pomen nastopa socialističnih »mladinov«, ki so si v reviji »Demokracij i« ustvarili glasilo in združili pod svojim okril jem mlade intelektualce in naj- važnejše slovenske pisatel je in pesnike, med katerimi j e tudi Ivan Cankar. Ob tej priliki člankar identificira stališče revi je »Yougoslavie« s stališčem : Demokracije«. V naslednji, avgustovi številki j e urednik na uvodnem mestu revi je (str. 225—32) ponatisnil »Našo poslanico« iz t. številke mladinske socia- listične revi je »Demokracije« (1918, 1—4) in pod črto dodal opombo, v kateri ponovno poudarja , da se okoli te revi je zbirajo vsi pomembnejši slovenski intelektualci, med njimi kot najznamenitejša Oton Župančič in Ivan Cankar. Od kod in na kakšen način j e na pozno pomlad 1918 prišlo to Cankar jevo predavanje čez mejo v Švico? i s ta ju l i j ska številka, ki j e prinesla prevod njegovega predavanja, j e na prvem mestu priobčila (str. 183—88) prevod članka »Po novi poti«, ki ga j e napisal za l jubl jansko »Demokracijo« dr. Josip Ferfol ja , odvetnik iz Trsta. Ta mož, ki ga »Yougoslavie« imenuje (str. 185) »voditelja (leader) jugoslovanskih revizionističnih socialistov«, j e kot pred- sednik tržaškega »Ljudskega odra« aranžiral Cankar jevo predavanje in imel v rokah rokopis tega predavanja , ga dal pretipkati in poslati v objavo ljub- l janskemu »Napreju«. Domnevam, da j e dr. Ferfol ja poleg revi je »Demo- kracije« po nekem neznanem, ilegalnem kanalu iz Trsta poslal v Ženevo tudi kopijo Cankar jevega predavanja kot najbistrejši izraz ideološkega gledanja socialističnih »mladinov«. To svojo domnevo opiram na dejstvo, da so v reviji »Yougoslavie« prevedena mesta, ki j ih ni v objavi Cankar jevega predavanja v »Napreju«, so pa v rokopisu in se j e torej mogel prevod izvršiti samo po točnem prepisu predavanja , ki so ga napravili v pisarni dr ja . Fer fo l je v Trstu. Vse to se j e gotovo zgodilo s privoljenjem in vednostjo Ivana Cankar ja . Mesta, ki so prevedena iz predavanja , so naslednja (citirano po CZS XIX): str. 24, 5.—13. vrsta; str. 28, 24.-26., 31.—33. vrsta; str. 29, 6.—10. (po smislu), 13.—19. vrsta; str. 30, 30.-31. vrsta; str. 31, 1—13., 16—18., 21—23. vrsta. Na dveh mestih j e sicer naznačeno, da j e predavanje pretrgano, vsi ostali stavki pa so med seboj spiretno povezani, tako da v prevodu ni opaziti, da bi bili to le posamezni odlomki, iztrgani iz celote. To bi bil torej prvi, doslej znani prevod Cankarjevih del v francoščino. France Dobronoljc S L O V E N S K A P O B O T N I C A I Z 1743 V Mestnem arhivu l jubl janskem hranijo med prilogami k »Ausgab- Buech« za leto 1743, list 63 (št. 211 v oddelku o plačanih obrestih) rokopisno slovensko pobotnico. Našel jo j e tov. prof. Jožko Prezel j in mi jo ljubeznivo prepustil v objavo; lepo se mu zahval ju jem za to kakor za fotografski posne- tek, ki j e danes na razpolago v rokopisnemu oddelku Narodne in univerzi- tetne knjižnice (inv. št. 58/49). Pobotnica na listu pisarniškega formata s pečatom levo od podpisa ima v veliki in jasni pisavi naslednje besedilo: Ouitengu Sa steri prauim 4: Guldinari j Nemškega stiuila, Is katerimi meni sdolei podpifani od 20. 9bra 1742. Inu fupet do tega dneua 1743. Leita od Teh per Lublanskim mestu Leshiozhih 100. Guldinari j Nemških po 4. od stu od enga leita pritekaiozhega Interesa na danashni dan Is mestne Camraske Skrine. ali Ca fe gotou j e Plazhen. Letu Skaslie moie podpifanie, inu lastni Pezhat. Danu u Lublani ta 21. 9bra 1743. Anna Maria Pollanka. Ker so vse druge ohranjene pobotnice, priložene h knj igam izdatkov, iz tisto dobe, nemške, ker j e iz prve polovice 18. stoletja ohranjenih malo slo- venskih rokopisov in so, kar j ih je, po večini nabožne vsebino (prim. Kidrič, CJKZ III, 73), j e zgornji slovenski akt iz poslovnega živl jenja toliko zani- mivejši. M.Rupel 21* 323