Fožtrvna piai<-na v potovlrv —r ,|jj Irnbor, sred" 23 ?!»nu»ra ^935 Sle/ 19 Leto IX (XVI) IBORSKI Cena 1 Din VEC Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul, 11 / Teleton uredništva 2440, uprave 246i lzha;a razen nedelje In praznikov vsak dan ob 10. uri I Velja mesečno prejeman « upravi ali*po pošti 10 Cin, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku I Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani , Poštni čekovni račun ŠL 11.409 BE32B3 NIK JUTRA 99 Pol:inš rentls Ako se ozremo nazaj v dobo zadnjih let> potem vidimo v vseh v ospredju ve-hke evropske politike silna, a tudi ne-Jpo*ljiva prizadevanja Nemčije, da $e osvobodila vseh notranjih in zu-natbih, moralnih ter materialnih posle-^!° svojega poraza v svetovni vojni. V z'vem spominu so nam še dolgotrajni in °PUpnj bcji za črtanje reparacij, ki so se 2a'#ičile naposled s popolno nemško .^So. S to zmago je bil zadan versail-eski mirovni pogodbi prvi udarec, v prej jjdni stavbi je nastala velika razpo-a> katero so Nemci zopet izkoristili v Svoje namene. Od konference v L o -jiani dalje se ta razpoka stalno veča. £ar se pa ne da zaenkrat še doseči tu-Pravno, se dela samovoljno. Tu Je Ra prvem mestu nemško oboroževanje. Ker je Nemčija uvidela, da je »nespremenljivost« versailleske mirovne pogod-e v resnici le fikcija, se je pričela obtoževati ilegalno; najprej seveda skraj-Previdno, potem pa vedno bolj ne-Zenirano. Naposled je njeno oboroževanj® že tako brezobzirno, da sploh ne zadeva več pravice do oboroževanja, am-Dak prlprosto legalizacijo že obstoječe %rcžiitve! Ko so bili izsledi za skleni-*5v povrbhe razorožitvene konvencije prec 1 ni, je Nemčija celo že do- na zagotovilo ostalih velesil, se ji c o. priznala teoretična enako-^vnost, ko pa je zahtevala tudi realizacijo ^e(ra priZnanja, so nastale tcžko-?e- ki so privedle do tega, da je Nerači-“*> kakor znano, zapustila razorožitveno ^lerenco im Društvo narodov ter se f^aknila v sp'ondit isolation. Ostale vejile, v prvi vrsti Francija, so ta-rat sicer zatrjevale, da jih odhod 'Nem-c'^e Prav nič ne moti in bodo izvedle svoje načrte tudi brez nje, razvoj °Sodkov pa je dokazal nasprotno. Danes ve ves svet, da je razorožltve-‘la konferenca razpadla samo zaradi od-. ranitve Nemč je in je vsaka obnovitev ,0i ko časa brezplodna, dokler se Nemči-w sPet ne vrne v Ženevo. Toda tudi dru ?!. večji načrti so brez sodelovanja Nem-IJe nikakor ne dajo uresničiti. Med te ^resnic ljivc načrte moremo šteti v pr-v‘ vrsti vzhodni pakt v svojem prvot-fem zarodku, kakor tudi sedaj toliko °rsirane podonavske pakte. Vsega tega Se zlasti dobro zavedajo v Londonu, je sedaj glavna skrb angleške ^di-Prnacije spraviti Nemčijo nazaj v Ža-fvo. pa tudi v Parizu niso slepi, četu-1 morda drugače govore in pišejo. In er srno ravno sedaj dospeli pred naj-amej?o potrebo vrnitve Nemčije v Že-cJ:vo. bodo vsi napori evropske diploma-^•e Prihodnjih dni posvečeni temu nato.ni!* Z uspehom ali brez uspeha? Nem DJ.a izjavlja samo, da je vsak trenutek ‘Pravljera na vrnitev, toda samo pod trojem, da se legalizira njena oboroži-h„v.in se ji prizna neomejena material-morafna enakopravnost. V tem pri- Bolgarija debila novo vlado Kimon G@~ rg«jev moral odstopiti — Novo vlado le sestavil general 2§at@v — Zunanji Risnister ©sSsine ESatolov — Vlada ostane zvesta načelom 19» mala SOFIJA, 23. januarja. Spor bolgarske vlade z Društvom narodov zaradi financ nega poročila odbora strokovnjakov je posta! povod dogodkov, ki jih nihče ni pričakoval. Zgodilo se je, kar se je na tihem že več časa pripravljalo, ko so zlasti iz vrst vodilnih vojaških osebnosti pripravljali odstranitev vlade Kimona Georgijeva. Dogodki so se razvili naglo in za javnost nepričakovano. Včeraj ob 15. uri je bil ministrski predsednik Ki-mon Georgijev poklican v avdijenco h kralju ter je ob tej priliki najavil odstop celokupne svoje vlade. Vest o odstopu vlade se je bliskovito razširila po Sofiji. Bolgariji in ostalem svetu. Takoj nato so se pa tudi že pojavile govorice, da se pripravlja vojaška diktatura. Kmalu po odhodu Georgijeva je kralj Boris poklical k sebi vojnega ministra generala Zlateva ter mu poveril mandat za se- stavo nove vlade. Novi mandatar krone je takoj pričel pogajanja s svojimi somišljeniki za sestavo novega kabineta. V zvezi s temi spremembami so bile takoj izvršene v Sofiji in drugod tudi neke aretacije. Kakšen bo nadaljnji razvoj, zaenkrat še ni mogoče točno ugotoviti. SOFIJA, 23. januarja. Vojni minister general Petko Zlatev je prišel o polnoči znova na dvor in izročil kralju Borisu v potrditev listo nove vlade. Ko je ob pol ene zapustil dvor, je Zlatev izjavil novinarjem, da je nova vlada že sestavljena in potrjena. Tvorijo jo: ministrski predsednik in vojni minister general Petko Zlatev, notranji minister polkovnik Krun K o 1 e v, zunanji minister prof. M o letov, pravosodni in začasni finančni minister dr. K a 1 e 11 d a r o, prosvetni mi nister general R a d e v, poljedelski mini- ster Javaki M i 1 o v. Po prečitanju liste je izjavil novi ministrski predsednik: »Nova vlada bo, kakor njena prednica, skrbela za uresničenje idej 19. maja. V notranji politiki bo njena skrb še bolj u-trditi državno avtoriteto. Vabim vse domovini zveste organizacije k sodelovanju za dobrobit države. V zunanji politiki ne bo nobenih sprememb. Bolgarija želi živeti z vsemi sosedi v miru in prijateljstvu. Nova vlada je prepričana da bodo obnovitvena dela na temelju načel 19. maja našla v sodelovanju ves narod, da se narodu in državi ustvari boljša bodočnost. SOFIJA, 23. januarja. Sinoči je pokli-cal novi premier Zlatev k sebi vse povelj nike vojaških oddelkov sofijske garnizije in jim dal potrebna navodila. Vse vojaštvo je strogo pripravljeno. Izigravanje koroških l!ow«nc9V PRITOŽBA KOROŠKE SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE PRED DRUŠTVOM NARODOV ODLOŽENA. ŽENEVA, 23. januarja. Kakor znano:, je 28. septembra lani vložil bivši koroški deželni poslanec dr. Franc Petek pri manjšinskem odboru Društva narodov pritožbo koroške slovenske narodne manjšine proti avstrijski vladi zaradi zatiranja koroških Slovencev in postopanja pri zadnjem ljudskem štetju 22. marca lani. Med tem pa, ko so se na sedanjem zasedanju sveta Društva narodov obravnavale vse manjšinske pritožbe, se je pritožba koroških Slovencev odgodila 'na prihodnje zasedanje. Izza kulis se je moglo izvedeti, da je to odgoditev dosegla Avstrija na pritisk svoje za-ščitnice Italije. Kakor izgleda, bi se pritožba koroških Slovencev sploh rada založila v miznicah manjšinskega odbora. Ako se bo hotelo to preprečiti, bo na vsak način potrebno, da se kdo za pritožbo zavzame. To bi bila v prvi vrsti dolžnost celokupne male antante, ker bi njena pomembnost zalegla vsaj toliko, kakor zavzemanje katere izmed velesil. na In bie j, ru se to tudi pogajala za uresničenje a£ih velikih diplomatskih načrtov, ki J bi sc zaključili z raznimi pakti. L ,a tudi Francija ne izjavlja več — a,cor še nedavno da je sploh načel-Proti izpolnitvi nemških zahtev; pra- no „!>■ da se je mogoče lotiti vprašanja tcri",-anja nem^Ke ^enakopravnosti šele in se Nemčija že vrne v Ženevo ( Pristop] k projektiranim paktom. V Cno Ila ]e vsa nespravljivost rran-i»._ . a in nemškega stališča. Šahovska ie prispela na r c m i s. Nemčija se Slavospev latinskemu bratstvu PARIZ, 23. januarja. Ob priliki manifestacije Latinske unije v Toulouseu je govoril tudi bivši predsednik francoske republike Doumergue, ki je dejal, da mora ostati rimski sporazum vedno v veljavi, ker sta Francija in Italija članici iste družine, ki mora izvršiti veliko skupno delo. Ta pakt je za ohranitev rimske in latinske unije popolnoma naraven, ker bi razpad te zveze pomenil za ves svet nepopravljivo škodo. (?) Mimo tega je fran-cosko-italijansko prijateljstvo garancija miru v Evropi. Plebiscit za ECIafpeeta? LONDON, 23. januarja. »Dally Ex-press« razpravlja v uvodniku o Klaj-nedi in dokazuje, da je Klajpeda s svo jim avtonomnim ozemljem nemška že od časa ustanovitve nemških križarjev. List pravi, da bi Anglija gotovo podpirala Nemčijo« ako bi zahtevala tudi za Klajpedo plebiscit. Akcija 'Sra Vr ^e. ako ustrežejo njeni zahtevi, Fram ^ na ustreže njeni zahtevi, ako se — , vrne. Popoln remis! Tako ni mogoče da-(lje; pričeti bo treba novo igro. Aranžer *c hoče biti London. Mn bo uspelo? ! Kdaj in kako ne vemo, vemo pa eno: da bo naposled prav gotovo dosegla Nemčija to, da bo nasiala v versajlleski mirovni pogodbi še večja razpoka. Počasi, a sigurno se Nemčija osvobojnje I posledic poraza. -r. za plebiscit v Klajpedi se propagira pa tudi po nemških listih, ki imenujejo to ozemlje »vzhodno Posaarje«. Heimwehr za Habsburžane DUNAJ, 23. januarja. V nedeljo je bila konferenca voditelj Heimwehra, na kateri je imel knez Starhemberg ve lik programatičen govor. V tem govoru se je Starhemberg dotaknil tudi habsburškega vprašanja ter dejal med ostalim: »Habsburško vprašanje je za Avstrijo največjega pomena. Samo Habsburžani bodo lahko utrdili mir v srednji Evropi in ga tudi ohranili. Vendar habsburško vprašanje sedaj še ni aktuelno, ko pa postane, ga bo rešila Heinrvvehr, ne legitimisti.« HERRIOTOVO PRIZNANJE. NEW-YORK, 2.3., januarja. Francoski minister Herriot je objavil v Hearstovem tisku daljši članek o političnem položaju v Evropi. V njem se bavi največ s prizadevanji' Italije za zagotovitev avstrijske neodvisnost in pravi, da se bo Italija samo takrat čutila varno, kadar bo neodvisnost Avstrije res popolnoma zagotovljena. Vprašanje neodvisnosti Avstrije je bil glavni predmet razprav rimskega sestanka. Za vsa ostala vprašanja se Italija ni toliko brigala, zato je tudi dosegla popoln uspeh. Francija je tudi proti svojim interesom ugodila Italiji, samo da zagotovi mir. REKONSTRUKCIJA NEMŠKE VLADE. BERLIN, 23. januarja. Po zatrdilih iz vladnih krogov se pripravlja v Nemčiji dalekosežna rekonstrukcija vlade. Predvsem postane dr. Schdcht finančni minister z velikim uplivom na vsa gospodarska ministrstva sploh. Mimo tega bi postal dr. Hugenberg Schachtov pomočnik in bi mu pripadale zlasti agrarno-po-litične zadeve. Ako se to res zgodi, pomeni, da se je Hitler vdal uplivmn državne vojske in konservativnih krogov mi je zato treba pričakovati velikih sprememb tako v nemški notranji kakor tud’ zunanji politiki. BECK BO GOVORIL. VARŠAVA, 23. januarja. Zunanji mi nister Beck je po vrnitvi iz Ženeve sklenil, da bo imel 25. t. m. v zunanjepolitičnem odboru senata ekspoze o zunanjepolitičnem položaju, zlasti pa z ozirom na zadnja pogajanja v Ženevi. Ob tej priliki bo tudi določil končno stališče Poljske do vzhodnega pakta. GORING OBIŠČE poljsko. I PARIZ. 23. januarja. »Matin« poro-;ča, da bo nemški minister Goring v i kratkem uradno obiskal Varšavo. jPilsudskem v Belvederu. Sprejet bo tudi pri voditelju maršalu NOV STRAH NA DUNAJU. DUNAJ, 23. januarja. Na tukajšnjem ■ nemškem poslaništvu je položena knji ga za vpis čestitk k zmagi v Posaar-ju. Avstrijska oblastva so pa obdala poslaništvo s kordonom policije in puste k podpisu le uradne zastopnike, ker se boje, da bi se sicer to čestitanje lahko spremenilo v »plebiscit« Avstrijcev za Nemčijo. NOVE ARETACIJE V AVSTRIJI. DUNAJ, 23. januarja. Na Gornjem Avstrijskem so aretirali znova 3 voditelje narodnih socialistov, ki so imeli vsak po 200 članov napadalnih oddelkov. Pri njih so našli tudi sezname članov. ABESINIJA SE PRIPRAVLJA. RIM, 23. januarja. Tukajšnji listi poročajo iz Djibutija, da je postal abesinski vojni minister llu Babor ras Mula Cliieta. V Adis Abebo pa je prišla švedska vojaška misija, ki bo prevzela vodstvo tamkajšnje vojaške šole. Misijo tvorijo stotnik in 4 podporočniki. Stran 2, Mariborski »Več er n Ik« Jutra. V Mariboru, dne 23. I. 1935. Dnevne vesti Mariborski hoteli, restavracije, kavarne in gostilne Vzporedno z razvojem in napredkom tujskega prometa v našem mestu so se ,v zadnjem času modernizirale tudi mari borske restavracije, kavarne, gostilne in hoteli. Znan je Maribor po svojih udobnih kavarnah in so le redka manjša mesta, ki bi se lahko postavljala s tako lepimi hotelskimi dvoranami, kakor prav Maribor. Iz poročila, ki ga je podal tajnik mariborskega Združenja gostilniških podjetij na ponedeijskem občnem zboru posnemamo, da šteje združenje 137 članov, od teh 81 članic. Zretežno večino gostilniških podjetij imajo v Mariboru v rokah zakonske in nezakonske polovice. Obrt pa je lani izvrševalo 128 članov, dočim je ostalih 9 oddalo svoje Iokaie v najem ali pa jih opustilo. Nova koncesija ni bila lani nobena podeljena. Po številu ima Maribor 87 gostiln, 7 restavracij, 14 bufettov, l hotel, 2 pre-nočevališči, 1 krčmo, 8 kavarn, 4 hotele z restavracijo, 1 avtomatični bufet, 2 kavarni z restavracijo in l gostilno s ka varno. V vseh omenjenih podjetjih je bi- lo lani zaposlenih 58 natakarjev, 54 natakaric, 17 učencev, 2 učenki, 1 kuharski vajenec, 38 kuharic, 1 kuhar, 1 slaščičar, 2 portirja, 16 blagajničark, 3 poslo-vodkinje in 6 poslovodja. Skupno torej 194 moči. Iztočili pa so lani mariborski »birti« 14.850 lil vina, 3.543 hi piva in 793 lil žganja. V kratkem pa bo otvor-jena nova Guštinova restavracija in kavarna in se bo torej število pomnožilo za bno restavracijo s kavarno. Glede policijske ure so imeli doslej mariborski gostilničarji in kavarnarji, ka kor tudi hotelirji in restavraterji precej težav. Ni minil dan, da ne bi imeli na policiji zabeležene prijave o prekoračenju policijske ure, kar je za gostilničar je neprijetna zadeva, ker morajo plačati precejšnjo kazen. Stopila pa bo v veljavo nova naredba, po kateri bodo morali no siti vse posledice prepovedanega prekoračenje policijske ure gosti sami. In prav je tako, saj so prav gostje tisti, ki nočejo iz lokalov, čeprav to v čestih primerih gostilničarju ni po volji. Lepote in krasote francoske riviere * Predavanje Francozinje ge. Anthoine. — Od Port Crosa do Mentona. V ponedeljek zvečer je bilo v dvorani prejšnjega kina »Apolo« skioptično predavanje, ki sta ga skupno organizirala mariborska Ljudska univerza in mariborski Francoski krožek. Predavala je odlična francoska javna delavka ga. Tli. Anthoine, ki jo je pred pričetkom predavanja prisrčno pozdravil v francoščini v imenu Francoskega krožka in Ljudske univerze prof. Gasparin. V svojih izvajanjih je. omenjal trdne prijateljske veze, ki družijo francoski in jugoslovanski narod. Predavateljica se je za iskreno topli pozdrav najprej ljubeznivo zahvalila ter se v občutenih besedah spomnila pod lega marsejskega zločina, ki je globoko presunil srce in dušo francoskega naroda. V svojem predavanju je predavateljica orisala in s skioptičnimi slikami pokazala vso dražestno naravno lepoto, s katero je obsula in oblagodarila priroda takozvano francosko riviero. Številno navzoče poslušalce je popeljala od Port Crosa na otočja lle de Porquerollos, Ilest d’Hyeres, Me d’Levant, potem na krasna kopališča Tropez, Frejus, Cannes ter Nico, ki je čarovito središče tega prelestnega koščka francoskega sveta. Potem še Monte Carlo, mesto tolikih sreč in nesreč, Monaco, Villefranche in končno Menton, mesto sanj in tajinstvene privlač nosti. Na jasno izdelanih skioptičnih slikah so se vrstili parki, plaže, letovišča ter izredno lepi prirodni momenti, ki privabljajo vsako leto v ta košček zemlje nešteto letoviščarjev in gostov iz vseh delov Evrope ter ostalih celin. Predavanje so posetili številni prijatelji francoskega jezika in kulture, ki so dvorano čisto napolnili ter odlično predavateljico nagradili s toplim in živahnim aplavzom ter pritrjevanjem. ru pa bo zapel pod taktirko vsem že znanegat mojstra g. prof. Mirka komorni moški zbor pet krasnih pesmi, za ta večer nalašč izbranih. Sodelovali bodo solisti gg. B. Sancin, A. Živko, A. Faganeli in F. Neralič. Tem bo sledil naš, s svojo eksaktnostjo in finim predvajanjem znani mešani zbor mariborske Glasbene Ma lice pod vodstvom uglednega vodje g. M. Kozine. Le tri točke ima zbor na sporedu in se konča s himno sv. Save. Že samo imena naših priznanih umetnikov in mojstrov nam zagotavljajo, da bo letošnja prireditev daleč nadkriljevala vse prireditve prejšnjih let in bo to res komorni večer, poln užitka, kakoršnih Maribor tako potrebuje. Iz prijaznosti je posodil klavir g. J. Brandl, imejiteij znane tvrdke klavirjev v Mariboru. Vstopnice so cenjenemu občinstvu že sedaj na razpolago pri g. Zlati Brišnikovi v Slovenski ulici. nih fondih, najetje velikega notranjega investicijskega posojila za izvedbo velikih javnih del; ukinitev obdavčenja delavcev s kulukom itd. Resolucije bodo predložene vsem merodajnim činiteljem. Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda zaradi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnoigih pojavov bolezni. »Franz Joselova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz sodne razpravne dvorane. Dodatno k našemu poročilu, da je ukazal predsed nik ob priliki neke razprave izprazniti razpravno dvorano, objavljamo še nekatere podrobnosti tega dogodka. Zadnje čase je poslušalo kazenske razprave izredno veliko poslušalcev. Sodišče je bilo prepričano, da je med njimi tudi nekaj temnih elementov. Zaradi tega je predsednik senata, okrožni sodnik g. dr. Tom bak zaprosil policijo, naj bi perlustrirala vse poslušalce. To se je zgodilo in je polie ja vjela nekaj sumljivih »ptičkov«. Plešec, ali beloglavi jastreb, ki meri z razprtimi krili 2 metra 60 cm je bil nedavno ustreljen v Jergropoljih v Južni Srbiji, od koder ga je prejel naš mariborski zoološki preparator g. Franc Walner ter ga nagačil. Plešec je jastreb, ki živi večinoma v Afriki, redkeje pa v južnih predelih Evrope. Kdor bi veliko ptico rad videl, naj se potrudi v Slovensko ulico 18. Znaten prispevek mariborskih rotarij-cev za pomožno akcijo. Rotary-klub v Mariboru je sklenil, da nakloni pomožni akciji mariborske mestne občine lepo darilo 4000 Din. Vodnikove knjige. Še nekaj kompletnih garnitur ima na razpolago knjigarna Tiskovne zadruge, Aleksandrova cesta 13. Članski sestanek Sokola Matice. Danes v sredo ob 20. uri bo v spodnji dvorani Narodnega doma članski sestanek, na ka tereni bo razgovor o občnem zboru, ki bo v četrtek 30. t. m. Udeležba je za vse članstvo obvezna. Ža zimski šport Zlasli v mrzlih zimskih dneh potrebuje vaša koža, da ne postane razpokana in raskava devoljno zaščito proti vremenu. Nadrgnite vsak večer pa tudi čez dan obraz in roke z N.®ea- nemo in oster zrak ne bo škodoval vaši koži, ki bo ostala mehka in voljna. Odkod ta učinek ? Od Euzerita ' Prav ta napravi Nivea-kremo tako učinkovito. Narodno g ^di Gajevčani so bili zbrani sredi vasi. od daleč so slišali petje Stonjčaoov, so se vedno bolj in bolj približevali. Med tem pa so se Malovaščani oborožili pet do glave z ročicami, koli, ježevimi in noži. Zavzeli so svoje postojanke, da pridejo fantje iz Stonjcev, ki tudi niso Mi praznih rok, saj so se zavedali, da nesejo svojo kožo na tehtnico. Pod oknom nekega dekleta so se ustavili Stonjčani. Prav v trenutku pa, ko je Potrkal na okno eden izmed njih, se je razlegel po vasi klic »hura«. Stonjčani so ostrmeli in že so jih obkolili domači fantje. Nekaj besed in bitka je bila napovedana, kapeli so nad glavami šibkejših Stonjča-n°v- koli in ročice, zabliskali so se noži. ^fonjčani se niso mogli postaviti v bran !n so se spustili v beg. Na kraju bitke, pa ie obležal z razbito glavo posestnikov Siti France Čuš, ki je bil v družbi Stomj-ča,nov. Hude poškodbe je dobil tudi njegov tovariš Jakob Kodrič. Čuša in Kodriča so še tisto noč prepeljali v bolnišnico, Kjer je nekaj dni nato Čuš podlegel srnrto 'tosnim poškodbam. Ko so orožniki pozneje zasliševali fante iz Male vasi in Gajevc, so ti priznali, ^a so se udeležili krvave bitke, nikdopa ®i hotel biti kriv tragične smrti mladega CuŠa. Dogovorili so se, da bo prevzel vso .krivdo nase neki Janez Svenšek, ki še ni bil nikoli kaznovan. Svenšek je sicer sprva fantom to obljubil, kmalu pa si je premislil in izdaj še svoje tri tovariše, Alojzija Janžekoviča in njegovega brata Martina ter Franca Fošnariča, ki so izdelali ves načrt in se tudi v bitki pokazali najbolj junaške. Vsi štirje Svenšek, oba Janžekoviča in Fošnarič so tudi pri današnji razpravi odločno zanikali, da bi bil kdo izmed njih udaril Čuša po glavi, toda zaslišane priče so jih težko obremenile. Sodišče je spoznalo vse štiri za krive in je obsodilo Janeza Svenška na 6 let in 2 meseca težke ječe, Martina Jan ž e k o v i č a na 5 let in 8 mesecev težke ječe, oba tudi na izguba častnih držav-! ljanskih pravic za dobo 3 let, Alojzija Janžekoviča in Franca F o š n a r i-ča pa vsakega na 5 let strogega zapora. Zanimiva je bila takoj nato druga obravnava. Na zatožni klopi sta sedela dva kaznjenca, od katerih je bil prvi 401etni delavec France Prah iz Slovenske Bistrice, ki presedeva daljšo kazen v moški kaznilnici, drugi pa 29letni delavec Štefan Čapla iz Kota pri Konjicah, ki presedeva krajšo kazen v mariborski jetnišnici. Greh pa, zaradi kater. sta se morala zagovarjati, sta storila že poprej, preden sta morala zaradi drugega greha po zasluženo plačilo. Obtožnica pravi, da je bil Prah oženjen in da se je za vsako ceno hotel znebiti svoje zakonske polovice. Ni pa našel teht nega vzroka, ker je bila njegova žena pridna in poštena. Zaradi Lize, s katero se je seznanil in ki ga je popolnoma ujela v svoje mreže, je storil nad svojo zakonsko ženo grd zločin. Svojega znanca, veliko let mlajšega Štefana Čaplo, je nahujskal in pregovoril, naj bi pred sodiščem, ko bo vložil predlog za ločitev zakona, pričal, da je neke noči spal pri njegovi že ni in da se je tisto noč med njima nekaj zgodilo, kar bi se zgoditi ne smelo. Čapla si je izmislil, ko je bil. zaslišan, celo storijo. Navedel je pred okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici, da je bil šel nekoč, ko je bil vojak, domov na dopust in da ga je prehitela noč. Potrkal je na okno Prahove žene, ker je vedel, da ne živita več skupaj. Prahova žena mu je odprla in sta nekaj časa kramljala pri mizi. Ko pa je legla v postelj, se ji je približal. Greh je bil storjen. To je Čapla pozneje pripovedoval na Prahovo prigovarjanje tudi drugim ljudem. Ni pa sitoril tega kar tako za lepo besedo. Prah je Čapli plačeval in phčc-val za jedačo in pijačo. Ker se je pa ločitveni proces precej časa zavlekel, se je tudi Čapla premislil. Nekega dne je povedal čisto resnico. Zadeva je prišla na uho orožnikom in sledila je prijava na mariborsko državno tožilstvo, ki je obtožilo Čaplo zaradi krivega pričevanja, Praha pa, ker je Čaplo nagovarjal h krivi prisegi. Pri današnji razpravi je Čapla odločno vztrajal pri svojih izpovedbah, ki jih je bil dal že orožnikom. Prah je sicer poskušal pobijati njegov zagovor, toda zaslišane priče so ga zelo obremenile. Obtožence sta branila odvetnika gg. dr. šnuderl in Miler. Sodišče je izreklo sodbo: Čapla 8 me secev strogega zapora, Prah pa oproščen. Obtoženca je branil odvetnik g. dr. Miihleisen. Obe razpravi je vodil okrožni sodnik g. dr. Tombak, prisednika sta bila okrož Zdravnik: Kašljajte! Bolnik: Ne morem gospod doktor, i ravno sem pojedel bonbon. PROIZVOD »UNION« ZAGREB na sodnika gg. dr. Kotnik in Kolšek. Obe obtožbi je zastopal državni tožilec dr. Dev. Ferdo Kar Is: 3 Spomini h narodnega in sokolskega življenja Najboljši in edini prijatelji so mi bili ^ duhovniki Slovenci iz okolice. V So-vinjaku, nepozabni mi župnik Lojze Je-.enc, rodom iz Škofje Loke, čigar sestra je bila v Sovinjaku poročena s posestnikom in poštarjem Antonom S!rotičem, ki bil zelo blag človek. Kolikokrat sta mi Poslala po mežnarju ali poštnem sin osed j^nega konja z lističem: »Pridi, imamo krst.« Zajahal sem in b'l med peto in še-st» Popoldan že tam. Kakšen krst bo tu. sem drugič in pozneje že naprej vedel. Dobra večerja in dobro zalivanje, govorance ter petje. Prišl' so vselei še dru-fi duhovni iz Vrha, Černič i. dr., ki jih Je seveda župnik Jelenc tudi povabii Posebno prijatelja sva si bila tudi s kuratom iz Černič, ki se je menda p