Kristina Hafner
Na paši
Marjanica je stara sedem let. Dopoldne je učenka in hodi v šolo. Popoldne je pastirica in hodi na pašo. Pase ovco Beko, kozo Meko, kravo Dimko in psička Liskota. Ne, Liskota Marjanica ne pase, Lisko pomaga Marjanici pasti živino.
Paša je sočna in živina se rada pase. Dimka muli travo, Beka izbira deteljico, Meka pa obira listje po grmovju.
Marjanica sedi pod visokim drevesom in se uči. lz tor-bice je vzela abecednik in odprla prvo stran. Zdaj ponav-lja, kakor se je v šoli učila, in je učiteljica in učenka hkrati: »Na sliki je Ivanka. Ivanka ima iglo. Ivanka se je zbodla z iglo. Zdaj  veka  I I I.  To je črka I. Ponovi!«
In Marjanica ponavlja : »I I  I.«
»BEEE,« se oglasi za njenim hrbtom ovca Beka in ji preko ramena pokuka v abecednik.
»Ne, Beka, to ni BEEE, to je I,« pravi Marjanica. »Ponovi!«
ln Beka ponovi: »BEEE!«
»Beka neumna, nič ne znaš,« kara Marjanica ovčko. »Saj nisi ovca, koštrun si. Slab red dobiš, enojko, da veš.«
ln Marjanica poišče v torbici list papirja in svinčnik. Na list nariše ovco Beko in ji zraven pripiše veliko šte-vilko 1. Toliko Marjanica že zna, čeprav še mesec dni ne hodi v šolo.
Beka je užaljena. »BEE«, zableje še enkrat in gre dalje izbirat deteljico.
Marjanica pa je obrnila list v abecedniku in se uči dalje: »To je vlak. Vlak vozi čez most in tuli U U U. To je črka U. Ponovi!«
»MEEE,« se oglasi za njenim hrbtom. koza Meka.      ^"i
»Ne, Meka, To ni MEEE, to je U. Ponovi!« in Meka ponovi: »MEEE.«
»Koza kozasta!« je Marjanica huda. »Kozla si ustrelila, velikega kozla, Meka. Tudi ti dobiš slab red.«
In Marjanica vzame zopet papir in svinčnik. Nariše kozo Meko in ji pripiše veliko 1.
»Na, vidiš, kaj si zaslužila,« pokaže list Meki. Toda Meke ni več pri Marjanici. V grmovju je in obira mehko listje. Mar ji je Marjančine enojke.
Marjanica obrne tretji list v abecedniku. »To Je Olga. Olga ima kolo. PogaDja ga, da se vrti, in vpije: OOO. To je črka O. Ponovi!«
»MUUU,« ji zatrobi na uho krava Dimka. »Ne, Dimka, ni prav. To je O. Ponovi!« In Dimka ponovi »MUUU.«
»Dimka dimasta,« zmerja Marjanica. »Tudi tebi moram dati slab red.«
In Marjanica nariše še kravo Dimko in ji da ve-liko 1. Dimka bulji v list, ga povoha, pa ji ne diši. Obrne se in zopet muli travo.
Tudi   Marjanica   obrne list   in  se  uči:   »Na sliki je Andrejček. Andrejček gleda lepega angelčka in se čudi AAA. To je črka A. Ponovi!« Zdaj   ni   nikogar  okoli  Marjanice,  ki  bi  jo   poslušal. Zato Marjanica vzdihne in ponavlja sama: »AAA.«       '  ;ii Marjanica  gleda  dalje.  »Poleg črke  A je U. Kako be-remo oboje skupaj? Kdo ve?«
»AU, AU«, zalaja poleg nje psiček Lisko. »Tako je prav! Pasja mrcina, ti pa znaš,« hvali Marja-nica Liskota.  »Tebi moram dati dober red, najboljši red. Petico dobiš.«
In Marjanica nariše Liskota. Petice pa mu ne pripiše. Številke 5 Marjanica še ne zna napisati. Tega se v šoli še ni učila.
Marjanico je sram. Kaj bo rekel Lisko, ker ne dobi, kar je zaslužil?
Toda Marjanica je prebrisana. Obrne se k Liskotu in ga vpraša: »Povej, učeni moj Lisko, kaj imaš rajši: petico ali potico?«
»AU AU«, zalaja Lisko in pomiga z repom.
»Saj sem vedela,« pravi Marjanica in poboža Liskota, »potico imaš rajši.«
lii nariše poleg Liskota debel kos potice.
Lisko se zadovoljno ob-lizne in se usede poleg Mar-janice. . Marjanica pa po-gleda kvišku in pravi: »Po-zno je že, domov moramo. Hej, Lisko, spravi živino skupaj.«
Lisko uboga in naganja živino skupaj. Marjanica pa pospravi v torbico abecednik, papir in svinčnik. Nato ureja živino: »Ti, Dimka, boš hodila spredaj, ker si največja. Za teboj pride Beka, zadnja bo pa Meka, ker je najbolj nemirna in najraje uhaja. Ne, Meka, ne boš zadnja. Zadnja bom jaz in Lisko in bova pazila na vas vse. Hoj, le naprej! Za slovo pa še zadnjič povejmo, kar smo se danes učili.«
Živali Marjanico ubogajo. Krava zamuka MUUU, ovca zableje BEE, koza zamekeče MEE, Lisko pa zalaja HOV, HOV, HOV in Marjanica doda še: »Zdaj gremo pa domov.«
In vsa družba se napoti proti domu. Doma pa že čakajo Marjanico zabeljeni žganci in sladko mleko in najslajša med vsemi: ljuba mamica.