Katolški cerkveni list.
*jIO,	V četertik "41. mal. serpana.
Iflolllcv «lc Vii se vsi v Eno sv, vero zetlinili.
Na Angleškim in Nemškim ljudstva tolikanj bolj spoznavajo, kako potrebno je. se že enkrat v veri zcdiniti, kolikor veči in žalostniši sad verno razterganje obroduje, in kolikor bolj zmotenei sami občutijo, de jim njili vera mini ne da, in ne more dati, če ga tudi še toliko išejo. Torej so umiiiši iu bolj razsvitljeni začeli z vso prizadevnostjo misliti in se poganjati, razloeene ljudstva v Edinost svete vere spravljati. Med temi gorečimi možmi je zlasti Oče Ignaci Speucer, brat nekdajuiga ministra lorda Althorp-a, zdaj namestili sprednik pasionistov (nmiškiga reda) na Angleškim, kteri je bil popred anglikansk duhovnik ('lajni oš ter j in se je potlej h katoliški veri spreobernil. Njegovo posebno orožje v ta namen je molitev , k kteri on vse tiste vabi, kteri v Boga verujejo, naj bi molili iu Očeta luči prosili, de bi vse zmotene razsvetlil ter jih pcrpe-ijal v edinost vere. — Katolieanam pravi: ..Ker imajo katoličani prepričanje, de se le samo v njih Cerkvi edinost v resnici zamore doseči, torej so prošcni, de naj slehern vsak dan k vsigamogočnimu flogn po Jezusu Kristusu moli. naj bi vse naše od nas ločene brate količini katoliške Cerkve milostno zavernil. Ob enim naj vsaki visoko blaženo Mater Božjo in druge svetnike v pomoč kliče, de naj bodo k dosegi tega namena naši sredniki per Bogu. in noben trud n a j m u ne bo pretežek v s e k a-toličane na celini svetu k ti molitvi za ze-d i nje nje v veri nagibati. In naj tudi slehern svoje lastno serce posvečuje, si prizadeva se v veri dobro zučiti in uterditi, de bo z močnim svetim zgledam in s prijaznim podtikam obilšal božjo milost, ktero upa nad svoje zmotene brate z molite v jo perklicati."
Vsi, kteri ta nasvet poterdijo, so od imeno-vaniga apostoiskiga moža prošeni, to reč razgla-sovati, b<»di si v očitnih razglasih in dnevnikih, ali pa v prijaznih pogovorih. In vsim brez razločka se spodobno perporočuje ravno to, kar je zgorej katoličauam rečeno, de naj si slehern prizadeva v vsih keršanskih čednostih bolj popolnama prihajati.
posebno pa v ponižnosti in v ljubezni, zato, ker ponižnost zaderžke k edinosti nar bolj odpravlja, Ijiibczin pa želje budi, dc bi sc res zcdiuili. katolieanam, ako bi kteri v ti reči svetovanja želel, je perporočeno. vsaki dan. zraven svoje posebno navdajanc pobožnosti, oče naš. če še n a M a r ija, in čast bodi Ho g ti v naznanjeni namen moliti.
To je zares misel razsvitijeniga moža. ker ec bo tolika sila ljudi Očeta v nebesih ene reči prosila, On tega zares nc bo mogel gledati, dc bi nc uslišal. In kako vesel bo slehern pobožni prosivcc, ko bo slišal, tle se nemških in anglikanskih protestantov in družili ločeneov na trume povračujc v naročje Matere svete cerkve, in sc bo spomnil, de jc tudi on kej k temu veselju s svojo molitev jo perpomogcl!
Kar pa tiče nas Slov ene ali Slovane, naj bo nam perporočeno. se pri tih molitvah še posebej svojih keršanskih razločnih bratov na jugu in severu namreč nezedin jenih (jrekov, spomniti, tle bi se tudi oni sprcbudili in spoznali, kaj jc v njih zveličanje. Nar globokejši v serce nas zaveseli, kadar slišimo, de sc je kteri zmed i jih k nam po-vernil. to de. — bodi llogu položeno! — le redko jc bilo dosihmal to veselje. Temu ravno nasprot se sliši pogosto od silniga terpljenja, kteriga morajo katoličani med Serbljani prenašati. Ravno uni-dau je bilo slišati, de sc je papežev poslanec v katoliških zadevali v Beligrad podal, ltinisko- katoliški duhov ni pravijo, de sc katolieanam na Serijskim še zvoniti ne sme, ko iimerjo. Tudi na Ogcrskim zbrani škofje so vlado za pomoč prosili, dc bi se jim od Scrbljanov s silo vzete cerkve povcrnile. se veliko bolj žalostne naznanila od stanu katoličanov so se te leta iz Kusovskiga slišale. Ipajnto in molimo, molimo in upajmo, de bi nar hujšiga konec bilo: ,.Kadar sila do verlia perkipi. pomoč božja deleč ni." —
Ako dočakamo. de se bo na Scrbskim in sploh med nezedinjenimi (ireki tako veselo ob-riovljevanje perčelo. kakor jc zdaj na Angleškim, in po nekoliko na Nemškim: tedej bomo zaniogli z veselim sercam zagnati sveto pesem: Nune dimittis. Domine, servum tuum in pacc: zdaj,
Gospod. ulegncš spustiti svojiga hlapca v miru, kur so vidile moje oči zveličanje mojih hratov. Fiat, ti a t!	J.
Varujte se laz njivi h prerokov.
V petek I H. t. m. je po pošti iz nemškiga Gradca, brez de hi se bil kdo naročil, vsiljeno peršlo nekterim kupcam in drugim mestnjanam v L j ubij a n i več iztisuv k r i v o v e r s k i g a r o n g e a n s k i g a dnevnika .,L"rchristenthumu \ro. 27 in doklada rdie Ohrenbeieht-.— Pervi list ima? revnih in piškavih ter zmotljivih sostavkov od reje otrok; od mnogih ver>kih reči, se ve de, nc more pisati, ker skorej \ se zaverže. Precej od začetka vse božje razo-denje zaverze. ker pravi. de je vsako perpovedo-vanje od i/reje človeka skoz nadčloveške bitja. >ko/. Hoga ali angele, basen.
Drugi list pa ima v sebi prav satansko zabavljanje eez Spoved, in vmes tudi čez stan katoliških duhovnov, in čez sv. rešuje Telo, in se perčne / Jezusovimi besedami: ..Pridite k meni vsi, kleri se trudile in ste obloženi, in jest vas bom poživil. Zakaj moj jami je sladak in moje breme je lahko. - ( \lat. i i, S£M.' 30). Tak začetek tega lista bi znal bravea motiti, de je ves zapopadek dobro kersansko tola/.ivno podučenjc: ali to je le ovčje oblačilo, s ktcrim nc Uongeanci priprostint vsiliti isejo. daljna speljava je hud strup, kteri histevne resnice keršanske vere zasramuje in njene slu/.abnikc kot farizeje, trinoge iu sleparje graja. Groy.no ljube/njivo in sladko govori, dc bi v vsih vernih prav veliko sovrastvo do njih duhovnov zbudil, ter jim vero in dušni pokoj poropal , kteriga je n;iiii > >vojiui odpadam zgubil. Zakaj, jc ze laka. de hudobija noče sama nesrečna biti. temneče jih več seboj v brezno pogube potegne, veči je njeno satansko veselje.
lirali smo nove e. k. postave v zadevah nalivov. Te uka/.cjo c. k. vradnijam vstaviti in vni-cili vse liste, ki sv. Vero ( Angriff auf die lleligion) napadajo.
Kongcanci v Gradcu pa per vsim tem. tebi nic meni nic. od svojih gcrdili napadov čez kal. vero ne jenjajo. s kterimi dobro podiičciiim ljudem seer nic ne škod jejo. priproste in nevedne pa tolikanj lo/ej zapeljejo. — Ali morebiti vradnije v Gradcu za to njih početje ne vejo? Lpajmo. de bo na Kranjskim drugač: saj so postave zato dane, de bi >e spolnovale. Nepošteno in sramotno bi bilo vender. tem potepinani v Avstrii pustiti ljudi zapeljevati, ko so jih celo nemški protestanti večji del popolnama zavergli in jim zhiraljša prepovedali ker so vidili. ile jc eden poglavarjev tovaršico in otroke zapustil, ter sc na Angleško podal, drugi drugo pohujšanje storil. in dc nobene vere nimajo, temuč de so sami to, cesar druge dol/.e. namreč fari/.eji. Treba se je zmotam nasproti postaviti, k temu slelicriiiga pošlcniga dolžnost veze. dc na« ne bo zadelo očitanje: ..Kadar so ljudje spali, je peršel sovražnik in ljulke med pšenico perscjal**. (Mat. 13. 2*.).	S.
Maj ^pričujejo cerkve?
• k ii< f i
Tako vlani Ijrmani K»bin«ke Bele -tari veliki oltar puderli. »ii noviga. pa prav lepiga napravili dali.
Lesen je sicer, pa gospod Janez Vurnik z Radoljce g a je tako lično naredil, de mora slehernima jako do-pasti. Ves je belo marmoriran, kjer je pristojno, pa dobro pozlačen. Podobe ali štatue angelov in svetnikov so kar ometno zrezane; tabernakel je zare9 veličasten, močno pozlačen in v resnici lep. In ako zraven še nizko ceno (veljal je nekaj čez 300 D.) pomislimo, ne moremo drugaei, kaker imenovaniga Radolškiga umetnika očitno pohvaliti, in ga vsim, kteri bi si nove oltarje omisliti ali stare popraviti utegnili, priporočiti. Kar pa podobo (pild), od slavniga g. Langusa malano, vtiče, kdo bi se prederznil kaj grajati? Mine: veliko več moremo očitno izreči, de lepšiga dela njegovih rok doslej še nismo vidili. Sv. Marjeta namreč je, kakor de bi živa deklica bila. ki je zmed trume nebeških devic na zemljo priplavala in nc zdej nazaj v nebesa k svojimu ženinu vračuje. V njenim obličji in celi postavi cvete bela lilia nedolžnosti iu devištva; oči ima gori v b'<šeč sv. križ obernjene. iti je vsa zamaknjena v Najsvetejšima. \a njenim truplu ni vidili nič meseno poželjivima, nič nečimerniga. ampak je, kakor spremenjeno duhovno, pouebeško. Pod nogami ima peklensko kačo, v levici pa sv. križ. Nad glavo ji deržita dva sprelepa angelčka venec devištva. In ta zala podoba sv. device in marternice uredi beliga oltarja — oh kdo bi mogel še tako inerzel. tako poželjiv in v ta svet zaljubljen biti. de bi ga sam ta pogled ne ogrel, in v njegovim sercu želje ne obudil, sv. Marjeto posnemati, in posebno naj hujiga sovražnika — grešno po/.eljivost — pohoditi, ter nedolžno, deviško, ali saj čisto živeti in ne vere Kristusove stanovitno deržati ! ? To so tudi čast. fajmošter z (»rada. g. Siinen Peharc, ko je ta novi oltar od visoko čast. g. dekana blagoslovljen bi!, v pridigi obilnim poslušavcam gorko priporočili.
Ali kdo je te furmane (550 duš vsih skupej ) spodbodel, de so se v tih slabih, za dušo in telo slabih časih vunder volili, toliko stroškov na oltar Gospodov prinesti* Začetek od glave*' velja tudi tukaj.
Nočemo sicer preklicati, kar smo zgorej rekli.de so namreč — bodi ga Bog zahvaljen ! — veči del kmečkih ljudi še dobri kristjanje. pa tega tudi ne moremo tajiti.de je potrebno njih vero vedno oživljati. njih pobožnost rediti, in podpirati. v njihovih sercih spijoči čut lepiga iu dobriga buditi, ter cerkveni slad omikovati. To pa so storili za blagor svojih ovcic ves goreč pastir g. fajmošter Matevž Keršmanc, in so tako sebi in svojim farmanant lep spomin postavili. Knako so vlani tudi Begunski far-mani z napravo nove lične kapele z oltarjem sv. križa na pokopališu in noviga križeviga pota v farni cerkvi pokazali, de ljubijo lepoto hiše Gospodove in kraj, kjer njih mertvi počivajo. Tudi na Brcznici so vlani nov križev pol oskcrbeli, v Krajnski-Gori se pa ravno dela. —- V Kropi so vse oltarje prav čedno prenoviti dali. — V Bohinski Bistrici so si petero novih lepo vbranih zvonov omislili; v zgornih Gorjah pa cerkveni turn z bakram (kuham) pokrili. Na Blejskim jezeru pri P. Marii mislijo nov ^imniten veliki oltar napraviti i. t. d. Vse to so Gorenci v naši majhni okolici vlani storili; kar pa sc je zadnje leta za čast božjo se zgodilo, ne moremo zdaj pripovedovati. 1'prašamo le še: Jeli ni to dobro zuaminjc. lepo spričevanje pobožnosti. žive vere in ljubezni do Božiiga. zlasti v današnih dnevih? in ali ni potrebno, ali ni dolžnost tudi za v nanje eešenie božje, tudi za lepoto sv. cerkev skerbeti? Je sicer res. de sama vnanja east Bogu ne dopade. in de cerkve same na sebi nikogar zveličati ne morejo, ce bi se tudi bli-šale od samiga zlata Prazna je vsa vnajua lepota« er-kev. ako Bogu pred vsim drugim v svojim sercu stano-vališa lic pripravimo, kakor nas sv. Pavel dovelj pogosto opominja, in kakor sv. Papež Ksisl lepo opomni:
Bogu posvečen tempelj je — čist duh in naj boljši al-tar — čisto serce. Pa koza eno skerbirno. ne opustimo druziga. „Dajte Bogu kar je božjiga!" Bolj ko bomo svoje telo in svojo dušo Bogu v prebivališč prepustili in posvetili, gotovši bomo tudi za vnanjo lepoto zidanih tcmpeljnov božjih skerbeli in z Davidam klicali: Gospod jest ljubim lepoto tvoje hiše in kraj, kjer tvoje veličanstvo prebiva." Bolj ko se naši zoperniki trudijo, nam edino zveličansko vero vzeti ali popačiti, bolj se tudi mi sv. cerkve oklcnimo, in čast božjo povikšujmo. Xe terpimo. de bi naše cerkve nesnažne, čeme bile, kakor ogljarske bajte, masne oblačila sterganc in umazane in cerkveno orodje beraško. Proč tudi s prestarimi ničemur več podobnimi oltarji! proč s podobami, ki so bolj oštir-skim natakarcam, kakor svetnicam podobne. Ne pozabimo. de cerkve so žive priče, ki spričujejo. kakšni kristjani smo mi. Pa tudi, ko nas že zdavnej več nebo, čez 100 in 100 let. bodo ostale cerkve našim mlajšim zanesljive priče, kaj iu kakšniga duha smo nekdej bili. Ne v majhno sramoto so zanemarjene cerkve vsim far-mauam, sosebno pa njihovim pervim oskerbnikam. — K.
Pervo sveto obhajilo otrok.
Očitno in spričano jc. de je veliko veliko na tem ležeče, kako otroci pervo sveto obhajilo opravijo. Imenitnost tega sv. opravila torej zahteva, de se otroei z vso skerbjo k temu pripravljajo — ne le s pridnim učenjem keršanskiga nauka, ampak zlasti tudi s podbudovanjem k poboljsanju njih napak in pregreškov, de to dolžnost in potrebnost v živo spoznajo, kakor je neka deklica od uka domu pridši rekla : rMati! to ne bo nič — jez moram vsa druga biti.*' Imenitnost perviga sv. obhajila pa tudi zahteva, dc naj se sposobno slovesnostjo in častit-Ijivostjo opravlja, dc ta dan otrokam toliko živši v spominu ostane, in dc perva prejetev najsvetejšiga Zakramenta njih mlade serca s toliko živšim pobožnim na-vtisam za njih celo življenje prevzame. Bogoslužni obredi, primerne lepe slovesnosti veliko moč imajo, scrce k Bogu povzdigniti in za vse dobro vneti.
Morebiti za marsikoga podučilo in podbudljivo biti utegne, zvediti in brati, kako se je v neki fari — ravno v praznik presvetiga Telesa — pervo sv. obhajilo otrok opravilo.
Ko so (v p. na Krajnskim) za sv. obhajilo odločeni otroci pred altarjem zbrani in pripravljeni bili. so jih duhovni gospod najpred s sledečimi besedami ogovorili :
„01 ročici! mladi bratci in sestrice moje! minulo je spraševanje — prišel je dan. prišla je ura, ktere ste željno pričakovali, na ktero ste se dolgo pripravljali. Le še nektere minute — in tisti Gospod , od kteriga veste, de je bolnike ozdravljal. slepim dal, de so vidili — gluhim, de so slišali — mutastim. de so govorili; tisti Gospod, kteri je mladenča v mestu Najnt, in Lacarja, iu druge mertve zopet v življenje obudil — bo v presvetim rešuj i m Telesu tudi k vam prišel, dc bo v vaših sercih prebival. Prišel bo k vam. de bi vam pomagal, de bi vaš um razsvetlil, de bote zmiram bolj spoznali, kaj je prav; omečil bo vašo voljo, de bole vse dobro raji in ložeji spolnovali; prišel bo k vam.de bi vam v dušnih in telesnih potrebah pomagal. O srečna, presrečna ura za vas, r.a vaše starše, pa tudi za celo faro !"
„Otročiči! ali stepa tudi pripravljeni. Jezusa Kristusa. praviga živiga Boga v svoje scrca sprejeti ? Lepo se miza in klopi omijejo. vsa hiša se osnazi, če kak iincnitcii gospod in prijatel k \am pride, kaj ne? ali ste tudi vi svoje serca Jezusu Kristusu vredno pripravili' ali ste se storjenih grehov čisto s;iovcdali'' ali ste
tudi terdno sklenili, zanaprej zmiram raji ubogati, zmiram raji moliti in še pridniši v cerkev hoditi? —Prav! vidim, de ste pripravljeni vse to storiti."
„Predin pa Jezus Kristus k vam pride, vas moram še nekaj opomniti. Ko ste bili še clo majhni, so vas v cerkev prinesli, in predin vam je Bog pojerbani greh odpustil, iu vas po svetim kerstu za svoje otroke in jerbe nebeškiga kraljestva sprejel, so vas mašnik vprašali: Ali se odpoveš hudiču? iu vsimu njegovimu djauju? in vsimu njegovimu napuhu? Ker govorili niste mogli, so botri namesti vas vse to obljubili. Ker pa zdaj govoriti znate, in tudi že pamet imate. vas vpričo živiga Boga, vaših staršev, bratov, sester, vpričo cele fare vprašam — odgovorite mi očitno: Ali se odpoveste hudiču? (so odgovorili glasno) „0 d po ve ino se". — In vsimu njegovimu djauju? rOdpovemo se."— Iu vsimu njegovimu napuhu? ..Ud po ve m o se."
,.Ker upam de bote vse te svete obljube zvesto spolnovali, vas ne bom dalje mudil. — S hrepcneiiiem in s solznimi očrni gledajo vaši starši in pri jat I i na vas, angeli in vsi nebeški prebivavci se vesele iu željno pričakujejo . de bi vas Jezus Kristus posvetil. Zato pokleknite, pokličite Jezusa, iuzapojte: «0 Jezus moj!"4 Iu otroci so zapeli:
..O Jezus moj ! Pri men obstoj,
Te čem pod streho vzeti; Kes hišica Je sirotica.
I'a zeljna te sprejeti."
Gospod .' želim In hrepenim.
l)c spoluiš svete želje: Posveti me. De ljubim te.
Dovcrši mi veselje !"
Po opravljenim sv. obhajilu so duhovni gospod otroke spet ogovorili — s temi besedami:
rSpolnjenc so vaše želje, doverseno je vaše in vaših prijatlov veselje. Jezus, vaš Bog iu prijatel. vas je objel, in v vaših sercih prebiva. Svet je kraj. v ktcriin smo zdaj zbrani, ker jc hiša Božja; pa še sve-tejši ste zdaj vi — zakaj cerkev je mertev, vi pa ste živ tempelj Jezusa Kristusa."
.Otročiči! naj živi v vaših mladih sercih božja moč, de bote rastli ne le v starosti, temuč tudi v modrosti in Ijubeznjivosti pri Bogu in vsih dobrih ljudeh. Otročiči! Jezus, pravi živi Bog je pri vas, in zato je pri vas. dc bi vam pomagal.
Kaj pa ga bote prosili? Ce od veselja druziga ne veste prositi. za poj te večkrat čez dan znano pesmico „Srečni šolar- (iz Drobtine I. 18411. str. 188.). Le ponižno prosile :
r0h ! vodi mene Jezus ti,
De pridno sc učim; Oh! prosim te. pomagaj mi. De sveto tud živim."
Prosite pa tudi za starše, dobrotnike in prijatle, kterim veselja solze v očeh igrajo. Molite ludi za svoje součcnce in za celo faro. Posebno «c molite za terdo-vratne grešnike. Molite tudi zame, naj mi Bog pomaga, de bom tudi sam vse to v djanju storil, kar bom vas z besedo učil."
Predi ii sklenem moram pa tudi vam odrašeniM še nektere besede reči. Tudi vi. ljubi moji! ste preu nekimi leti v serčnim veselju in božjim strahu ali tukej ali pa kje druge j klečali, in pervikrat Jezusa Kristusa v svetim rešiijim Telesu zav žili. To jc bil pač vesel. gnade polu dali. Bog sam jc bil z vami. Vli pa svete obljube
ktere ste Bogu takrat storili, tudi spolnujetc? Ali imate ne tako otročjo ljubezen in zaupanje do Jezusa Kri-stusa? Ali živite po naukih in zgledih Jezusa Kristusa? Ali je veuee nedolžnosti še nepopačen? Ali ste čisti in B>i;u dopadljivi kot takrat? Ali ni nobeniga. nobene tukej. de mora zdihotati:
-Nedolžnost let poprejšnih me objemi.
Blagost zgubljena prid nazaj: Nekdajni sreče up me -pet prevzemi.
K si tukej mi obetal večen raj
..Ce je kdo med vami. kteri bi bil pervo nedolžnost zgubil, ga dans prosim, lepo prosim: ..Ne obupa)! Zapusti greh. po\crni sc k Bogu. kteri noče smerti grešnika, temuč dc sc poboljša in spokori. Ce si pot nedolžnosti zgubil, podaj se na pot pokore; tudi ta pelje k Bogu. Ako to storit, bo današnji dan tudi zate dan \ e-elja. dan sreče."
-Očetje! matere! botri! botre! posvečene prejmete dans zopet svoje ljube olrmiec od katoliške cerkve nazaj. Vi. vi ste od Boga postavljeni, de otroke hudiga varujete in v dobrim uterdujete. od vas jib bo B"£ spel posvečene lirjal. kakor vam jih jc zročil. Slišali ste. kaj so vpričo cele lare obljubili. Miša dolžnost je. jim pomagati, de le svete obljube dopolnijo. I vite jih z besedo, še b.lj pa z djanjem. kai imajo storili. Skerbite zla-ti za i■ j li du~iio izrejo. Kai bi pomagalo. ko bi jim \i tudi laižente zapistili. ako bi pa njih duše zgubljene bile! Oeetje. matere! botri, botre! sklenite dans tudi vi. zanaprej poniznisi živeti in svoje dolžnosti bolj natanko spolnovati: tako bole z i ub.-mi otrotiči tudi vi Bogu vnovič pridobljeni, tako bo današnji dan tudi za vas dan veselja in sreče. Amen."
Oiroke. starše in druge pričijoce je do solz ganilo, iu vsim prav dopadlo. B"g daj svoj blagodar. de bi tudi vsim v serru ostalo, in pii otrocih. starših iu družili dober sad obrodilo !
Knzslcil po kcrMinskiiii ktHii.
Radensko. V Ktliugu so Jezuiti imeli ubhod-nice ali misjon. ktere sc niso samo za katoličane, ampak tudi za ondasiijo luteranc dobro obnesle. Dva in Ntirdeset jih je h katoliški veri prestopilo. Tudi v Karls-ruhe jc veliko spreobernjviicov. in med temi tudi iz voja»kiga stanu. Ni davno, kar je prestopil en stotnik, dva podpolkovnika ( oberstlajtnanta i in dva poročnika ( laj-tenaiita ) v ondašnji cerkvi, dru^i so se vernili zunej p. r Strasburgu v naročje ljube/njive matere sv. Cerkve. Zdaj je mende pa še sedemdeset oseb perpravljenih.de bodu po opravljenim keršanskim nauku v čoln zveličanja prestopili. Veselo je slišati, de se katoliška vera tako lepo razcveta, še posebno pa. ker tudi vojaški stan •poznava, de se jc treba tudi za nebesa vojskovati — „lo silni jih bodo nase potegnili1*. — in ne le za svojiga kralja in domovin«. Ako pomislimo . kako ojstro prote-ntanško je Karl«ruhensko vladarstvo. in kako sovražne sploh so po nemškim scmUrtje vladarstva iu tako imenovana učena derhal, moramo spoznati, de je Bog tudi ua Nemce n posebno miloatljivim očesam pogledal, kakor na Angleže. Bog daj. de bi ne tudi vojaki f soldatje) katoliško vero po katoliških de/.elah tako zaderzali kakor se katoli« anam spodobi. Vest nam ne pusti molčati, de pošten človek nc sme o mraku tez. prag stopiti de bi ne vidil vl&cugarskih parov, kteri so častnimu vo-jaskimu stanu in poštenimu mestu v sramoto, in neprecenljivo škodo. krr sc pošteno zaderžanje kazi, iepa sramežljivost poginjuje. in ljudstvo v neznano pregreho potopim je, ktera bo z večnim ognjem strahovana. Ne
smemo rok križem deržati. kadar gori. molčati tudi ne. kjer dolžnost veže govoriti; vsaciga pošteniga človeka, ako bi tudi nejevernik bil, sveta dolžnost je. se pregrehi z vso močjo zoperstaviti. Malikovavski Rimljani so ma-iikinjo Vesto, ki so jo imeli kakor boginjo čistosti, s toliko pobožnostjo častili, dc so mogle popolnama nedolžne device noč in dan pred njo večin ogenj varovati iu ohraniti: se bomo mar kristjanje. ki vemo. kako prestrašila pregreha je nečistost. manj poganjali za to sveto čednost, kakor slepi malikovavci? Bog nas vari tega tujima greha! Cne nedolžne device v tempelnu boginje Veste so imeli Rimljanje v toliki časti, de so na njih prošnje k smerti obsojenim perzanašali ; bomo mar kristjanje manj skerbeli. de sc mladost poštena in nedolžna ohrani, in nedolžna zasluženo spoštovanje vživa, ne pa. de bi se za to še prezirala iu zaničevala ?
Mni hov. <». m. serp. — Augsb. Postztg. pravi v dopisu od l)ra. Kn.bleherja med drugim, de jc anglikanska cerkev poskusila katoliško tudi na gorenjim Nilu kakor drugod spodiiniti, desiravno jc vse rovanje in za-videnje nespametno, ker je sila afrikanskih dežel in narodov. — okoli devetdeset inilionov ljudi bi namreč utegnilo biti v /notranji Afriki. Ti nevošljivei, akoravno bi sami nic dobriga nc storili, vender išejo katoliški cerkvi škodovati. JN sku-nja pa se jim jc pokazila. in blez ne bodo več skušali: ker ni ravno majhna reč v vročini živeti, ki doseže 45 stopinj, se vsimu lah-kimu in prijetnimu življenju za vselej odpovedati, življenje samo v nevarnost postaviti, iu nar krepkejši sodelavce. kakor O. llyllo-ta viditi v svojim naročji umreti. Ne vem. dc bi Angležu hotlo dotle spustiti, ali svojo zakonsko tovaršico pregovoriti, de bi ga spremila.
Velika naloga naš,h aposteluov v vročih afrikanskih krajih ni druga, kakor keršansko cerkev v Nubii, k;er je nekdaj v cvetu bila. vnovič povzdignili, in svete hrame in samostane, ki se po nekoliko še v ra/.volinah vidijo, zopet s prebivavci napolniti, z druzimi besedami razširjanju muhamedanstva in njegovimu človeš-k mu sovraštvu v /.notranji Afriki meje postaviti, ter une ljudstva sčasama težkiga sužinskiga bremena rešiti. Apostolsko delo ima namen, za zdaj posamezne zamorce zuriti in z njih pomočjo kersanstvu do njih rojakov pot odpreti. V ta namen so se na Avstrijanskim društva sklenile, ktere bodo zamorske mladenčike. ki se prodajajo po dvajset tolarjev . od »užinskih kupcov odkupovali. ter jih v misjonsko napravo pošiljali, de bodo po kersausko odrejeni, in med zamorce razpošiljam.
I	pajo, de bodo tudi na Barskim to posnemali.
Angleško. Cerkvenoimcnski nasvet (Titel-bill) je v govornišu sprejet in od kraljice poterjen. Ta katoliški veri sovražna postava odloči. 1) de so vsi in vsakorsni dopisi od papeža in vsa in vsakoršna z njimi dodeljena oblast, čast, predništvo in imenovanje nepo-stavni in neveljavni; 2) kdor bi kako tako pismo iz Rima prejel, si ga od ondot pridobil, ali ga kje v združenim kraljestvu razglasil, ali v djanje vvedcl. ali ko bi kdo, razun postavne angleške cerkve, ime, napis ali naslov nadškofa, škofa ali dekana od kakiga mesta ali kraja kakorsniga koli si bodi vzel. plača sto štcrlingov kazni; 3) de ta postava protestanške škofijske cerkve v Skoči i ne zadeva. — Ti protestanški možje zmiraj radi od ljubezni, in pravice sladke besede govore, katoličanam pa v obličji celiga sveta nar večji krivice delajo, in imajo le na jeziku besede: ..Kar nimaš rad, de tebi kdo stori, tudi drugimu ne stori ti!u
Ljubljana. Gosp. Flori Jan M alej, dozdajni kaplan v Zeleznikah, je bil imenovan za fajmoštra v
II	i n a h.