vene - skJadiiče
D-Per
III 19/1970
--■.■uivtu , T
U V>\>Uvx
COBISS e
C
g
LETO VI. ŠT. 7 ♦ CELJE, NOV. 1970
GLASILO KOLEKTIVA
Mehanografska obdelava podatkov
Vse pogosteje slišimo in čitamo o visoki mehanografiji, ki z veliko hitrostjo prodira v današnji svetin je nedvomno prepotrebna za današnje gospodarstvo. Mehanogr afi j a ni nelkaj novega, niti ni nekaj, kar bi lahko imenovali krik mode, temveč je to življenjska nuja za vsako gospodarsko organizacijo.
Mehanografsko obdelavo ne srečujemo samo v gospodarskih organizacijah, temveč jo zasledimo v medicini za raziskovanje raznih bolezni, nadalje jo srečamo v državah, ki se na osnovi elektronskega izračunavanja poslužujejo raznih vojn na svetu in na koncu, če hočemo, najdemo mehanografijo v velikih konzervatorjih, ki proučujejo polete v vesolje. Z eno besedo rečeno, mehanografija je tisto, kar nima mej, temveč ima osnovno tendenco, da razbremeni človeka od raznih naporov ter proučuje rešitve za življenjski obstanek človeštva.
Prvi mehanografski stroji so se pojavili v ZDA in v Nemčiji v letu 1941. Nemčija, ki je imela odprto vojno v vsem svetu, se je posluževala prvih računalnikov, ki so pa seveda zaostajali za današnjimi modernimi elektronskimi kompjuterji. Prvi stroji so imeli v glavnem mehanizem, medtem ko današnji stroji, ki spadajo v skupino višje generacije, so bazirani na elektroniki. Izdelava prvih strojev je hitro potekala vse do danes, ko imamo modeme sisteme. Vedno več je proizvajalcev teh modernih strojev, ki se bistveno ne razlikujejo, seveda pa imajo vsak svoje specifičnosti.
V sami Sloveniji je visoka mehanografija stara približno 15 let. Prvi mehanografski stroji so bili v TAM-u Maribor, nadalje Litostroju Ljubljana, Železarni Jesenice itd. V Celju so do sedaj instalirani trije sistemi in sicer kot naj večje v podjetju EMO — to je IBM 360/25, v tovarni AERO 360/20 in v Zavodu za napredek gospodarstva 360/20.
Mehanografija je pogoj za sodobno in ceneno organizacijo dela administrativno-operativnih služb. V zadnjih letih je podjetje uvajalo in vpeljalo srednjo mehanografijo in tako ustvarjalo pogoje za prehodna
višjo stopnjo mehanogr atije, ki bo ob bodočem obsegu nujen pogoj za nemoteno poslovanje. V naslednjih letih bo podjetje moralo postopno preiti na visoko mehanografijo, kar bo zahtevalo dokajšnja investicijska vlaganja. Investicijska vlaganja v mehanografijo pa se ob smoterni organizaciji dela in čimvišje možnim izkoristkom kapacitet zelo hitro rentira in celo dosti prej kot investicije v maloprodajo. Poleg hitrega rentiranja pa je odločilnega pomena možnost dobivanja podatkov potrebnih za razne gospodarske odločitve v zelo kratkem času in dosti obsežnejše, kot ob manuel-nem delu ali srednji mehanografiji. Gospodarske odločitve pa so v novejšem času težje in si jih brez u-streznih analiz in podatkov skoraj ni mogoče več zamišljati. Tudi na tem področju morajo biti v roku naslednjih let realizirani predvideni nakupi in inštaliranja.
Da bi podjetje lahko dobilo osnovne smernice, kakor tudi prve rezultate, je bilo treba napraviti koncept dela, ki je bil sledeč: v istrojno obdelavo je bilo treba vzeti eno od poslovnic. Pokazalo se je, da ne gre samo za koncept, temveč za dejansko realizacijo naloge, ki je bila postavljena pred skupino ljudi. S 1. septembrom 1970 se je namreč pričela strojna obdelava podatkov poslovnice III Agropromet. Dela ni bilo malo in vsi, tki so bili vključeni v to odgovorno nalogo, so se zavedali, da je treba uspeti. Pripraviti je bilo potrebno nove obrazce, naučiti ljudi o osnovah meha-nografije, šifrirati in pripraviti program obdelave poslovnice III, M je zavzemal dnevno vodenje skladišča, -dnevno izpisovanje računov in dobropisov embalaže, vodenje dnevne realizacije itd. Z mesečnimi tabelami, ki jih je približno 10, so vključeni tudi posamezni podatki dnevnih pregledov in analiz.
In kaj pričakujemo od same me-hanografije? Nedvomno čirnveč rezultatov, ki naj bi bili »točni in ažurni za vodenje našega podjetja. Danes še posamezniki gledajo na mehanografijo, pesimistično, vendar je to stvar vsakdanjosti, ki jo ne sme-
mo podcenjevati, še manj pa zamujati. Podjetje, kakršno je Merx, je nekaj že zamudilo, vendar se napake lahko popravijo in to s tem, da si v čim krajšem času postavimo program dela, ki je vezan s strojno obdelavo. Mehanografija ni tisto, kar je mišljenje večine ljudi in to je, da stroji delajo sami brez človeške pomoči in ko prispejo stroji v podjetje, se pojavlja brezposelnost. Te misli je treba dati na stranski _ tir, se zavedati, da je mehanizacija tisto, ki nam želi pni vsem -tempu dela samo pomagati. Kdor pričakuje rezultate od strojev samih, brez vključitve njegovega deleža, bo verjetno razočaran. Še naprej ostane človek osnovni faktor pri strojni obdelavi, saj je človek tisti, ki mora stroju dati najprej točne osnovne podatke, šele potem lahko pričakuje od stroja zaže-Ijane končne podatke. Zato so vsi člani kolektiva dolžni, da pristopijo k. sodelovanju in s tem pripomorejo hitrejšemu realiziran ju postavljenega plana.
Delo, ki je bilo opravljeno na področju mehanografije, je nedvomno doseglo svoj cilj. Priprave, ki so bile izvršene v tako kratkem času, to je približno 3 mesece, so dosegle nepričakovane rezultate, kljub temu, da s -temi rezultati še ne moremo biti zadovoljni. Da je delo potekalo tako povsem nemoteno ter da so vsa dela napravljena po predvidenem programu, gre velika zasluga celotni poslovnici III Agropromet. Prizadevanje posameznikov je že na samem začetku pokazalo, da se morajo roditi dobri rezultati, ki bodo koristni za poslovnico III in da bodo dali nove smernice za podjetje Merx. Napake, ki se še pojavljajo, so stvar vsake novitete, to se pravi, da na njih ne smemo gledati črno in jih samo kritizirati, ampak da smo dolžni, da pomagamo odpraviti napake, ne pa da iščemo krivca -napak. Podjetja, ki že imajo več let vpeljana mehanograf-iska dela se še vedno srečujejo s takimi in podobnimi problemi, to se pravi, da ne smemo biti prezahtevni na samem začetku dela.
Horst HAFNER
0 naši družbeni kontroli
Pojem v naslovu tega članka ni novi, iker ga poznamo že vrsto let. Za pravilno pojmovanje tega izraza moramo vedeti, kaj je družbena kontrola in zakaj smo v našem samoupravnem sistemu uvedli to institucijo.
Zgradba našega samoupravnega sistema temelji na načelih ljudske demokracije, ki nalaga slehernemu delovnemu človeku najširše sodelovanje pri krepitvi našega družbeno ekonomskega sistema, hkrati pa sprošča njegovo iniciativo in ga vklaplja v odločanje o najpomembnejših vprašanjih na področju samoupravljanja. Ob prehodu na delavsko samoupravljanje so postopoma prešle določene pristojnosti na samoupravne organe. Le-ti pa so morali v svojih aktih zagotoviti sistem družbene kontrole, skratka, organi upravljanja marajo upravljati z družbenim premoženjem po načelu dobrega gospodarja. To pa nadalje pomeni, da morajo poskrbeti za posebno zaščito, da se premoženje ne odtujuje, ne kvari in s tem manjša njegova vrednost ter da to premoženje daje podlago pri ustvarjanju družbenega produkta. Organi upravljanja so torej v nekem smislu podaljšana roka upravnih organov, M pa po svojih specializiranih službah izvajajo družbeno kontrolo. Naša kazenska zakonodaja pripisuje posebno kazenskopravno varstvo družbenemu premoženju in določa občutne kazni za kršitelje. Ker organi upravljanja ne morejo opravljati z družbenim premoženjem, določajo s svojimi statuti in drugimi normativnimi akti, katere osebe v podjetju neposredno gospodarijo z delom premoženja. Te osebe morajo pri opravljanju s v j ih delovnih dolžnosti upoštevati predpise lastne delovne organizacije in pa seveda tudi obstoječe zakonske predpise. Z naštetimi primeri bo postala stvar bolj jasna. V neki poslovalnici, kjer je bila u-vedena zoper prodajalko kazenska preiskava, pa je potem bila zaradi pomanjkanja dokazov ustavljena, si je uslužbenka po zatrjevanju ostalih sodelavcev prilaščala posamezne predmete. Čeprav je šlo po zatrjevanju osumljenke le za eno steklenico šampanjca, je bil v tej poslovalnici izkazan primanjkljaj preko pol drugega milijona dinarjev. Primanjkljaj je tu, dejanja pa se ne da dokazati.
Vprašamo se, kje je tu družbena kontrola, kdo jo mora izvajati. Povsem razumljivo je, da preiskovalni organi ne morejo vsak dan v vsaki trgovini »gledati prodajalcem na prste«, tudi naša kontrolno in-istruikcijska služba ne, ker bi potem v vsaki poslovalnici morali imeti enega ah več inšpektorjev. Ne
dvomimo v poštenost vsakega zaposlenega, odveč pa ni pozornost, ki jo skrenejo ostali sodelavci na tako osebo, če se jim zdi sumljiva. Škoda bi bila prav gotovo manjša, ker bi se taka nepoštena dejanja v bodoče preprečila, storilec pa še morda pravočasno usmeril na pravo pot. To ni nezaupanje, ampak budnost! V takem primeru je dejanje dokazljivo. Zato naj tudi v bodoče velja družbena kontrola, ki jo izvajajo sodelavci.
Takih in podobnih primerov je še več. Praksa dokazuje, da v večini primerov, ko gre za inventurne primanjkljaje, botruje kaznivo dejanje, bodisi nevestnega dela v službi, poneverbe, tatvine in podobno. če bi zaposleno osebje v vsaki poslovalnici dnevno izvajalo tako kontrolo, bi ob koncu leta ne razpravi j ah o primanjkljajih in s tem delali vroče krvi poslovodjem, ki skušajo prenašati odgovornost na svoje sodelavce, kar bi mogoče bilo v izjemnih primerih utemeljeno. Z materialnimi sredstvi in seveda tudi z denarjem odgovarja poslovodja. S tem pa ni rečeno, da so ostali sodelavci v poslovalnici oproščeni obveze za event. primanjkljaj. Krivično bi bilo — vendar je praksa takšna — da »držimo« za primanjkljaj poslovodjo, čeprav so ga mogoče povzročili ostali sodelavci. Kje je tu človekova morala, kje sta vest in poštenje?
Drugi primer družbene kontrole: Inšpektor ugotovi v poslovalnici, da je rok trajanja blaga potekel. Vložil je prijavo javnemu tožilstvu in le-to obtožni predlog pri Okrožnem gospodarskem sodišču. Rezultat postopka je bil: podjetje 'je bilo obsojeno na 5.000,00 din denarne kazni in stroške postopka, poslovodja pa z denarno kaznijo 300,00 din. V danem primeru je šlo sicer za čokolado, ki je še bila užitna, vendar je rok trajanja že zdavnaj potekel. Ker je šteti poslovodja za odgovorno osebo, je seveda bil kaznovan on. Pri tem se nehote vrine vprašanje, kaj so delali ostali trgovski delavci v trgovini? Ali so kdaj pred tem pomislili na predpis in vodih kontrolo nad blagom? Morda ne bi bilo odveč, če bi neposredno nadrejeni šef sektorja odn. področja opravljal občasne kontrole in opozarjal ...
Tretji primer:
Poleg delovne organizacije in gostinske delavke je bil obtožen šef sektorja prodaje na drobno, češ da je nabavil žganje brez označbe o vrsti in sestavinah, kakor to določa predpis in je dal torej to žganje v promet kot nedeklarirano živilo.
Dejanje ima vse elemente gospodarskega prestopka Temeljnega zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živih. Rezultat postopka: delovna organizacija je bila kaznovana s 5.000,00 din denarne kazni in 250,00 din povprečnine, šef sektorja s
300.00	din in gostinska delavka z
100.00	din denarne kazni.
Takih in podobnih primerov je še več. Vsi ti primeri so seveda registrirani v kazenskem registru. Ob ponovitvi gospodarskega prestopka in pri obsodbi se upošteva predkaz-novanost kot obteževalna okoliščina. To pa seveda vpliva na izrek kazni, ki ni majhna. Podjetje mora kazen plačati. Plačati mora torej nekaj, kar ni samo povzročilo, vendar je tako zakonsko določilo. Ob učinkoviti medsebojni kontroli bi do kaj takega gotovo ne prišlo. Disciplinski ukrep, še tako oster, ne more nadomestiti podjetju škode, lahko samo vzgojno vpliva na storilca poleg sodno izrečene denarne kazni.
Kaznovalna politika tudi v bodoče ne bo prizanesla nikomur in bo šla svojo pot. Družbena kontrola, pri čemer mislim tudi na medsebojno interno kontrolo bo morala biti poostrena. Delovna zavest bo morala izključno prednjačiti pred raznimi poSkusi skrenitve na kraj pota. Pri uveljavljanju svojih pravic si bo moral vsakdo postaviti vprašanje, ah tudi svojo delovno dolžnost v redu izpolnjuje in^ ali vedno ravna pošteno in po načelu dobrega gospodarja. Ni dvoma, da bo taka medsebojna kontrola in o-pozarjanje v vsaki posamezni organizaciji združenega dela imela pozitivni učinek zlasti še, če bodo izkušeni delavci prenašali svoje izkušnje na mlajši kader, ki ga šolamo za poklic. V luči teh okoliščin in danih napotkov uspehi ne bodo izostali.
Ladislav Cmer, dipl. inž.
Obvestilo
bralcem
Vedno bolj pogrešamo prispevke za Vestnik iz oddaljenejših enot. Ker je Vestnik glasilo delovnega kolektiva, naj bo dolžnost vsakega, da prispeva k pestrosti vsebine. Za popestritev vsebine so dobrodošle fotografije, črteži, karikature itd.
Uredniški odbor soglaša s tem, da se bodo članki, objavljeni v glasilu honorirali, zato je prepričan, da sindikalna organizacija zaradi tega sklepa ne bo imela težav pri iskanju stalnih sodelavcev.
Uredniški odbor
Naši 50
-1 e t!n i k i
nikoli dobili nobene materialne in ne moralne družbene podpore.«
Urednik: »Kolektiv Vam je kot izkušenemu delavcu zaupal vrsto odgovornih nalog in funkcij, nazadnje so Vas izvolili za predsednika Kolegijskega izvršilnega organa. Kako ste to nalogo sprejeli in kakšne so Vaše perspektive?«
Edo Steblovnik:	»Mno_gdkrat
sem sam sebi in v krogu svoje družine rekel, da ne prevzamem nobene funkcije in naloge. Toda življenje zahteva drugače. Upam, da bomo skupaj z drugimi izvoljenimi člani samoupravnega izvršilnega or-
palico po žogi. Če je »samo« 5 :0 za Čehe, še ni zadovoljen. Igra se mora nadaljevati in tako mine »prosti« čas. Mojemu »hobyju« pa je tudi zadoščeno.«
»Da bi bilo še zdravje, pa bo kar šilo« je odgovorila Rezika Pe-nev, ko sem jo vprašal po počutju v službi in doma. »Poprej je bilo težko«, je nadaljevala. »V mladosti sem delala na kmetiji staršev. Ko sem bila stara 4 leta, mi je umrla mama. Sanje po ustanovitvi lastne družine so se mi uresničile. Do kruha sva z možem, M je pa invalidsko
ČESTITAMO
za
let
Dolgost življenja našega je kratka ... Tako je zapisal naš veliki pesnik dr. France Prešern. Da, v resnici je življenje Ikratko, polno najrazličnejših doživetij, uspehov in neuspehov. Vse to pa pospešuje tdk časa, ki se z bliskovito naglico zavrti od detinskih let v starejšo mladost ali mlajšo starost, kakor že pravimo. Čas mineva vsem, enim počasneje, drugim hitreje. Nihče pa ne more časa zavreti in se izogniti srečanju z Abrahamom, kar je v ljudskem izročilu postala nekakšna prelomnica, če druga ne, dejstvo je da je preteklo pol stoletja. Prav je in tudi običaj, da se takih pomembnih življenjskih jubilejev spominjamo in jim damo posebni poudarek. Tako so se v letošnjem letu srečali z Abrahamom: Edo Steblovnik, Vinko Košec, Ladislav Pleterski, Viki-ca Sekulič, Rezika Penov, Rudi Lipovšek, Dominik Aubreht, Jurij Vrt-nik, Marija Balažič, Anton Lokovšek, Drago Novosel, Bruno Tajnšek, Nada Pasičdk, Jože Šinkovec, Franc Gornjak in Marija Domanjko.
Žal ni časa, da bi človek pokramljal z vsakim 50 letnikom in poslušal drage spomine in doživetja, ki so mu vtisnili žive spomine na pretekle dni. Da bi zvedeli vsaj nekaj, smo postavili nekaterim nekaj vprašanj.
Urednik: »Ko ste praznovali 50. obletnico ste se bodisi v družinskem krogu bodisi v krogu svoji sodelavcev marsičesa spomnili. Kateri dogodek v življenju je vtisnil pečat živega spomina in kako ste sprejeli čestitke svojih sodelavcev?
Edo Steblovnik: »Bilo je pred štiriindvajsetimi leti. V kolektivu so mi pripravili majhno »presenečenje« za 26. rojstni dan. Medtem pa dobim obvestilo, da so nam plan izvoza (ne uvoza!) sadja povečali za 100 %. Namesto k proslavi, smo s sodelavca odšli na odkupno področje, da naše ljudi seznanimo z novo zadolžitvijo. Takrat sem, kot zelo mlad direktor, praktično spoznal, da v trgovini s sadjem in vrtninami nikoli ni počitka, nikoli praznovanja. Kljub vsemu sem v tej dejavnosti zaposlen preko 25 let in kot kaže bom tu dočakal tudi pokoj.«
Urednik:	Prehojena življenjska
pot je obogatila Vaše ižkušnje. S katerimi pomembnimi problemi ste se v službi srečali?«
Edo Steblovnik: »Neprestani in vseskozi spremljajoči problem v naši trgovski dejavnosti je dejstvo, da so nas in nas še ter nas bodo še vrsto let, vedno obravnavali kot manjvredne branjevce. Pri tem ne mislim toliko na potrošnike, kot na vse gospodarsko politične predstavnike v naši socialistični stvarnosti. Pri takšnem gledanju ni nič čudnega, če vsa dolga povojna leta nismo
gana izpolnili zaupanje, ki so nam ga dali delavci, ko so nas izvolili. V tako razvejani dejavnosti, kot jo sedaj opravlja kolektiv Merx-a, bo treba še mnogo dela in naporov predvsem za vskladitev notranjih razmer in odnosov. To je pogoj za dobro in uspešno poslovnost, ki daje materialno osnovo za nagrajevanje dela. Ob uspešnem nagrajevanju pa ni težko uskladiti notranje razmere in odnose. Torej večni krog enakih vprašanj in odgovorov, ki jih bomo morali v bodoče reševati.«
Urednik: »S kakšnimi problemi se srečujete v svoji OZD — posilov-nici III — Agropromet?«
Edo Steblovnik:	»Res ogromni
napredek je človeštvo naredilo na področju tehnike. To se odraža tudi v proizvodnji sadja in vrtnin. Toda v glavnem smo še vedno odvisni od muhavosti narave in to so problemi, ki nas neprestano zadevajo.«
Urednik: »Del prostega časa posvetite gotovo družini, kaj pa preostalo? Kaj je Vaš hoby?«
Edo Steblovnik: »Včasih me moj štiriletni sinček vidi, da kaj čriitam. Takoj prinese in mi vrine v roko kratko hokejsko palico. »Ti boš Rus, jaz pa Čeh« pravi ko tolče s
upokojen, spravila vse svoje tri otroke.« Potem ste pa morali res dobro obračati denar, da ste zvozili, sem ji vpadel v besedo. »Res je«, je nadaljevala. »O preživljanju dopustov na morju ali kje drugje ni bilo govora. Udeležila sem se kolektivnih izletov, ki jih je organiziralo podjetje. S svojim delom sem zadovoljna. Sedaj opravljam glede na svoječasno operacijo lažje delo v lizdelovalnici bonbonov.«
Kaj pa v prostem času, je bilo eno izmed nadaljnjih vprašanj ?
»Pospravljam in urejam stanovanje«, je bil odgovor. »Kuhati mi ni treba, ker v glavnem pripravi obrok, zlasti kosilo, moj mož, ki je doma in se je tega opravila resno oprijel.«
Prijetno bi bilo pokramljati še z ostalimi. Žal, kot že uvodoma povedano, ni bilo časa. Naj vsi ostali oproste, da jih nisem Obiskal. Po-željno bi bilo, da bi >se pismeno o-glasili s svojimi spomini ali drugimi prispevki, saj »pol stoletja« je že čas, ko se marsikaj spremeni, ko človek marsikaj doživi.
Želimo jim tudi v drugi polovici (Stoletja v prvi vrsti zdravja, mnogo osebne sreče in zadovoljstva ter zasluženi pokoj.	Urednik
Delovna razmerja
V uradnem listu SFRJ štev. 12/70 je bilo objavljeno prečiščeno besedilo Temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Uporaba zakona v praksi je v določenih primerih zahtevala uradna pojasnila. Ustrezna tolmačenja je dal zvezni svet za delo, deloma pa so tudi sodišča prinesla svoje odločitve v sodbah. Objavljamo primere, s katerimi se v vsakdanjem življenju pogosteje srečujemo.
—	člen 96:
Če delavec noče povrniti ugotovljene škode, mu delovna organizacija odtegne znesek lahko samo, če delavec pristane, da se mu odtegne, ali pa po sklepu sodišča.
—	člen 154 in 57:
Prosta sobota se pri 42iumem delovnem tednu šteje kot delovni dan pri koriščenju letnega dopusta. Prav tako velja pri uveljavljanju pravic iz dela (otroški dodatek, letni dopust itd.) kot, da bi delavec prebil na delu.
—	člen 134:
Če se delavec, ki je na odsluže-nju vojaškega roka vrne kot nesposoben v delovno organizacijo, ima vse dolžnosti in pravice kot delavec, ki se je po odsluženju vojaškega roka neposredno vrnil v podjetje.
—	člen 34 in 45:
Kot delo nad redni delovni čas (nadurno delo) se smatra samo delo, ki traja dalj kot poln delovni čas 42 ur v tednu.
Če delavec nekatere dneve v tednu dela dalj kot je predvideno z razporeditvijo delovnega časa, pa ni ustvaril polnega delovnega časa 42 ur na teden, mu praviloma ne pripada pravica na povečanje osebnega dohodka zaradi dela dalj kot poln delovni čas. Če je delavec med tednom neopravičeno izostal z dela ali ni delal zaradi opravljanja privatnih poslov, pa zaradi tega ni izpolnil časovnega fonda 42 ur v tednu, se mu ne more priznati povečana udeležba na osnovi podaljšanega dela v posameznih dnevih tedna. Če pa je bil delavec v posameznih dnevih tedna opravičeno odsoten z dela, to je zaradi bolehanja, plačanega dopusta ali odhoda na letni dopust, ima pravico, da se mu prizna ustrezni del zaradi dela dalj kot polni delovni čas.
—	člen 94 in 96:
Če delavec izjavi, da pristane na povrnitev škode, pa se kasneje ugotovi, da je izjavo dal v zmoti, se taka izjava ne sme uveljaviti z odtegnitvijo od osebnega dohodka ali na drugi način.
—	člen 77:
Porodniški dopust lahko traja po porodu tudi več kot 77 dni, če je delavka nastopila porodniški dopust na podlagi ocene zdravnika, da bo rodila v roku 28 dni.
N. pr.:
Delavka je na osnovi mišljenja' ' zdravnika, da bo sledil porod v 28 dneh, stopila na porodniški dopust 1. aprila. Rodila je že
10.	aprila. Delavka ima v tem primeru pravico po porodu koristiti skupaj 95 dni (77 + 18 =
= 95).
—	člen 102:
Delavcu, ki ima najmanj 30 (za delavke — 25) za pokojnino vštevnih let, se lahko sporazume z delovno organizacijo, da mu izplača določeno vsoto nadomestila, če pristane, da mu preneha delovno razmerje. Takemu delavcu ali delavki lahko preneha delovno razmerje le, če odkloni razporeditev na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim strokovnim in delovnim sposobnostim.
—	člen 68:
Delavcu, pripada pravica na koriščenje letnega dopusta pod pogoji, ki jih je dosegel pred za-
V temeljnem zakonu o delovnih razmerjih so taksativno navedeni razlogi, kdaj lahko preneha delavcu delo v delovni organizaciji. Ker je prenehanje delovnega razmerja v vezi delavčevega statusa in vpliva na njegove pravice ter dolžnosti, je prav, da vse člane kolektiva neposredno seznanimo s primeri, kdaj in na kakšen način preneha delo in s tem ugasne delovno razmerje. Zakonske osnove za prenehanje dela so:
—	člen 100 odst. 1 (po volji delavca) Delavec ima pravico brez obrazložitve ob vsakem času prenehati z delom v delovni organizaciji in izstopiti iz delovne organizacije; pogoj pa je, da o tem obvesti delovno skupnost in da o-stane od sporočitve svojega namena na delu še toliko časa, kolikor je določeno v statutu.
—	člen 100 odst. 3 (samovoljno)
Če delavec samovoljno preneha z delom ali če neopravičeno izostane od dela pet zaporednih delovnih dni (251. člen statuta), mu preneha delovno razmerje.
četkom koriščenja letnega dopusta.
N. pr.:
Delavni staž kot eden od kriterijev se jemlje v obzir le od dneva, ko delavec začne koristiti letni dopust.
—	člen 31:
Vsako prosto delovno mesto, za katero je delovna skupnost sklenila, da ga zasede, mora vedno oglasiti v javnih informacijskih sredstvih ter ga ne more zasesti samo z razporeditvijo.
—	člen 73:
Nadomestilo škode zaradi neizkoriščenega letnega dopusta delavca po krivdi delavne skupnosti se tretira kot vsako drugo nadomestilo škode, ker zakon o delovnih razmerjih sploh ne predvideva nadomestila osebnega dohodka za neizkoriščeni letni dopust.
—	člen 27:
Kadar delavec ve, da je sprejet na delo za določen čas, to je, da zamenja delavca, ki je na letnem dopustu, ki je na bolniškem dopustu in slično, ne more skleniti delovnega razmerja za nedoločen čas.
—	člen 101 (s privolitvijo delavca — sporazumno)
Če se je delavec z delovno skupnostjo sporazumel, mu preneha delovno razmerje v času, kot se je sporazumel.
—	člen 102 odst. 1
Da preneha delavcu delo v delovni organizaciji tudi brez njegove privolitve, sme delovna skupnost skleniti le tedaj, kadar se odpravi delovno mesto ali trajneje zmanjša obseg dela oziroma poslovanja ali kadar se ugotovi, da delavčeva delovna sposobnost ne zadovoljuje zahtev delovnega mesta, na katerem dela.
—	člen 108
Ko dopolni pokojninsko dobo 40 let (delavec) oz. pokojninsko dobo 35 let (delavka), lahko delovna skupnost sklene, da mu preneha delovno razmerje brez njegove privolitve.
—	člen 109
Ko preneha delovna organizacija.
Jože MODEC, dipl. oec.
Prenehanje dela delavca v delovni organizaciji
Iz personalne
Meseca septembra je bilo na novo
sprejetih 47 oseb, in sicer:
1.	GALUF Mira, nataikarica, MM Ponikva, za nedol. čas,
2.	SEDMINEK Leopoldina, čistilka, uprava, za nedol. čas,
3.	BOBNIČ Jože, delavec, Silos, za nedol. čas,
4.	ČRNKOVIČ Slavfko, trgovski delavec, poslov. 3, za nedol. čas,
5.	CVETKO Franc, analitik I, računovodstvo, za nedol. čas,
6.	JECL Jože, delavec, splošni sektor, določen čas,
7.	KOTNIK Bogomil, __ delavec v skladišču 1, določen čas,
8.	KUHTA Dušan, elektroinstala-ter, stranski obrati, za nedol.
9.	LIPOVŠEK Franc, etažni skladiščnik, poslov. 3, za nedol. čas,
10.	PAVLOVIČ Jože, vratar^— čuvaj, poslov. 3, za nedol. čas,
11.	REHAR Matevž, mesar I, SP Soča, za nedol. čas,
12.	ULAGA Karl, delavec skladišče žitaric, za nedol. čas,
13.	TACER Marija, trgov. del. IV, MM Lipa Štore, za določen čas,
14.	KRAJNC Ana, trgov. del. IV, MM Lipa štore, za določen čas,
15.	SEME Marija, trgov. del. IV, Livar Štore, za določen čas,
16.	DROBNE Zlatka, trgov. del. IV, SP Ostrožno, za določen čas,
17.	HRASTOVEC Ivanka, natakari-
ca IV, MM Rim. Toplice, za nedol. čas,
18.	KOSEC Jožica, trgov, delavka IV, Mera Šoštanj, za določen čas,
19.	PAJMAN Anica, trgov, delavka, Sloga. Škofja vas, za določen
OčLS
20.	BRATEC Fanika, čistilka, MM Rim Toplice, za nedol. čas.
21.	KOLENC Cvetka, trg. del. IV, Pri Metki, za določen čas,
22.	LEVAR Zvonimir, delavec, Pekarna Velenje, za določen čas,
23.	KOCMAN Slava, trg. del. IV, Savica, za določen čas,
24.	KOŠTOMAJ Vinko, delavec, Silos, za nedoločen čas,
25.	KRŽE Zdenka, trg. del. IV, Bon-bonjera, za določen čas,
26.	MEHTIG Franc, trg. del. IV, Mera Šoštanj, za določen čas,
27.	PIRC Pavel, delavec, Mera Krško, za nedoločen čas,
28.	PLESNIK Ivanka, trg. del. IV, SP Frankolovo, za določen čas,
29.	KRELJ Silvo, šef gost. tur. sektorja Celje, za nedoločen čas,
30.	OGRIZEK Franc, delavec, Mehanična delavnica, za nedol. čas,
31.	PAVLIC Bojana, delavka, poslov. 3, za določen čas,
32.	PETELINŠEK Franc, delavec, poslov. 3, za nedol. čas,
33.	JEZERNIK Ivanka, čistilka, MM Otok, za nedol. čas,
PRENEHANJE DELA DELAVCA V
DELONI ORGANIZACIJI
—	člen 113
Če je izključen iz delovne skupnosti.
—	člen 114
Po zakonu:
—	če pristojni organ socialnega zavarovanja spozna delavca za trajno in popolnoma nezmožnega za delo,
—	če je delavcu po določbah zakona oz. po pravnomočni odločbi sodišča ali kakšnega drugega organa prepovedano opravljanje dela na delovnem mestu, na katero je razporejen,
—	če je delavec obsojen na zapor daljši kot 3 mesece,
—	če je delavcu izrečen varnostni vzgojni ali varstveni ukrep, ki naj traja več kot 3 mesece in mora biti zato odsoten z dela.
—	člen 114 odst. 2
Ce je ob sprejemu na delo zamolčal ali dal neresnične podatke glede pogojev, M so v zakonu ali splošnem aktu določeni za nastop dela na nekem delovnem
mestu in so ti pogoji vplivali na sklenitev delovnega razmerja.
—	člen 115 odst. 2
Če razrešeni direktor noče sprejeti ponujenega mu delovnega mesta.
—	člen 116 odst. 2
Če delovna organizacija nima ustreznega delovnega mesta za delavca, pri katerem nastopi invalidnost.
—	člen 32 odst. 5
Delavcu, ki noče ravnati po dokončni odločbi o razporeditvi na drugo delovno mesto, preneha delo po preteku časa, kolikor ima po določbah statuta — v smislu 110. člena zakona — pravico ostati na delu.
—	člen 30 odst. 3
Vodilnemu delavcu, ki ni znova izbran, preneha delovno razmerje, če ne privoli v to, da bi delal na drugem delovnem mestu.
—	člen 102. odst. 2
Ce delavec z več kot 30 leti oziroma delavka z več kot 25 leti pokojninske dobe ne pristane na utemeljeno premestitev na drago ustrezno delovno mesto.
Jože MODEC dipl. oec.
službe
34.	MIŠKOVSKI Tofil, elektrome-hanik, stranski obrati, za nedol. čas,
35.	PEČOVNIK Emilija, slaščičarka, slaščičarna ADA, za nedol. čas,
36.	POTOČNIK Alojzija, kuharica, Espresso — Ljubljanska c., nedol. čas,
37.	SMOLNIKAR Rudi, delavec, Mera, Slov. Gradec, za nedoil. čas,
38.	SUŠA Vlado, poslovodja. Mera Ruše, za nedoločen čas,
39.	ŠETINA Olga, risar-kreator, aranžerski oddelek, za nedol. čas,
40.	VIDMAR Jože, delavec, silos, za nedoločen čas,
41.	VIPOTNIK Ludvik, delavec, silos, za nedoločen čas,
42.	KORENJI Laslo, trgov, potnik za prodajno področje Novi Sad, za nedol. čas,
43.	FORŠTNER Ivan, trgov, pom., Mera Ravne na Koroškem, za določen čas,
44.	KACL Jožica, trgov, pom., Mera Ravne na Koroškem, za določen čas,
45.	MODREJ Angela, trgov, pom., Mera Ravne na Koroškem, za določen čas,
46.	TOVORNIK Branko, pek, pekarna Dolgo polje, za nedoločen
OčlS
47.	KRISTAN Ana, strojni faktu-rist, Mera Ravne na Koroškem, za nedoločen čas.
V istem času je odšlo 25 delavcev,
in sicer:
13 delavcev s privolitvijo,
5 delavcev samovoljno zapustilo delo,
5 delavcev je odšlo na odsluženje kadrovskega roka — mirovanje,
1 delavec je bil invalidsko upokojen,
1 delavec pa je umrl.
Odšli so:
1.	MUTEC Ignac, s privolitvijo,
2.	VERDEL Ferdo, s privolitvijo,
3.	JESENEK Stane, samovoljno,
4.	MELANŠEK Jože, samovoljno,
5.	KOPRIVC Danica, samovoljno,
6.	TURNŠEK Olga, s privolitvijo,
7.	ZUPANC Ivan, s privolitvijo,
8.	BRESNIK Franc, s privolitvijo,
9.	KUFNER Zdenko, s privolitvijo,
10.	ŠKUFCA Mihael, samovoljno,
11.	BRESOCNIK Janez, s privolitvijo,
12.	VOVK Milan, s privolitvijo,
13.	BOBEK Mirko, s privolitvijo,
14.	GORJUP Milan, s privolitvijo,
15.	BOBEK Ivan, s privolitvijo,
16.	TRNOVŠEK Janez, s privolitvijo,
17.	SLEMENŠEK Stane, s privolitvijo,
18.	POROČNIK Helena, samovoljno,	8.	Gracar Alojz	od 25.	3.	1970	21.	Pavšar Herman	od 25.	5.	1970
19.	KOLEŽNIK Maks, inv. upoko-	9.	Hendler Zoran	od 26.	9.	1970	22.	Petek Ivan	od 22.	9.	1970
	jen,	10.	Hrastnik Zvonko	od 27.	3.	1970	23.	Pirc Janko	od 25.	9.	1970
20.	LUŽAR Anton, umrl,	11.	Jeki Franc	od 24.	12.	1969	24.	Pušnik Milan	od 25.	9.	1970
21.	PIRC Janko, odšel v JLA,	12.	Kajba Ciril	od 22.	9.	1970	25.	Rebuza Marjan	od 30.	9. 1969	
22.	HENDLER Zoran, odšel v JLA,	13.	Kerec Stanislav	od 25.	5.	1970	26.	Rupreht Marjan	od 23.	3.	1970
23.	PUŠNIK Milan, odšel v JLA,	14.	Bračun Avgust	od 27.	9.	1969	27.	Senica Milko	od 18.	9.	1969
24.	KAJBA Ciril, odšel v JLA,	15.	Laznik Milan	od 25.	5.	1970	28.	Smodej Peter	od 30.	6.	1969
25.	PETEK Ivan, odšel v JLA.	16.	Mandič Ladislav	od 25.	3.	1970	29.	šibanc Edvard	od 29.	2.	1970
		17.	Merkač Jernej	od 23.	11.	1969	30.	Šom Štefan	od 16.	7.	1969
ROJSTVA:		18.	Nemec Franc	od 25.	11.	1969	31.	Točaj Stanko	od 25.	9.	1969
		19.	Oprešnik Franc	od 25.	5.	1970	32.	Vengust Stefan	od 25.	5.	1970
		20.	Ožek Marjan	od 25.	3.	1970	33.	Zalezina Franc	od 27.	8.	1969
ŠROT Srečki in PEPERKO Nadi sta se rodila sinova, Anici VODENIK pa sta se rodila dvojčka — si-mon in Andrej.
Iskrene čestitke!
POROKE:
Zakonsko zvezo so .sklenili: VALANT Milan, LAZNIK Rajko, TRŽAN Leopoldina, poročena KOVAČIČ, PUŠNIK Karolina, poročena VODOPIVEC in JUVAN Matilda, poročena ORTAN.
Kolektiv želi vsem novoporočen-cem mnogo sreče in osebnega zadovoljstva!
Prosimo člane kolektiva, da sproti javljajo vse spremembe osebnega značaja (kot na primer, spremembe priimka vsled poroke, prirast v družini in spremembe bivališča.
Vse event. spremembe je javiti personalni službi.
Slavica PERME
NAŠI DELAVCI V JLA
1.	Bevc Ludvik od 22. 10. 1969
2.	Bezgovšek Zvone od 25. 11. 1969
3.	Bračun Vladimir od 25. 11. 1969
4.	Čretnik Marjan od 25. 9. 1969
5.	Drnovšek Andrej od 23. 3. 1970
6.	Fedran Ivan od 30. 11. 1969
7.	Gams Pavel od 24. 9. 1969
Športni
PLAVANJE:
V tekmovanju za sindikalno rekreacij siko značko, katerega je organizirala občinska zveza za telesno kulturo Celje, je bilo v Rimskih Toplicah tekmovanje v plavanju na 100 m v poljubnem slogu. Ob velikem številu udeležencev (cca 60), so naši tekmovalci dosegli lepe uspehe, saj je Svetlin zasedel odlično 5. mesto, Bevc je bil 6., Voglar pa 13., vsi iz skladišča I.
NOGOMET:
AVTO CELJE : MERK — 1:1
Po veliko boljši igri v obeh polčasih je naša ekipa nezasluženo podelila točko z nasprotnikom. Ves čas smo igrali na njihovi polovici, žal pa so razočarali napadalci, kateri so uspeli po Voglarju doseči en gol.
CETIS : MERK — 1:1
Z veliko sreče smo iztržili točko z renomiranim nasprotnikom, saj je prvak II. lige sindikalnega tekmovanja. Vsa pohvala velja predvsem obrambi na čelu z neumornim Hniberškom. Gol je dosegel Tavčar po lepi akciji celotnega napada, žal pa je napad tudi tokrat razočaral.
OBNOVA : MERK —1:3
V zadnji tekmi občinskega sindikalnega prvenstva je naša ekipa dosegla svojo prvo zmago. Z boljšo igro skozi vso tekmo, smo popolnoma nadigrali nasprotnika, ki je bil do srečanja na lestvici pred nami. Strelci: Tavčar, Voglar, Hriber-šek iz prostega strela. Gol smo prejeli zaradi lahkomiselne igre obrambe.
MALI NOGOMET:
AVTO CELJE : MERK —	2:9
ŽIČNA : MERK	—	1:8
TEHNOMERCATOR : MERK 4 : 3
pregled
Občinska zveza za telesno kulturo je ob občinskem prazniku mesta Celja priredila tekmovanje v malem nogometu, katerega se je udeležila tudi naša šesterica. V prvih dveh tekmah smo z boljšo igro zasluženo visdko premagali oba nasprotnika, žal pa smo imeli smolo pri žrebu tako, da smo že utrujeni (igrali smo tretjo tekmo zaporedoma) v naslednji tekmi klonili proti Tehnomercatorju, ki smo ga doslej vselej premagali. V svoji skupini smo zasedli drugo mesto z najboljšo gol diferenco, žal pa se nismo uvrstili v finale. Najboljšo igro pri nas je prikazal mladi Mo-toh iz skladišča I, pohvala pa velja tudi Vengustu iz pekarne Gaborje.
Jože Tavčar
KAVA
užitek
MERX VESTNIK
Urejuje uredniški odbor:	Franjo
Šarlah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golav-šek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl. iur. — Izhaja mesečno.
Tisk: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško
Naklada 1.700 izvodov.