. Tako Franc Juričan razmišlja, kaj pomeni biti pesnik, utrinke pesnika s poletne literarne delavnice v Gozdu Martuljku predstavlja Blaž Prapotnik, z 21. območnega srečanja mladih pesnikov in pisateljev Slovenije - bilo je lani v Slovenj Gradcu - pa objavljajo uvodni govor Andreja Makuca, ki je bil poleg Toneta Turičnika in Mirana Kodrina v žiriji za izbor najboljših. Še o treh lanskih literarnih kulturnih dogodkih teče v Odsevanjih beseda: Andrej Makuc ocenjuje izdaji založbe Votane; knjigo esejev in zapisov Slovenija, moja Afrika Silvije Borovnik in pesniško zbirko Blaža Prapotnika Pegaz prebija zvočni zid, vsaj posredno pa je beseda tudi o simpoziju, ki so ga ob Prežihovi stoletnici rojstva septembra priredili na Rimskem vrelcu. Z njega objavljajo Odsevanja referat Toneta Sušnika Moje srečanje s Kuharji po uršljegorskih globačah in referat Janka Messnerja Ideje niso krive, če se umažejo v rokah sleparjev. Če zopet preštejemo, je pogojno s Sušnikom in Messnerjem vred o leposlovnih dogajanjih in dogodkih za slabih devet strani Odsevanj, vse drugo v njih je prava literatura. Zaradi 21. območnega srečanja mladih pesnikov in pisateljev pisci tokrat niso samo naše gore listi, pač pa s pesmimi predstavljajo Valentino Šmolnikar iz Slovenskih Konjic, Marjana Kukovca iz Velenja, Ireno Planinc iz Maribora, Brino Zupančič iz Celja, Alenko Jovanovski iz Štor, Aleksandro Žebelj iz Laškega ter Anito Krivograd iz Podvelke, s prozo pa Lidijo Artelj iz Prebolda, Bernarda Globočnika iz Celja in Irino Kralj iz Velenja. Naša tudi ni Sonja Goleč, ki je ob trinajstletnici smrti Leopoldu Suhodolčanu zapisala dvoje spominov in prepisala nekaj pesmi iz njegove zbirke Bele poti. Drugih dvanajst avtorjev je v zadnjih Odsevanjih Koroščev: med novimi pesniškimi imeni so Franc Juričan, Vesna Roger ter na zadnjem območnem pesniškem srečanju odkrita Slovenjgradčana Mateja Jandl in Gregor Fras, drugi so naša že znana literarna imena: Marijan Mauko, Franček Anželak, Jani Rifel, Blaž Prapotnik, Milena Cigler, Andrej Makuc in Tone Turičnik. To je vse iz zadnjih Odsevanj, manjka le še Marka Košana misel: "Odsevanja?! Najbolj dolgočasen cajt’ng v Evropi! Sodeč po zadnji številki so evropske dimenzije za kakovost Odsevanja kar prave. Kot pravi pa se očitno kaže tudi način sponzoriranja časopisa. Vedno je sponzor le en sam, je pa zato v časopisu nato v besedi in sliki temeljito predstavljen. Pri tokratnem sponzorju podjetju Nieros Niederberger pa je bil tak poslovni odnos resnično obojestransko koristen: sodelavca Odsevanj Tone Turičnik in Jože Potočnik sta namreč pomembno pomagala tudi pri izidu publikacije Od kovačije do moderne tovarne, ki so jo ob 200 - letnici izdali v podjetju Nieros Niederberger, včasni slovenjgraški tovarni kos. Tudi zaradi njiju je nastal almanah, ki se ga ne bi sramovalo nobeno moderno evropsko podjetje. H.M. šport Ravenčan leže lečnik bo /adii /vetovno odbojkar/ko ligo "PRiznnnjE zorne 10 Zfl SIOVEOfKO ODBOJKO" Jože Lečnik Slovenci se ne moremo kaj prida pohvaliti s kakovostjo obeh naših reprezentančnih vrst, zato pa smo veseli uspehov, ki jih dosegajo slovenski odbojkarski sodniki širom po Evropi. V naši državi premoremo štiri mednarodne sodnike. To so Peter Končnik iz Jesenic, Jure Stegner iz Novega Mesta ter Ra-vnečana Jože Lečnik in Dušan Brankovič, slednji je izpit za mednarodnega sodnika opravil lani na Češkem. Kot primer uspešnosti naših mož v belem, kot pravijo odbojkarskim sodnikom, navedimo le podatek, da sta v tretjem krogu v tekmovanju za pokal CEV-a Jure Stegner in Jože Lečnik sodila tekmo med poljskim Alstinom in grškim Arisom. Gostje so zmagali s 3:0, toda na tiskovni konferenci po tekmi so bili predstavniki obeh ekip nadvse zadovoljni z njunim sojenjem. Zanimivo je, da sta bila Stegner in Lečnik sploh prva Slovenca, ki sta sodila na Poljskem. Še večjega priznanja je bil pred dnevi, ob svoji dvajsetletnici sojenja, deležen Ravenčan Jože Lečnik. Od svetovne odbojkarske zveze je namreč prejel vabilo, da se letošnje svetovne lige udeleži kot eden izmed 26-tih sodnikov iz celega sveta, ki bodo sodili v tem uglednem tekmovanju. Vsekakor je to ogromno priznanje, ki si ga je Lečnik prislužil skozi leta, prebita na odbojkarskih igriščih. • "Verjetno je bila za vabilo odločilna udeležba na lanskem mladinskem svetovnem prvenstvu v Carigradu, kjer sem med drugim sodil tudi eno izmed polfinalnih tekem," pravi Jože Lečnik. 'V svoji karieri sem doslej odsodil že 788 tekem, od tega 107 mednarodnih tekem v kar dvajsetih državah Evrope in Azije. Sodil sem tudi na dveh svetovnih prvenstvih, leta 1990 na ženskem članskem prvenstvu v Španiji in leta 1993 na že omenjenem prvenstvu v Turčiji. Poleg tega sem bil udeležen na petih balkanskih prvenstvih v Turčiji, Bolgariji, Albaniji, Romuniji in v BIH. Posebej bi izpostavil še sojenje na finalu Evropskega prvenstva za člane v Karlsruheju in Berlinu v Nemčiji. Vabilo, ki sem ga prejel, da sem izbran za sojenje svetovne lige, je zame seveda največje priznanje v dolgoletni karieri, obenem pa je priznanje tudi za Odbojkarsko zvezo Slovenije." Res, kdor se najde na spisku sodnikov Svetovne odbojkarske federacije (FIVB), ki ima sedež v Lausanni v Švici, mora biti izjemno kvaliteten sodnik z bogatimi mednarodnimi izkušnjami. Ni "mačji kašelj" soditi svetovno ligo, v kateri bodo igrale reprezentance, ki v svetu odbojke nekaj pomenijo: Brazilija, ZDA, Kuba, Rusija, Italija, Nizozemska, Grčija, Argentina, Koreja, Japonska, Nemčija in Finska. Sicer pa, 46-letni Jože Lečnik je že več kot leto in pol, odkar se je uspel iztrgati vojni vihri v BIH in se po 22-tih letih bivanja v Kaknju skupaj z družino preselil na Ravne, v svoj rojstni kraj, brez prave zaposlitve. Praktično živi od odbojke, poleg aktivnega sojenja je namreč trenutno še honorarni sekretar Zveze sodnikov pri OZS. Želi si stalne zaposlitve, a kaj, ko je doslej na sedem prošenj, dobil vselej negativni odgovor. ♦ Do kam segajo začetki vaše kariere kot odbojkarskega sodnika? • "Prvi izpit sem opravil 18. maja 1974 v Kaknju, nakar sem vse do 1980 leta sodil tekme republiške lige BIH ter tedanjo II. zvezno ligo. Nato sem prišel na listo najboljših sodnikov tedanje Jugoslavije, kjer sem sodil tekme kar 12 let. Leta 1983 mi je uspelo, da sem v Sofiji opravil izpit za mednarodnega sodnika. No, moram povedati, da sem v času mojega bivanja v Bosni najraje sodil tekme prav v Sloveniji. Vselej sem se rad vračal na Koroško, k mami, pa med prijatelje, ki jih imam tu zares veliko." ♦ Doslej ste sodili številne tekme, tudi na državni ravni. Ali vam je katera posebej ostala v lepem spominu? • "Zelo dobro se počutim v dvorani, ki je polna gledalcev. Treme ne poznam. Sodil sem že pred 7000 gledalci, in to tekmo med Kubo in Kanado leta 1986 v Toulouzu v Franciji. V spominu pa mi je najbolj ostala tekma v Parizu, ki je bila lani novembra. To je bila kvalifikacijska tekma moških ekip ZDA in Češke za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki se je končala s tesno zmago Američanov s 3:2. Odbojka je zares atraktiven šport, toda ta tekma pred 3000 gledalci je dobesedno spravila ljudi na noge." ♦ Poznamo vas kot velikega “borca" za uveljavitev mladih in perspektivnih sodnikov. Ali ste zadovoljni z deležem koroške regije v slovenskem prostoru? • "V Sloveniji je precej mladih in obetavnih sodnikov, pred katerimi je še lepa bodočnost. Korošci se lahko pohvalimo tako z množičnostjo kot kakovostjo v naših vrstah. Že sedaj imamo na takoimenovani A listi pet naših sodnikov. Poleg mene tekme prve slovenske lige sodijo še Brankovič, Franc, Šteharnik in Slatinšek, medtem ko je Verbič predsednik komisije za delegiranje sodnikov in kontrolor na tekmah. V ozadju imamo precej mladih, ki obetajo postati dobri delitelji pravice na tekmah. To so Sku-dnik, Borko, Plešnik, Kragelnik in še nekateri. Mislim, da se z nadaljnim dobrim delom v našem aktivu za odbojkarske sodnike ni bati." Ivo Mlakar àport 00 CD l.nEDMflKODNE ZinSKO^FORTNE IQKE J0L5KIH OTROK \? IMTERHflTIOflflL WINTER5F0RT JQHOOLCHILDREN'J QflHE5 l“JEyX b'HIVER INTERMTIOJIfWX DE5 ÉQ0LIER5 I.IMTERHflTIONflLE WINTER5CHQLER5FIELE RAVNE M. KORO^KEfl 1934 predstavitveni delež Koroške popoln. Ravenske zimske igre pa pomenijo nov kakovostni razvoj tega sodelovanja otrok, ki že vseskozi poteka v duhu utrjevanja prijateljstva med narodi in državami s celega sveta. V.M. IGRE PRIJATEUfTVA Na Ravnah bodo v dneh od 11. do 13. februarja pod pokroviteljstvom predsednika Državnega zbora mag. Hermana Rigelnika potekale prve mednarodne zimskošportne igre šolskih otrok. V gosteh bodo otroci iz Avstrije, Nemčije, Kanade, Slovaške, Švice, Italije in Ukrajine. S slovenskimi udeleženci je tako prijavljenih 17 mestnih reprezentanc iz osmih držav, kar daje igram priznan status mednarodnih razsežnosti. Otroci bodo tekmovali v veleslalomu, tekih na smučeh in smučarskih skokih na 60 metrski skakalnici. Prireditelji pričakujejo preko 120 udeležencev, ki bodo nastanjeni po hotelih Mežiške doline, na kmečkem turizmu in delno tudi v Topolšici. Tekmovali bodo na Ošvenu (veleslalom), v Dobji vasi (skoki) in v Kotljah ali v Črni (teki). V primeru pomanjkanja snega so rezervna tekmovališča predvidena na Kopah, Rahtelu, Poseki ali na avstrijski strani Pece (za veleslalom) in na Topli (za teke). Vsi udeleženci bodo prejeli diplome s podpisom Huana Antonia Samarancha, predsednika olimpijskega komiteja, in priložnostne spominke iz Mežiške doline. Najbolj uspešni tekmovalci bodo seveda prejeli še lepe medalje. Ravenčani zagotavljajo, da bodo otrokom zagotovili dobre tekmovalne in druge pogoje, da bi lahko od tu odnesli kar najlepše vtise. Pri tem bodo prireditelji v veliki meri upo- rabili izkušnje, ki jih že imajo z organizacijo letnih mednarodnih otroških iger. Na tiskovni konferenci so povedali, da je glavni sponzor prireditve Zavarovalnica Triglav, med večje sponzorje pa sodijo še: A-Banka, Coca Cola, Zdravilišče Topolšica ter tri Ravenska podjetja - STO, Stroji in Metal. Pokrovitelj iger mag. Herman Rigelnik je poudaril, da je to srečanje otrok športnikov pomembno za promocijo Koroške in Slovenije v celoti. Nenazadnje so v spremstvu mestnih reprezentanc tudi pomembni poslovneži, ki lahko na ta način spoznajo možnosti gospodarskega sodelovanja. Ker bodo letne mednarodne igre otrok letos potekale v Slovenj Gradcu, je organizacijski in OVITEK m POfTM ŽIG Ob tej priložnosti je organizacijski komite pri športni zvezi Ravne na Koroškem izdal priložnostni ovitek, na katerem je natisnjen znak iger, v katerem kraljuje kralj Matjaž, simbol Mežiške doline. Koroško filatelistično društvo z Raven pa je poskrbelo za izdelavo in prijavo priložnostnega poštnega žiga, ki ga je oblikoval dipl.inž.arh. Borut Bončina. Na sliki si lahko ogledate spominski ovitek in spominski žig, ki bo dne 12.2.1994 v uporabi na pošti 62390 RAVNE NA KOROŠKEM. Tako si boste lahko na ta dan spet izdelali spominsko filatelistično celoto ali samo pisali prijateljem in znancem, vašo pošiljko pa bo krasil lep priložnostni poštni žig, ki ga bodo na ta dan uporabljali za odpremo vseh pisemskih pošiljk z ravenske pošte. J. Keber KO Ep 97,2 FM Ra SLOVENJ GRADEC vsak dan.....ves dan Tel.: 0602 41 818, 41 245, fax: 0602 42 600 šport Mi KOROTMI IUVE1 CHI IG MIGA: PRYA IIGA! V prevaljskem nogometnem drugoligašu so se odločili, da bodo v prihodnji pomladi igrali za uvrstitev v prvo ligo. Torej nič več ovinkarjenja in izgovorov pred navijači. V Korotanu Suvelu so svoje ambicije jasno povedali, zdaj pa jim za uresničitev tega cilja preostane trdo delo. Prvi korak so storili z imenovanjem novega upravnega odbora. Predsednik je Andrej Kokalj, sicer direktor Slovenskih železarn, podpredsednika pa Drago Kos, nekdanji vratar prvega moštva, in Tine Tevž, prvi mož Ko-raturja. Za njimi pa še številni, od katerih nogometaši pričakujejo, da bodo v klub prinesli denar za normalno delo in uresničevanje nema-lih ambicij. Uvrstitev v druščino najelitnejših nogometnih ekip Slovenije namreč ne zahteva le ugodnega mesta na prvenstveni razpredelnici. Potrebno bo izpolniti še ostale kriterije: pomožno igrišče, slačilnice, sanacija glavnega igrišča, okolica (prostor za gledalce). V pri- hodnih mesecih bo torej dela več kot dovolj, svoje pa seveda zahtevajo tudi neposredni akterji - igralci. Moštvo Korotana Suvela se je okrepilo z dvema igralcema. Na Prevalje sta iz Hrvaške prišla Miroslav Ku-Ijanac, 23 let, in Roman Višek, 25 let. Oba sta nazadnje igrala v Novem Zagrebu, prvi je zadnji zvezni igralec, drugi pa napadalec. Za Viška so se menda zanimali celo nekateri Hrvaški prvoligaši in če temu verjamemo, potem je Korotan Suvel zadel v črno. Raje pa počakajmo na prve resne tekme. Zdaj je na seznamu trenerja Tonija Tomažiča 25 igralcev, ki bodo 18. februarja odpotovali na enotedenske priprave v Medulin (Hrvaška). Sicer so Prevaljčani s treningi pričeli 15. januarja, do začetka nadaljevanja prvenstva (G.marec) pa bodo odigrali približno 10 tekem za trening, v katerih se bo izkristalizirala prva postava. R.T. KRCdlGAČKOVI zmncnu y mcžici Letošnjega jubilejnega 10. turnirja v malem nogometu v Mežici, ki ga je tudi tokrat pripravil KMN Polena, se je udeležilo 19 ekip. Prvo mesto je pripadlo ekipi Kremenčkovi iz Pameč. V finalnem troboju so najprej premagali Nudelvaler iz Črne s 5:1, nato pa še Škufco s Prevalj s 7:6, po streljanju 7-metrovk. Drugo mesto so osvojili nogometaši iz Črne, ki so odpravili Škufco s 6:2. Za najboljšega igralca na turnirju je bil proglašen Roman Plesec iz Črne, najboljši vratar je bil Ferdo Matavž, najboljši strelec pa Samo Goričan, oba iz ekipe Kremenčkovi. l.M. AOYA OPRGRin fPOAZOR fmUČARfKGGA KIUBA ČRAA Ponovno sta si gospodarstvo in šport segla v roko zaradi obojestranskih interesov in podpisala pogodbo o sodelovanju - in prav je tako! Po končanem sprejemu za alpskega smučarja Mitjo Kunca v Črni, ki so ga delavci SK Črna namenili njegovi odlični uvrstitvi na 2. mesto v Crans Montani v Švici, sta v tamkajšnjem hotelu Planinka podpisala pogodbo o sponzorstvu direktor tovarne oblazinjenega pohištva Nova Oprema iz Slovenj Gradca Filip Jelen in predsednik smučarskega kluba Črna Franc Pušnik. Tako bo Nova Oprema, ki je bila do pred kratkim še pokrovitelj slovenjegraških rokometašev, odslej skrbela za materialno plat črnjanskih smučarjev in smučark. Podpis o sponzorstvu pomeni za prizadevni smučarski kolektiv iz gornje Mežiške doline vsekakor novo spodbudo za nadaljne delo. Črnjanski klub, znan po številnih kakovostnih smučarjih, bo vsekakor pravšnji za promoviranje blagovne znamke Nove Opreme. Spomnimo se, iz vrst tega kluba so izšli znani reprezentanti, udeleženci svetovnih prvenstev in olimpijskih iger - tako smučarja skakalca brata Danilo in Drago Pudgar, pa alpska smučarja Katjuša Pušnik in Mitja Kunc ter tekačica Nataša Lačen, če omenimo le tiste najboljše v zadnjih tridesetih letih. I. M. P O D J E t J 1 I 6 E M O T I S -K^l - Oskrbimo vas s kvalitetnimi gradbenimi materiali po ugodnih cenah. Posebej še z: - IZOFAS suhomontažno fasadno oblogo - ukrivimo in polagamo betonsko železo - vse vrste betonskih mešanic - KO-TLAK plošče - betonski zidaki in druga betonska galanterija - separirani agregati - kritina BRAMAC pod najugodnejšimi pogoji SE PRIPOROČAMO Že s? ter eno z: Pokličite Koroška cesta 2, tel.6fax: 0602/71-170 Rodio Radlje! Slišite nas: ob torkih ob četrtkih ob sobothah ob nedeljah med 13.30 in 15.30 med 16.00 in 18.00 med 09.00 in 11.00 med 10.00 in 14.00 TRGOVSKO PODJETJE KOROTAN Ravne na Koroškem Čečovje 6 Tel.: 0602/22-711, 21-476 Fax: 0602/23-296 TP "KOROTAN" Ravne je v svojih prodajalnah MARKET Čečovje in v prodajni hiši VEGROS KOROTAN Ravne razširilo in izboljšalo ponudbo sadja in zelenjave. Svojim cenjenim kupcem nudimo resnično kvalitetno ponudbo po izjemno konkurenčnih cenah. Podobna presenečenja pripravljamo tudi v ostalih prodajalnah. Priporočamo Vam, da se oglasite tudi v naši prodajalni GRADBENI MATERIAL Prevalje, kjer vam bomo v sodelovanju z znano trgovsko hišo CENTER Ljubljana ponudili vse izolacijske materiale, barve, premaze, domačo in uvoženo keramiko, talne obloge in ves ostali gradbeni material po najnižjih cenah. Se priporoča kolektiv TP KOROTAN ■k radio alfa ih PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62380 SLOVENJ GRADEC, p.p. 92 telefon: 0602 41-630 telefax: 0602 41-244 radio alfa do» PROPAGANDNA AGENCIJA Efenkova 61 63320 VELENJE telefon: 063 851-788 telefax: 063 851-788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 1 partnersko podjetje carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 44 131 fax: 0602 41 631 RAVNE NA KOROŠKEM ČEČOVJE 5, tel.: 22-815 Vas vabi v svoje poslovne enote: GOSTILNA BEGANT (Tel: 85-043) Vsak dan tri vrste malic, jedila so a la cart, izbrane pijače, za zaključene družbe vam je na voljo "kmečka soba". > BIFE ESPRESSO ČRNA NA KOR. (TEL.: 38-003), PIZZE > BIFE ESPRESSO PREVALJE (TEL.: 33-528) > BIFE ESPRESSO RAVNE NA KOR. (TEL.: 21-840) > BIFE ESPRESSO SLOVENJ GRADEC (TEL.: 43-243 Glosirana črna kronika Kar nekaj dogodkov je bilo v zadnjih dveh tednih v koroški črni kroniki, ki opozarjajo na to, kako malo nam je včasih mar za varnost. Kaže, da vse prepogosto mislimo takole: če je šlo vse po sreči 100 krat, bo šlo tudi tokrat. Pa ne gre! Lep primer za to je delovna nezgoda z dne 27. januarja, ki se je - žal - končala najbolj tragično: s smrtjo. Ob 7,45 tega dne je A.Č. iz Lovrenca zunaj naselja Lehen vozil doma narejeno in tehnično nedodelano vozilo - delovni stroj. Med vožnjo ni našel ene izmed prestav in vozilo je pričelo drseti nazaj. Zdrsnilo je v jarek, ker zavore niso prijele, se je stroj prevrnil in pod seboj pokopal voznika, ki je zaradi težkih poškodb umrl na kraju nezgode. Do tedaj je A.Č. ne da bi za to vedel verjetno že večkrat srečno ušel takšni ali podobni nezgodi. Tudi druga nezgoda se je pripetila z delovnim strojem, krivda pa leži v verjetno na Koroškem najpogostejšem vzroku za nesreče - v vinjenosti. Dne 23. januarja je blizu stanovanjske hiše v Mislinjski Dobravi 77 J.P. prehitro in v vinjenem stanju vozil traktor. Morda se je tudi to že večkrat srečno izšlo, a žal se tokrat ni. Traktor se je prevrnil in sopotnica V.P. se je pri tem hudo poškodovala. Bo ta šola dovolj, ali bi moralo biti huje? • KRADE KOT IRAKA V moji zadnji kroniki pred dobrimi štirinajstimi dnevi sem med drugim zapisal, da ljudje žal nismo osli. Tudi tokrat lahko spet naredim primerjavo med živalskim svetom in ljudmi. Na vrsti so srake. Že stari ljudski rek pravi: krade kot sraka. Vendar, sraka odnese v svoje gnezdo le tisto, kar se sveti. Ljudje pa odnašajo vse, kar jim pride pod roko, tudi če zato nimajo prave uporabe. Drugače si ne morem predstavljati na primer, kako lahko nekdo vlomi v otroški vrtec - kot se je to primerilo med 14. in 17. januarjem v Slovenj Gradcu - ter ukrade tri skiroje in eno otroško samokolnico, v skupni vrednosti okoli 10.000 tolarjev. Med dogodki, ki bi jih veljalo omeniti v tem delu kronike, še nekaj, o čemer sem govoril že večkrat: kraja čekovnih blanketov. 20. januarja sta D.V. in S.P. oba z Raven vnovčila v različnih trgovinah kar sedem čekovnih blanketov, ki sta jih našla 7. januarja v Night klubu na Prevaljah. Njuni ponarejeni podpisi nikjer niso bili odkriti in, kot kaže, od njiju tudi nikjer niso zahtevali čekovne karte. Podobno je bilo tudi v primeru M.G. in K.A., ki sta v izposojenem avtomobilu našla lastnikove čekovne blankete in štiri izmed njih tudi ročno vnovčila. Kakšen ček je bil vnovčen celo na banki! Sicer pa, saj tudi reklama pravi: Banka prijaznih ljudi. Kdo bi torej še spraševal po čekovni karti in osebni izkaznici. • RAČUA fC Al IZICl Prva glosa iz vedreje zasukanega dela je skorajda nekako povezana s prej omenjenimi dogodki. Tudi v njej gre namreč za goljufijo. Tega dejanja je utemeljeno osumljena A.B. iz Mežice, ki je na lahek način želela priti do denarja - in to kar do deviz. Pri policiji je namreč prijavila krajo 900 mark in 1000 ATS. Podro- bnejša preiskava pa je pokazala, da prijavljeno kaznivo dejanje kra- je ni bilo storjeno. "Upajmo, da lepega dne gospici iz Mežice ne bo prišla na um zamisel, da ji je nekdo ukradel nedolžnost, saj bi morebiti v tem primeru ne šlo za krivo ovadbo, marveč za ugotavljanje dejanskega stanja. Le kdo bi ob tem moral opraviti preiskavo? Vedno sem na voljo v dobro ljudstva", bi^ to komentiral moj prijatelj “BIFEDŽIJA" MIRAN. Verjetno si je T.B. z Mute po svoje tolmačil retorično vprašanje o izvirnem grehu - "kdo bo vrgel prvi kamen..." V navalu groze je namreč 26. januarja pograbil večji kamen in z njim pretepel O.M.., s katerim se je sprl. Kadija se bržkone ne bo vprašal, kdo je vrgel prvi kamen, marveč, kdo je bil kako močno zadet - tako ali drugače. Pokvarjen (mobi)telefon ima morda NN., ki je dne 26.1. vlomil v kurilnico - skozi gasilski dom -diskoteke Medija v Starem trgu in odnesel deset zabojev vinjaka STOCK. Lahko, da mu je kakšen znanec, s katerem sta se spravljala k nekemu delu, dejal: "Pa kak ŠTOK (lesena podpora) prinesi!" in jih je prinesel deset. Medija pa ima zaradi tega 94.600 tolarjev škode. Kljub morebitni slabi zvezi pošta škode ne bo refundirala, če še razumete, kaj pomeni ta realsocialistični izraz. • PISTOIA V VERICI Pištola, o kateri je govora, ima prav zares zanimivo zgodovino. Gre za verigo najmanj treh členov. R.Š. iz Celja je namreč 26.1. na policijski oddelek v Mežici prinesel pištolo neznane izdelave, ki mu jo je izročil I.K., temu pa naj bi jo dal R.G., da mu jo proda. Še dobro, da se pištola med svojo potjo iz roke v roko, od člena do člena ni sprožila, saj bi zdaj kakšen izmed "členov" lahko imel luknjo več na nepravem mestu. V policijskih zapisnikih se včasih znajde prav zares "velika kra- ja". Tokrat je to bržčas dejanje NN iz d.o.o. Metal Ravne. Med 22. in 24. januarjem je namreč odnesel - reci in piši dve vtičnici in dva vtikača. To dejanje je najbrž krepko zalil, zdaj pa doma pridno “vtika in iztika!" Še vedno smo pri orožju. E.L. iz Turiške vasi je v svojem gospodarskem poslopju našel 150 komadov streliva - nabojev 7,9 milimetrov. Policija še vedno ugotavlja, za ostanke katere vojne gre. Da ne morebiti kar tridesetletne! Kadar igraš pikado, ni dovolj, da ščitiš samo oči. To je spoznal F.S. iz Mežice, ko je v gostilni Krebs igral to priljubljeno igro. Medtem ko je z obema očesoma meril v središče tarče, je neznani storilec meril (z obema rokama) v njegovo suknjo. Kako dobro je zadel F.S., ni znano, neznani žepar pa jo je odnesel kar dobro, saj je z njim odšlo okoli 9000 pika- dorjevih tolarjev. • SfllRT KO» Za konec pa žal še nekaj resnega. 23.1. se je na Završah zgodil krvav zločin, kot ga na Koroškem ne pomnijo že lep čas. S.V. je namreč utemeljeno osumljen dvojnega umora. O dogodku je bilo veliko zapisanega in povedanega, motivi pa še vedno niso povsem razjasneni. Dvajsetega januarja se je pri delu v gozdu smrtno ponesrečil P.Č. Zaradi nestrokovnega ravnanja z eksplozivnim sredstvom pa se je 12.1. poškodoval otrok O.K. na Javorniku na Ravnah. In konec koncev: 20.1. je požar v filtru rafinerije svinca v Mežici povzročil za okoli 1.200.000 tolarjev škode. T.l. narkomanija na pohodu Tudi na Koroškem se narkomanija vse bolj in bolj širi. Nasadi indijske konoplje - žal - že dolgo niso nič novega in neobičajnega. To med drugim dobro ilustrira in potrjuje tudi pričujoči posnetek iz policijskega arhiva UNZ Slovenj Gradec. Na njem je okoli dva kilograma marihuane, ki so jo odkrili pri eni izmed hišnih preiskav v Mislinji decembra lani. Ta količina bi lastniku prinesla kar lepe denarce, žal pa mnogo tega ostane tudi neodkrito. Foto: arhiv UNZ Slovenj Gradec Odmevi KOROŠKA POT Ift KUITURA Vse poti s Koroške vodijo v svet, če mu ne obrneš hrbta, te posrka vase. Vendar ni lepšega kot stopiti na pot, ki vodi v svet, ki ga devaš na papir, brez natezanja politike za sabo, čeprav je kar naprej prisotna. Po mojem gospod Makuc ni skoparil s podatki, preveč je mislil na trenutno situacijo. Na Koroškem pisatelj ni naključni gost na svoji zemlji, čeprav mu rezala je kruh kot mačeha, se vrača k njej. V PREPIHU št. 19 in 20 se je začelo govoriti o KULTURI in upam, da bo do spomladi le začela kaliti in poganjati, do takrat bi pa želela še več takšnih pripomb in kritik. Na ta dva prispevka bi pa jaz povedala nekaj o literatih in Literarnem klubu na Koroškem. Literarni klub Slovenj Gradec združuje literate cele Koroške (Radlje, Dravograd, Ravne in Slovenj Gradec) že tri desetletja. Izdajateljska dejavnost pa bo stara dve desetletji. Mislili smo jo letos obeležiti s proslavo; če se to ne bo zgodilo, bomo to storili v začetku drugega leta. Bolje malo bolj pozno kot nič. S pripravami se zabavlja gospod Makuc, potem bo že vedel, kako je s tem na Koroškem. O članih: iščem jih, ker ni najti prvotne evidence, je to iskanje presenetljivo. Iskanje je tako pestro, kar naprej se pojavljajo nova imena in veča se mi seznam. Se največ sem našla na podstrešju Kulturnega doma v Slovenj Gradcu. Iščem povsod in tudi vse, kar je v zvezi z literati in Literarnim klubom. Ni mi žal časa, omara se sicer počasi polni, toda mislim, da bo še kaj zanimivega zašlo vanjo. Omare ne morem več zakleniti, ker vlomljena ključavnica žalostno visi na vratih. Čeprav smo se dogovorili, da bomo imeli arhiv tam, se je nekdo hotel še posebej prepričati. Ko pa sem že drugič stala pred vrati z vlomljeno ključavnico, sem dobila odgovor, da so po njej spraševali POLICAJI. Tudi njim je do kulture, kako lepo! Pred leti, ko nas je zapustil Franci Pečnik, smo padli v že dolgo rastoče mrtvilo. Tavali smo in se iskali. Mogoče je Marijanu Mauku še najbolj moreče sedela na plečih, zato se je je začel otepati. Pomagala sem mu, uspeli smo sicer, ampak so se ovire kar vrstile. S postavitvijo kluba na noge smo hoteli povabiti nazaj stare člane, ki so se že uveljavili v javnem življenju in je bil njihov začetek prav tu. Plan, da nastane prav tak literarni klub kot ga imajo v Kopru ali Murski Soboti, se je podrl z Mileno Cigler, ki je preveč poslušala druge. Nastala pa je enkratna priložnost za Nika Kolaija, da je izdal njeno knjigo kot založnik s pomočjo ZKO Slovenj Gradec, mi pa smo ostali še naprej odvisni. Delamo, vendar v naprej brez podržke občin Koroške ne bo šlo. Občina Dravograd nam je nekoliko prisluhnila, še najbolj je razumevajoča slovenjgraška, čeprav nas je ZKO vrgel iz prostorov, ki smo jih uporabljali že deset let ter nas dal v predavalnico Kulturnega doma. Kar naprej ugotavljam, da se mladi zelo slabo vključujejo v naš klub, morda zato, ker starši nimajo dovolj razumevanja za stroške prevoza. Spomladi sem se pogovarjala z dvema od staršev iz Črne in Mežice, če bi lahko njihovi srednješolci prišli na srečanja, pa sem dobila kratek odgovor: "Ne, nimam direktorske plače, ne bo šel!" Nisem imela besed. Klub ima srečanja vsak prvi petek v mesecu ob 18 uri v predavalnici Kulturnega doma v Slovenj Gradcu. Obrnili smo se na občino Ravne za možnost pridobitve stalnega prostora, vendar ni bilo razumevanja. Člani Literarnega kluba pošiljamo svoje prispevke na vse mogoče revije in časopise, ki nam tudi objavljajo. Posebne pohvale res ne morem reči. ODSEV ANJA naj bi bila naša revija in smo veseli, ker jo Slovenjgradčani izdajajo vsaj enkrat na leto, čeprav imamo v njej bolj malo prostora. Morda Ravenčanom ta naslov ni všeč, zato se jim ne da ničesar primakniti. Omislijo si lahko samostojno revijo, morda celo ŠUMC, nadaljevanje revije, ki jo je izdal RUDNIK Mežica, urednik pa je bil Marijan Mauko. Nam literatom bi bilo vse prav, ker v domačem logu najlepša roža raste. Pripravljeni smo delati, kako da ne. Saj nismo imeli niti imamo kakšno možnost. ZKO Ravne je za nas pisatelje in pesnike gluha. Ni pripravljena odriniti niti beliča, da o sitih sploh ne govorimo, čeprav bi bili hvaležni za vsak tolar. Ko se je Jurič Vanč, naš član, obrnil na gospoda Angelija s prošnjo za prispevek ob predstavitvi knjige Prevaljčana Janija Rifla, ga je ta odpravil na kratko z besedo, da nima denaija. Saj morda ga ima, samo za koga? Nismo pevci, ne godbeniki, še manj pa nogometaši, smo samo literati, ki se prebijamo po svojih močeh. Nismo se še navadili iskati donatorjev in mecenov, vse kaže, da si bomo morali poleg vsega pisanja omisliti še to. Ne vzdihujem, upam pa, da se počasi tudi daleč pride in tudi vem, da nam SUROGAT ne bo rešil naše kulture. Slavka Dragolič Čečovje 8b Ravne KAKO mmmim PRETCRAflIO I Wmm I mm Si®fl!fS%y ROIIOAII? To je zgolj oguljena fraza, ki je že zdavnaj izgubila svoj pomen oziroma, ki nima več nobenega pomilovalnega pomena do dotičnih oseb. Zakaj se gospodje policaji nikoli ne vprašajo, zakaj prihaja do takšnih incidentov in kasneje do člankov v časopisih, podkovanih z vedno isto osnovo? Zelo ironično je, da kar naenkrat vesoljna Slovenija pretepa varuhe ljudi, nihče pa se ne vpraša, kakšno je ravnanje v obratnih primerih. Takoimenovano mržnjo do policistov bom ovekovečil z lastnim primerom: 23.12.1993 sem se peljal po cesti iz Dravograda proti Libeličam, ko me je prehitelo vozilo PP Dravograd - tako-imenovana MARICA. Ustavila se je pred menoj. Moja napaka je bila, da sem se odpeljal naprej. Po približno dveh kilometrih so me spet ustavljali, vendar sem spet odpeljal. Zavedam se, da sem ravnal narobe, vendar, kar se je zgodilo potem, nikakor ne opravičuje njihovega dejanja. Ko sem pred hišo parkiral svoj avtomobil, sta se policista ustavila poleg mene in zahtevala dokumente. Izročil sem jih, nakar sem se na njuno zahtevo vsedel v njun avtomobil in opravil alkotest. Ko sem izstopil iz avtomobila, je eden od policistov dejal, da me bo preganjal, dokler me ne bo uničil, v civilu pa celo ubil. Zaradi te grožnje sem se tudi sam razburil, nakar me je začel policaj pretepati. Na pomoč mu je priskočil tudi kolega iz avtomobila z vmesnimi žaljivkami, takšnimi, da nisem več vedel, ali sem še sploh v Sloveniji. Pobegnil sem v hišo, nakar je prišlo kar enajst policajev. Samodejno sem odšel na PP v Dravograd, ker sem se hotel o vsem temeljito pogovoriti. Po določenih zaslišanjih so me napotili domov, sredi noči, češ, znajdi se, saj je le osem kilometrov. "Prijazni" policaj pa me je pospremil z besedami: "Le dobro si me oglej, jaz te bom še enkrat ubil." Po naklučju sem čez dva dni na avtobusni postaji v Dravogradu videl, kako je policist v uniformi s službenim vozilom vzvratno trčil v parkirani golf, ter odpeljal, kot da se ni nič zgodilo. Dajte no, kdo pa še potem lahko zaupa in spoštuje može v modrem -takoimenovane varuhe zakona!? D.D. Gorče (naslov v uredništvu) Pritožna knjiga Tudi lo /e zgodi Živemu čoveku se pač pripetijo stvari, ki jih zlepa ne doživiš in še težje pozabiš. Rad bi opisal moj dogodek in številne pnpedjaje, ki so bili povezani z njim. Z bratom Jožetom sva imela nesrečo. Njegov avto katrca je zadel v mojo Lado RIVA, SG Pl-008 na dvorišču pred mojo hišo, in sicer pri vzratni vožnji v zadnji blatnik. Brat mi je seveda da! kuponček, pa tudi poškodovan ni bi! nihče, nastala je le materialna škoda. In glej ga zlomka! Prometni izvedenec, gospod Štefan Podja-voršek je naredil zapisnik z vsemi potrebnimi podatki in dokazili. Ko pa sem hotel preko Zavarovalnice Triglav, P.E. Slovenj Gradec uveljaviti odškodninski zahtevek, ga je sam vodja avtomobilskih zavarovanj gospod Jože Božič lastnoročno zavrnil. Ko sem se tudi osebno pogovaijal z njim preko telefona, je deloval skrajno nesramno in mi celo grozi! s poliajo. V odgovoru zavarovalnice mi je bilo sporočeno, da so bile poškodbe, povzročene na vozilu, osto drugega izvora in povzročene z nekim drugim vozilom. Seveda je takšno nesramno obnašanje zame več kot žaljivo in je name delovalo kot hladen tuš. Gre mi predvsem in zgolj za princip in za stvari, takšne kot so. Zavarovalnica Triglav, P.E. Slovenj Gradec in še zlasti gospod Jože Božič pa sta ravnala skrajno nekorektno in nesramno. V prihodnje si tako jaz kot še najbrž kakšen "oguljfani" zavarovanec ne želim sodelovanja z njimi, kajti veliko, veliko še bolj prijaznih zavarovalnic od njih je dandanašnji dan. Mnoge od njih bi v primeru, kot sem ga imel, ravnale veliko bolj korektno, ne pa, da goljufajo ljudi pri avtomobilskem zavarovanju. Hvala takšnim zavarovalnicam kot je Triglav, P.E. iz Slovenj Gradca za njihovo korektnost! Ivan Omulec Gortina II MUTA Odgovor: Kot vodja avtomobilskih zavarovanj pri Zavarovalnici Triglav, d.d. PE KOROŠKA SLOVENJ GRADEC in tudi kot omenjeni z imenom in priimkom sem dolžan na trditev gospoda Omulec Ivana, Gortina 11, Muta odgovoriti in argumentirano prerekati njegove trditve. Ne spuščam pa se v polemiko z njim, ker gospoda osebno poznam. Gospodu Omulcu je bil zavrnjen zahtevek pisno, trditve o grožnjah, ki naj bi jih po telefonu izrekel, ne držijo, saj kot pravnik vem, kaj je primemo izreči in kaj ne. Resda pa je, da smo za ugotovitev krivde in resnice v postopek pritegnili sodne izvedence prometne in cestne stroke, ki so izdelali svoja mnenja o nezgodi. Na osnovi njihovega mnenja, materialnih dokazov - slik in ogleda navedenega kraja nezgode je komisija odločila, da se zahtevek zavrne. V zavrnitvi smo gospodu Omulcu predlagali, da izvedemo rekonstrukcijo, če on tako želi, o čemer pa nas ni obvestil, zato smo sodili, da je zadeva zaključena. Če oškodovanec meni, da je bil ogoljufan, naj zahteva postopek pred sodiščem, kjer bi bila ugotovljena odgovornost naše zavarovalnice. Gospodu Omulcu predlagam, da poišče pravne poti za rešitev tega spora, hkrati pa ga opozarjam, da so njegove trditve za mene osebno žaljive in škodljive za našo zavarovalnico. Vodja avtomobilskih zavarovanj: Jože Božič, iur. P.S. Poskusov zavarovalniških goljufij je v tem času mnogo, in če bi zavarovalnice to želele objavljati v časopisu, bi za to rezervirali kar dosti prostora in bi s tem dvignili naklado. Take stvari raje rešujemo znotraj zavarovalnice brez objav, odgovorili pa bomo na objavljene članke. Spoštovani bralci. Zaradi vsevečjega števila vaših pisem, v katerih nam sporočate svoje težave, smo se v^ uredništvu odločili, da odpremo novo rubriko: PRITOŽNA KNJIGA. V njej bomo objavljali vaše pritožbe. Če bomo ocenili, da je potrebno in če bo mogoče, bomo poiskali tudi odgovore na vprašanja, ki nam jih boste poslali v objavo. BiOTRq d.o.o Čečovje 5, Ravne na Koroškem konkurenčne cene solidna postrežba velik parlami prostor / IJMANT HOTEL MERX d.o.o. Naša Ponudba: O nočni klub: od 20°° do 3“ zjutraj o mini kazino o vsako soboto ples z ansamblom AFTER EIGHT o v restavraciji vam postrežemo: * z okusno hrano ■ z velikim izborom pijač ■ z ekskluzivnim češkim pivom BERNARD Telefon: 0602 - 23 - 861. 20 - 750 - gg gg & ; s ^ v'1' . ' ggg &g8^gg^gflygggMggfflgg|gg PUSTOVANJE V SOBOTO. 12. 2. IN V TOREK. IS. 2. 1994 MASKE ZAŽEUENE! Zanimivosti HM NEMŠKI ADMIRAL, POLNI STIKI PRI VERZIH HITRA TEKAČICA V GRŠKI MITOLOGIJI GRŠKA BOGINJA MIRU EVROPSKA DRŽAVA EDVARD KOCBEK PRVI ZNAK GERMANSKE PISAVE MESTO V )EL IMENA JESENIŠKIH HOKEJISTOV DRUGI OČE KRATEK POŽIREK TONE NOVAK ANTON AŠKERC Ì J Bk \ i NURN- BERGU, ERICH SZ. ITALIJI MESTO V Genovskem ZALIVU 1 S 1 SLOVENSKI UTERARNI ZGODOVINAR, JOSIP RIMSKA PROVINCA IZDELOVAL LASULJ LJUDOŽER- CI PREBIVA LEC SOSEDN E DRŽAVE \ 1 KRISTAN IVAN DOM. RUS. TOBAK SESTAVIL F. NOVAK PROGRAM ORODJE VRTNARJEV IN CESTARJEV PRIP. VEL AFR. IN AZIJ. NARODA NEKDANJI KANADSKI POPEVKAR VEZNIK ZAKLJUČEK ŠAH. IGRE TROJANSKI kRaije ESTONEC REKA V J. FRANCIJI POŽELENJE. STRAST Vič IME SLOVENSKE SIJKARSKE KOBILCE PRELAZ NA VELEBITU TROPSKA OVIJALKA ŠKOTSKA REKA DVIGANJE SLOV. n MATE MAT STARO MESTO BUZU SPLITA KONICA -OZOF IN K ANDREI NAŠA ALPSKA DOUNA NAJVEČJI JUNAK V TROJANSKI VOJNI PRODAJALNA MONOPOLNEGA BLAGA SKAKALEC MEGLIČ IGRALKA KRAVANJA UPORABA VELIKI IN MOČNI MOŽJE SREDIŠČE VRTENJA PARADIŽ. EDEN EVGEN LAMPE NENASIČEN OGLJIKO- VODIK TURŠKI SULTAN, USTANOVI- dinSÌije SLUŽKINJA NA KMETIJ NEKDANJA DAVŠČINA PTIČJA SAMICA IME IGRALCA DELONA ------ZANIMALO VAS 30---- NUDA LUKNJA Sotesko Hudo luknjo Korošci zaradi katastrofalne cestne povezave z osrednjim delom Slovenije velikokrat preklinjamo. Vendar ob tem pozabljamo na njene zanimivosti, posebnosti in divje lepote. Njeno temno žrelo je že od nekdaj burilo duhove in začetni del je za ogled uredil domačin Ivan Vivod že daljnega leta 1895. To pa pomeni, da je bila Huda luknja ena od prvih slovenskih turističnih jam. Žal je bila kasneje zanemarjena in je tudi dandanes dostopna pretežno jamarjem. V soteski Hude luknje pa naletimo na vrsto zanimivosti. Območje Tisnika je namreč pravi kraški svet v malem in to skalno pobočje je razčlenjeno s številnimi kraškimi zajedami. V krasu Tisnika je kar 20 dostopnih kraških votlin, med njimi je najbolj znana 1100 metrov dolga vodna jama Huda luknja. V jamah Tisnika, ki so jo vode že zapustile, pa si je večkrat poiskal zavetje tudi človek. Posamezne črepinje lončenih posod dokazujejo, da je tod človek živel že v srednjem veku. Sicer pa je pri vhodu v Hudo luknjo živel samotar, ki so ga ljudje klicali puščavnik, še na začetku tega stoletja. SVETUJE MIRO PIRTOVŠEK — Že pozabljene jedi: PUSTNA JUŽINA Prekajeno svinjsko glavo skuhamo z jušno zelenjavo, čebulo, poprom in lovorjevim listom. Na sesekljani, razpuščeni slanini opražimo korenček, zelen peteršilj in opran ječmen. Ječmen postopoma zalivamo s svinjsko juho in kuhamo do mehkega. Kuhan ječmen razredčimo z juho in postrežemo. Krompirjev hren: kuhan krompir pretlačimo, hladnemu primešamo nekoliko olja, nariban hren, kis, drobno sesekljano čebulo in postrežemo skupaj s kuhano svinjsko glavo. Krapi: 1 kg presejane tople moke, 4 dag kvasa, 15 dag masla, 6 rumenjakov, 15 dag sladkorja, dve žlici slivovke, mleko, sol in muškat. Postavimo kvas. Maslo, sladkor in rumenjake umešamo, dodamo potrebno mlačno mleko in počasi kuhamo (ne sme vreti). Kuhano z mešanjem, do mlačnosti ohladimo. Iz vseh sestavin pripravimo mehko testo. Vshajano testo razvaljamo, izrežemo krape, jih pokrijemo in pustimo vsajati (vmes enkrat obrnemo). Vshajane krape polagamo v olje (tri prste globoko) tako, da pride vrhnja, bolj vshajana stran najprej v olje. Krape pokrijemo in lepo rumeno ocvremo na eni strani, nato nepokrite še na drugi strani. Ocvrte krape očedimo in tople potresemo s sladkorjem. Odrezke (od testa) prelijemo z nekaj toplega mleka, testo stepemo, pustimo vshajati, pridamo nekaj rozin in v pomaščenem pekaču spečemo. Pa dober tek in lepe krape. >Sviitjska juha s praženim ječmenom. >- Kuhana svinjska glava. > Krompirjev hren aPsti^V C LEČNIK g RAVNE/KOR. E? 7tC PUSTA do&napz fine&ajetteya, ut&tei! ‘VafkvM' 'V AGENCIJA PREVALJE, Trg 12, tel.: 33 571, 33 572 > AGENCIJA SLOVENJ GRADEC, Šolska 5, tel.: 42 116, 42 117 > EKSPOZITURA RADLJE OB DRAVI, Koroška 1, tel.: 71 571, 71 572 PODJETJE ZA EKONOMSKE, FINANČNE IN KNJIGOVODSKE STORITVE ^PRIZMAS, ZLATO, SREBRO, MENJALNICA Plačilni kartici LB EC Tel.: 0602 83 276 Fox: 0602 83 627 Dravograd Trg 4. julija 34 Poslovne enote: Prizma Dravograd, tel.: 0602 84 739 Prizma Slovenj Gradec tel.: 0602 42 861 BOUTIQUE PRIZMA . DRAVOGRAD Zlati m srebrni nakit, Kristal ter izdelki domače in umetne obrti, Stenske ure, Ročne ure LORENZ, STARO ZLATO ZA NOVO GALERIJA CS PRIZMA SLOVENJ GRADEC Unikatni nakit z dragimi kamni, unikatni kristalni izdelki, prodajne razstave različnih umetnin mi..ninnili l^l||l|llll "limili i r iiii menjalnica TAK FREE W