-S-«:.

Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani

111131

društva

Marijinih otrok.

Prvi del:

Statuti, čednosti, molitve in pobožnosti.

V Ljubljani 1893.

Založba Marijinih otrok. — Tisk J. Blasnikov.

Z dovoljenjem visokočastitega knezoškofijstva Ljubljan¬
skega dne L. aprila 1893 št. 646.

Dr. Henrik Pauker.

111131

I. Poglavje.

Začetek in namen društva.

Društvo Marijinih otrok se je pricfekris
svetinjo brezmadežnega spočetja ob enem. *—
V kapelici glavne naselitve (maison - mere)
hčera krščanske ljubezni sv. Vincencija Pav-
Ijanskega v Parizu je bila naznanjena „čudo-
delna svetinja 11  — ondi je bil ‘naznanjen tudi
začetek „društva Marijinih otrok." — Leta
1830 je brezmadežna Devica po sestri Kata¬
rini (Laboure) prerokovaje besedo izustila,
ki je pobožnemu misijonarju Aladel u vedno
v srcu donela — njemu so bile znane tudi
razodenja ozir svetinje. — „Sveta Devica hoče,
da ustanovite društvo, katerega vodja bodete
vi; sostavljeno bo iz Marijinih otrok; sveta
Devica bo društvu in vam obilne milosti iz¬
prosila — odpustki se bodo podelili." Tako
označuje Marijino prerokovanje društvo, kate-

1 *

( 8 )

rega udje so mlade dekleta iz ljudstva — v
sredi med težavami življenja, izpostavljene
vsem nevarnostim sveta. Te imajo biti njena
blagoslovljena družina, katerih nedolžnost bo
varovala, katerih priproste čednosti bo vne¬
mala — one pa naj bi njej darovale ljubezen,
hvalo, in vse druge njenem srcu dopadljive
dobre dela.

Gospod Aladel je čakal priložnosti, o
kateri mu bo Božja previdnost k temu delu
primerne pripomočke naklonila — govoril je
večkrat otrokom in mladini o Marijini dobrot¬
ljivosti ter omenil, kako srečni so, ki pod
Marijino brambo živijo. Tako se je vnel v
nedolžnih srcih sv. ogenj, katerega je še
gnada Božja podžigala; in tako so se usta¬
novile družbice le za poskušnjo narprej v
naselitvah hčera krščanske ljubezni, v katerih
je misijonar deloval. — Viditi, kako nedolžni
otroci Marijo častijo, so hrepenele tudi unanje
dekleta te sreče se vdeležiti. Gosp. Aladel,
vodja teh družbic, je spisal med tem knjižico,
v kateri je objavil pravila, pravice in dolž¬
nosti Marijinih otrok. Čudodelna svetinja na
sinjem traku pa je znamka Marijinih otrok.

O priložnosti svojega potovanja v Rim
je zadobil gospod Etienne, general-superior
misijonske družbe sv. Vincencija Pavljanskega
in družbe hčera krščanske ljubezni od sv.
očeta Pija IX. potrjenje društva 20. junija 1847
in pooblastenje za se in svoje naslednike, da
smejo v šolah, ki so hčeram krščanske lju-

( 4 )

bežni izročene in v njih delalnicah družbe z
naslovom: „brezmadežnega spočetja blažene
Device” ustanavljati; sv. oče so novemu
društvu naklonili tudi vse tiste odpustke,
kateri so Marijinim družbam v Rimu pode¬
ljeni. — Tri leta pozneje so se te pravice
prenesle tudi na deške zavode, ki so pod
vodstvom hčera krščanske ljubezni in na vse
vzgojence, ki se v misijonski družbi pod vod¬
stvom misijonarjev sv. Vincencija Pavljan-
skega vzgojujejo. Z dopisom z dnč 19. sep¬
tembra 1876 so na prošnjo višjega prednika
E. Bore-ja sv. oče Pij IX. dovolili, da se smejo
v društvo tudi taki sprejemati, ki ne obisku¬
jejo šol hčera krščanske ljubezni; tako pa je
društvo vsem deviškim otrokom odprto in
„Kraljica devic” vse kliče: „Pri meni so bo¬
gastva in zakladi vseh gnad, da jih delim
onim, ki me ljubijo.”

Kjerkoli je novo društvo vpeljano in se
prav vodi  — povsod oživi med mladino
oči vidna pobožnost. Že ta sv. želja: „Pod

Marijino brambo živeti — Mariji služiti —
Mariji zvesta ostati —■ marsikatero priprosto
delavko naklanja k junaški čednosti; to sv.
hrepenenje daje „Marijinim otrokom” srčnost,
da narhujše zapeljivosti premagajo, vzlasti pa,
da one dandanes tolikanj prezirane dolžnosti
— otroške ljubezni in krščanskega zatajevanja
zvesto spolnujejo. Zato pa je sveta dolžnost
Marijinih otrok, da se Marijinih praznikov vdele-
žujejo — njej hvalo pojejo, k društvenemu zbo-

( 5 )

rovanju hodijo, da slišijo ondi o svoji
blaženi materi govoriti in se v gorečnosti
prenovijo.

Spodbudno je življenje Marijinih otrok,
pa še lepša je njih smrt. — Marsikatera de¬
klica mora v narlepših letih umreti, pa pod
hrambo svetinje na sinjem traku — se ne boji
ne smrti ne pekla, — mirno v Gospodu zaspi.

Povsod pa Marijini otroci vidijo, kako
besede sv. pisma ravno brezmadežni Devici
veljajo: „Blagor duši, ki me posluša in vsaki
dan pri mojih vratah čuva — ondi bo našla
življenje in doseže zveličanje v Gospodu.“

Društvo Marijinih otrok namerava bla¬
ženo Devico častiti v njenem brezmadežnem
spočetju — vzlasti pa, da družbeniki njeno
čednostno življenje posnemajo. — To društvo
mora biti vso zemljo obsegajoč, svetel venec
deviških otrok, ki si s sveto radostjo priza¬
devajo posnemati brezmadežno Devico vzlasti
v čistosti, ponižnosti, pokorščini in ljubezni;
da vse ljubijo, kar ona ljubi, se vsega ogibajo,
posebno pri očitnih zabavah, česar se je ona
ogibala. Stalni sad društva je deviško živ¬
ljenje, življenje nedolžnosti in čednosti —
polno miru in svetega veselja; v veselje ne-
besam, v dopadenje Bogu in kot gotova za¬
stava, da bo bodoči poklic ali stan tudi po¬
polnoma po namenu Božje previdnosti in od
Božjega blagoslova spremljan. —- Poveliče¬
vati prečisto Devico v prednostih in
milostih njenega brezmadežnega spo-

( 6 )

četja — posvetiti družbenike, sodelo¬
vati, da se tudi drugi posvetijo — to je
namen društva Marijinih otrok.

—^—

II. Poglavje.

Po besedah blažene Device naj bi bilo
društvo vso zemljo obsegajoč svetel venec
deviških otrok; ker je pa pri vsakem pod¬
jetji edinosti treba, se je treba pri upeljavi
društva povsod enacih pravil držati. Naj se
toraj gleda na to:

1. da se vsprejemajo v društvo le otroci,
ki so ga želeli in že večkrat za to prosili —
in katerih odkritosrčnost se je že nekaj časa
poskušala, ker ustanova društva je posebna
milost.

2. da se vpraša gospod župnik ali spo¬
vednik zavoda ali kakšen drugi za zavod
potrjen duhoven, pod katerega nadzorstvom
ima sestra prednica društvo voditi, je-li pri
volji, da se upelje.

3. sestra prednica naj se obrne do svojih
viših, ki si od generala misijonarjev v Parizu
izprosijo društveni diplom, da se društvo
cerkveno ustanoviti in vseh od Papeža po¬
deljenih odpustkov in milosti vdeležiti zamore.

4. Društveni diplom se mora vis. časti¬
temu škofu predložiti.

(D

5. Še le zdaj se smejo udje v društvo
sprejemati. Tu je pomniti:

a) da prve ude prednica sama izvoli po
svoji previdnosti in modrosti, in da
izmed najpobožnejših in izglednih otrok
le malo število izbere, ki naj bojo jedro
društva.

b) da se društvo trdno utemelji, je sploh
bolje, ako se prvi udje sprejmejo z na¬
slovom „prosečih“ (hrepenečih) — tako
se ložej njih zvestoba in stanovitnost
4 ali 8 tednov poskuša. V posebnih slu¬
čajih pa se jim sme že koj v začetku
ime: „Marijini otroci" dati — ali takrat
je treba še večje previdnosti in strogosti
pri volitvi prvih udov.

6. Organizacija društva se prične s tem,
da se prvim udom, — dasi ravno se ne ime¬
nujejo „Marijini otroci 11  — postavijo predsed¬
nica, namestnica in svetovalka. Volijo se po
skrivnem glasovanju z večino glasov — tako,
kakor bo rečeno v poglavji o volitvah.

7. Sestra prednica in te tri izvoljene so
provizorični svet (conseil.) — Nja dolžnost
pa je, da po dokončani poskušnji izmed pro¬
sečih (hrepenečih) tiste določijo, ki zaslužijo
ime „Marijinih otrok." Otroci, ki od provi¬
zoričnega sveta niso dobili nobenega glasu,
ostanejo med prosečimi do prihodnjega vspre-
jema. Provizorični svet ima tudi pravico
otroke, ki se na novo oglasijo, med proseče
ali hrepeneče vsprejemati.

( 8 )

8. Za vsprejemanje Marijinih otrok naj
bo dan določen in naj se vrši vse tako, kakor
bo v poglavji o vsprejemanju povedano. —
*Je otrok veliko število, se vprašanje stavijo
le na enega, ta odgovarja tudi v imenu vseh
in moli »darovanje" (Weihe-Aktj v imenu vseh.
•— Za tem naj se volijo svetovalke (udje
sveta), kakor bo povedano v poglavji o vo¬
litvah. — Če društvo ne šteje več kakor 10
otrok, se izvoli le ena namestnica in ena
svetovalka; se je društvo pomnožilo, se sme
tudi število udov sveta pomnožiti.

--

III. Poglavje.

Statuti.

1. Društvo Marijinih otrok z naslovom:
»Društvo brezmadežnega spočetja blažene De¬
vice" se sme v vsaki naselitvi hčerij krščanske
ljubezni ustanoviti. Ustanoviti ga zamore z
dovoljenjem dotičnega škofijstva višji prednik
dveh družin sv. Vincencija Pavljanskega. (Glej
pooblastilo papeževo: 20. junija 1847, 19. ju¬
nija 1850, 19. sept. 187G.)

2. Po besedah papeževega pooblastila je
to društvo postavljeno pod brambo blažene,
brezmadežne Device, in obhaja svoj glavni
praznik ta dan, ko cerkev obhaja skrivnost
brezmadežnega spočetja.

* Vprašanja se stavijo tudi v množini, kakor bolj kaže.

( 9 )

3. Posebni namen društva je: Častiti in
poveličevati blaženo Devico v njenem brez¬
madežnem spočetju, kakor tudi pospeševati
to častenje s posnemanjem njenih čednosti,,
vzlasti njene čistosti, njene ponižnosti, njene
pokorščine in njene ljubezni — da se tudi
drugi, ki izgledno življenje Marijinih otrok
vidijo, posvetijo.

4. Da udje svoj dvojni namen dosežejo,
namreč svoje posvečenje in posvečenje drugih,
imajo vse dobrote, kakor jih druga društva
imajo in dragi zaklad mnogobrojnih odpustkov,
s katerim so od sv. Očeta obdarovani. Od¬
pustki pa so ravno tisti, ki so podeljeni dru¬
štvu z naslovom: Prima-Primaria v Rimskem
kolegiji za odgojence Jezusovega reda.

5. Društvo ima svoj sedež v tisti na¬
selitvi hčerij krščanske ljubezni, v kateri se
je ustanovilo, ondi ima tudi svoja zborovanja.

6. Vse neomožene osebe, ki se hočejo
društvu pridružiti, se sprejemajo s pogoji, ki
so spodaj navedeni — in dobijo za znamko
svetinjo brezmadežnega spočetja, ki se tudi
čudodelna svetinja imenuje.

7. Udje, ki so v zakon stopili, so še
vedno v zvezi z društvom, pa le tako, da se
samo vseh odpustkov vdeležijo, ako pred¬
pisane pogoje spolnejo.

8. V enem kraju se smejo razni oddelki
društva — vsak za se — ustanoviti, kakor
bolj kaže za razne stanove, iz katerih so
udje. V tem slučaji pa mora vsak oddelek

( 10 )

svoje svetovalke imeti, ki so pod vodstvom
istega vodje in iste prednice.

9. Društvo pod nadzorstvom duhovna,
ki je nja vodja, vodi sestra prednica svojega
zavoda.

10. Prednico podpira svet, katerega udje
se volijo iz udov društva, njih posel in dolž¬
nosti so spodaj zaznamovane.

11. Vodja društva je župnik ali duhovni
oskrbnik zavoda, ki se pa sme dati nado-
mestovati od drugega v tisti škofiji potrje¬
nega duhovna.

Društvo obstoji:

a) iz Marijinih otrok, ki so v društvo
sprejeti.

b) iz prosečih ali hrepenečih (aspirantes),
ki se morajo še le poskušati, predenj se
Marijinim otrokom pridružijo. — Nobeden
otrok se ne sme sprejeti ne med pro¬
seče ne med Marijine otroke, ako nima
vseh tistih lastnosti, ki so v poglavji o
sprejemanji navedeni.

Imena Marijinih otrok naj se vpisujejo
v zapisnik in po tej vrsti, kakor so bili spre¬
jeti; ta zapisnik pa naj visi v družbini ka¬
pelici ali v prostorih, kjer ima društvo svoja
zborovanja.

V drugi, nekoliko bolj priprosti zapisnik
naj se vpisujejo imena prosečih ali hrepe¬
nečih, pa tudi ta zapisnik naj bo vsem na
ogled.

--

( 11 )

IV. Poglavje.

Pravice in dolžnosti Marijinih otrok.

I. Pravice.

A. Udje, ki so Marijini otroci, imajo
pravico :

a) svetinjo brezmadežnega spočetja na
sinjem traku nositi, pa ne zunaj druž-
binih prostorov, ker se je bati, da bi se
podoba svete Matere Božje onečastenju
ne izpostavila.

b) njih imena se vpišejo na tablo in v
družbini zapisnik.

c) se vdeležujejo vseh odpustkov, ki so
društvu naklonjeni.

d) se smejo vsakega zborovanja in vseh
družbinih praznikov vdeleževati.

e) imajo pravico voliti pri dotičnih vo¬
litvah.

B. Udje, ki so še med prosečimi, (aspi-
rantes) imajo pravico:

a) svetinjo brezmadežnega spočetja nositi,
a manjšo in na zelenem traku.

b) njih imena se vpišejo na tablo in v
družbini zapisnik, pa z manjšimi črkami,
in ne na tistem mestu, kakor imena
Marijinih otrok; narbolje je, ako imajo
proseči svojo posebno tablo.

c) smejo se udeleževati družbinih praz¬
nikov in tistih volitev, ki niso izključno
le Marijinim otrokom odmenjene.

( 12 )

II. Dolžnosti.

Častenje in poveličevanje blažene Device
o njenem brezmadežnem spočetju naj bo vsem
udom presrčna želja in edino hrepenenje;
zato si pa naj prizadevajo njene čednosti
posnemati in njeno čast pospeševati. Prva
naloga toraj je, da udje skrbijo za svoje
lastno izveličanje s tem, da zvesto spolnujejo
dolžnosti krščanskega življenja in natančno
storijo vse, kar njih stan zahteva. Po takem
je njih dolžnost tudi, da z lepim izgledom in
svojo molitvijo druge Bogu pridobijo.

Da dosežejo ta dvojni namen, se morajo
prizadevati:

1. da se vadijo in privadijo tistih 4 čed¬
nosti, ki so duh celega društva t. j. čistosti,
ponižnosti, pokorščine in ljubezni.

2. da se vdeležujejo vseh družbinih
shodov in sicer s svetinjo na traku. Komur
se ni mogoče vdeležiti, se mora dati izgo¬
voriti pri prednici in vzrok naznaniti, zakaj
da ne pride.

3. da se zvesto držijo vseh pravil in
pobožnih običajev, ki so v družbini knjigi
navedeni.

4. da vsak dan saj en odstavek sv. rož¬
nega venca obmolijo z zdihljajem: „o Marija
brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi
za nas, ki k tebi pribežimo" in molitvijo:
Spomni se ...

( 13 )

5. da vsako nedeljo in praznik skupno
molijo v družbini kapelici ali v družbinih pro¬
storih male dnevnice k časti brezmadežnega
spočetja.

6. da sv. Zakramente pogosto prejemajo
in s čistim življenjem sv. obhajila vredni
postanejo. Ako mogoče, naj vsak mesec eno
sv. obhajilo za napredek društva, eno pa za
umrle ude darujejo.

7. da bolane in take družbenike obisku¬
jejo, ki so v revščini ter poskrbijo, da jim
nič potrebnega ne manjka, ne na duši ne na
telesu.

8. da se sprevodov umrlih družbenikov
vdeležijo — kolikor je mogoče —- za-nje
molijo, in na njih namen sv. obhajilo
prejmejo.

9. Društvo naj preskrbi vsako leto eno
sv. mašo v osmini svojega glavnega praznika
za žive družbenike — eno pa v osmini vernih
duš za umrle ude.

10. Bolani družbeniki naj se priporočijo
društvu v molitev — pri nedeljskih shodih pa
se naj za-nje navadne molitve opravijo.

11. Po smrti družbenika naj se opravi
sv. maša za pokoj njegove duše — in pri
naslednjem shodu naj se zanj skupno moli:
„De profundis.“

12. Prvo nedeljo vsacega meseca — in

če ni mogoče — kako drugo nedeljo, obhaja
društvo skupno mesečne duhovne vaje; pri
tej priložnosti se moli: „Ave maris stella“

( 14 )

(„Zdrava morska zvezda") in se ponovi po¬
svečenje blaženi Devici, da se mesec že v
začetku blaženi Devici posveti.

13. Vsako leto imajo udje društva letne
duhovne vaje in pri tej priložnosti naj pre¬
gledajo saj svoje glavne pregreške preteklega
leta in naj opravijo obletno spoved.

V. Poglavje.

O vsprejemu v društvo.

Ker je to društvo, rekel bi, kakor venec
deviških otrok okoli brezmadežne Device, nje
čast, veselje in krona na zemlji, zato je, pri
vsprejemanju udov treba velike previdnosti,
in le pobožne in čednostne duše se smejo v
ta venec jemati. Predenj se v društvo sprej¬
mejo, morajo udje dve stopnji prekoračiti ali
v dveh razredih se poskusiti.

I. V prvem razredu ali na prvi stopnji
so, ki so se še le oglasili; to so otroci, ki
želijo se društvu pridružiti, pa še ne vejo,
kaj je, in kaj namerava, katerih tudi društvo
ne pozna. Ti ne smejo k volitvam hoditi, na¬
vadnih shodov pa se smejo vdeleževati, ako

1. so 15. leto dosegli.

2. ako se nič slabega o njih ne ve, kar
bi utegnilo drugim v nevarnost služiti.

3. ako je upati, da bodo pozneje po¬
božni in vzgledni udje.

( 15 )

4. ako so svojo željo v društvo stopiti,
tudi izjavili.

II. Na drugi stopnji ali v drugem raz¬
redu so proseči ali hrepeneči (aspirantes) to
so otroci, ki se še le poskušajo, je-li imajo
potrebne lastnosti za društvo. Da se otroci
med proseče sprejeti smejo, je treba,

1. da so dosegli 15 leto in da so prvo
sv. obhajilo opravili;

2. da so se pred 3 meseci oglasili in 3
mesece na prvi stopnji za poskušnjo bili. Med
proseče se pa tudi sprejmejo otroci, ki so
vodji ali prednici znani, dasi niso na prvi
stopnji se zadrževali.

3. da spolnujejo Božje in cerkvene za¬
povedi, vzlasti pa, da posvečujejo nedelje in
praznike.

4. da obljubijo ogibati se nevarnih to-
varšij in prepovedanih knjig, priprosto in
skromno se nositi in ne potegniti s krivimi
nauki tega sveta.

5. da si prizadevajo za resnično, kore¬
nito pobožnost vzlasti za goreče častenje
brezmadežnega spočetja, ki mora biti znamka
Marijinih otrok.

6. vzlasti je treba, da kažejo odkrito¬
srčno, čeznaturno hrepenenje se društvu pri¬
družiti. Proseči ali hrepeneči so le eno leto
v poskušnjo; če se po dokončani poskušnji
ne spoznajo vredni za vsprejem, ne smejo
tudi med hrepenečimi biti. — Še le 3 mesece

( 16 )

po izstopu se smejo zopet med hrepeneče
sprejeti.

III. Marijini otroci.

Da se udje v društvo Marijinih otrok
sprejeti smejo, je treba:

1. da so bili saj 3 mesece v razredu
prosečih ali' hrepenečih; iz važnih vzrokov
pa se tudi sme izjema storiti.

2. da so se med tem časom vedno vde-
leževali shodov ter vse pobožnosti društva
zvesto opravljali.

3. da se odlikujejo v pokorščini do pred¬
stojnikov in v srčni ljubezni do družbenikov.

4. da vestno spolnujejo svoje krščanske
dolžnosti in naklonjenost do čistosti, poniž¬
nosti, pokorščine in ljubezni razodevajo.

5. da pravo in srčno pobožnost do brez¬
madežne Device naznanjajo.

6. da za vsprejem prosijo in narmanj
dve tretjini glasov od sveta dobijo.

Dvakrat v letu se sprejemajo udje v
društvo Marijinih otrok: na praznik brez¬
madežnega spočetja ali nja osmino in proti
konci meseca maja. Izvanredno pa se smejo
tudi še drugikrat v društvo sprejeti, le naj
se zgodi to v praznikih blažene Device.

--

(17)

2

VI. Poglavje.

Izključba iz društva.

Izključba iz svetlega venca deviških
otrok, ki blaženo Devico obdaja, zguba čast¬
nega imena: „ Marijinega otroka “ — je pač

prav žalostna osoda in velika nesreča, katere
naj dobrotljiva nebeška kraljica vsakega uda
ovaruje. — Iz društva izključiti sme le druž-
bini svet in treba je za to dve tretjini glasov.
Zgoditi se pa mora to še le potem, ko je
družbenik bil trikrat opominjan 1. od pred¬
sednice, 2. od prednice in 3. od vodje.

Vzroki izključbe  so:

1. Velik, očiten pregrešek, ki je v veliko
očitno pohujšanje.

2. Spodtikljivo govorjenje o veri in o
duhovnih; zasramovanje svetih reči, vzlasti
svetih zakramentov in tistih, ki pogostoma
sv. zakramente prejemajo.

3. Večkratno in sicer iz lastnega zadol-
ženja storjeno prelomljenje cerkvenih postov,
posvečevanja nedelj in praznikov.

4. Opravljivo in obrekljivo govorjenje, s
katerim se je komur poštenje odvzelo.

5. Branje spodtikljivih knjig in časo¬
pisov, vdeležba gledališč in nevarnih zabav;
grešno znanje, preposvetna in nespodobna
obleka.

( 18 )

6. Iz društva izključijo se tudi oni, ki
cel mesec brez pravičnega izgovora od ne¬
deljskih shodov izostanejo. Tudi taki

7. ki imajo navado kritikovati, precejati
in presojevati predpostavljene, družbine po¬
božnosti in običaje.

8. Tisti, ki ne marajo več za opomino-
vanje predpostavljenih. — Marijin otrok, kate¬
rega so izključili iz društva, se sme zopet
povrniti k društvu, a le, če je navadno 6me-
sečno skušnjo prestal.

VII. Poglavje.

Svet in nja pravila.

1. Svet društva Marijinih otrok obstoji,
kakor je bilo zgoraj omenjeno, iz prednice,
nje namestnice, predsednice, dveh prisednic
(assistentes) in svetovalk.

2. Svčt ima splošno upravništvo društva
v rokah.

3. V posvetovanje predložene stvari se
morajo s popolnoma neomejeno prostostjo v
svetu pogovoriti, tako, da vsaka svetovalka
svoje misli priprosto in odkritosrčno izjaviti
zamore. Stvar je pa določena še le, ako ima
večino glasov za-se; izvzeti so slučaji, pri
katerih je treba dve tretjini glasov.

(19)

2 *

4. Svet se snide navadno vsak mesec, pa
tudi izvanredno, in sicer, kadar je treba se
posvetovati

a) o vsprejemu novih udov

b) pripravljati se na volitve,

c) zarad drugih važnih in nepričakovanih

zadev.

Svčt skliče prednica in določi čas za to.

5. Svet določi vsprejem prosečih in Ma¬
rijinih otrok; za prve je stvar že določena,
ako ima večino glasov; za druge, če ima 2
tretjini glasov. So glasovi „za“ in „proti“ v
enakem številu, tedaj razsodi in določi stvar
prednica.

6. Svet imenuje družbenike za nižje
službe, ako se — kar pa ni neobhodno po¬
trebno — v društvu nahajajo. Te službe so: taj¬
nica, blagajničarica, sakristanka in nadzornica
knjig. Službo tajnice in blagajničarice sme le
izmed udov sveta ena prevzeti; službi sakri-
stanke in nadzornice knjig se smete tudi
drugim udom društva izročiti.

7. Svet določi kandidatinje, ki se imajo
za volitve predlagati in sicer za vsako vo¬
litev dve.

8. Ako ob času volitev katera sveto¬
valka umrje, določi svet namestovalko do
prihodnje volitve.

9. Svet ima pravico določiti, na kakošen
način se morajo posvariti družbeniki, ki so
se kaj zakrivili — in jim kazen ali pokoro
naložiti p. da ne smejo za nekaj časa traka

( 20 )

in svetinje nositi ali da morajo vpričo vseh
udov za zamero prositi. Pa le prednica ali
predsednica imate pravico dotičnim udom
take pokore naznanjati.

10. Svet sme tistim udom sveta, ki so
kak večji pregrešek storili, za nekaj časa to
službo odvzeti. •— Da se pa predsednica od¬
stavi, je treba ne le, da svet zoper njo gla¬
suje, ampak večina Marijinih otrok mora to
zahtevati. Ta sklep se stori po skrivnem
glasovanju.

11. Vsak 6. mesec se mora svčt preno¬
viti t. j. izvoli se polovica novih udov, kakor
je v poglavji o volitvah omenjeno

--

VIII. Poglavje.

Pravila za službovanje v svetu.

Svetovalke ne smejo misliti, da je njih
služba v svetu kaka človeška čast, s katero
bi svoji nečimernosti stregle, ampak jo mo¬
rajo imeti kot od Boga podeljeno službo, ki
jim važne dolžnosti nalaga. Naj toraj gledajo
na to:

1. da se od svojih tovaršic v nobeni
reči ne razločujejo, kakor, da so pravilnejše,
pobožnejše in srčnejše častijo blaženo Devico.

2. da imajo v obilnejši meri tiste štiri
čednosti, ki so duh celega društva: čistost,
ponižnost, pokorščino in ljubezen.

( 21 )

3. da bogoljubno uplivajo na svoje to-
varšice, kolikor njih služba zahteva in po
nasvetu ali spoznanji prednice.

4. v svetu se svetovalke vprašajo, kakih
misli so ozir predloženih stvari. Naj toraj
mirno in pred Bogom premislijo — in potem
še le odgovorijo s previdnostjo, priprostostjo
in odkritosrčnostjo, kar imajo odgovoriti.

5. imajo pa same kaj važnega predložiti,
naj poprej o tem govorijo s prednico, ki bo
presodila, je-li stvar pretresati treba v svetu
ali ne.

6. o tem, kar se je v svetu storilo ali
določilo, ne smejo nikoli govoriti ne ob času
svojega službovanja, ne pozneje; nasprotno
ravnanje povzročilo bi žalostne nasledke; ker
svetovalka, ki bi brezobzirno iz sveta govo¬
rila, storila bi s tem ne le greh, tudi bi za¬
služila kazen, iz sveta morala bi se odstraniti
in iz društva izključiti.

7. udje sveta se morajo med seboj spo¬
štovati in v blagor društva ene misli in enega
srca biti. Ta lep izgled bo vsem v spodbudo.
Od časa do časa se morajo pogovoriti, kaj bi
bilo še storiti v blagor društva, vendar se
morajo varovati, da se pri (nedeljskih) shodih
ne odstranijo od drugih svojih tovaršic, ker
tako bi ne mogle dobrodelno upljivati na ude.

8. proti tovaršicam morajo prijazne, dobro¬
hotne in polne krščanske ljubezni biti in s
krotkostjo njih nepopolnosti in pregreške pre-

( 22 )

našati, -se varovati takih besedi, ki bi jih
utegnile žaliti; — vendar morajo tiste, ki se
slabo obnašajo s pohlevnostjo, previdnostjo in
priprostostjo posvariti. Vedno morajo za dobre
dela pripravljene biti p. da svojim tovaršicam
kje kako dobro službo priskrbijo, kjer lahko
svoje krščanske dolžnosti in dolžnosti društva
zvesto spolnujejo. Se prigodi, da jih mora
več pri enem opravilu ali v enem prostoru
delati, jih je treba opozarjati, da se ne bojo
sramovale Boga iz strahu pred ljudmi in da
se bojo ogibale pregrešnega govorjenja, pre¬
grešnega znanja, branja prepovedanih knjig,
sploh vsega, kar bi jim utegnilo napraviti
priložnost v greh. — Posebno ljubezen kazati
morajo do novih udov, ki so se še le društvu
pridružili, jih prijazno pozdraviti kot ude ene
družine in v nedeljskih shodih jih nikoli samih
puščati pri igrah; s sočutjem in ljubeznijo
naj poslušajo tiste, ki pripovedujejo, koliko
nasprotnosti, nadlog in trpljenja imajo pre¬
našati v spolnovanji svojih dolžnosti med
svetom, — z eno besedo, biti jim morajo
vidni angeli varuhi, in se srečne šteti, ako
jim s tem to dobroto storijo, da jim polajšajo
srce.

9. da svetovalke spolnejo svoje kr¬
ščanske dolžnosti, dolžnosti Marijinih otrok,
in kot udje sveta, morajo rade in pobožno
moliti in si za temeljito pobožnost prizade¬
vati, ter s tako gorečnostjo sv. zakramente
prejemati, da jim bodo tudi koristili.

( 23 )

§ I. Vodja

društva mora biti duhoven, ki zastopa cerkev;
— in društvo, kot semenišče krščanskih čed¬
nosti v katoliški cerkvi je pod njegovim po¬
kroviteljstvom in nadzorstvom. Nja naloga je :

1. Da, kolikor je mogoče, v mesečnih
govorih družbenikom štiri glavne čednosti na
srce polaga in jih za to vnema, da Marijo
posnemajo ne le v duhu ampak tudi v dejanju.

2. Da družbenikom priložnost da, daje
redno sv. zakramente prejemajo.

3. Da slovesno vsprejema Marijine otroke
v društvo.

4. Da prednico s svojim nasvetom pod¬
pira. — Tako bo društvo obilni sad rodilo, ki
bo koristil družbenikom vzlasti v bodočnosti.

§ 2. Prednica

je, rekel bi, duša društva, ona ga naj toraj
s svojo gorečnostjo oživlja — in naj skrbi,
da se v vseh družbenikih duh molitve in
pobožnosti ohrane — na njej je ležeč ves
vspeh društva.

Zato naj svoje skrbi in svoj čas, kolikor
ji druge opravila dopustijo, društvu daruje.
Ker je njena dolžnost društvo voditi, se mora
v izvanrednih slučajih z vodjo posvetovati,
in kadar je treba, naj se tudi s svetovalkami
posvetuje, da izve, kaj in kako je treba v kaki
zadevi ravnati.

( 24 )

2. Shode, posvetovanja in volitve vodi
prednica in naroča to, kar je v korist in blagor
društva.

3. Svetovalke ji morajo poročati vse, kar
se v društvu godi bodisi glede duha, ki v
društvu veje, bodisi glede obnašanja posa¬
meznih udov.

§ 3. Prednice namestnica

mora pri shodih (zborih) in posvetovanjih
navzoča biti in nadomestuje prednico v vseh
zadevah. Z gorečnostjo pa s previdnostjo naj
skrbi vzlasti za red v društvu.

§ 4. Predsednica

1. se mora z blago gorečnostjo truditi, da se
vredna skaže službe, katero je po volitvi do¬
bila; na njej se mora narbolj poznati, da je
pravi otrok Marije in živ izgled svojim to-
varšicam.

2. Nje skrb mora obsegati vse ude
društva, ona mora gledati na vredno obna¬
šanje vseh.

3. Zarad malih prestopkov, katere je na
tovaršicah zapazila, sme sama posvariti, in
tiste, ki brez izgovora iz zborov izostajajo,
sme opominjati; je pregrešek pa velik, ga
mora prednici naznaniti.

4. Če je predsednica pooblaščena, sme
proseče ali hrepeneče en- ali dvakrat v me¬
secu sklicati, ter jim pravila in pobožnosti
društva razlagati in jim pred oči staviti vse do-

(25)

brote in milosti društva, vzlasti tiste čednosti
na srce polagati, ki so duh vsega društva.

5. Pri mesečnih shodih moli v imenu
vseh darovalno molitev, t. j. dejanje darovanja.

6. Ona podpiše protokol posvetovanja,
račune tajnice in vse važne pisma društva.

7. Predsednice dolžnost je, da obiskuje
bolane družbenike ali proseče in skrbi za to,
da jih tudi drugi obiskujejo. Se je njih bo¬
lezen shujšala., naznani to društvu in jih
priporoči v molitev; tudi za to mora skrbeti,
da se o pravem času s svetimi zakramenti
previdijo in če umrjejo, naj skrbi, da se vse
tako opravi, kakor je v poglavji „o ljubezni 1 '
rečeno.

§ 5. Prisednice (assistentes.)

1. Prisednice morate predsednico v njeni
službi podpirati. Njih gorečnost in skrb mo¬
rate obsegati celo društvo; naj toraj bodete
zveste v spolnovanji pravil in v pobožnosti
do brezmadežne Device tako, da na ta način
s svojim zgledom svetijo vsem udom.

2. Če tudi nimate pravice drugih svariti,
morate vendar predsednico opozarjati, ako
kake nerodnosti ali pregreške na drugih za¬
pazite.

3. Če se predsednica ne more zborov
vdeleževati, prevzame njeno službo ta dan
prva prisednica, in če tudi te ni, jo mora
druga prisednica nadomestovati.

( 26 )

4. Veliko bo društvu koristilo, ako ste s
predsednico ene misli in enega srca. Skrb in
gorečnost naj tako razdelite, da se od časa
do časa s predsednico posvetujete, kako bi
se dala v društvu gorečnost pospešiti in lep
red ohraniti.

§ 6. Služba svetovalk.

1. Svetovalke se vdeležujejo vseh obravnav
sveta; morajo se pa ondi vesti, tako, kakor
je v poglavji „o svetu" rečeno bilo.

2. Njih dolžnost je — opazovati obna¬
šanje družbenikov vzlasti tistih, kateri so jim
za opazovanje izročeni bili.

3. Posebno naj gledajo, da proseče ali
hrepeneče dobro spoznajo, da jih zamorejo v
svetu resnično označevati, predenj se med
Marijine otroke sprejmejo.

4. Pri zasedanju sveta naj poročajo,
katere lastnosti, čednosti ali pregreške so na
posameznih udih zapazile po zadnjem po¬
svetovanju.

§ 7. Služba tajnice.

1. Tajnico izvoli svet. Nje naloga je,
določila sveta v dotično knjigo zapisovati.

2. Vselej — predenj se prične posveto¬
vanje, prebere določila zadnje seje sveta, —
in pri volitvah in vsprejemu novih udov pri¬
obči določila svčta drugim družbenikom.

3. Vzlasti naj skrbi, da bo v lepem redu
imela tisti zapisnik, v katerem so imena —

( 27 )

starost — in dan vstopa Marijinih otrok za¬
znamovani; oskrbovati ima tudi še tablo, na
kateri so vsi družbeniki po redu svojega
vsprejema zapisani.

4. Če svet katerega Marijinega otroka iz
društva izključi — naj odstrani njegovo ime
iz table in ga naj izbriše iz zapisnika —
vendar vzroka izključbe ne sme upisati.

5. Pri nedeljskih shodih naj si zapomne
imena tistih, ki so izostali in naj poroča o
tem pri prihodnji seji sveta.

6. Pri izstopu iz službe naj izroči za¬
pisnike in imenike — vse v lepem redu pred¬
sednici ter poduči naslednico, kako v svoji
novi službi prav ravnati mora.

7. Tajnica mora svojo službo z zvestobo
opravljati, in pomisliti, da bi narmanjša za-
nikarnost društvu lahko veliko škodovala.

§ 8. Služba zakladničarice.

1. Tajnica in zakladničarica, ki ste uda
sveta, se izvolite od sveta.

2. Koj, ko zakladničarica službo nastopi —
mora svet imovino družbine blagajnice —
kakor tudi zapisnike za dohodke in stroške
pregledati in potrditi; to naj se zgodi dvakrat
v letu. — Zakladničarici naj se izroči zapisnik
vseh družbinih stvari in blaga, ki ga naj
skrbno varuje in naj vanj zapisuje vse na
novo pridobljene stvari; tiste pa, ki niso več
za rabo, naj izbriše.

3. Pri mesečnem zborovanju in ob glavnih
praznikih društva naj pobira, kar udje po¬
darijo — vsprejemati sme pa tudi druge po¬
sebne darove, ki se ji ponudijo, vendar jih
naj pokaže prednici ali predsednici. —■ Vse
dohodke in stroške naj natančno zapisuje.

4. Brez dovoljenja prednice ali predsed¬
nice ne sme stroškov delati — kajti za vsak
strošek mora svet svoje dovoljenje dati.

5. Zakladničarica mora skrbeti, da se
drnžbine maše opravijo in za nje plačati.

6. Kadar izstopi iz službe, mora vse,
kar je v svojem službovanju rabila, v lepem
redu predsednici izročiti.

§ 9. Služba sakristanke.

1. Sakristanka ima v svoji službi po¬
gosto priložnost Marijo počastiti — naj toraj
z živo vero posluje in svojo službo visoko
ceni — ker je res visoka služba.

2. Naj ne pozabi, da sta od nje odvisna
red in tista lepa snaga, ki se za kapelo spo¬
dobite. Zato mora s tako gorečnostjo spolno-
vati svoje dolžnosti, da se jej že na obnašanji
pozna, kakošno spoštovanje in kolika pobož¬
nost se spodobite za ta sveti kraj. — Na
Bogu posvečenem kraju toraj ne sme govo¬
riti — marveč mora molče svoj posel oprav¬
ljati.

3. Vse, kar se v družbini kapeli potre¬
buje, je njeni skrbi izročeno, — naj toraj
pazi —, da se nič ne pokvari ali zgubi.

( 29 )

4. Ona sveče prižiga pred zborovanjem
in praša prednico ali predsednico, kako bo
treba altar kinčati za družbine praznike.

5. Ona mora hraniti in pripravljeno imeti
vse to, kar se potrebuje pri shodih, volitvah
in vsprejemu Marijinih otrok; ona pripravi
tudi listeke mesečnih Svetnikov (patronov),
ako je v društvu ta navada upeljana.

6. Sakristanka mora imeti zapisnik, v
katerega zapisuje vse reči — ki so lastnina
kapele — in poroča predsednici vse, kar misli,
da je za kapelo ali kinčanje altarja potrebno,
— da se predsednica s prednico o tem po¬
govori.

7. Dobi kako darilo, ga mora prednici
izročiti.

§ 10. Oskrbništvo bukvarne.

1. Če ima društvo bukvarno, mora jo
bukvarničarica oskrbovati.

2. Prvo stran vsake knjige zaznamova
z društvenim pečatom — in zapiše vsako
knjigo v bukvami zapisnik. — Se je kaka
knjiga kakemu Marijinemu otroku izposodila,
mora oskrbnica bukvarne ime otroka, knjigo
in dan posojila zaznamovati.

3. Bukvarničarica ne sme nobene knjige
v društvo upeljati — brez vedenja in dovo¬
ljenja prednice.

4. Skrbeti pa mora, da bodo vse knjige
dobro ohranjene in v lepem redu. — Je pa

( 30 )

kteri Marijin otrok kako knjigo poškodoval
ali zgubil — se sme po okoliščinah mala
odškodnina za to zahtevati.

IX. Poglavje.

Shodi ali zborovanja društva.

Udje društva pridejo s trakom in s sve¬
tinjo na vratu k zborovanju, in sedijo po tem
redu, kakor so bili vsprejeti, t. j. na prvem
mestu predsednica — za njo udje sveta in
za njimi vsi drugi Marijini otroci; — za Mari¬
jinimi otroci sedijo proseče tudi po tej vrsti,
kakor so bile vsprejete. Ptuji ne smejo brez
dovoljenja k shodom.

I. Navadni shodi!

1. Marijini otroci se snidejo vsak tedenj
t. j. vsako nedeljo in praznik k zboru ob do¬
ločenem času in sicer v družbini kapeli ali
v družbinem prostoru pod predsedništvom
prednice ali sestre namestnice.

2. Zborovanje se prične z molitvijo:
Veni sancte Spiritus in s trikratnim: o Ma¬
rija brez madeža....

3. Sledi kratko duhovno branje, ki se
tudi lahko iz društvenih pravil bere.

4. Po dokončanem berilu priporoča ali
naroča prednica družbenikom to, kar se jej
za blagor društva koristno zdi.

( 31 )

5. Potem se skupno molijo dnevnice
brezmadežnega spočetja.

6. Opravijo se tudi predpisane molitve
za sv. cerkev, za papeža, za stariše, dobrot¬
nike, bolnike, (stran 59—61)

7. Shod ali zborovanje se sklene s kako

Marijino pesmijo in z molitvijo: Pod tvojo

pomoč ....  in drugimi molitvami (stran 58.)

2. Mesečno zborovanje.

1. Mesečno zborovanje je slovesnejše od
navadnih shodov in ga vodi •— ako mogoče
-— vodja sam. Opravi se vse, kakor je bilo
zgoraj rečeno — dostavijo se še naslednje
molitve, (glej stran 62.)

2. Vodja ima kratek govor o dolžnostih
ali čednostih Marijinih otrok.

3. Po dnevnicah moli predsednica v
svojem in v imenu vseh udov dejanje posve¬
čenja, s katerim so se Marijini otroci pri
vsprejemu Mariji posvetili. (Stran 62.)

4. Proti koncu se pobirajo mili darovi
za potrebščine društva; potem pa se zboro¬
vanje sklene z navadnimi molitvami in pesmijo.

II. lzvanredni shodi ali zborovanja.

1. Vsprejem v društvo.

Marijini otroci se vsprejemajo dvakrat
v letu: v praznik prečistega spočetja, ki je
glavni praznik društva ali v osmini tega
praznika; in proti koncu maja meseca. —

( 32 )

Drugekrate se ne vsprejemajo razun iz važnih
vzrokov.

O tej priložnosti naj se vsi Marijini
otroci potrudijo, da sv. obhajilo prejmejo, ti,
ki imajo vsprejeti biti zato, da ta dan še
bolj posvetijo, odpustke dobijo, ki so za ta
dan določeni in si milost stanovitnosti iz¬
prosijo; drugi pa, ki so že udje, za to, da
zdatnejše za svoje nove tovaršice molijo in
se prenovijo v tisti gorečnosti, ki jih je na¬
vduševala na dan njih vstopa v društvo.

2. O volitvah.

Volitve so dvakrat vsako letov  praznik
brezmadežnega spočetja in proti koncu me¬
seca maja. Pri teh volitvah se polovica novih
udov izvoli v svčt in se izpraznjene službe
društva udom razdelijo. Predsednica sme dve
leti zaporedoma svojo službo imeti, ako je
voljena, — po dokončanem dveletnem službo¬
vanji pa mora izstopiti (iz službe) in jo sme
prevzeti še le, ko je preteklo 6 mesecev.

1. Pri volitvah nimajo svetovalke no¬
benega predstva — ampak sedijo med dru¬
gimi Marijinimi otroci po tem redu, kakor
so bile vsprejete v društvo.

2. V začetku se moli: Veni s. Spiritus
in se bere poglavje o lastnostih svetovalk.

3. Za vsako službo določi svet dve
kandidatinji. Prednica obe društvu predstavi,
da si eno izmed nju izvolijo. — Kandidatinje,

(33)

3

ki niso zadosti glasov dobile za više službe,
se predstavijo za nižje službe.

4. Narmlajša svetovalka pripravi nepo¬
pisanih listekov in jih razdeli med volilke;
na listek pa zapiše vsaka volilka, ime tiste
kandidatinje, katero voliti hoče; vendar ne
sme nobeni drugi povedati, komu je svoj glas
dala. Potem vsaka svoj listek zvije in ga
položi v posodico, ki je pred prednico. So
vse volilke listeke v posodico zložile, jih
prednica potrese, posodico prevrne in listeke
prešteje, je-li se število listekov vjema s šte¬
vilom volilk. — Kandidatinji, ki ste predstav¬
ljeni, ne Vrnete glasovati.

Zdaj prednica bere imena, ki so na
listekih zapisana — jih polaga na desno ali
levo, kakor ime kaže, za eno ali drugo kandi¬
datinjo. — Šteje imena ki so na desni in
šteje tiste, ki so na levi; kandidatinja, ki ima
večino glasov, je izvoljena; spremeni koj
svoje mesto in se vsede na pristojni kraj
med svetovalke.

5. Ona, ki ni izvoljena se predstavi kot
kandidatinja za naslednjo volitev.

6. So glasovi na desni in levi v enakem
številu — volitev ni veljavna in se mora
ponoviti — imajo pa tudi pri drugi volitvi
kandidatinji enako število glasov — tedaj
srečkanje razsodi:

Vsi listeki se denejo v posodico in se
potresejo — narmlajša iz Marijinih otrok vzeme

( 34 )

en listek iz posodice; kandidatinja, katere ime
je na tem listeku, je izvoljena.

7. Ko so volitve končane, se zapoje:
Laudate Dominum omnes gentes ... in se
opravi molitev: O Bog i. t. d.

8. Volilke ne smejo nič in nikoli govo¬
riti o volitvah — in nobena ne sme povedati,
kateri kandidatinji je svoj glas dala.

X. Poglavje.

Družbini prazniki.

December.

1. Glavni praznik društva je praznik
prečistega spočetja in mora Marijinim otrokom
posebno ljub biti, saj je nja skrivnost nar-
lepša prednost blažene Device, kakor se je
sama izrazila proti pobožni Bernardekti, ki jo
je za ime vprašala: „Jaz sem brezmadežno

spočetje."

25. decembra

Kristusovo rojstvo: Koliko veselje za Marijo,
ko je Sina Božjega s svojimi očmi gledala in
v svojih rokah držala vedoč, da je ta Božji
Sin njen otrok! S koliko skrbjo je pazila na
ta svoj zaklad! Ni se bala težav dolgega
potovanja v Egipt ne trpljenja v ptuji deželi,
ne pomanjkanja, ne revščine, da je le rešila
Jezusa Herodovega zalezovanja.

(35)

3*

Marijini otroci morajo te dni k jaslicam
priti — se svoji blaženi materi in sv. Jožefu
pridružiti, si čudovito ponižnost Božjega Sina
k srcu jemati in si od Božjega deteta poniž¬
nosti prositi.

27. december.

Sv. Janez, evangelist — ta Jezusov pre-
Ijubljeni učenec, ki ga je na križu Mariji za
sina izročil, je prvi Marijin otrok. Marijini
otroci naj ta dan prosijo za čisto ljubezen
do Jezusa in do bližnjega — in za pravo
pobožnost do Marije.

Januar.

Sv. Genovefa — 3. prosinca. — Ta svet¬
nica se je že v otroških letih Bogu posvetila.
•— Marijini otroci naj se sv. Genovefi pripo¬
ročajo, da bojo po njeni priprošnji z goreč¬
nostjo in stanovitnostjo Bogu služili.

Marijina zaroka 23. jan. — Presrčno rada
bila je Marija v Jeruzalemskem tempelnu —
vendar je zapustila ta sv. kraj in se ločila
od tamošnjih tovaršic, ko je spoznala, da jo
Bog kliče, da se bo s sv. Jožefom zaročila.
Ta dan morajo Marijini otroci svoji materi
čestitati za tako udanost v Božjo voljo in jo
prositi za milost, da bojo se ločili od svojega
dragega društva le, ako so spoznali, da jih
Bog kam drugam kliče.

Februar.

Svečenca. — Marijini otroci naj ta dan
prosijo za popolno pokoršino, da ubogajo tudi

( 36 )

takrat, kadar se jim kaj težavnega ali po-
nižavnega ukaže.

Marec.

Praznik sv. Jožefa 19. marca. Marijini
otroci prosijo ta dan, naj bi jim bil sv. Jožef
varuh čistosti in jim sprosil ljubezen do
Marije.

Marijino oznanjenje 25. marca. — Mari¬
jini otroci prosijo ta dan za dar globoke po¬
nižnosti — da se nikoli ne povzdigujejo zarad
naturnih ali čeznaturnih telesnih ali dušnih
lastnosti.

Petek po tihi nedelji — praznik žalostne
Matere Božje. — Marijini otroci morajo ta dan
s svojo žalostno Materjo sočutje obuditi, jo
tolažiti in grehu večno sovraštvo napovedati;
naj prosijo tudi za duha pokore in srčnega
kesanja.

April.

Praznik Marije pomočnice. — Naj ne
pozabijo Marijini otroci, da v skušnjavah in
trpljenju Marijo s tem naslovom na pomoč
kličejo.

Maj.

Ta meseč je Mariji posvečen. — Marijini
otroci se morajo v tem času v duhu preno¬
viti— Marijo vsak dan počastiti, ji vsak dan
venec duhovnih cvetlic t. j. molitev in zataje¬
vanja v dar prinesti.

( 37 )

Binkošti — ob teh praznikih prosijo Ma¬
rijini otroci za darove sv. Duha in sklenejo
vselej ubogati notranji Božji glas in navdih
Božje gnade.

Julij.

Marijino obiskovanje 2. julija. — Mari¬
jini otroci morajo svojim tovaršicam v lep
izgled biti — naj prosijo toraj ta dan za dar
pohlevnosti in krotkosti.

Praznik Marijinih čudežev — 9. julija.

Praznik karmelske Matere Božje 16. ju¬
lija; — Marijini otroci si prosijo ta dan za
stanovitnost v Marijini službi.

Praznik sv. Vincencija Pavljanskega, 19. ju¬
lija — ta dan in v osmini prosijo Marijini
otroci za dejanstveno ljubezen do Marije.

Avgust.

Naša ljuba Gospa  — Kraljica angelov
— 2. avgusta.

Marija snežnica  — 5. avgusta.

Marijino vnebovzetje  — 15. avgusta,
je narvečji praznik blažene Device — je
praznik njenega povišanja in kronanja v ne¬
besih. Ta dan prosijo Marijini otroci, naj jih
Marija loči od posvetnih stvari in jih napolni
z hrepenenjem po nebesih.

Sv. Bernard  20. avgusta.

( 38 )

Praznik Marijinega srca — v ne¬
deljo v osmini Marijinega vnebovzetja. Mari¬
jini otroci morajo ta dan svojo nebeško mater
presrčno pozdraviti, se ji za vse dobrote za¬
hvaliti — jo v ponižnosti za odpuščenje pro¬
siti, za vse grenkosti, katere so s svojimi
grehi vzlasti z mlačnostjo njenem sv. srcu
napravili. — Navada je, da se v nekaterih
zavodih ta dan eni iz Marijinih otrok v Ma¬
rijino srce upišejo. To je: Imena narpobož-
nejših otrok se na male listeke zapišejo — v
srebrne srce zaklenejo in Mariji na vrat obe¬
sijo. Otroke, katere ta sreča zadene, določi
svet z večino glasov.

September.

Marijino rojstvo (8. sept.) — Marijini
otroci sklenejo ta dan z novo gorečnostjo si
prizadevati za 4 družbine čednosti.

Marijino ime — Marijini otroci prosijo
ta dan, da bi njih zadnji zdihljej bil Jezus
— Marija!

Marija 7 žalosti.

Naša ljuba Gospa — rešenje sužnjih
(24. sept.)

Oktober.

Rožnovenška nedelja. — Marijini
otroci se ta dan prenovijo v častenju blažene
Device in pričnejo z novo gorečnostjo moliti
sv. rožni venec. Naj danes sklenejo, da bojo
vsak dan saj en del sv. rožnega venca ob-
molili in se raztresenosti ogibali.

( 39 )

Praznik angelov varuhov — 2. ok¬
tobra.

Praznik Marijinega materinstva —
drugo nedeljo meseca oktobra.

Praznik Marijine čistosti — tretjo
nedeljo tega meseca.

Praznik Marijinega varstva — če¬
trto nedeljo.

November.

Praznik vseh Svetnikov. — Pozdravljajmo
danes Marijo kot Kraljico vseh Svetnikov in
prosimo jo milosti, da s srčnostjo posnemamo
te nebeške prebivalce.

Vernih duš dan — 2. nov. —■ Te Kri¬
stusove neveste so dragi Marijini otroci. Za
nje moliti — jim bolečine polajšati — naj bo
posebno veselje Marijinih otrok, vzlasti pa je
treba ranjkih udov tega društva se vsaki dan
spominjati in jim z odpustki pomagati. Praznik
Marijinega darovanja (21. nov.) — Marijini
otroci naj si k srcu jemljejo, da mora njih
življenje podobno biti Marijinemu življenju,
ki se je že v otroških letih Bogu posvetila
—• in naj svojo ljubo Mater prosijo, da spo¬
znajo, koliko je čas vreden.

- : —

Družbini odpustki.

Da se odpustkov udeležiš, moraš

1. v stanu posvečujoče gnade Božje biti.

m

2. vse od papežev predpisane dobre dela
opraviti; take dela so: spoved — sv. obha¬
jilo — obiskanje cerkve — ali družbine kapele

— in molitev na papežev namen.

A. Popolne odpustke

zadobijo Marijini otroci 1. na dan slovesnega
vsprejema v društvo — ako so sv. zakramente
vredno prejeli.

2. ob smrtni uri. 3. v praznikih Kri¬
stusovega rojstva in vnebohoda; Mariji¬
nega brezmadežnega spočetja — oznanjenja

— vnebovzetja in rojstva; 4. Po vsakem slo¬
vesnem zboru, ako so ta dan sv. zakramente
vredno prejeli, družbino kapelo obiskali in na
papežev namen molitve opravili.

5. Se primeri, da je zborovanje večkrat
v tednu, zadobi se popolni odpustek le enkrat

— ta dan, katerega si udje sami določijo. Je
zborovanje popoludne, se zadobi odpustek ali
isti dan, ako so udje sv. zakramente prejeli

— ali pa drugi dan.

6. Odpustkov, ki so za zborovanje po¬
deljeni, se udje vdeležijo 2krat v leti, če tudi
niso obiskali družbine kapele, če le kako drugo
cerkev obišejo, ondi od zadnje dolge spovedi vse
svoje spovedi ponovijo in sv. obhajilo prejmejo.

7. Ob praznikih prvega in drugega druž-
binega varuha zadobijo udje popolne odpustke,
ako svojo kapelo obišejo in ondi v papežev
namen molijo. — Teh dvojnih odpustkov se
lahko udeležijo tudi neudje,  če le kapelo

( 41 )

Marijinih otrok ali kako drugo cerkev obišejo
in ondi v papežev namen molitve opravijo
— navadno 5 Očenaš . . 5 Češčena si . . .

8. Popolne odpustke zadobijo Marijini
otroci, kadar za 5 dni dnhovne vaje opravijo.

B. Nepopolni odpustki:

7 let odpustka — zadobijo Marijini otroci,
ako naslednja dobra dela opravijo:

1. če umrlega Marijinega otroka ali ka¬
kega drugega mrliča na pokopališče spremijo;

2. če ob zvonenju za umirajočega ali
umrlega molijo;

3. če so pričejoči pri kakem pobožnem
zboru — pri Božji službi — pri pridigi — ali
pri kakem drugem duhovnem govoru;

4. če so pri sv. maši, ki se za umrlega
Marijinega otroka — ali za kakega drugega
ranjkega bere;

5. če ob delavnikih sv. mašo slišijo;

6. če zvečer pred počitkom svojo vest
izprašajo;

7. če družbenike — uboge bolnike v bol¬
nišnici ali na njih domu obiščejo;

8. če jetnike obiščejo;

9. če med sovražniki spravo naredijo.

C. Odpustki rimskih postaj.

Marijini otroci zadobijo odpustke rimskih
postaj ako v določenih  dnevih družbino

( 42 )

kapelo ali svojo domačo cerkev obiščejo in
ondi 7 Očenaš . . 7 Češčena si . . . obmolijo.

Kateri so ti določeni dnevi — in kakošni
odpustki? Beri knjižico: Beli škapulir stran 9
— ali vodilo za brate in sestre tretjega reda.

---

XII. Poglavje.

O čednostih Marijinih otrok.

Do Marije v srcu nježna čutila gojiti —
jo z vsakdanjimi molitvami častiti — se Ma¬
rijinim društvom pridružiti, je prav in dobro
in nebeški Kraljici dopadljivo — ali pravo
častenje Marije to ni; glavno in narpotreb-
nejše v Marijinem častenju je, da posne¬
mamo  njene čednosti. — Če hočemo mogočno
Marijino brambo zaslužiti — moramo Marijine
stopinje nasledovati. Pobožen otrok obrača
svoje oči vedno na svojo mater —, da vidi
materni izgled in sliši materni nauk. — Ker
so udje društva Marijini otroci,  in tudi
hočejo biti zvesti Marijini otroci, morajo Ma¬
rijino življenje vedno pred očmi imeti in po
njenem izgledu svoje življenje ravnati. — Če
se pa le nekoliko potrudijo in se na to „Po¬
dobo pravice 11  ozirajo, bojo na njej zapazili
čudoviti uzor vseh čednosti, ki jim zamore
biti vodilo v vseh okoliščinah njihovega živ¬
ljenja.

( 43 )

Če so se drugi Svetniki — kakor sv.
Ambrož pravi, — odlikovali vsak le v eni
posebni čednosti — Marija se je odlikovala
v vseh — to je značajno znamenje Marijine
svetosti.

Med temi čednostmi so nekatere, ki so
Marijinim otrokom posebno potrebne, in ako-
ravno bi morali Marijo v vseh posnemati —
vendar naj si prizadevajo saj, da si v ne¬
navadni meri tiste čednosti pridobijo, o ka¬
terih bo sedaj govorjenje; te so namreč duh
društva — in nja podlaga, one so, rekel bi,
dušne moči društva Marijinih otrok. Te čed¬
nosti so: Čistost — ponižnost — pokorščina
— krščanska ljubezen.

1. O čistosti.

Krščanske dekleta! če ste si Marijo iz¬
volile za mater, vaša glavna skrb mora biti,
da si varujete angelsko čistost. Brez te čed¬
nosti se Mariji ne morete dopasti, nobene ne
sprejme za otroka, ki je nečisti strasti vdana.
Pa ne le na telesu, tudi na duši morate čiste
biti. — Telo je tempelj živega Boga — ma¬
ziljeno pri sv. krstu, pa še bolj posvečeno z
sv. obhajilom; zato ga morate ovarovati vsa¬
kega, tudi narmanjšega oskrunjenja; dušo pa,
kot svetišče tega tempelj na, je treba še z
večjo skrbjo varovati vsega, kar bi utegnilo
nje blišč in lepoto počrniti. Pazite toraj:

1. na svojo pamet, da si vse nevarne
misli iz glave izbijate. — 2. Pazite na svojo

(M)

domišljijo, da iz nje vse nedostojne podobe
spravite; pazite 3. na svoj spomin, da od¬
pravite vse, kar bi vas na ostudnost spo¬
minjalo. Pazite vzlasti 4. na svoje srce, da
ga ne bote navezale na posvetne stvari ali
da se ne bo v njem kako posvetno, meseno
nagjenje vzgnjezdilo.

Marijini otroci! ni še zadosti, da se le
tistih velikih pregreh varujete, ki angelsko
čistost smrtno ranijo, ta čednost nas angelom
podobne dela in zato jo morate tako ljubiti,
da se ogibate vsega, kar bi to lilijo utegnilo
le nekoliko potemniti. Bežite toraj, kakor pred
strupeno kačo, bežite od takih, ki bi vam ta
dragi biser, to čisto gledalo raniti hoteli.

Tovaršice nedolžnosti ste tihost in sra-
možljivost, ki ste po pravici kinč deviških
duš, o naj bi tudi Marijine otroke kinčali.
Deviška sramožljivost je kakor iz srca dvi¬
gajoč, prijeten duh, ki se v zraku razprostira
in okuženja varuje. Ta čednost ravna in vodi
obnašanje Marijinega otroka: hod, glas, vse
telesno gibanje in vedenje — vzlasti pa oči,
ki so po besedah sv. pisma tiste nevarne
okna, skoz katere je tolikokrat že smrt v
dušo prišla. Marijin otrok za svojo obleko le
toliko poskrbi, kolikor priličnost in okoliščine
časa ali kraja zahtevajo. Na vsak način pa
se je varovati posvetne nečimernosti —- in še
bolj nesramnega govorjenja.

(451

2. O ponižnosti.

Blažena Devica je bila polna gnade —
polna nebeških dobrot, povzdignjena k nar
viši časti, ne le na zemlji, ampak tudi v ne¬
besih — vendar je ostala narponižnejša med
vsemi stvarmi. — Po besedah sv. Bernarda
je bila ravno zato tako povišana, ker se je
med vsemi stvarmi narbolj ponižala. — Iz
tega pa sledi, da je ponižnost narpotrebnejša
čednost za Marijine otroke.

Ponižnost je sploh podlaga prave po¬
božnosti. S popolnostjo namreč je taka, kakor
z zgradbo poslopja, pravi sv. Gregorij. „Kdor
hoče visoko poslopje staviti — mora globoko
podlago napraviti."

Marijini otroci! hočete Mariji podobni
biti? hočete v čednosti visoki zrasti? Morate
po Marijinem izgledu se globoko ponižati.
Vaša dolžnost je:

1. da se odpoveste posvetni nečimernosti,
2. da mrtvite hrepenenje videni biti, 3. da ne
hrepenite drugim se dopasti z nošo, s svojim
obnašanjem, z besedami ali z dejanjem; ampak
iz vsega vašega obnašanja se mora svitati
ljubezen do tihosti in samote. Vaše geslo
naj bo: „Bodi rada nepoznana in zaničevana."

Nikar toraj napihovati ali povzdigovati
se zarad telesnih ali dušnih vrlosti, s katerimi
vas je Bog obdaroval, ne se — z veseljem
pasti po teh rečeh; vedite, da so te prednosti
vam od Boga izročeni darovi, od katerih mo-

( 46 )

rate odgovor dajati; 4. varujte se tiste sebične
občutljivosti, ki ne more nobenega opomino-
vanja prenesti; pomislite, da je bolje na
zadnjem mestu biti, kakor gospodovati čez
druge. 5. Marijin otrok mirno in, rekel bi,
hladno sprejema poniževanja in svarjenja ter
se še veseli takih priložnosti.

Prava ponižnost stori, da Marijini otrok
zelo rad uboga svoje predpostavljene — ne
le više ampak tudi tovaršice; sploh nas po¬
nižnost naklanja, da se odpovemo svoji raz¬
soji in svoji lastni volji tako, da rajši veljati
damo, kar drugi trdijo ali določijo. Teh pravil
naj se Marijini otroci držiio, tako jim bo po¬
nižnost tisti nebeški vir, iz katerega jim bodo
vedno gnade prihajale, kajti resnica je: „Bog
ponižnim svojo gnado daje — napuhnjenim
se zoperstavlja."

3. O pokorščini.

Tretja čednost, ki Marijine otroke kinčati
mora, je pokorščina. Popolni izgled te čed¬
nosti je Marija. Že kot otrok se je v tempeljnu
Bogu posvetila in z drugimi otroci lepo Bogu
služila. In kdo bi dvomil, da ni bila izgled
popolne pokorščine v tej pobožni družbi?

Po Marijinem izgledu naj si tudi Mari¬
jini otroci prizadevajo, da si to lepo in tolikanj
zaslužljivo čednost v nenavadni meri prido¬
bijo. V ta namen morajo: 1° tako udanost
svojim starišem in predpostavljenim kazati,
da se pozna, da jih za prave Božje namest-

( 47 )

nike imajo; a ne le v tistih rečeh morajo
pokorni biti, ki so jim strogo zapovedane,
tudi ponuditi se morajo in s tem naznanjati,
da so pripravljeni še njih želje spolniti.

Marijini otroci morajo ubogati a) na
prvo besedo, b) morajo ubogati z veseljem
ter c) s srčnostjo in brez izgovarjanja storiti
vse — tudi to, kar se jim ne poljubi ali kar
jih ponižuje, d) le tega, s čem bi se Bog
žalil, ne smejo storiti, e) Starišem ali pred¬
postavljenim ne smejo nikoli nasprotovati ali
odgovarjati — v srcu godrnjati ali jih grdo
gledati, — ne — njih občevanje s stariši in
predpostavljenimi mora biti polno spoštovanja
in časti.

2° Pokorščina Marijinih otrok obsega
vse naročila, ki niso greh.

3° Pokorščina se tudi razodeva v zvestobi
— s katero Marijini otroci spolnujejo druž-
bine šta/tute in pobožnosti, — v podložnosti,
ki jo kažejo do družbinega sveta, vzlasti do
predsednice. Saj je predsednica namestnica
blažene Device in zato jo ubogati morajo v
vseh rečeh, ki zadevajo društvo ali posa¬
mezne ude.

4. O ljubezni.

a) Četrta družbina čednost je medsebojna
ljubezen; ona je značajno znamenje nove za¬
veze — in mora biti tudi značajno znamenje
Marijinih otrok, — to je: iz njih ljubezni,

( 48 )

krotkosti in potrpežljivosti se mora spoznati,
da so Marijini otroci.

Vendar bi ta ljubezen ne bila popolna,
ako bi se varovali le surovih, zbodljivih be¬
sedi — nepotrpežljivosti — sovraštva — jeze

— zamrze; njih ljubezen mora dalje segati

— mora tako srčna biti, da vejo druga drugo
prehiteti z dobrotami, pomanjkljivosti svojih
tovaršic s pohlevnostjo prenašati, z veseljem
druga drugi postreči, z eno besedo: Marijini
otroci morajo vsem vse biti — da vse Jezusu
in Mariji pridobijo.

Za tako ljubezen si je treba pa priza¬
devati, to je: Marijini otroci se morajo v njej
dejanstveno vaditi, — jo v dejanju kazati:
Tako bo njih izgledno življenje pravo apo-
stoljstvo ne le za društvo, ampak tudi za
unanje ljudi. — Nobena stvar ne razveseli
srce tako, kakor ljubezen in krotkost — in
nič ne mika tako k pobožnosti, kakor lju¬
bezen in krotkost.

Da bi prava, krščanska ljubezen v dru¬
štvu vladala, se je treba varovati dveh na¬
sprotnih nevarnih napak; ki ste: zamrza in
postransko prijateljstvo.

1. Marijini otroci ne smejo nikoli v srcu
zamrze, grenkosti ali sovraštva gojiti — ampak
morajo po črki spolnovati zapoved sv. Duha:
„Solnce naj ne zajde v vaši jezi.“ Se je pa
pripetilo, da je katera svojo tovaršico raz¬
žalila če tudi nezadolženo, naj jo koj od-
puščenja prosi in se z njo spravi — tudi v

( 49 )

4

tem slučaju, ako je razžaljena sama zakrivila
sovraštvo.

2, Druga napaka je huja in to je: po¬
stransko ; prijateljstvo z osebami, ki niso z
društva.: Postransko prijateljstvo izhaja iz
sspbičnosti in mesenega nagnjenja in je zato
nevarno, ,kex razdene čeznaturno ljubezen v
srcu in napravi zdražbo v društvu. Koj, ko
se je zagazilo — bo nastalo tudi govorjenje
o tem—  ena bo trdila to, druga to; društvo
se bo v ipčinke ali stranke razdelilo, ena bo
drugo 'opravljala — obrekovala — zasmeho¬
vala — tudi čez predpostavljene se bo na¬
sprotno govorilo in godrnjalo. To pa je zadosti,
da se korenina pobožnosti usuši. V Marijinem
otroku, ki svoje srce na nevarno prijateljstvo
naveže, se polagoma gorečnost ohladi — nad
molitvijo in pobožnostjo nima več okusa —
iz navade vse opravlja. Saj tudi ne more
drugače biti. Bog ne trpi, da bi naše srce
razdeljeno bilo ■— pobegnil je od take duše,
ki ga je zapustila in na drugo stvar svoje
srce pregrešno navezala. Takega nevarnega
prijateljstva se morajo Marijini otroci varovati.

b) Dolžnosti medsebojne ljubezni.

Marijini otroci vedno potrebujejo čez-
naturne pomoči, ki jim iz medsebojne molitve
dohaja. Ker so vsi udje ene družine, jih že
ljubezen naklanjati mora, da se v posebnih
potrebah podpirati morajo. Naj se vsaka ima
za orodje Božje previdnosti, katerega se Bog

( 50 )

poslužuje, da njeni stiskani tovaršici iz rev¬
ščine pomaga. Medsebojna ljubezen obsega
toraj 1. molitev, 2. dobra dela usmiljenja.

1. Molitve za žive.

Vsak ud ima dolžnost moliti vsak dan
za blagor društva — in še posebej za to, da
bi se gorečnost v spolnovanji Statutov vne¬
mala in da bi pravi duh v društvu vladal.
V ta namen se vsako leto 1 0  opravi sv. maša
v osmini prečistega spočetja blažene Device.
2° Vsak ud mora — in sicer vsak mesec
enkrat sv. obhajilo v ta namen Bogu darovati,
kakor je bilo že omenjeno. 3° Marijini otroci
morajo posebno še za tiste moliti, ki dušno
ali telesno bolehajo. — Naj 4° ne pozabijo,
da je treba se spominjati v molitvi tudi tistih
udov, ki svoje dolžnosti, kot Marijini otroci,
ne spolnujejo več, ki svoje dušno izveličanje
zanemarjajo, in ki so pozabili, da bi morali
z lepim izgledom drugim svetiti.

2. Molitve za ranjke.

Smrt medsebojne ljubezni ne sme raz¬
rušiti — marveč morajo udje za svoje umrle
tovaršice še z večjo gorečnostjo moliti. —
Ranjke za se nič več storiti ne morejo —
ne morejo si ne časa svojega pokorjenja pri¬
krajšati — ne svojega trpljenja polajšati —
le proti svojim še živim tovaršicam svoje roke
povzdigujejo in z besedami pobožnega Joba
milo kličejo: „Usmilite se nas saj ve prija-

4  *

(51)

teljice naše — kajti Gospodova roka nas je
zadela." — Zato pa, če je kaka tovaršica
umrla, morajo Marijini otroci svoje prvo sv.
obhajilo za nje dušni pokoj darovati, in ji
vse odpustke nakloniti, katere dobiti zamorejo.

Društvo naj skrbi, da se za ranjko prvi
prosti dan po smrti sv. maša bere, pri kateri
naj bi vsi udje navzoči bili. Po prazniku
vernih duš pa se naj za vse ranjke ude, ki
so preteklo leto umrli, sv. maša opravi. —
Pri vsakem shodu ali zboru se moli: „ De pro-
fundis" za ranjke ude; vsak mesec pa se sv.
obhajilo za nje Bogu daruje.

3. Dobra dela usmiljenja.

a) Marijini otroci si morajo v vseh dušnih
in telesnih potrebah drug drugemu po¬
magati, že krščanska ljubezen jih veže
k takim dobrim delom usmiljenja. Vzlasti
v dušnih zadevah morajo svojo gorečnost
razodevati s tem, da na pomoč pridejo
tovaršicam ne le z molitvijo in lepim
izgledom, ampak z modrim nasveto-
vanjem. Marijini otroci, ki imajo pravo
krščansko ljubezen, koj zapazijo dušno
trpljenje svojih tovaršic; tako dušno
trpljenje je: žalost brez vsega uzroka,
nezmagljiva pristuda ali prevelika po¬
bitost. — Take pobite in otožne je treba
s srčnimi besedami tolažiti, jim pogum
delati, da se grenkost v sladkost spre¬
meni, se bolečine polajšajo in se ne-

( 52 )

varnost odstrani. Je pa skušnjava ne¬
varna postala, naj trpečo s prijaznimi
besedami pregovorijo, da bo svoj dušni
stan tistemu zdravniku zaupala, ki jo
ozdraviti zamore — modremu spo¬
vedniku.

b) Če je treba si pomagati v dušnih po¬
trebah, se ne smejo telesne pozabiti.
Lahko se prigodi, da katera v tako rev¬
ščino zabrede — posebno, če je dolgo
bolehala — da ji vsega primanjkuje, še
toliko si ne zasluži, da bi pošteno ži¬
veti zamogla. V takem položaju naj se
Marijin otrok spominja, da mu čistost
srca mora dražja in ljubša biti, kakor
denar in da je bolje revščino trpeti,
kakor ta dragi zaklad zgubiti. — Zdaj
se mora pokazati, kolika dobrota mu
je društvo. Naj toraj nikar ne pozabi,
da je Marijin otrok  in ud tiste dru¬
žine, katera s krščansko ljubeznijo nanj
gleda, in zanj skrbeti hoče. Vsaka to¬
varnica mu bo rada pristopila in mu iz
revščine pomagala. In če je katero bo¬
lezen potrla, bojo vse srčno sočutje z
njo imele, jo obiskovale, jo tolažile, še
celo stroške poravnale, ki jih je morala
v bolezni napraviti. — Prav pametno in
dobro je toraj, ako se za take nepre-
videne slučaje v društvu blagajnica
ustanovi, v katero se prostovoljni mili
darovi vlagajo. Skrb za blagajnico pre-

vzame zakladničarica, katera tudi druge
denarje sprejema, ki se ji podarijo.

c) Če se medsebojna krščanska ljubezen
narbolj pokaže ob času bolezni in skušnje

— mora še bolj zaplamteti, ko se bli¬
žajo zadnji trenutki življenja. — Se je
za bolano tovaršico približala smrt —
jo morajo druge še bolj pogostoma ob¬
iskovati. Ena naj jo opozori nevarnosti,
ki se je za njo zdaj približala — ter jo
opomni, da poravna svoj dušni stan in
prejme sv. popotnico. Lepo je, ako je
več tovaršic pričujočih, kadar bolana
sv. zakramente za umirajoče prejeti ima,

— in ako mogoče, naj pri umirajoči
ostanejo tudi v zadnjih trenutkih, da z
njo obudijo vero, upanje in ljubezen, in
ji s tem pomagajo premagati napade
hudobnega duha — umrli pa naj po¬
božno oči zatisnejo.

d) Pa tudi truplo pokojne naj bo ljubezni
in skrbi Marijinih otrok priporočeno. —
Če mogoče, naj jo oblečejo v njeno belo
obleko in tako na mrtvaški oder polo¬
žijo; okoli vratu pa naj denejo svetinjo
na sinjem traku, kot njeno častno zna¬
menje. Če ranjka nima sorodnikov, naj
njene tovaršice za to skrbijo, da se bo
še pred pogrebom za njo sv. maša opra¬
vila. — K pogrebu naj vsi Marijini otroci
pridejo in ranjko na pokopališče spre¬
mijo; ne sme se pozabiti, da se pred

( 54 )

sprevodom svetinja na sinjem traku čez '
rakev obesi. To je zadnje delo ljubezni,
ki so ga za ranjko opravili. Ne bo sedaj
nič več treba za njo storiti? Še; če je
izginila spred oči, ne sme izginiti iz '
spomina, — Marijini otroci se morajo •
svoje ranjke tovaršice v molitvah spo¬
minjati — in vse opraviti, kar je zgoraj
(štev. 2 molitve za ranjke) rečeno bilo.

e) Apostoljstvo Marijinih otrok. — Prva skrb '
Marijinih otrok je, da svojo dušo izve--
ličajo; pa še drugo nalogo imajo, da
smejo in tudi morajo blagostno in ko¬
ristno na druge upljivati. Božja ljubezen,
ki njih srca napolnuje, ne more ne¬
delavna biti, ampak vzbuja, mika in
nagiba k dobremu; podobna je svetljemu,
gorečemu plamenu, katerega žarki duše
drugih presunjajo, da bi svetlobo širili
in ogreli. O kako lahko je na ta način
širiti Božje kraljestvo!

S svojim čednostnim življenjem: 1. Ma¬
rijin otrok v prvi vrsti diči in osrečuje svoje
domače; nja pohlevnost ima nepremagljivo
moč — še surovost se ji ne upa zoperstav¬
ljati. — Ljubeznjivost in prisrčno občevanje
zanima vse — zmaga srca vseh. — Moč iz-
glednega življenja podpira besedo — beseda
prežene predsodke, ozdravi ranjena srca raz¬
prtih — in jih tako polagoma pripelje na pot
Božjih in cerkvenih zapovedi.

( 55 )

2. Ravno tako tudi v društvu s svojim
apostoljstvom Marijini otroci uplivajo na tiste,
ki v gorečnosti omahujejo. Vnemajo jih k
pravilnosti in pobožnosti bolj z lepim iz-
gledom, kakor z besedo — in s tem oživljajo
in utrjujejo v družini prečiste Device duha
tiste pobožnosti, ki je čast in veljava društva.

3. So druge dekleta, ki niso v društvu;
bodisi, da ne poznajo njegovih koristi, bodisi,
da nimajo toliko moči, da bi življenje tako
vravnale, da bi vredne bile se Marijinim
otrokom pridružiti. O koliko dobrega bi go¬
reči Marijini otroci pri takih dekletih lahko
storili! S svojo pohlevnostjo — ki več zamore,
kakor beseda — jih učijo pobožnost spoznati
in ljubiti in da sta sreča in mir le v pravi
pobožnosti najti. Gotovo odkritosrčna in lju-
beznjiva prijaznost mika k pobožnosti — ker
jo kaže v lepi, prijazni podobi.

To je apostoljstvo Marijinih otrok, to je
namen in naloga društva, da na druge upli¬
vajo in sebe izveličajo.

Težko in redko kedaj se zgubljena duša
z besedo pridobi — ložej z močjo molit.ve,
z žrtvovalnostjo in s čednostnim, izglednim
življenjem.


( 56 )

Molitve

I. Molitve pri tedenjskih shodih in zborih.

Vjbor se prične z molitvijo:

Veni, Sancte Spiritus,
reple tuorum corda fide-
lium et tui amoris in eis
ignem accende.

V. Emitte Spiritum tuum.
et creabuntur.

R. Et reno vabiš faciem
terrae.

Oreraus.

Deus, qui corda fidelium
Sancti Spiritus illustratione
docuisti: da nobis in eodem
Špiritu reda sapere ei de
ejus semper consolatione
gaudere. Per Christum Do-
minum nostrum. Amen.

Pridi sv. Duh, napolni
srca svojih vernih in užgi
v njih ogenj svoje ljubezni.

V. Izpošlji svojega Duha
in vse bo prenovljeno.

R. In obnovil boš obraz
zemlje.

Molimo.

O Bog, kateri si vernih
srca z razsvetljenjem sv.
Duha učil, daj nam v ravno
tistem Duhu spoznati, kar
je prav in njegovo ovese-
ljenje vedno vživati. Po
Kristusu Gospodu našem.
R. Amen.

Češčena Marija . . .

Potem se moli trikrat:

O Marija brez madeža spočeta! prosi za
nas, ki k tebi pribežimo.

1. Skupno duhovno branje.

2. Prednica ali prednice namestnica na¬
roča ali priporoča udom, kar spozna, da je
društvu koristno ali potrebno.

Zbor se sklene z naslednjimi molitvami:

Sub tuum praesidium
confugimus, sancta Dei Ge-
nitrix! nostras deprecatio-
nes ne despicias in ne-
cessitatibus nostris, sed a
periculis cunctis libera nos
semper, Virgo gloriosa et
benedicta, Domina nostra,
mediatrix nostra, advocata
nostra: tuo filio nos re-
concilia, tuo filio nos com-
menda, tuo filio nos reprfe-
senta.

V. Dignare me laudare
te, Virgo sacrata.

R. Da mihi virtutem
contra hostes tuos.

V. Memento Congrega-
tionis tuae.

R. Quam possedisti ab
initio.

V. Oremus pro benefacto-
ribus nostris.

R. Retribuere dignare,
Domine, omnibus nobis
bona facientibus propter
nomen tuum vitam »ter¬
nam.

Pod tvojo pomoč pribe¬
žimo, o sveta Božja porod¬
nica ! Ne zaverzi naših
prošenj v naših potrebah,
temuč reši nas vselej vseh
nevarnost, o častitljiva in
blažena Devica naša gospa,
naša srednica, naša besed¬
nica, naša pomočnica. S svo¬
jim Sinom nas spravi, svo¬
jemu Sinu nas priporoči, svo¬
jemu Sinu nas izroči.

V. Hvalimo te, Devica
presveta.

R. Daj nam moč zoper
sovražnike tvoje.

V. Spominjaj se tega
društva.

R. Ki je tvoje od začetka.

V. Molimo za svoje do¬
brotnike.

R. Povrni Gospod, milost¬
ljivo zavoljo svojega imena
večno življenje vsem, ka¬
teri nam kaj dobrega store.

( 58 )

V. Pro sororibus nostris
absentibus

R. Salvas fac ancillas
tuas, Deus meus, sperantes
in te.

Oremus.

Defende qu®sumus, Do¬
mine, beata Maria semper
Virgine intercedente, istam
ab omni adversitate fami-
iiam, et toto corde tibi
prostratam ab hostium pro-
pitius tuere clementer in-
sidiis. Per Christum Domi-
num nostrum.

V. Za svoje sestre, ka¬
terih ni tukaj.

R. Pomagaj svojim slu¬
žabnicam, ki v te zaupajo,
moj Rog.

Molimo.

Prosimo te, o Gospod,
obvaruj to svojo družino
po prošnji svoje deviške
Matere, Marije, vsake zoper-
nosti, in brani jo, ki se iz
vsega srca pred teboj po¬
nižuje, po tvoji dobrotlji¬
vosti vsega sovražnega za¬
lezovanja. Po Kristusu Go-
i spodu našem. R. Amen.

0 Marija brez madeža spočeta ....  (3krat.)

Je društvu kaka bolana tovaršica naznanjena, se skupno
moli :

Pater noster. . . .

Ave Maria.

V. Domine, ecce quam
amas, infirmatur.

R. Vadam et excitabo
eam.

Oremus.

Omnipotens seterne Deus,
salus ®terna credentium,
exaudi nos pro infirma fa-
mula tua N., pro qua mi-
sericordi® tu® imploramus
auxilium, ut reddita šibi
sanitate, gratiarum tibi in
Ecclesia tua referat actiones.
Per Christum.

Oče naš . . .

Češčena Marija. . . .

V. Gospod glej, katero
ljubiš, je bolana.

-R. Prišel bom in jo
ozdravil.

Molimo.

Vsegamogočni, večni Bog,
j večno zdravje vseh vernih,
usliši nas, ki za tvojo bo-
lano služabnico pomoč tvo-
j jega usmiljenja kličemo,
da Ti bo po zadobljenem
| zdravju v tvoji sv. cerkvi
hvalo dajala, po Kristusu
Gospodu našem. R. Amen.

( 59 )

Se je društvu sporočilo, da kaka tovaršica umira, se za
njo skupno moli:

Respice propitius Domine,
famulam tuam N. in infir-
mitate corporis laborantem,
et animam refove, quam
creasti, ut in bora exitus
sui absque peccati macula
tibi Creatori suo per manus
sanctorum Angelorum re-
presentari mereatur. Per
Christum.

O Gospod, ozri se milost¬
ljivo na svojo služabnico,
ki je od slabosti svojega
telesa potrta in okrepčaj
njeno dušo, katero si stvaril,
da bo ob uri svoje smrti
tebi — svojemu Stvarniku,
po rokah svetih angelov
brez madežev greha vredna
predstavljena biti. Po Kri¬
stusu Gospodu našem.
R. Amen.

Se je Jeedo družbini molitvi priporočil, se moli:

Oče naš . . . Češčena ... in trikrat: 0
Marija brez ....

Predenj se zbor sklene, se skupno moli za vse umrle ude
in za verne duše v vicah:

De profundis clamavi ad
te, Domine: Domine, exaudi
vocem meam.

Fiant aures tua3 inten-
dentes: in vocem depre-
cationis mese.

Si inicjuitates observa-
veris. Domine: Domine,

quis sustinebit?

Quia apud te propitiatio
est: et propter legem tuam
sustinui te, Domine.

Sustinuit anima mea in
verbo ejus: speravit anima
mea Domino.

A costodia matutinauscjue
ad noctem: speret Israel
in Domino.

Iz globočine vpijem k
tebi, o Gospod * Gospod,
usliši moj glas!

Naj poslušajo tvoje ušesa*
Glas moje prošnje:

Gospod, če boš na grehe
gledal* o Gospod! kdo bo
obstal?

Toda pri tebi je odpu-
ščenje* in zavoljo tvoje
postave čakam na tebe, o
Gospod.

Moja duša se zanaša na
njegovo besedo * moja duša
v Gospoda zaupa.

Od jutranjega čuvanja
do noči* naj Izrael v Go¬
spoda zaupa!

( 60 )

Quia apnd Dominum mi-
sericordia: et copiosa apud
eum redemptio.

Et ipse redimet Israel:
ex omnibus iniquitatibus
ejus.

V. Requiem »ternam dona
eis, Domine.

R. Et lux perpetua lu-
ceat eis.

V. Requiescant in pace.

R. Amen.

Oremus.

Deus, veniae largitor et
humanae salutis amator,
quaesumus clementiam
tuam, ut nostrae Congre-
gationis fratres, propinquos
et benefactores, qui ex hoc
saeculo transierunt, beata
Maria semper Virgine in-
tercedente cum omnibus
Sanetis tuis ad perpetuae
beatitudinis consortium per-
venire concedas. Per Chri-
stum Dominum nostrum.
Amen.

V zborih, hi se obhajajo po
De profundis in: o Bog, k
pristi

Oremus.

Inclina, Domine, aurem
tuam ad preces nostras,
quibus misericordiam tuam
suppliciler deprecamur: ut
animam famulae tuae N.,
quam de hoc saeculo mi-

Ker pri Gospodu je usmi¬
ljenje* in pri njem je obilno
odrešenje.

In bo Izrael rešil* vseh
njegovih hudobij.

V. Gospod, daj jim večni
mir.

R. In večna luč naj jim
sveti.

V. Naj v miru počivajo.

R. Amen.

Molimo.

O Bog, ki odpfuščenje
deliš in zveličanje ljudi
hočeš, prosimo tvojo dobrot¬
ljivost, pripelji ude našega
društva, naše sorodnike in
dobrotnike, ki so se od
tega sveta ločili, po prošnji
blažene, vselej Device Ma¬
rije in vseh Svetnikov k
vživanju večnega veselja.
Po Kristusu Gospodu našem.
Amen.

smrti hahega uda, se moli:
i odpuščenje deliš . . . in se
vi še:

Molimo.

O Gospod poslušaj mi¬
lostljivo naše prošnje, s
katerim tvoje usmiljenje
ponižno kličemo, da dušo
tvoje služabnice N., katero
si iz tega sveta poklical,

( 61 )

grare jussisti, in pacis ac
lucis regione constituas et
Sanctorum tuorum jubeas
esse consortem. Per Chri-
.gtum etc.

v kraj miru in luči pri¬
pelješ in jo deležno storiš
veličastva tvojih Svetni¬
kov. Po Kristusu Gospodu
našem. Amen.

II. Molitve pri mesečnih zborih:

Veni s. Spiritus ....  Pridi sv. Duh (str. 57.)

Ave Maria ... I Češčena Marija . . .

O Marija brez madeža spočeta ....  (3krat.)

Oremus.

Omnipotens, clementis-
sime Deus, qui hodierna
die tuam Aggregationem
Immaculatae Virginis Ma-
riae ad glorificandum nomen
sanctum adunare fecisti:
te supplices deprecamur,
Ut intercedente eadem bea-
tissima Virgine cum omni¬
bus Sanctis tuis, infundas
Spiritum tuum, qui nos in
observantia mandatorum
nostrae Aggregationis con-
firmet, a mundi vanitatibus
nos semper custodiat, et
gratiae suae munere in
portum salutis inducat. Per
Christum Dominum no-
strum.

Molimo.

Vsegamogočni, najdobrot-
ljivši Bog, ki si današni
dan društvo blažene Device
Marije zedinil v čast tvo¬
jega svetega imena: po¬
nižno te prosimo, izlij po
prošnji blažene Device in
vseh tvojih Svetnikov, svo¬
jega Duha v naše srca, ki
nas bo v spolnovanji pravil
našega društva krepčal,
posvetnih nečimernosti va¬
roval in nas s pomočjo
svoje gnade v zavetišče
večnega zveličanje pripeljal.
Po Kristusu Gospodu našem.
Amen.

i.) Fotem se zapoje.  — 5.) Govor ali konferenca,
po govoru moli predsednica ponovljenje posvečenja, s ka¬
terim so se udje Mariji posvetili:

0 brezmadežna Devica Marija — naša
mogočna priprošnica in ljubeznjiva Mati —
veselimo se svoje velike sreče, da smo tvoji

( 62 )

izvoljeni otroci in da smemo pod tvojo brambo
biti. — Zato pa radi pridemo vsak mesec k
tebi, da ponovimo posvečenje, — s katerim
smo se tvoji službi posvetili na dan, ko smo
bili vsprejeti v tvojo preljubljeno družino.
Sprejmi, o Marija vnovič to naše darovanje.

— Tebi darujemo vse svoje misli in nagnjenja

— vso svojo ljubezen in svoje življenje. —
Ozri se na nas, ki pred teboj klečimo —;
vnovič se ti zahvaljujemo za to posebno mi¬
lost, da si nas sprejela v število svojih otrok

— in za vse dobrote, katere si podelila po¬
sameznim udom in vsemu društvu v preteklem
mesecu. — 0 usmiljena Mati — dopolni delo,
ki si ga pričela — in sprosi nam od Jezusa,
svojega Sina, milost, da se tolike ljubezni in
tolikih dobrot vredne skažemo.

Oh, odpusti nam brezštevilne pregreške
in zanikarnosti, s katerim smo te žalili —
in ne odreči nam nevrednim svojega mater¬
nega blagoslova. — Kako bi vendar zamogla
zaničevati naše darilo in prošnje? Res, da
smo nehvaležni otroci — ali pa kedaj zavrže
mati svojega otroka — ki s skesanim srcem
v njeno materno naročje pribeži?

Če tudi nismo vredni tvojih milosti, po¬
misli vendar, o -sladka Devica Marija, da si
najdobrotljivša Devica — pribežališče grešnikov

— mati usmiljenja in tudi naša sladka Mati!

Glej, v tem trenutku klečimo pred teboj,
mi, tvoj delež in tvoja lastnina, da tvojemu
srcu silo delamo.

O Marija, najčistejša med devicami, usliši
svoje otroke sedaj in vselej. Iz visokosti svo¬
jega trona ljubeznjivo čuj nad nami, in varuj
nas naših sovražnikov. — V tvoje brezma¬
dežno srce položimo svoje veselje in trpljenje

— svoje upanje in svoj strah; bodi ti naše
veselje v žalosti — naš mir v vojskovanju

— naša moč v boju — naš svet v ravnanju,

— naše pribežališče v vseh naših potrebah;
o bodi vselej in v vsem naša Mati! in ne
zapusti nas ob uri naše smrti, da bomo kedaj
s tvojim srcem zedinjeni se večno veselili
potem, ko smo ti tukaj na zemlji zvesto slu¬
žili in te pobožno častili.

O Marija brez madeža....  (3krat.)

Zbor se sklene z naslednjimi molitvami:

Pod tvojo pomoč ....  V. Hvalimo te ....
V. Spominjaj se tega društva ....  V. Molimo

za svoje dobrotnike_ V. Za svoje sestre_

Molimo: Prosimo te. o Gospod,(glej str. 58 in 59.)

III. A. Molitve in običaji pri slovesnem vspre-
jemu v društvo.

Narprej se poje:

Ave, maris stella,
Dei Mater alma,

Hymnus:

Himna:

Zdrava morska zvezda

Atgue semper Virgo,
Felix coeli porta.

Božja mati sveta
Ino zmiraj deva
Blaga rajska vrata.

Sumens illud Ave
Gabrielis ore,

Funda nos in pace,
Mutans Hevae nomen.

Si pozdrav sprejela
Iz ust Gabriela

Mir nam daj, in Eve
Nam ime spremeni.

(M)

Solve vincla reis,

Profer lumen caecis,

Mala nostra pelle,

Bona cuncta posce.

Monstra te esse Matrem,
Sumat per te preces,

Qui pro nobis natns
Tulit esse tuus.

Virgo singularis,

Intel’ omnes mitis,

Nos culpis solntos,

Mites fae et castos.

Vitam praesta puram,

Iter para tutum,

Ut videntes Jesum,

Semper collaetemur.

Sit laus Deo Patri,

Summo Christo decus,
Spiritui sancto,

Tribus honor unus.

Amen.

V. Ora pro nobis, sancta
Dei Genitrix.

R. Ut digni efficiamur
promissionibus Christi.

Oremus.

Concede nos famulos
tuos, cjuaesumus, Domine
Deus, perpetua mentis et
corporis sanitate gaudere,
et gloriosa beatae Mariae
semper Virginis interces-
sione, a praesenti liberari
tristitia et aeterna perfrui
laetitia. Per Christum etc.

Grešnim vzem’ okove
Slepim daj svitlobo
Slabega nas reši
Dobro vse nam sprosi.

Mater nam se skaži
Prošnje naj usliši
Ki za nas včlo večen
Tvoj je hotel biti.

Deva ti prečudna
Deva preponižna
Štor’ nas greha proste
Čiste in ponižne.

Daj življenje čisto
Pot pripravi varno
Da na veke vid’mo
Jezusa veseli.

Slava bod’ Očetu
Slava bodi Sinu
Z Duhom trikrat svetim
Slava trem enaka.

Amen.

V. Prosi za nas sveta
Božja porodnica!

R. Da bomo vredni obljub
Kristusovih.

Molimo.

Dodeli nam, svojim slu¬
žabnikom, prosimo, Gospod
Bog! da vedno zdravje na
duši in telesu vživamo, in
da bomo po častitih proš¬
njah svete Marije, vselej
Device sedanje žalosti re¬
šeni in večnega veselja
deležni. Po Kristusu....

( 65 )

O

Govor ali konferenca.

Potem otrok, ki se ima vsprejeti v društvo  — z gorečo
svečo v roki  — poklekne pred altar  —• in odgovarja glasno
in razločno na vprašanja, ki ga vodja stavi. (Je več otrok

— se vprašanja stavijo v množini.)

Vodja vpraša: Otroci moji! iz kakoš-
nega namena pridete danes k altarju brez¬
madežne Device Marije?

Otroci:  Častiti, duhovni oče, iz vsega
srca hrepenimo, da nas sprejmete v društvo
Marijinih otrok.

Vodja:  Mi tudi obljubite — postave
Marijinih otrok spolnovati in vse pobožnosti
društva opravljati?

Otroci:  Obljubimo, častiti duhovni oče,
z Božjo gnado in po priprošnji nebeške Ma¬
tere Marije vse spolnovati — in zvesti ostati
do smrti.

Vodja:  Obljubite tudi — si za tiste

čednosti prizadevati — katere Marijine otroke
posebno kinčati morajo: čistost — ponižnost

— pokorščino — in ljubezen?

Otroci:  Obljubimo, častiti, duhovni oče,
da si bomo posebno za te čednosti prizade¬
vali in po izgledu svoje svete in brezmadežne
matere v dejanju izvrševali.

Vodja:  Gledč vašega presrčnega hre¬
penenja in poštenega namena, katerega na¬
znanjate, vas z veseljem sprejmemo v društvo
Marijinih otrok, in da bo svetejši in sloves¬
nejši vaš trdni sklep, molite zdaj vpričo svojih

( 66 )

tovaršic posvečenje, s katerim se bote brez¬
madežni Devici Mariji posvetile.

Otroci molijo glasno: '

0 Marija brez madeža spočeta — tebe
si izvoljim — jaz N. N. za svojo priprošnico

— Gospo in Mater — bodi moje varstvo in
moja bramba. — Pred tvojimi nogami klečim
in sklenem: iz vseh moči si prizadevati, da
bom tvojo čast in častenje pospeševala. —
Slovesno obljubim, da hočem odzdaj vsa tvoja
biti, —■ tebe nasledovati in tvoje čednosti
posnemati -— vzlasti tvojo angelsko čistost

— tvojo globoko ponižnost — tvojo sveto
pokorščino in tvoje nepripodobljivo ljubezen. —
Te dolžnosti danes pred tvojim altarjem pre¬
vzamem — vpričo vse nebeške družine. Sprosi
mi, o ljubeznjiva Mati, milost, da jih vse
svoje življenje zvesto spolnujem, da bom tako
vredna tvoj otrok biti.

Benedictio numismatis:

W.  Adjutorium nostrum in nomine Do¬
mini.

R. Qui fecit coelum et terram.

V . Domine, exaudi orationem meam.

R\ Et clamor meus ad te veniat.

S”. Dominus vobiscum.

Ijfc. Et 'cum špiritu tuo.

( 67 )

5 *

Oremus.

Deus, qui beatam Mariam semper Vir-
ginem ab aeterno elegisti, ipsamque ab omni
peccati labe praeservasti, de qua nasceretur
Unigenitus Filius tuus, Salvator mundi: bene-
t dicere et sancti j ficare dignare hanc ejus
imaginem (vel has ejus imagines), ut haec
famula tua (vel hae famulae tuae), quae illam
(vel illas) devote ac reverenter in signum
filialis erga Matrem affectus gestaverit (vel
gestaverint); ejus aspectu excitata (vel ex-
citatae), Immaculatam beatae Virginis Con-
ceptionem congrua pietate veneretur (vel
venerentur), ejusque potentissimam apud te
intercessionem impetretur (vel impetrentur).
Per eumdem Christum.

Aspergit aqua benedicta chordam et numisma  — et im-
ponens singulis super humeros dicit:

Marijin otrok! sprejmi ta trak in to
svetinjo kot častno obleko brezmadežne, de¬
viške Matere in kot zunanje znamenje tvojega
posvečenja. Ne pozabi, da se moraš z nedolž¬
nostjo in pobožnostjo take Matere vrednega
skazati.

Porrigens singulis librum sodalitatis dicit:

Vzemi te bukve pravil in družbinih po¬
božnosti — glej, da jih zvesto spolnuješ.

Vertens se acl sodales dicit:

Ego auctoritate, qua fungor, et mihi a
sancta Sede concessa, admitto te in Aggre-
gationem Immaculatae Conceptionis beatae

( 68 )

Mariae Virginis et te facio perticipem omnium
bonorum spiritualium ejusdem Societatis. In
nomine Patris f et Filii f et Spiritus f Sancti.
Amen.

Suscipiat te Christus in numerum Con-
sociarum nostrarum et suarum famularum,
et concedat tibi tempus bene vivendi, donum
bene agendi, constantiam bene perseverandi,
et ad aeternae vitae haereditatem feliciter
perveniendi. Et sicut nos hodie fraterna cha-
ritas spiritualiter jungit in terris, ita divina
pietas, quae dilectionis est auctrix et amatrix,
nos cum fidelibus suis conjungere dignetur
in coelis. Per eumdem Christum Dominum
nostrum etc. Amen.

t.  Ecce, quam bonum et quam jucundum.

It. Habitare fratres in unum.

t.  Confirma hoc, Deus, quod operatus
es in nobis.

It. A templo sancto tuo, quod est in
Jerusalem.

Salvam fac ancillam tuam.

It. Deus meus, sperantem in te.

Mitte ei auxilium de sancto.

It. Et de Sion tuere eam.

Ora pro nobis, sancta Dei Genitrix.

R?. Ut digni efficiamur promissionibus
Christi.

t.  Domine, exaudi orationem meam.

It. Et clamor meus ad te veniat.

Dominus vobiscum.

R’. Et cum špiritu tuo.

( 69 )

Oremus.

Adesto, Domine, supplicationibus nostris,
et hanc famulam tuam, quam in Congre-
gationem Immaculatae Mariae Virginis aggre-
gavimus, bene f dicere dignare, et praesta,
ut statuta nostra, per auxilium gratiae tuae,
sancte, pie ac religiose vivendo valeat obser-
vare et observando vitam promereri sempi-
ternam. Per Christum etc. Amen.

Potem se poje:

Magnificat * anima mea
Dominum.

Et exultavit spiritus meus*
in Deo salutari meo.

Quia respexithumilitatem
ancillae suae* ecce enim
ex hoc beatam me dicent
omnes generationes.

Quia fecit mihi magua
qui potens est* et sanctum
nomen ejus.

Et misericordia ejus a
progenie in progenies* ti-
mentibus eum.

Fecitpotentiam in brachio
suo * dispersit superbos
mente cordis sui.

Deposuit potentes de sede*
et exaltavit humiles.

Esurientes implevitbonis*
et divites dimisit inanes.

Suscepit Israel puerum •
suum * recordatus miseri-
cordiae suae.

Moja duša poveličuje
Gospoda.

In moj duh se veseli *
v Bogu, mojem Zveličarju.

Ker se je ozrl na nizkost
svoje dekle * zakaj glej,
odsihmal me bodo srečno
imenovali vsi narodi.

Zakaj velike reči mi je
storil on, ki je mogočen *
in sveto njegovo ime.

In njegovo usmiljenje jim
je od roda do roda * kteri
se njega boje.

Moč je skazal s svojo
roko * in razkropil je na-
puhnjene v misli njih srca.

Mogočne je s sedeža
vrgel* in ponižne povzdignil.

Lačne je z dobrim na¬
polnil * in bogate prazne
spustil.

Sprejel je Izraela, svojega
služabnika* in se je spom¬
nil svojega usmiljenja.

( 70 )

Sicut locutus est ad patres
nostros * Abraham et se-
mini ejus in saecula.

Gloria Patri et Filio * Et
Spiritui sancto.

Sicut erat in principio et
nune et semper * Et in
saecula saeculorum. Amen.

Kakor je obljubil našim
očakom* Abrahamu in nje¬
govemu zarodu na vekomaj.
(Luk. I. 46.)

Čast bodi Bogu Očetu . . .

Tota pulehra es, amica mea.

I)h Et macula originalis non est in te.

Oremus.

Domine Jesu Christe, qui in cruce mo-
riens Immaculatam Virginem Mariam, Geni-
tricem tuam, Matrem nobis misericorditer
dedisti: concede, ut tanti beneficii memores,
vita e innocentia sinceraque pietate nos dignos
Mariae filios comprobemus. Qui vivis et regnas
in saecula saeculorum. Amen.

B. Pri vsprejemu prosečih t. j. hrepenečih po
društvu ni ne posebnih molitev ne običajev —
le posvečenje berejo kleče pred altarjem:

Ker mi je tolika sreča došla, da se smem
pridružiti številu prosečih Marijinega društva
— padem k tvojim nogam — o brezmadežna
Devica Marija — in izjavim svojo presrčno
željo, da tudi jaz želim biti v številu tvojih
preljubljenih otrok. Da to preizvrstno milost
zaslužim, storim trdni sklep, moja preljubez-
njiva Mati, — da si bom iz vse moči pri¬
zadevala, da bom svoje tovaršice spodbujala

( 71 )

k dobremu s svojo pobožnostjo — s svojo
ljubeznijo — in pokorščino in se bom trudila
— si tiste čednosti pridobiti, katere od svojih
otrok zahtevaš. — Ali, o Mati Marija, ti po¬
znaš mojo lahkomišljenost in nestanovitnost,
podpiraj me ti, moja mogočna priprošnica,
in sprosi mi od tvojega Božjega Sina stano¬
vitnost in zvestobo v mojih sklepih do konca,
da tako zaslužim biti tvoj otrok na zemlji
in v nebesih. Amen.

C. Molitve pri volitvah.

Narprej se poje:

Veni, Creator Spiritus,
Mentes tuorum visita,
Imple superna gratia,

Quae tu creasti, pectora.

Qui diceris Paraclitus,
Altissimi donum Dei,

Fons vivus. ignis, charitas,
Et spiritalis unetio.

Tu septiformis munere,
Digitus paternae dexterae,
Tu rite promissum Patris.
Sermone ditans guttura.

Accende lumen sensibus,
Infunde amorem cordibus,
Infirma nostri corporis
Virtute firmas perpeti.

Hostem repellas longius,
Pacemcjue dones protinus,
Ductore sic te praevio
Vitemus omne noxium.

O pridi Stvarnik, sveti Duh!
Obišči pamet, dušo nam.
Napolni z rajsko milostjo
Serca, katere vstvaril si!

Saj pravimo ti Tolažnik
In dar Boga neskončnega,
Ljubezen.ogenj, živ studen’c,
Mazilo blago naših duš.

Darov sedmerih vir si ti,
Desnice perst Očetove,
Očetova obljuba ti
Z jeziki gerla bogatiš.

Prižgi razumu pravo luč,
Ljubezen v serca nam izlij,
Slabosti trupla našega
Daj krepko nam prenašati!

Odženi v stran sovražnika,
Dodeli nam pokoja dar!
Pod tvojim vodstvom bomo
se

Ogibali škodljivega.

( 72 )

Per te sciamus da, Patrem,
Noscamus atque Filium
Teque utriusque Spiritum
Credamus omni tempore.

Deo Patri sit gloria,

Et Filio, qui a mortuis
Surrexit, ac Paraclito
In saeculorum saecula.
Amen.

Po teb’ poznamo Očeta naj,
Poznamo Sina Božjega;

Da ti obeh si lasten Duh,
Naj vedno terdno vePjemo.

Očetu slava bode naj
Z edinim Sinom vekomaj.
In s Tolažnikom blaženim
Na večne čase slavljenim.
Amen.

Emitte ....  et Oremus (vide pag. 57.)

Po dovršenih volitvah se zapoje psalm 116.

Laudate Dominum omnes
gentes* laudate eum omnes
populi.

Quoniam conlirmata est
super nos misericordia ejus*
et veritas Domini manet in
aeternum.

Gloria Patri et Filio* et
Spiritui sancto.

Sicut erat in principio
et nune et semper* et in
saecula saeculorum. Amen.

Benedicamus Patrem et
Filium eum sancto Špiritu.

Laudemus et superexal-
temus eum in saecula.

Oremus.

Deus, cujus misericordiae
non est numerus, et bonitatis
infinitus est thesaurus: piis- j
sim se majestati tuae pro col-
latis doniš gratias agimus,
tuam semper clementiam
exorantes, ut. qui peten-
tibus postulata concedis,

Hvalite Gospoda vsi na¬
rodi* hvalite ga vse ljud¬
stva.

Ker potrjena je nad
nami njegova milost * in
Gospodova resnica ostane
vekomaj.

Čast bodi ....

V. Hvalimo Očeta in Sina
s svetim Duhom.

R. Častimo in povikšujmo
ga vekomaj.

Molimo.

O Bog. katerega usmi¬
ljenje nima števila in ka¬
terega dobrote bogastvo je
neskončno, hvalimo tvoje
veličastvo za dodeljene dari
in prosimo vedno tvoje
milosti, da, ki prošnikom
dodeliš, kar žele, jih ne

eosdem non deserens ad
praemia futura disponas.
Per Christum Dominum no-
strum. Amen.

zapusti, temuč jih pri¬
pelji k prihodnjemu plačilu.
Amen.

Slovo od Marije.

Predenj družbeniki društvo zapustijo — obljubijo Mariji
zvestobo tudi med svetom — in se poslovijo tako:

O Marija, moja ljuba Mati! približal se
je čas žalostne ločitve — prišel je dan, ki
me bo ločil od tvoje hiše in iz družbe tvojih
preljubljenih otrok. — Težko mi je — vendar
naj se zgodi volja Tvojega Božjega Sina.
Prosim te, o presveta Devica, podpiraj me,
in varuj me vseh nevarnosti — brani me
vseh zanjk, katere bojo meni neskušeni na¬
stavljali moji sovražniki. Dosedaj si ti čula
nad mojo dušo, od zdaj pa potrebujem še
mogočnejše brambe. Prosim te, zadobi mi
milost, da se bom vedno skazala tvojo hčer.
O čista, o brezmadežna Devica, tu obljubim,
da bom v tvojem častenju zvesta ostala, —
posvetnih nazorov pa se ogibala. — Čast mi
je — in moja narvečja sreča bo, da tudi
druge pripeljem v tvojo službo. Pri tvojih
altarjih hočem potrebne pomoči iskati — da
se ohranim v pobožnosti in se prizadevam
za čednosti. — To je moj trdni sklep, o ljuba
Mati, daruj ga tvojemu ljubemu Sinu; — pre¬
sveta Trojica naj blagoslovi sklep in mene;
blagoslovi tudi ti, presveta Devica mene in

( 74 )

'vse, ki so tukaj z menoj združeni; sprosi
nam vsem milost, —■ da se kedaj pri tebi v
nebesih vidimo. Amen.

——

N a v o d

za redno in pravilno življenje.

Marijini otroci si naj zapomnijo, da se
tudi med svetom gotovega reda in pravilnosti
držati morajo. Skušnja uči, da, kadar udje
med svet pridejo in se za red in pravilno
življenje ne zmenijo več — se navadno v
posvetne raztresenosti vtopijo, duha pobož¬
nosti zgubijo in žalostni osodi naproti grejo.
Da se obvaruješ te nesreče, vedi, kaj imaš
storiti

Vsaki dan:

Opravi zvesto svoje pobožnosti — delaj
pridno in k Božji časti ■— čas odpočitka
obrni v to, da svoje telesne moči okrepčaš,
— ne trati pa dragega časa s praznim go¬
vorjenjem, postopanjem ....

1. Tvoje prvo dejanje, ko se zjutraj
zbudiš, je, da se pobožno pokrižaš; tvoja
prva misel, da dan Bogu daruješ; tvoje prve
besede: Jezus, Marija, Jožef. Opravi pobožno
jutranjo molitev. — Imaš čas in priložnost,
pojdi k sv. maši.

2. Ako ti dolžnosti pripustijo — obiši
popoludne podobo blažene Device; ti to ni

( 75 )

mogoče — stopi saj v duhu pred altar ali v
kapelico, kjer je Marijina podoba izpostavljena.

3. Ne pozabi, da vsak dan, če ne več,
saj eno skrivnost sv. rožnega venca obmoliš.

4. Skleni dan z večerno molitvijo in
sprašaj vsak večer svojo vest.

5. Opravi svoje dela dobro in zvesto —
vsaki dan. Svetniki niso le molili — tudi
delali so. Pokaži toraj svetu, da pobožni ne
pasejo lenobe, ampak, da se pobožnost lepo
strinja z delom.

6. Varuj se branja zapeljivih knjig in
pogubljivih časopisov.

7. Narvečja previdnost pa je treba v
govorjenju. Varuj se vsega pikanja in zba¬
danja — prepiranja in nasprotovanja — obre¬
kovanja in opravljanja, godrnjanja in besedo¬
vanja.

8. Razujzdanih prijateljic in zapeljivih
oseb se ogibaj.

9. Trije dnevi v letu morajo Marijinim
otrokom pomenljivi biti: obletni dan sv. krsta
— dan prvega sv. obhajila in dan vsprejema
v društvo Marijinih otrok. Te dneve posve¬
čujejo s tem, da prejmejo sv. zakramente —
krstno obljubo ponovijo in se v novič Mariji
darujejo.

10. Službi Matere Božje posvečeni —
morajo Marijini otroci pravo otroško in ne¬
omejeno zaupanje imeti v to nebeško Kraljico

( 76 )

— v vseh svojih potrebah se k njej zatekati

— povsod z gorečnostjo pokazati, da jo v
resnici ljubijo.

Duhovne vaje!

Duhovne vaje bodisi mesečne ali letne,
so vsaki pobožni duši, ki v pobožnosti na¬
predovati hoče, prav koristne, včasih tudi —■
rekel bi — potrebne.

a) O letnih duhovnih vajah

pravi sv. Vincencij: „Med duhovnimi pripo¬

močki, katere Bog vsakemu človeku ponuja,
da svoje nerodno življenje popravi — in začne
krščansko živeti — ga ni boljšega, kakor so
kletne duhovne vaje." — Duhovne vaje delati
pa se pravi — ločiti se od posvetnih oprav¬
kov, da mirno stan svoje vesti pregledaš —■
premišljuješ — moliš — in se s tem pripraviš,
da svojo dušo greha, grešnega nagnjenja in
grešnih navad očistiš — da v srcu zbudiš
sveto hrepenenje po resnični, krščanski po¬
božnosti, — da želiš le Božjo voljo spoznati
in po tem spoznanju živeti. — Edin namen
duhovnih vaj je toraj: prenovljenje notranjega
človeka; v ta namen je pri duhovnih vajah
upeljano: branje — premišljevanje — izpraše¬
vanje vesti — spoved —■ molitev — molčanje.

Duša, ki se v duhovne vaje poda, jih
mora začeti s tem, da v ponižnosti spozna,

( 77 )

kako zelo jih je potrebna — ker je bolehava
postala. Tako nevarna pa ko tudi je njena
bolezen, naj zaupa, duhovne vaje jo bojo
ozdravile. Ozdravile jo bojo pa le, ako bo —
ne le želela, ampak si tudi prizadevala, tudi
vse storila, kar ozdravljenje pospešuje —
vzlasti, ako jih bo z zbranim duhom nare¬
dila, goreče molila in trdno, resnično voljo
imela, vse težave z junaško srčnostjo pre¬
vzeti in prenašati. S takimi mislimi navdušeni
morajo Marijini otroci letne duhovne vaje
pričeti. — (Načrt in dnevni red glej: Ekser-
cicije ali tridnevne duhovne vaje ....  po na¬
črtu sv. Vincencija 1889.)

b) Mesečne duhovne vaje.

Če so letne duhovne vaje tudi obilni
sad obrodile — vendar, da se ta sad ohrani
— se mora oživljati in vnemati z nepre
trganimi pobožnostmi — vzlasti z mesečnimi
duhovnimi vajami. (Glej Eksercicije str. 329.)

Marijini otroci si toraj določijo v vsakem
mesecu dan, da resnobneje pregledajo svojo
vest, kako so v preteklem mesecu ravnali.
Pri tem izpraševanju se jim bo vest zbudila
in očitala pregreške pretečenega meseca. Tako
očitanje vesti naj dobro porabijo ter sklenejo,
v prihodnjem mesecu se varovati ravno tistih
pregreškov, katerih so se dosedaj krivi sto¬
rili —, da se pripravijo na smrt in so tudi
vsak dan pripravljeni pred Božjim sodnikom
se prikazati.

(78)

Mesečne duhovne vaje so kratka postaja
na potu v večnost. Duša malo postoji, da
premišljuje, jeli, je še na pravem potu — ali
je že tako nesrečna, da ga je zgrešila. Pre¬
mišljevanje o skrbi za dušno zveličanje — o
štirih poslednjih rečeh — in kako potrebno
nam je se premagati in si silo delati —- da
v nebesa pridemo; to dušo zbudi iz mlač¬
nosti, ako je v to nesrečo zabredla.

Mesečna spoved bo zbrisala vse grehe
celega meseca in novi trdni sklep da upanje,
da se bo v prihodnjem mesecu tudi novo
življenje prikazalo.

Da bojo duhovne vaje Marijinim otrokom
tudi duhovno koristile, je pomniti:

1° da že na predvečer vse posvetne
raztresenosti iz glave izbijejo — se v duhu
zberejo — Boga milosti prosijo, da bi jim
pomagal,^ duhovne vaje jutri dobro napraviti.

2° Že zvečer se moli: Veni Creator Spi-
ritus str. 72 in: Spomni se...  Dobro je,
ako si dan poprej kako prostovoljno zataje¬
vanje naložijo.

3. Večerno molitev opravijo s posebno
pobožnostjo — pregledajo in pripravijo že
zvečer premišljevanje za jutri. V mesečnih
duhovnih vajah se premišljuje ena zmed štirih
poslednjih reči — kaka grešna navada, kateri
so Marijini otroci narbolj podvrženi — ali
tista čednost, katero si pridobiti hočejo —
tudi kaka krščanska dolžnost, katero so za¬
nemarjali.

( 79 )

4. Ko se zjutraj zbudijo, naj bo njih
prva misel: Bog mi je dal ta dan, da po¬
pravim nerodnosti svojega življenja — danes
hočem vsako delo tako opraviti, kakor da bi
moje zadnje delo bilo.

5. Po jutranjem premišljevanju naj grejo
vsi k sv. maši — in v pripravnem času ob-
išejo Jezusa v presvetem Zakramentu — in
pred svetim Rešnjim Telesom svojo vest spra-
šajo ter se presodijo — kakošno je bilo njih
življenje v preteklem mesecu.

6. Naj ne pozabijo, da je to delo nar-
važnejše delo duhovnih vaj. Dobro je, ako pri
tej priložnosti preberejo trdne sklepe letnih
duhovnih vaj — in one, ki so jih v zadnjih
mesečnih vajah napravili.

7. Ta dan morajo z večjo pobožnostjo,
kakor drugekrate moliti sv. rožni venec, —
in zvečer, predenj se k počitku podajo, še
enkrat in z zbranim duhom premisliti:
Enkrat moram umreti.

Druge pobožnosti, ki se Marijinim otrokom priporočajo:

1. Jezusovi izreki, p. „Kaj mi pomaga, ako
si ves svet pridobim, svojo dušo pa pogubim. 11
2. Kratki zdihljeji k Jezusu in Mariji. 3. Du¬
hovno obhajilo. 4. Premišljevanje Kristusovega
trpljenja in sv. križev pot. 5. Častenje presv.
Jezusovega srca. 6. Častenje sv. angela varuha.
7. Molitve za verne duše v vicah. 8. Obisko¬
vanje sv. Rešnjega Telesa. 9. Duhovno branje.
10. Vsakdanje premišljevanje.

--

( 80 )

Sv. maša.

Obhajilne molitve, ki se med sv. mašo na glas molijo,
kadar je skupno sv. obhajilo.

Namen.

O Jezus — ki si s svojo smrtjo na križu

— samega sebe v daritev dal za naše grehe

— in si v svoj spomin — nekrvavo daritev
svojega telesa in svoje krvi —- v svoji cerkvi
zapustil — z hvaležnim srcem se v tej uri
spominjam — tvoje neskončne ljubezni — in
hočem s pobožnostjo in častjo pri sedanji
daritvi biti.

Vedno te hočem hvaliti in častiti — se
ti zahvaljevati za vse milosti — in meni do¬
deljene dobrote — vzlasti za nezapopadljivo
ljubezen — s katero si zakrament svojega
telesa in krvi vpostavil, — in se hočeš moji
duši v hrano dati.

O Zveličar — ne dopusti, da bi nevredno
k tvoji mizi pristopila! — Ti sam mi pri¬
pravi srce — odvzemi vse — kar ti na meni
ni dopadljivo. Naj bo današna sv. maša —
spravna daritev za vse moje smrtne in od¬
pustljive grehe. — Dodeli mi milost — da

( 81 )

6

zakrament tvojega telesa in krvi — z živo
vero — trdnim zaupanjem — in hvaležno
ljubeznijo prejmem — in se vdeležim sadu
večnega življenja.

Oče nebeški! — ozri se milostljivo na
to sv. daritev. — Prosim te — po zasluženju
Jezusa Kristusa — usliši mojo molitev —
sprejmi dopadljivo to daritev. — Odpusti mi
moje grehe — in posveti mojo dušo. — Po¬
množi mojo vero — potrdi moje upanje —
vnemaj mojo ljubezen, — da vredna pristopim
k tistemu — katerega si nam iz ljubezni dal

— tvojega Sina, našega Gospoda in Zveličarja.
Amen.

Molitve,

O Bog, moj narljubeznjivši Oče — k tvoji
mizi pridem — da prejmem v svoje srce —
pravo telo in pravo kri — Jezusa Kristusa.

— Vendar bojim se, — ako premislim, — da
pride ta k meni, — ki je narsvetejši; — kajti
še narčistejša Devica — je morala po sv.
Duhu pripravljena biti, — ko je tvojega Sipa
spočeti imela; — kako bi jaz, reven otrok,

— ki sem toliko greha storila, — se drznila
ga v svoje grešno srce sprejeti?— Ali ravno
zato, ker sem revna, — stavim svoje za¬
upanje na daritev sv. maše, — da iz obilnega
zaklada Kristusovega zajmem toliko, — kolikor
za svojo dušo potrebujem.

Ta daritev namreč je resničen zaklad —
vseh milosti, iz katerega jih Bog vsem po¬
trebnim deli.

( 82 )

V duhu stopim toraj k altarju — in ti
darujem tvojega ljubega Sina — k tvoji viši
časti — in poveličanju, — kakor tudi za
očistenje moje duše. Prosim te, o Bog, —
očiščuj me bolj in bolj s krvjo in vodo, —
ki ste tekli iz Jezusove rane, — in obogati
me po svojem neskončnem zasluženju. —
Amen.

Daj mi pravo pobožnost — srčno kesanje

— globoko ponižnost — in goreče hrepenenje
po tebi. — Dodeli mi vse tebi dopadljive
čednosti — vzlasti stanovitno ljubezen; — ona
je svatovska obleka, — brez katere k Božji
večerji ne smem priti. — Amen.

Berilo in evangelij,

O moj Gospod — moj ljubeznjivi Zve¬
ličar — poklical si me, naj danes k tebi
pridem; — zato klečim tukaj pred tvojim
altarjem — da te prejmem — tebe, kruh živ¬
ljenja — in nebeško dušno hrano. — Daj mi
čisto, ljubezni goreče srce — srce take čistosti,

— kakor so srca tvojih izvoljenih — ki so
vneta goreče ljubezni tega narsvetejšega Za¬
kramenta.

Zaupam v tebe, o Gospod, — in te pro¬
sim, — izlij žarke svoje luči — da očistiš in
razsvetliš moje srce, — in ga pripraviš vredno
prebivališče tvojemu Sinu.

0 Jezus, — tvoja Božja luč naj me
pelje — na tvojo sv. goro, — k tronu tvoje
milosti, — da vidim in okusim, — kako sladak

( 83 )

6 *

si, o moj Bog — luč in življenje naših duš.

— O Gospod! — daj da jokam — in objo¬
kujem brezštevilne grehe svojega življenja;
velik je moj dolg. — Obžalujem vse — v
grenkosti svoje duše. — Kako bi se pre-
drznila — stopiti pred tvoje obličje — in še
celo k mizi tvojih izvoljenih in angelski kruh
zavžiti ?

O Marija, — preblažena Devica — svet
in čist tempelj včlovečene besede, — sv. Janez
Krstnik, vsi apostoli in učenci Gospodovi —
in vsi sveti duhovi — prosite za me, — da
se me Gospod usmili, — da mi grehe odpusti

— in mojo dušo očisti, — da z zaupanjem
pristopim — in zakrament življenja prejmem
v svoje izveličanje.

Usmili se me, o Bog usmilienja, — usmili
se me, o Duh Božje ljubezni, — ker revna
sem zares in uboga. — 0 Jezus, —- lačna in
potrebna pridem k tvoji mizi — oh, obogati
mojo revščino, — nasiti me z nebeško jedjo

— katero je tvoja ljubezen ubogim pripravila.

Vera — Kredo.

Prišla je srečna ura, — po kateri sem
hrepenela, — da bom zopet smela k tvoji
mizi, o Gospod, pristopiti, — in zavžiti živi
nebeški kruh, — tvoje presveto telo in
tvojo kri.

0 ljubeznjivi Zveličar, — kako bi se
zamogla zadosti zahvaliti, — da me k svoji
mizi kličeš — in mi dovoljuješ tam se na-

( 84 )

sititi — meni, revni stvari ? O Jezus, — kako
se ti dostojno zahvaliti zamorem — za tvojo
neskončno, nezapopadljivo ljubezen?

O Gospod! — verujem, da si Božji Sin

— naš živi nebeški kruh; — verujem, da si
v sv. zakramentu z dušo in telesom -— kot
Bog in človek resnično pričujoč, — verujem,
da je tvoje telo v resnici živež — in tvoja
sv. kri v resnici pijača, — in da se bom
sedaj pri tvoji mizi te nebeške hrane udele¬
žila. — Vse to verujem — ker si ti, vsega-
vedejoč in večno resničen — to razodel, —
ti imaš besede večnega življenja, — tvoja
beseda je resnica in življenje — tvoja beseda
ne goljufa. — Tvojo besedo verujem — po¬
množi mojo vero, o Jezus!

Darovanje,

Vsegamogočni, večni Bog, — če sem tudi
nevredna, da bi se tvojemu altarju približala

— vendar želim tebi — živemu, pravemu
Bogu — po mašnikovih rokah — tiste čiste
darove darovati, — ki se bojo v pravo telo

— in v pravo kri — tvojega ljubljenega, edino-
rojenega Sina spremenili. — Ta brezmadežni
dar ti darujem — s tem namenom, — ki ga
je imel Jezus Kristus — moj Bog in Gospod
takrat, — ko je to sv. daritev vpostavil.

Darujem ti ga v zahvalo za vse — meni
od začetka do tega trenutka podeljene gnade
in dobrote, — vzlasti za tiste, — katere sem
lahkomišljeno prezirala — in za tiste, za

( 85 )

katere se še nikoli nisem zahvalila. — Darujem
ti ga v zadostenje za svoje grehe, — katerih šte¬
vilo se je že le preveč pomnožilo; — katerim se
pa zdaj odpovem s tvojo pomočjo. — Darujem
ti ga tudi zato, da si zadobim gnado stano¬
vitnosti v dobrem do konca, —■ vzlasti pa, —
da danes Jezusa Kristusa, — svojega Gospoda
in Boga — vredno v svoje srce sprejmem.

— Dodeli mi to, — nebeški Oče, — po za-
služenju daritve te svete maše. — Amen.

Predglasje in tihe molitve.

S trdno in živo vero pridem k tvoji
Božji mizi, kjer me boš s svojo obilno milostjo
nasitil; — s trdnim zaupanjem pričakujem
to od tebe — dobrotljivi in ljubeznjivi Jezus.

Na tvojo vsegamogočno ljubezen in do¬
brotljivost zaupam — in na tvojo nespre¬
menljivo obljubo. Od tebe smem vse upati

— ti si vsegamogočen, ki daš in spolniš, —
kar si obljubil; — ti si nardobrotljivši; rekel
si, moje meso je v resnici jed, — im moja
kri je v resnici pijača. — Upam, da boš s
to sveto hrano okrepčal mojo dušo v dobrem.

— Rekel si: Kdor je moje meso in pije mojo
kri, ostane v meni in jaz v njem. — O Jezus,
zaupam, da ostaneš v meni in jaz v tebi. —
Rekel si: Kdor mene je — bo živel zavoljo
mene, — kdor ta kruh je, bo živel vekomaj.

— Zaupam, o Gospod, da ga boš tudi meni
podelil.

( 86 )

Vse to upam od tebe — na tvojo do¬
brotljivost in vsegamogočnost — stavim vse
svoje zaupanje — in vekomaj ne bom osra-
motena, — ker si zvest, o moj Gospod in
moj Bog. — Potrdi mojo vero — potrdi moje
upanje — o Jezus.

Povzdigovanje.

Čast in hvala bodi brez konca — nar-
svetejšemu Zakramentu! Bodi hvaljen — o
sladki Jezus! Molim te v najglobokejši po¬
nižnosti. — 0 Jezus, bodi mi milostljiv! O
Jezus, bodi mi usmiljen! 0 Jezus odpusti mi
moje grehe! — 0 dobrotljivi Oče, ozri se na
to presveto hostijo telesa in krvi Jezusa Kri¬
stusa, — katero ti v svojem in v imenu vseh
ljudi darujem, — v večno hvalo — čast, za¬
hvalo in v spravo — Darujem ti jo v zahvalo
vseh tvojih dobrot, — v razveseljenje Matere
Božje in vseh Svetnikov, — za zdravje in
tolažbo vseh bolnikov in žalostnih, — za re-
šenje vseh ubogih duš v vicah, — za sebe
in za vse svoje, — za duhovne in telesne
prijatelje — sovražnike in za vse tiste, —
ki so se mojim molitvam priporočili. — Do¬
deli meni in jim vsem — tvojo posvečujočo
gnado — in večno življenje. — Amen.

Pri povzdigovanju keliha.

Hvala in čast brez konca bodi — naj¬
svetejšemu, Božjemu Zakramentu!

Bodi češčena, o predraga kri, — operi
me mojih grehov. 0 sveta kri Jezusa Kristusa

( 87 )

— v globokem spoštovanju te molim! — O
vsemogočna kri — kliči za usmiljenje k Bogu
Očetu, — da prizanese ubogim grešnikom! —
Večni Oče, — darujem ti to sv. kri — za
odpuščenje mojih grehov in grehov vesoljnega
sveta, — in te ponižno prosim, — da me ob
smrtni uri saj ena kapljica porosi. — Amen.

Po povzdigovanju.

O Jezus, moj Bog in Gospod, — prišel
si na altar — in med nami zdaj prebivaš, —
oh užgi moje srce s svojo ljubeznijo. — Iz
vsega srca in čez vse te hočem ljubiti, —
ker si me poprej ljubil — in si se iz ljubezni
do mene v grenko trpljenje in smrt dal. —
To tvojo smrt oznanujem danes, — ko se k
tvoji sveti mizi bližam. — V nje spomin si
zakrament svojega telesa in krvi postavil —
in jaz ga danes sprejmem v tvoj spomin. —
O moj Zveličar, pomagaj mi s svojo gnado,

— da se tvoje smrti za me — in tvoje lju¬
bezni do mene — vedno hvaležno spominjam.

— O Jezus, ljubim te, — ker si se iz lju¬
bezni do mene — v zakramentu svetega Reš-
njega Telesa v hrano zapustil. — Ljubim te,

— ker si iz ljubezni do mene — v tem pre¬
svetem Zakramentu pri meni ostati hotel. —
Ljubim te, — ker si mi z vrednim prejemanjem
tvojega Telesa — in tvoje krvi — večno živ¬
ljenje zagotovil. — Ljubim te, — ker si me
ti poprej ljubil, — ker si zgolj ljubezen. — 0
Bog in Gospod, pomnoži mojo ljubezen.

( 88 )

Hrepenenje,

Pridi, o Jezus — in okrepčaj mojo po
tolažbi hrepenečo dušo — z gnado, s pomočjo
in zveličanjem. — O pridi pod mojo streho

— stopi v mojo dušo — ker po tebi hre¬
penim. — O daj mi ta nebeški kruh, — da
na potu ne onemagam, — v boju ne oslabim,

— v delu ne popustim. — O pridi, in daj
mi ta kruh, — ker le on zamore mojo dušo
nasititi, — le on vso žalost in malosrčnost
odgnati, — in mojo dušo z vso sladkostjo
napolniti.

Pridi, o Jezus — kruh življenja, pridi —
in pomagaj mi, — da kratek čas tega živ¬
ljenja v to porabim, — da enkrat v nebesa
pridem — in tebe gledam v veličastvu. —
Amen.

Prošnja za ponižnost.

O moj Jezus, — kako je to, da si upam
k tebi priti — in te v svoje revno, nevredno
srce sprejeti? — Angeli iz spoštovanja svoj
obraz pred teboj zakrivajo, — jaz bi te smela
v svojo dušo sprejeti?

O Gospod nisem vredna, — da k meni
prideš, — nisem vredna se približati tvoji
mizi. — Zapovedal si, da naj pridem, — kličeš
me k sebi, — zato pa pridem iz pokorščine,

— pa tudi zato pridem, — ker te ljubim.

Živo čutim, da nisem vredna, — odkrito¬
srčno spoznam, — da tega ne zaslužim, —
vendar pridem, — da te prejmem v svoje

( 89 )

srce, — o Jezus očisti in posveti mojo dušo,

— predenj k meni prideš

Pridi, o Jezus, in sprejmi me, — pridi
o Jezus in zbriši moj dolg — pridi in zve¬
ličaj me, — daj mi okusiti sladkost zedinjenja
s teboj.

V tebe verujem, o Gospod — v tebe za¬
upam, tebe ljubim. — Telo našega Gospoda

— Jezusa Kristusa ohrani mojo dušo — v
večno življenje. — Amen.

Po sv. obhajilu.

Telo našega Gospoda — Jezusa Kristusa

— ohrani mojo dušo v večno življenje. —
Amen.

O Jezus, moj Gospod in moj Bog — ti
si moje vse! — Zdaj prebivaš v moji duši,

— pri meni si — z menoj zedinjen! Kako
bi se zamogla zadosti globoko — v prah poni¬
žati pred teboj, — kako te dostojno moliti!

— Gospod, ne upam si svojih oči k tebi po¬
vzdigniti: — objamem le tvoje svete noge —
in poljubim tvoje rane, — ter te molim kot
svojega Boga v človeški naturi. — V sladkem
veselju pred teboj klečim, — ozri se na me,

— blagoslovi — in usmili se me.

Ljubim te, o moj Jezus z neizrekljivo
ljubeznijo — in se ti zahvalim, — da si moje
srce za prebivališče si izvolil. — Velike reči
si storil nad menoj. — Dal si mi narvečje
in narboljše, ■— kar imaš, — samega sebe. —
Pri meni si, — z menoj si zedinjen — in

( 90 )

f hočeš vekomaj ostati. — O Jezus, moj Zve¬
ličar, — presrčno se ti zahvalim. — Kako pa
ti hočem vse povrniti, — kar si mi dal? —
O Gospod, nimam drugega, — kakor samo
sebe. — Vzemi me, tebi se darujem z vsem,

— kar sem in kar imam; — imej me veko¬
maj. — Le tebe hočem ljubiti — v te zaupati,

— tebi služiti, — tebe nasledovati. — Tvoja
sem v življenju, — tvoja hočem biti v smrti.
— Amen.

0 moj najdobrotljivši Jezus, — pomoči
iščem, in k tebi se obrnem v svojih potrebah;

— pri tebi potrkam, — k tebi molim, — ker
danes, ko si k meni prišel, — me boš gotovo
uslišal — pomilostil — in mi zveličanje in
blagoslov dal.

Podpiraj mojo slabost, — utrdi mojo
voljo — oživljaj mojo vero v tvojo besedo,

— moje upanje v tvojo zvestobo, — mojo
ljubezen do tvoje ljubezni. Usliši me, o Jezus,
in blagoslovi me.

Varuj me greha in vseh nevarnih skuš¬
njav; — daj in ohrani v meni — čisto in
neomadežano srce; — če tudi vse trpim —
vse zgubim tudi življenje, *— le nikar ne do¬
pusti, — da bi nedolžnost in tvojo milost
kedaj zgubila.

Zamori v meni vso posvetno ljubezen,

— nasiti me s svojo ljubeznijo, — da hre¬
penim le po tebi in po tem, — kar je večno,
kar je nebeško.

( 91 )

Z otroškim zaupanjem ti zdaj izročim

— vse potrebe za dušo in telo, — vse moje
upanje in strah, — moje veselje in trpljenje;

— ravnaj z menoj po tvoji modri previdnosti,

— vodi me po tvoji sveti volji — v blagor
moje duše. Tvoj sveti, Božji blagoslov — naj
pride nad me in nad vse moje drage: —
stariše, sorodnike, dobrotnike, znance in pri¬
jateljice. — Tebi so znane grenkosti in skrbi
vsakega, — blagoslovi jih, o Jezus, — in duše
mojih dragih umrlih (vzlasti N. N.) naj v
miru počivajo.

Priporočam tvojemu usmiljenju vse, —
tudi tiste, — katerih ne poznam, in kateri
tvoje pomoči potrebujejo — žive in mrtve —
in umirajoče; — pridi jim in vsem na pomoč,

— pomilosti jih — blagoslovi jih, o Jezus. —
Tvoj Božji blagoslov naj pride nad nas vse

— in naj ostane pri nas zdaj — in večne
čase. Amen.


( 92 )

Sv. križev pot.

(Kakor se navadno v Rimu moli.)

Da se obilnih odpustkov svetega križevega pota
vdeležiš. je potrebno: 1) da greš od postaje do postaje,
ali pa, če zavoljo bolehnosti, prenapolnjene cerkve itd.
tega ne moreš storiti, da se vsaj nekoliko premakneš,
t. j. ali vstaneš in zopet poklekneš, ali glavo proti do-
tični postaji obrneš; 2) da pri vsaki postaji nekoliko
premišljuješ trpljenje Jezusovo, ali, če ne znaš premiš¬
ljevati, da vsaj pobožno in skesano misliš na to ali uno
skrivnost Jezusovega trpljenja. Odpustki sv. križevega
pota se zamorejo dušam v vicah v prid obrniti.

Uvod.

Oh, pridite stvari,

Kaj, glej te se godi!

On, ki nas vse živi,
Strašno za nas trpi!

Razbičan. zapljuvan,

In kronan, zasramVan,
Pred sodbo je peljan,
Nedolžno v smrt izdan.

( 93 )

I. postaja.

Jezusa k smrti obsodijo.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O moj Jezus! Po tisti krivični sodbi,
katero sem s svojimi grehi že tolikrat pod¬
pisala, prosim te, reši me sodbe večne smrti,
katero sem že tolikrat zaslužila. Oče naš . . .
Češčena si Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Glej, križ mu nalože
Na ranjene rame,

Oh, jagnje Božje gre
In nese vse dolge!

II. postaja.

Jezus vzame križ na-se.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O rnoj Jezus! ki si voljno na-se vzel
težki križ, katerega sem ti jaz pripravila s
svojimi grehi; daj, da spoznam velikost teh
grehov in jih objokujem ves čas svojega živ¬
ljenja. Oče naš . . . Češčena si Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Opešal je v močeh,

Podre ga križ, naš greh;

V topljen v sveta dolgeh,

Leži potrt na tleh.

( 94 )

III. postaja.

Jezus pade prvič pod križem.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

Teža mojih prevelikih grehov, o Jezus,
te je pod križem na tla potrla. Mrzi se mi
nad grehi in jih sovražim zlasti zdaj. Od¬
pusti mi jih, prosim te; s pomočjo tvoje mi¬
losti sklenem nič več ne grešiti. Oče naš . . .
Češčena si Marija . . .

Usmili se nas. o Gospod, usmili se nas!

Oh žalosten spomin,

Ker sreča Mater Sin!

Ji gre meč bolečin
Do srca globočin.

IV. postaja.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

0 prežalostni Jezus! o prežalostna Mati!
Ako sem vama do zdaj* toliko žalost delala s
svojimi grehi, se to v prihodnje nič več ne
sme zgoditi. Z Božjo pomočjo vaju hočem
ljubiti in vama do smrti zvesta biti. Oče
naš . . . Češčena si Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

( 95 )

Omagal Jezus je
Od teže križeve:

O Simon prosim te,

Ne brani križa se.

V. postaja,

Simon pomaga Jezusu križ nesti.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O moj Jezus, kako srečen je Simon, da
ti zamore pomagati križ nesti! Kako srečna
bi bila tudi jaz, ko bi tebi odslej pomagala križ
nositi z voljno potrpežljivostjo v vseh nad¬
logah, katere mi ti, o Jezus, iz same ljubezni
pošiljaš. O Jezus, daj mi v ta namen vedno
svojo milost. Oče naš ... Češčena si Marija ...

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Zdaj s prtom Jezusa
Otre Veronika;

V spomin obraz ji da
Trpljenja bridkega.

VI. postaja.

Jezus prejme od Veronike potni prt.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O moj predobrotljivi Jezus! kateri si se
tolikanj ponižal, da si vtisnil svoj presveti
obraz Veroniki v potni prt; prosim te, vtisni

( 96 )

globoko tudi v mojo dušo hvaležen spomin
svojega britkega trpljenja in svoje grenke
smrti. Oče naš .. . Češčena si Marija . . .

Usmili se nas. o Gospod, usmili se nas!

Slabosti ves prevzet
Pod križem pade spet;

O jenjaj grešni svet
Ponavljat greh preklet.

VII. postaja.

Jezus drugič pade pod križem.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

Moji večkrat storjeni grehi so krivi, da
ti, o preljubeznjivi Jezus, zopet padeš pod
težkim križem. Daj mi, o Jezus, pomoč, da
se ne povrnem več v greh, in se v ta namen
poslužujem vseh potrebnih pripomočkov. Oče
naš . . . Češčena si Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Usmiljene žene
Ne jokajte za me,

Točite zase le
Spokornih src solze.

VIII. postaja.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

( 97 )

7

Ti o Jezus, tolažiš Jeruzalemske žene,
ki žalujejo nad tvojim trpljenjem. Tolaži s
svojim usmiljenjem tudi mojo dušo, ki ža¬
luje zavoljo svojih grehov, in duše tistih, ki
ravno zdaj zdihujejo in morda že skoraj ob¬
upujejo v britkostih in nadlogah. Prosim te,
usmili se tudi mene, ker si usmiljen. Oče
naš ... Češčena si Marija .. .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Oh, Jezus omedli,

Pod križem spet leži;

Naj vendar se zbudi,

Kdor še v pregrehah spi.

IX. postaja.

Jezus tretjič pade pod križem.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

Od prevelicega trpljenja, ki si ga že
prestal, o moj Jezus, tretjič padeš pod težkim
križem. O predobrotljivi Jezus! prosim te,
varuj mene in vse, za katere prosim, da se
več ne povrnemo v poprejšnje grehe in tako
tebi nove sramote in bolečine ne napravimo.
Oče naš . . . Češčena si Marija .. .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Ko pride na goro,

Ga slečejo grdo,

Pijačo mu dajo
Ostudno in grenko.

( 98 )

X. postaja.

Jezusa slečejo in mu želča piti dajo.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in. te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O moj Jezus! ki so te slekli in ti želča
piti dali, reši me vendar vsega nagnjenja do
časnih reči, in stori, da vse zaničujem, kar
je posvetnega ali kar me v greh napeljuje. —
O Jezus! ki so ti oblačila od telesa odtrgali,
da so se komaj zaceljene rane vnovič predrle
in zopet začele krvaveti; prosim te, ne daj,
da bi tvojemu ljubijočemu Srcu, katero sem
že tolikrat ranila s svojimi grehi, sekala nove
rane. Oh, varuj me novega ožaljenja tvojega
neskončno dobrega Srca! Oče naš ... Češčena
Marija ...

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

XI. postaja,

Jezusa na križ pribijejo.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

Po tistih grozovitih bolečinah, katere si
občutil, ko so tvoje svete roke in noge z

Na križ ga polože,
Razpno roke, noge,
In žeblji mu nove,
Se rane narede.

‘allmo,

( 99 )

žeblji prebodli in na križ pribili, prosim te,
o preljubi Jezus! daj meni in vsem, kateri
te ljubijo, milost, da svoje meso iz ljubezni
do tebe križamo s krščanskim zatajevanjem.
Oče naš . . . Češčena si Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Na križu tam visi.

Oh, sveta teče kri;

Za grehe vseh ljudi

Zveličar smrt stori.

XII. postaja,

Jezus umrje na križu.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O moj preljubi Jezus! ki si na križu
umrl, potem ko si tri ure v najbritkejših
smrtnih težavah na njem visel; o ne daj, da
bi bile vse te grozovitne bolečine za-me,
za ... in za vse uboge grešnike zastonj; o
daj, da ne bo za nas zgubljen sad tvojega
prebritkega trpljenja. Oče naš . . . Češčena si
Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Marija, k teb’ hitim,

Tvoj’ga Sinu častim;

Z vama, dokler živim,

Rad jokam in trpim.

( 100 )

XIII. postaja.

Jezusa s križa snamejo in Mariji v naročje
položijo.

V. Molimo te. o Gospod Jezus Kristus, in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O prežalostna Mati Marija! Kak meč
bolečin je pač presunil tvojo dušo, ko si svo¬
jega ljubega Jezusa mrtvega in vsega raz¬
mesarjenega imela v naročju! Oh, sprosi
meni in vsem svojim otrokom od svojega
Božjega Sina milost, da zavoljo njegovih in
tvojih bolečin vedno sovražimo greh, ki je
bil kriv njegove smrti in vsega njegovega
trpljenja, da v prihodnje po njegovem iz-
gledu živimo in v njegovem in tvojem naročju
enkrat srečno umrjemo. Oče naš ... Češčena
si Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Za nas umrlega
Molimo Jezusa,

In položimo ga
V grob svojega srca.

XIV. postaja.

Jezusa v grob polože.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O moj Jezus! Vsemu svetu, sploh vsemu,
kar je zunaj tebe, hočem odmreti in odsih-

( 101 )

mal le s teboj živeti. Blagovoli, premili Jezus,
počivati v mojem revnem in ubogem srcu,
ter ostani z menoj in v meni. Daj, o pre¬
ljubi! da te nikdar več z nobenim grehom
ne izženem iz svojega srca, ampak s teboj
sklenjena ostanem, dokler boš ves in za vselej
moj v nebesih, kjer te bom vživala vekomaj.
Amen. Oče naš . . . Češčena si Marija . ..

O Jezus, hvala zdaj,

In vedno bodi naj;

Skoz svojo smrt nam daj
Te ljubit’ vekomaj.

Molimo.

0 Bog, kateri si s predrago krvjo svo¬
jega edinorojenega Sina hotel les izveličav-
nega križa posvetiti; prosimo te, dodeli, da,
ki se v češčenju svetega križa veselimo, tudi
tvojega varstva povsod deležni postanemo po
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Oče
naš ... Češčena si Marija.. . Čast bodi. ..


( 102 )

KAZALO.

Stran

I. Poglavje. Začetek in namen društva ....  3

II. Poglavje. Organizacija.7

III. Poglavje. Štatuti. 9

IV. Poglavje. I. Pravice. — II. Dolžnosti ... 12

V. Poglavje. O vsprejemu v društvo.15

VI. Poglavje. Izključba iz društva.18

VII. Poglavje. Svet in nja pravila.19

VIII. Poglavje. Pravila za službovanje v svetu . . 21

Vodja.24

Prednica.24

Prednice namestnica.25

Predsednica.25

Prisednice (assistentes).26

Služba svetovalk . ........  27

Služba tajnice.27

Služba zakladničarice.28

Služba sakristanke.29

Oskrbništvo bukvarne .30

IX. Poglavje. Shodi ali zborovanja društva ... 31

X. Poglavje. Družbini prazniki.35

XI. Poglavje. Družbini odpustki.40

XII. Poglavje. O čednostih Marijinih otrok ... 43
I. Molitve pri tedenjskih shodih in zborih . . 57

II. Molitve pri mesečnih zborih.62

Stran

III. Molitve in običaji pri slovesnem vsprejemu v

društvo .64

C. Molitve pri volitvah.72

Slovo od Marije.74

Navod za redno in pravilno življenje . . 75

Sv. maša.81

Sv. križev pot.• . . 93

II. Del. — Dnevnice.1—15

H. Del.

DNEVNICE

v čast brezmadežnega spočetja
preblažene Device.

Cerkveno odobrenje.

Njih ekscelencija milost, gospod knezo-škof Ljubljanski
dr. Jakob Missia so z dne. 11. aprila 1892 štev. 819
tisk dovolili.

f

Zornice.

(M a tu ti n mn.)

Ceščena Marija . .

TF

'Usta zdaj odprite se,

Čast Mariji spevajte,

Brezmadežni Devici,

Zemlje, nebes Kraljici.

Brani lia?, Marija zdaj,

§■. Skušnjave vse odženi v kraj!

Očetu slava, bodi naj
Z edinim Sinom vekomaj
In is Tolažnikom blaženim
Na večne čase slavljenim.

Amen. Aleluja. *')

*) V postnem času — od nedelje septuagezima do
velike sobote — se mesto Aleluja moli: ,,Hvala tebi,
Gospod, kralj večne slave 11 .

( 3 )

Himna.

Zdrava bod’ nebes gospa,

Kraljica celega sveta.

Slava ti, Devic Devica,

Svetla juterna danica.

Polna Božje milosti,

9  Lepše res nobene ni
Milostljiva o Devica,

Bodi nam vsem pomočnica!

* Večnosti'cel dolgi čas

Mislil Bog je zrnir’ na nas,

Da bi naša mati bila
Ti, Devica; — in rodila

Jezusa, — po kterem je
Zemljo, morje vstvaril vse;

Ki pred vsemi si edina
Čis*ta Mati Božjega Sina.

$ T .  Bog si jo-je izbral in izvolil
R. Dal ji je prebivati v svojem šotoru.

0  Gospa, priporočaj mojo molitev Bogu!
R. In moje vpitje, naj k njemu pride !

Molimo.

Sveta Marija, kraljica nebes in zemlje,
Mati našega Gospoda Jezusa Kristusa, in
Kraljica celega sveta — ki nobenega ne za¬
pustiš in nobenega ne zaničuješ — ozri se
milostno na me, gospa, z očmi svoje dobrot¬
ljivosti in sprosi mi pri tvojem ljubem Sinu

( 4 )

odpuščenje vseh mojih grehov; da, — ki se
tvojega svetega in brezmadežnega spočetja s
pobožno častjo spominjam, v prihodnjem živ¬
ljenji plačilo večnega zveličanja zadobim od
njega, katerega si, Devica, rodila, našega Go¬
spoda, Jezusa Kristusa, ki z Očetom in svetim
Duhom živi in kraljuje v popolni Trojici, Bog
od vekomaj do vekomaj.

R. Amen.

Š r .  O Gospa, priporočaj Bogu mojo molitev!

It. In ^moje vpitje naj k njemu pride!

Hvalimo Gospoda!

It. Bogu hvala!

f.  In vernih duše naj po milosti Božji
v miru počivajo.

ft. Amen.

Ure.

(H o rae.)

Prva.

(Prim a.)

Češčena Marija ....

V. Brani nas, Marija zdaj!

It. Skušnjave vse odženi v kraj!

Očetu slava bodi naj
Z edinim Sinom vekomaj,

‘ In s Tolažnikom blaženim
Na večne čase slavljenim.

Amen. Aleluja.

( 5 )

Himna.

Modra in sveta Gospa,

Bodi nam pozdravljena,

Tempelj Božji, hiša sveta,

Ki brez greha si spočeta.

Madežev tega sveta
Bila si ovarvana,

Sveta si v spočetji bila
Prej, ko si se porodila.

V te zaupa vsak kristjan.

Svet, hudoben, zdrav, bolan,

Ti si Jakopa danica,

Angelov gospa, kraljica.

Satanu prestrašna moč
K tebi kličemo rekoč:

Bodi varno zavetišče

Nam, — skušnjava če nas išče.

i

9.  Sam jo je vstvaril v sv. Duhu,

Ijt. In jo povzdignil nad vse svoje dela.

0 Gospa, priporočaj Bogu mojo mo¬
litev!

Hv In moje vpitje naj k njemu pride!

Molimo.

Sveta Marija Kraljica . . . (glej str. 4.)

Š 7 . H\ Kakor str. 5.

( 6 )

Tretja.

(Tertia).

Češeena Marija ....

Brani nas, Marija zdaj!

5?. Skušnjave vse odženi v kraj!

Očetu slava bodi naj
Z edinim Sinom vekomaj,

In s Tolažnikom blaženim
Na večne čase slavljenim.

Amen. Aleluja.

Himna.

Salomonov zlati tron,

Krzno, ktero Gedeon
Vidil je brez rose čisto,

Ti, Marija si takisto.

Mojzesov tud’ grm goreč,

Sladek med Samsonu všeč,
Palca Arona zelena,

Marija si, druga nobena.

Jezusa visoka čast,

In velika nja oblast
HotJa je, da porodnica
Božja je — čista Devica.

On, od vekov Božji Sin
Je mater ’mel na ta način:

Da kače last ne smeje biti,

Ki Boga ima roditi.

(?)

Jaz v visokosti prebivam.

Rt. In moj tron je v stebrih oblakov.
f,  O Gospa, priporočaj Bogu mojo mo¬
litev ,

Rt. In moje vpitje naj k njemu pride.

Molimo.

Sveta Marija (str. 4. in 5.)

Šesta.

(Sexta.)

Češčena Marija ....

Brani nas, Marija zdaj,

Rt. Skušnjave vse odženi v kraj!

Očetu slava bodi naj
Z edinim Sinom vekomaj,

In s Tolažnikom blaženim
Na večne čase slavljenim.

Amen. Aleluja.

Himna.

Blažena, sveta Gospa,

Bodi nam pozdravljena.

Tempelj zlat svete Trojice
Živ izgled vsake device.

Tužna srca razvedriš,

Rajsko slast vsem podeliš,

Žlahna palma potrpljenja,

Cedra čistega življenja.

( 8 )

Skrivno posvečeni vrt
Sinu Božjemu odprt,

Ljuba Mati naša sveta,

Čista hči Boga Očeta.

Mesto polno milosti,

Pot, ki v sveti raj drži,

Milostna Devica blaga,

Ni je take, ki te zmaga.

Kakor lilija med trnjem.

R. Tako je prijateljica moja med Ada¬
movimi hčerami.

O Gospa, priporočaj Bogu mojo mo¬
litev !

R. In moje vpitje naj k njemu pride!

Molimo.

Sveta Marija, Kraljica (glej str. 4. in 5.)
R. Amen.

t.  O Gospa, priporočaj Bogu mojo mo¬
litev !

R. In moje vpitje naj k njemu pride!
f.  Hvalimo Gospoda.

R. Bogu hvala!

y. In vernih duše naj po milosti Božji
v miru počivajo!

R. Amen.

( 9 )

Deveta.

(N o n a.)

Češčena Marija ....

Brani nas, Marija zdaj,

IJB Skušnjave vse od ženi v kraj!

Očetu slava bodi naj
Z edinim Sinom vekomaj.

In s Tolažnikom blaženim
Na večne čase slavljenim.

Amen. Aleluja.

Himna.

Mesto močno, varni kraj,

K tebi pribežimo naj!

Kralja Davida trdnjava,

Tebi čast in vedna slava.

Bitja tvoj’ga prvi dih
Gnade Božje bil je pih,

Ti si kači moč odvzela,
Oblasti več do nas ni ’mela.

Vsi slavijo tvojo moč,
„Hrabra Judit si“ rekoč;
OAbizag zala, mila
Sina Bož’ga si redila.

Če je tud’ Rahele sin
Bil Egiptu v blag’ spomin,
Tvoj’ga Sina kri je tekla, ,
Ki rešila nas je pekla.

( 10 )

$.  Vsa si lepa prijateljica moja.

#■. In izvirni madež ni bil nikoli v tebi.
jt r .  O Gospa, priporočaj Bogu mojo molitev !
R. In moje vpitje naj k njemu pride!

Molimo.

Sveta Marija, Kraljica (str. 4. in 5.)

Večernice.

(Vesperae.)

Češčena Marija ....

Brani nas, Marija zdaj,

Skušnjave vse odženi v kraj!

Očetu slava bodi naj
Z gdinim Sinom vekomaj,

In s Tolažnikom blaženim
Na večne čase slavljenimi.

Amen Aleluja.

Himna.

Nezaslišan ure zgled,

Da za črtic je deset
Senca ondi se vrnila,

Ker Beseda se bo včlovečila.

Prišel je iz visočin
Rajskih •— pravi Božji Sin,

( 11 )

Jokal je solze pokore,

Človek da v svet’ raj zamore.

O Marija, rajski cvet,

Jezusa ljubezni vnet;

Juterne podoba zarje,

Tvoja roka naj nas varje.

Limbar beli in cveteč

Bodi nam tvoj duh vsem všeč,

Luna, ki nas razsvetljuje,

In nevarnosti varuje.

t. Jaz sem storila v nebesih, da je izšla
nenfinljiva luč.

ft In kakor megla sem vso zemljo po¬
krila. _

t. 0 Gospa, priporočaj Bogu mojo mo¬
litev !

In moje vpitje naj k njemu pride!

%

Molimo.

%

Sveta Marija, Kraljica (glej str. 4. in 5.)

( 12 )

Mračnice.

(Completorium.)

Češčena Marija ....

Naj ohrani v milosti
Jezus nas vse žive dni.

R-. Šibo jeze naj odvrne,

Svoj obraz naj k nam obrne.

y.  Brani nas, Marija zdaj,
ft. Skušnjave vse odženi v kraj !

Očetu slava bodi naj
Z  edinim Sinom vekomaj.

In s Tolažnikom blaženim
Na večne čase slavljenim.

Amen. Aleluja.

Himna.

Bodi nam pozdravljena
Mati vsa brezmadežna,

Venec zvezdic te opleta
Milostna Kraljica sveta.

Daj nam priti v' sveti raj.

Ljuba Mati — pros’mo zdaj,

Če smo te tud’ razžalili,

Vendar nas se usmili — usmili!

Vhod v nebesa odpri nam,

Jezusa, da vid’mo tam,

Kralja zvoljenih plačnika
Ljubega Odrešenika.

2N Kakor tekoče olje je tvoje ime, 'o
Marija!

R. Služabniki tvoje te sila ljubijo.

0 Gospa, priporočaj Bogu mojo mo¬
litev !

R. In moje vpitje naj k njemu pride!

Molimo.

Sveta Marija, Kraljica nebes in zemlje,
Mati našega Gospoda Jezusa Kristusa, in
Kraljica celega sveta — ki nobenega ne za¬
pustiš in nobenega ne zaničuješ ozri se
milostno na me, gospa, z očmi svoje dobrot¬
ljivosti in sprosi mi pri tvojem ljubem Sinu
odpuščenje vseh mojih grehov, da, — ki se
tvojega svetega in brezmadežnega spočetja s
pobožno častjo spominjam, v prihodnjem živ¬
ljenji plačilo večnega zveličanja zadobim od
njega, katerega si, Devica, rodila, našega Go¬
spoda, Jezusa Kristusa, ki z Očetom in svetim
Duhom živi in kraljuje v popolni Trojici, Bog
od vekomaj do vekomaj.

R. Amen.

Y.  O Gospa, priporočaj Bogu mojo mo¬
litev !

Rr. In moje vpitje naj k njemu pride!

(«)

Hvalimo Gospoda!

It. Bogu hvala!

P.  In vernih duše naj po milosti Božji
v miru počivajo.

R-. Amen.

Priporočilo.

O Devica, usliši nas,

Sprejmi naših prošenj glas.

Kakor sladka melodija
Naj bo v čast ti, o Marija
Da končamo srečno pot,

Bodi z nami ti povsod,

Vzlasti pa o smrtni sili

Pokaži nam obraz svoj mili. Amen.

Hvala Bogu!


(Vide: coeleste Palmetum pag. 306 R. P. Guilelmi
Nakateni S. J.)

( 15 )


1