LIST DELAVCEV V VZGOJNOIZOBRAZEVALNIH ZAVODIH 1. . LJUBLJANA, 12, JANUARJA 1966 LETO XVII ST. 1 ANALIZIRATI PROBLEME SAMOUPRAVLJANJA V PRAKSI OD RAZPRAVLJANJ DO KONKRETNIH REŠITEV OB PROBLEMU DANAŠNJE MLADINE V 19. Številki Prosvetnega de- osemletno Solo. Za tiste, ki bi za- N droxiu samoupravljanja kaj samoupravljanje ni napre- nutno in politično aktualne na- za pospešen napredek . , . . ^ J ^ » _ ...... i t rv-i o l -7_ rvVi ’7Q m rvH orni m A šolstva lavca je bila objavljena razprava radi nekoliko manjše umske smo “ ^^“štirihlletih/odka? dovalVv notranji'delitvi ipd., loge konkretno in operativno iz- sploh za modernizacijo šolstva tov. Jožice Zoroja s sestanka ob- zmogljivost!, slabega zdravja ali družbeni sistem začel zakaj se javljajo tu in tam ano- vaja v svojih delovnih orgamza- ipd., Naj omenimo v tej zvezi tinskega aktiva komunistov - drugih vzrokov ne mogli končati »e je ta družbem »stem zacei zaKaj^sej^ j^jo ^ Cijah; to je dolžnost predvsem težnje prav v prosveti, da bi se prosvetnih mnenja, pomisleki de kritika so ________eu »n1;,* »vtCSi Ur srsss ssejt« dn" kritika so predvideli še dodatni dve leti. Za lovnih organizacijah družbenih organizacijah); ah je^jieurejeiK) služb in del^vceVj ki so na svo- niča v okviru ene občineLčeš da ....... ..... ^ ________ _____ ...______ družbenih organizacijah); ^ „„ ___> taki^S strin jamo* vsU prestop v šole II. stopnje oz. v služb, dosegli neke rezultate; pri financiranje v teh službah vzrok, jem deiovn|m mestu nagrajeni bi bila s tem močnejša, vplivnej- ki imamo kot poklicni vzgojitelji poklicne šole smo brezpogojno tem so imeli sindikati dostikrat da so npr. v šolstvu sestavljeni za to! Dolžnost sindikata je pred- ša, da bi laže dosegala uvelj avali družbeni delavci boljši pre- postavili zahtevo: končana osem- pi.av odločujočo vlogo. Zdi se, da pravilniki o delitvi dohodka in vsem, da ustvari ugodne politič- Ijanje svojih zahtev in sploh la- gled nad stanjem na učno-vzgoj- letka. Vodila nas je želja: vsi dr- je zdaj išel čas ko bo potrebno osebnih dohodkov obležali v pre- ne in medsebojne pogoje v od- že »branila« svoje pravice Tu- srvsu-sssr« Estera rsJrrsr« nM^svetlT^^ktivo \wori- W ^^nSre^kpt^sJm^av- so že prišli posamezni delovni ko- na potek vsakdanjega življenja usklajujePsvoje interese z druž- za tistega, ki to stvarnost razu- md že vS let ^ sestankih in Ijalci dobro Usposobljeni za svoje lektivi v razvijanju samouprav- v teh zavodih? benimi interesi> izraženimi v me, nimajo nobenega pomena pišemo v časopisju. Gotovo je to- naloge, dolžnosti in pravice- nega mehanizma, in te rezultate Treba pa je znova ugotoviti, sklepih oblastnih in družbenih vec. rei da so neljuba'dejstva o pre- Onim, ki šolanje nadaljujejo, naj analizirati ter potegniti ustrezne da so bile sindikalne organizacije organov ter ustave, to se pravi. Naj omenimo še eno stvar. V . . . v. i__x___ c-rvU/Iimo __........................................... . , da. na. t,pi nsnnvi izffra.nnp Sistem monei.Votofl cinHilralm’ rvvHmvmVi Z mnenji tov. Zoroje se v industnjskih središčih je odsto- Doslej smo veliko govorili (in tu- da so se ukvarjale celo s posa- izogibati prakticizma, preveč kon- več”dela kot v" preteklosti, kajti vsem in povsem strinjam. Mislim tek večji, na podeželju manj i. dj pisaij) 0 samoupravljanju, to- meznimi členi ipd, namesto da kre^ne operativne angažiranosti, samo sindikalna podružnica je pa, da ni dovolj, da smo slišali in Vzroki _razlik_so jasni: stevucm da vse tQ jg bilo po ve5ini dokaj bi bil sindikat iniciator razgovo- ki jemije vodstvom sindikalnih lahko politični temelj samouprav- «?!ssaw3£ Predana da vodiP^k lahko delo; da. mehanizem dejansko zaživel v imajo zanje tudi materialne m prisluhniti deiovnim ijudem. Ce ko smdikalna podružnica m nje- reševanju omenjenih problemov jejo tudi ve6 možnosti za strokov- delovnih organizacijah dmzben* S^akm ^aSrev^dikalna Podružnica doseže, da koiektil zna! upravljati in dejan- od Široke, poglobljen, ler ken- no inpopolnjevanje prMve.n.ge Z3e k»«»^= ^ ™fdoBnos“UlkS da tr, os”vm *. ** ««1» ■» ^ kretizirane diskusije (ustne ali v tisku) do enotno zastavljene in dolgotrajne akcije zato, da bi stvari kaj kmalu krenile v pozitivnejšo smer. S tem sestankom želim vzpodbuditi k razpravi vse prosvetne delavce, ki čutijo vsak dan pri svojem učno - vzgojnem delu, da mnoge stvari ne gredo v najboljšo smer in da ne bodo prinesle zaželenih uspehov, temveč nasprotno — negativne P®* (Nadaljevanje na 2. strani) STANOVANJSKI FOND — NOVA MATERIALNA OSNOVA ŠOLSTVA sko tudi upravljal. Zdaj samoupravljanja in nagrajevanja, TO0 dobiii splošni zakon o finan-je s tem svoje delo opravila pri ciranju izobraževanja in v krat-tej nalogi! ‘ kem še republiški zakon o finan- V delovnih organizacijah šol- ciranju šolstva, je spet čas da skih zavodov so sindikalne po- sindikalne podmznice v šolskih , v . , , kolektivih razvijejo široko disku- druzmce v zadnjih letih pokazale sijo o problemih št>lstva, o nje- veliko aktivnost prav pri vpra- govi mrežk 0 skladih, o uprav-šanjih neurejenega materialnega ijanju... Pri tem pa ne smejo položaja šolstva. Pri tem pa se je izgubiti izpred oči osnovnega dej- Zvezna skupščina je v zadnjem samo namensko, to se pravi iz- da bodo angažirali tudi svoja dostikrat obravnavanje te proble- stva, da je sindikat družbeno po- - , . , „ Casu Snrejela vrsto zakonov, ki ključno za zadovoljevanje stano- lastna sredstva za nadaljnjo sta- matike izrodilo v neplodno tarna- liticna organizacija, ki se bon za sledice ne le za mlade, ki sede rvKtavliaio v prihodnje stano- vanjskih potreb kolektiva. V pr- novanjsko graditev. Združevanje nje na,^ usodo šolstva in presvet- svoja idejna načela, klopeh šol I, ali H- stopnje, am- vanisko gospodarstvo na povsem vih štirih letih, do leta 1970, bodo sredstev iz skladov posameznih deiavcev, ker v njihovih de- Še beseda o našem listu pri u- ^ drugačno osnovo. Po doto&ilih teh delovne organizacije odvajale del deidvnih organizacij ter angazi- iovnih- kolektivih ni bilo perspek- vsem tem. V Prosvetnem delavcu dalje bi bite^av da bi o zakonov poštaja možnost, da bodo tako zbranih sredstev stanovanj- ranje sredstev tive, kako naj te probleme rešu- pogrešamo takih razprav in se- uP^iadiuvri ^ šSah tudi delovnč organizacije'v druž- skemu podjetju za regresiranje t^n ^^Lnnvani ia druai st i- jejo Ta dejstva so v marsičem davkov, ki bi načenjali probleme saJS« ar v zssjz 5tts!s,zxv& »**?&*> ,=»"■ l»»r«l - Lggrsgs Sr, ierTe pd^ er/el«: &~5.™haei.v»lh k.l.kti- tali tete obravnavanja ioldva kot Mb.«, tud, k,l«„ol KI bi pt- cialni delavci. Le-ti se dnevno n v katerib ^ stanovali njihovi nih organizacij za regresiranje vih. _ neke postranske veje in tudi na- šali o vprašanjih našega solstva, srečujejo s problema mladih lju- usl^žbenci na drugi strarii pa bo- stanarine v povprečju giblje med Nič manjša skrb, kot je _skrb čina obravnavanja prosvetnih de- kakor gledajo nanje člani smdi-di- z njihovo šolsko neuspešnost- dQ z ukini’tvijo 4-odstotHega pri- 20 in 35 Vo tistih sredstev, ki jim delovnih kolektivov za večanje lavcev v preteklosti. Tu je po- kalnih organizacij v vzgojno-izo- jo, ki često vodi v razne vrste spevka od bruto osebnih dohod- ostanejo v stanovanjskem skladu, stanovanjskih kapacitet, pa mo- trebn0) da sindikalne podružnice braževalnih zavodih. Naš list bi prestopništva ali vsaj, kar m JU kov ki se je Sedaj odvajal v bodo organizacijam ostala pre- ra postati skrb ob prehodu na detansko aktivirajo kolektive v moral, bolj kot doslej, spremljati manj nevarno — v resignacijo skiad za stanovanjsko izgradnjo, cejšnja sredstva, s katerimi bodo ekonomske najemnine, n vsem 7 t upravljavce ki se bodo oroblematiko samoupravljanja na (■r'aeale lniU svo- j-i_______+--težave, ker kljub določenim na- upravnih principov tudi v stano- zanimanjem smo spoznavah delo u^enc. s0 a^cij0 z veseljem in Zbrali smo knjige za slovenske otroke v Trstu V lanskih počitnicah so bili v Da bi zbližali ljubljanske otro-Radovljici na seminarju 'za film- ke s' tržaškimi, smo se na naši so akcijo izkoristili za razgovor o našem ^življu onstran meje. Prepričani da niso izpolnili svo- "™b delavcev v stanovanjih težave, ker kljub določenim na- upravnih principov tudi v stano- zanimanjem smo spozna »..t-!W-aJWJ2!S! •**«■ »-w ?re™žc"!a' Sir S,hprof™? p» paj z noi nove ski sinovi n'hčerami reševali mnoge CPtluvL h^ir^Mneliitn reševali za kar bodo moraje skrbeti od- splošnem »c » mu w>-e uveuu »o tnuidsaii cuv, uvE, bLnčke62 l^pHo Te ^Ireš^i Skor°S šolsl^kSkt^Ste- pTS^razrnS; S^T^sabo potrlbne "od/ovT- s?v°u, kjJTe slTemki ^rf^vse domačfh knjiž- Zssssttzssissi st- rsmsrssas: bdeli nad svojind otroki od prvih ^To^n^m teh »teno^rna ^ delovnim organizacijam, osta- daje delovnim organizacijam sku- venskih šolah. Tudi oni imajo let niihovega otroštva jim ustva- ™ ? P delovne kolektive do- ne Se vedno osnovno vprašanje paj z novimi kompetencami tudi precej težav pn svojem delu. Nji-JU. ,1in , ega ® J_ cvoiimi Posamezne delovne kolektive ao . . stanovaniske izgradnje nove skrbi in odgovornosti. V hovo pedagoško delo je prav go- ji topel, varen _dOTi^S; sv ^j^ bi li_ le-ti precejšnjo ^možnost, da 7a kaVhodn morale skrbeti od- splošnem se s tem veča materi- tovo zelo pomembno, saj ^vzga- učenci sb prinašali po eno, dve, jo razpravo, ki temelji na izkuš- k g skiada bi se morali v na- na sredstva in v enaki men tudi in z njo ei ni ah večletnega dela z mladino, čel ® držati principa. da bi za ta to> kako mteresirati posameznike, ter upravlja, želim torej vzpodbuditi k široki stanovanja ne razpisovali nate-razpravi, ki naj jasno, nepreten- faja za prodajo stanovanj (to po-denciozno prikaže situacijo, ka- samezni delovni kolektivi mno-kršno poznamo posamezniki, ki žično počenjajo), razen morda v delamo z mladino. Ob svojih tr- mejab svojega kolektiva. Prodaja ditvah pa nakažimo tudi realne stanovanj interesentom izven ko-rnožnosti za odpravo vseh nega- iektiva bi pomenila osiromašenje livnih ali neluspešnih činšteljev, šolskega stanovanjskega sklada, ki so prisotni v naših vzgojnih kj b{ imelo ob določenih kadrov-Prizadevanjih. skih spremembah zelo neprijetne posledice. Razprodaja določenih V Cem je KRIVDA SOLE? Stanovanj bi bila morda opravič- Ijiva samo v pnmeru, če bi se Navadno govorimo o treh či- za ^o zbrana sredstva lahko vlo-bitcljih vzgoje: domu, šoli in žila takoj v nakup novega sta-družbi. Prav pa je, da ne glede novanja, kar pa je v sedanjih ha ta običajni vrstni red^ začne p0gojih stanovanjske izgradnje vsa,kdo s kritiko pri sebi. Kot manj verjetno. Ob vsaki more-Prosvetni delavec čutim torej bitni prodaji stanovanja pa bo dolžnost, da začnem s kritičnimi nujno potrebno upoštevati: prvič Mnenji, ki Zadevajo šolo, čeprav revalorizacijo vrednosti stanova-ie ta v glavnem takšna, kakršno nja, drugič pa zbrana sredstva oblikuje družba. S tem pa seveda nameniti izključno za nadaljnjo hočem zmanjševati odgovornosti, stanovanjsko izgradnjo. Na ta na-ki Zadeva nsA same. — Odgovo- čin se dosedanji šolski stanovanj-r;mo si na vprašanje: kakšna je ski sklad ne bo zmanjšal in stano-organizacija, vsebina ■ in način vanjska problematika prosvetnih dela Šole z ozirom na mladino, ki delavcev bi se nazadnje pričela naj bo subjekt in ne objekt na- stabilizirati skupaj _s problemom Ših učno - vzgojnih prizadevanj? financiranja izobraževanja. Uvedli smo tok šolski sistem, ki Nemajhen pomen za reševanje naj bi dal vsem mladim ljudem stanovanjske problematike v sol-enake možnosti za dosego dolo- stcih kolektivih ima ukinitev 4-čene izobrazbe in priučitve neke- odstotnega prispevka na brutto Pa poklica. Sklenili sipo, naj vsi osebni dohodek. Kolektivom bo mladi državljani po možnosti v na ta način ostala določena vso-osmih letih končajo obvezno ta, ki jo bodo lahko uporabljali V. P. Trstu še vedno dovolj močna. Osnovna šola v Cerovljah pri Trstu. (Iz albuma, ki ga je poslal osnovni šoli Zvonka Runka v Ljubljani »v spomin in zahvalo« Sindikat slovenske šole v Trstu) je priložil knjigi pisemce za neznanega - učenca- v Trstu, ali pa so razredni kolektivi pisali skupna pisma, namenjena razredom iste stopnje. Zbrali smo okrog 1300 knjig in nekaj kompletnih letnikov Cicibana, Pionirja in Kurirčka. Sindikat slovenskih učiteljev v Trstu je imel z razdelitvij'o in razvrščanjem knjig kar precej dela. Knjige so dobile osnovne šole in nižje gimnazije. Slovenski pedagogi v Trstu so nam v zahvalo za izvedeno akcijo, ki jih je zelo iznenadila, lani v septembru poslali lepo urejen alburn.slik, ki kažejo zaključne šolske proslave, razstave ročnih del na različnih tržaških šolah in slike 21. šolskih poslopij, v katerih se vzgajajo in izobražujejo slovenski otroci. Naša akcija, je uspela predvsem v tem, ker smo povezali tržaško mladino z našimi pionirji in mladinci, saj si mnogi še dopisujejo, nekateri pa so se že ceio obiskali. Podobno se je kolektiv naše , šole povezal, s slovenskimi pedagogi v Trstu. Razmišljamo pa še o nadaljnjem poglobljenem sodelovanju. Za kolektiv osnovne šole Zvonka Runka, Ljubljana-Šiška: Majda Lenič IZ REZULTATOV ANKETE IN TESTIRANJ NA TEHNIŠKI SOLI ZA STROJNO STROKO V LJUBLJANI IZ DRUGIH REPUBLIK Kaj je s sprejemnimi izpiti? šolski kolektivi in izvajanje Ljubljanski zavod za zaposlo- zaključek, da starši s slabšimi vanje delavcev je junija 1964 so- stanovanjskimi razmerami, ki so deloval pri sprejemnih izpitih na ponavadi tudi Tehniški šoli za strojno stroko v Ljubljani. Zakaj? Predvsem, da^bi šoli pomagal do objektiv-nejših sprejemnih meril, navsezadnje pa tudi, ker se je zavodu tako ponudila priložnost za raziskovanje zahtevnosti šole in nekaterih-drugih problemov, pomembnih za vise, ki se ukvarjajo s poklicnim usmerjanjem. Kandidate so testirali $ štirimi testi (s banskih in prostorskih' odnosov, testom računanja iz serije D. A. rani, sicer slabše situi-pošiljajo svoje otroke na- prej v šolo le tedaj, če imajo dober šolski uspeh. Navidezno je »paradoksalno’«, d. imajo kandidati s slabšimi domačimi razmerami na splošno boljši šolski uspeh kot ostali. To torej pomeni, da lahko šola pričakuje pri slabo situiranih kandidatih (s podeželja ipd.) boljše sposobnosti kot la pri Sprejemu kandidatov premalo pozornosti predvsem njihovemu šolskemu uspehu iz ma-temaitike v osnovni šoli. No, sicer pa bodjo z raziskavami na tem področju še nadaljevali, pri čemer bo treba vključiti kot merilo tudi uspeh v poklicu. Zavod za zaposlovanje delavcev v Ljubljani je po tem testiranju (opravil ga je 1. 1964, analiza pa je bila zgotovljena pred kratkim) testiral lani na gospodarske reforme Prizadevanja sarajevskih pro- delovnih mestih. Povsem dru-svetnih delavcev v okviru izva- gače pa je s pomočniki upravi-janja gospodarske reforme se teljev; le-ti so pravo strokovno odražajo v velikem številu sej osebje, učitelji, ki lahko pouču-in sestankov, ki jih sklicujejo jejo nekatere (svoje) predmete v šolski kolektivi, sindikalne orga- razredih, nizacije, zveza komunistov in Akcija — ------- — pri mestnih, dobro situiranih . , . testi presojanja me- ipd. in bi torej morali imeti prvi 'sp^ejemi11ern 23 elektroteh pri sprejemu prednost! Zanimiv je tudi odgovor T. ter s testom D—48), ob tej pri- vprašanje, ali je kandidat imel ložnosti pa so jih tudi anketirali, da bi ugotovili dtemače razmere kandidatov ter okoliščine njihovega šolanja. Najprej torej, kaj je pokazala anketa. Prvi faktor šolskega uspeha, ki so ga ugotavljali, je pot v šolo, pri čemer jim je bil za merilo čas, ki ga porabi učenec za to pot. Ugotovili so, da v mestnem območju ni nikogar, ki bi imel do šole več kot dve uri, v kmečkem pa je takih učencev kar 14 odstotkov! Naj to pomeni, da je kakšna izrazita zveza med trajanjem poti v šolo in šolskim uspehom? Ni je! Zdi se celo, da imajo učenci, ki so bolj oddalje- v osnovni šoli vse predmete. Dejstvo je, da na mestnih območjih takih kandidatov, ki ne niško šolo. Njegovi strokovnjaki menijo, da bi bilo treba s tem nadaljevati tudi v naslednjih letih, kajti tako bi dosegli Sistematično proučevanje in izpopolnjevanje sprejemnih kriterijev na iskanja notranjih rezerv v šolstvu je na območju BiH v polnem teku. Gotovo pa pa je, da je ne bo mogoče izvesti v letošnjem šolskem letu, druge organizacije. In vprašanja, ki jim posvečajo v šolah največ jo pozornost? Delovna mesta tajnikov, pomočnikov upraviteljev itd. Bistveno je pravzaprav čeprav je mogoče začeti izvajati __________ ________ vprašanje strokovnosti teh uSluž- precej stvari. Tako se je pokazalo jjke deia bolj ali manj nove in bencev in kakšne so možnosti, kot zelo učinkovito na primer da bi le-ti opravljali tudi do pol- združevanje manjših šol z večji-nilno delo v razredih. mi, združevanje administrativnih Dejstvo je, da nimajo tajniki služb itd. Vprašanje odvečnega Sanj v zvezi z reformo v prosvetnih in znanstveno raziskovalnih ustanovah. V novih pogojih se je precej spremenila tudi vloga sodelovanja družine s šolo. Pogostejši so roditeljski sestanki, ustanovili So komisije za razna vprašanja: vzgojne zanemarjenosti, socialnih razmer v družini, za dodatno pomoč slabšim učencem itd. Lahko rečemo, da so vse te ob- bi imeli v osnovni šoli vseh pred- drugostopenjskih šolah — ker pa nekaterih šol niti srednje stro- števila prosvetnih delavcev (ne metov, skorajda ni, mfedtem ko jih je na okoliških območjih 22 odstotkov, na podeželskih pa celo 30 odstotkov. In še: skoraj polovica kandidatov — in med njimi je bilo več takih, ki imajo boljši šolski uspeh — je vsaj enkrat menjala osnovno šolo. Med ostalimi anketnimi vprašanji velja opozoriti še na dvoje. Najprej na to, da je 2IV0 kandidatov pred vpisom v šolo obiskalo poklicno posvetovalnico (zato bi bili podatki poklicnih sodelujejo' pri tem še nekateri drugi zavodi in podjetja, se bodo morali najprej dogovoriti o skupnih raziskavah. M. K. ni od šole, zaradi tega celo neko- svetovalcev zelo dragoceno gra-liko boljši uspeh — toda to je le divo pri sprejemu) in drugo — videz. Anketa je namreč ugoto- da ima 17"/o kandidatov že zago-vila, da je že med tistimi dijaki, tovljeno štipendijo, ki imajo do šole več kot pol ure, Tisti del elaborata, ki govori le 19 odstotkov prav dobrih in o analizi kandidatov po šolskem odličnih, med ostalimi pa 35 od- uspehu, rezultatu sprejemnih iz-stotkov, pitov in rezultatov testov, opo- Ali ima kandidat doma lastno zarja, da je umska raven kandi-soho za učenje? — to naj bi bil datov v splošnem na ravni viso-drugi faktor šolskega uspeha. U- kega povprečja, pri čemer ni po-gotovitev ankete: na strogo me- sebno velikih razlik med delav-stnih območjih ima lastno sobo skimi in uslužbenskimi otroki — več kandidatov kot na okoliških; če pa so, so bolj v prid drugim. kovne izobrazbe in niso učitelji, le na območju Sarajeva, temveč zato jih je težko vključiti v delo tudi v Banja Luki, Mostarju, v razredu, kjer bi bili veliko Zenici in Doboju), bo rešila upo-bolj potrebni kot na sedanjih kojitev tistih prosvetnih delavcev, ki imajo že dovolj službenih let. Prosvetni delavci so razumeli vlogo in pomen reforme na področju vzgoje in izobraževanja mladih generacij v pravem pomenu besede. Organizacije ZK, sindikalne in mladinske organizacije v šolah na območju BiH so vključile v svoj delovni načrt idejno političnega izgrajevanja tudi tematiko o reševanju vpra- so v obdobju reforme zelo važne in koristne. Organi uprave v občini — posebno pa služba, ki se ukvarja z vprašanji izobraževanja in kulture, prav tako pomagajo — v zvezi z reformnimi prizadevanji — šoli pri vrsti vprašanj. Razumljivo je, da ne gre za vprašanje odkrivanja odvečne delovne sile, temveč za to, kako pravilno organizirati delo, usmeriti pouk, poskrbeti za šolski prostor in učila... Prosvetni delavci v Sarajevu pa tudi v drugih mestih menijo, da bo prav izvajanje reforme velika pomoč pri odstranjevanju vsega, kar je v šoli slabo. Božo Blažič pomanjkanje lastne sobe vpliva bolj neugodno kot pa ugodno na šolski uspeh. Za obe anketni vprašanji velja HCEamca LJUBLJANA. TRDINOVA TEL. 111-S42 Za prosvetne delavec, dijake In študente h vseh krajev Slovenije smo pripravili 1-dnevne avtobusne izlete po znižanih cenah • NA OGLED DRSALNE REVIJE V CELOVCU — združeno z ogledom zgodovinskih in kulturnih znamenitosti Slovenske Koroške v času od 3. do 20, februarja 1986, rok prijav je 20. januar 1966. Zahtevajte programe In informacije v poslovalnici PUTNUtA v Ljubljani, Trdinova 3, te! 311 542. Programe poSljemo tudi pn pošti. Šolska vodstva, profesorji, učitelji, pripravite za svoje dijake jep In zanimiv Izlet! V okviru analize sprejema kandidatov je zanimivo vedeti, ali imajo tifeti kandidati, ki so bili v poklicni svetovalnici, kaj več možnosti za sprejem. Podatki tega ne potrjujejo, to pa pomeni, da bi bila potrebna večja kontrola poklicnega svetovanja sploh. Ob vsem tem je najpomembnejše, kakšna so predvidevanja šolskega uspeha sprejetih kandidatov na osnovi sprejemnih in drugih meril ter ocen prvega letnika. Izmed meril predvidevanja so bila uspešna: šolski uspeh v osnovni šoli, uspeh iz matemati- v Strunjanu, so člani ke, rezultat testa presojanja me- zbora z neokrnjeno Učenci IV. razreda posebne osnovne šole za duševno prizadete na novoletni prireditvi v prostorih zavoda v Strunjanu Delo pedagoških komisij in socialnih delavcev v šolah Na območju štirih mestnih ob- več teh komisij dela prav na čin v Sarajevu je 85 gimnazij in osemletkah. srednjih strokovnih šol, osnovnih Ti ukrepi so navdušili veliko šol ter šol za učence v gospodar- število staršev in skrbnikov, ki so stvu. Glede na frekvenco dijakov sami spoznali, da so ti činitelji Novoletna prireditev na posebni osnovni šoli v Strunjanu Kljub temu, da tri obalne Po skrbno pripravljenem pr6-občine še niso našle skupnega gramu, v katerega so vložili jezika pri rešitvi problema o uki- učenci, kakor tudi člana pedagoš-nitvi oziroma o nadaljnjem ob- kega zbora, veliko truda, je De-stoju posebne osnovne šole pri dek Mraz obdaril vseh stoenajst vzgojnem zavodu Elvire Vatovec otrok, ki obiskujejo posebno so nekatere prenatrpane, druge pa ne. Dejstvo je, da se skrb za vzgojno-izobraževalno dejavnost pojavlja iz leta v leto kot aktualno in pomembno vprašaije. Izo- v šolah bistveni in pomembni. Prav te dni kroži po Sarajevu anketa, ki jo je pripravil center za socialno delo, odgovorila pa naj bi na vprašanje, koliko otrok hanskdh odnosov in rezultat testa računanja. Za vsa osala merila se je izkazalo, da so neustrezna. Posebej pa velja poudariti, da so se pokazali za neustrezne tudi rezultati sprejemnega izpita, ki so bili doslej glavno, če ne celo edino merilo sprejema.' Rezultati vzbujajo torej resne pomisleke o upravičenosti sprejemnega izpita, kakršen Je v navadi danes, obenem pa se je izkazalo, da je šolski uspeh iz osnovne šole že sam po sebi najboljše merilo. Velja pa tudi povedati, da posveča šo- prizadevnostjo pripravili svojim lepimi darili. v redu, vprašanja vzgoje pa so še vedno povezana z določenimi težavami. Ce upoštevamo, da prihaja V mestne šole vsako leto več otrok iz vasi in da je med njimi veliko takih, ki imajo določene negativne delovne navade, je potrebno učinkovito delo pri prevzgajanju osnovno šolo iz vseh občin nek- Učitelji so včasih resnično nemoč-danjega koprskega okraja, z ni, zato jim je potreben širši krog braževalna plat je kolikor toliko obiskuje razne šole in katerim je potrebna pomoč s prevzgojo. Velika večina razrednikov opozarja na rednih roditeljskih sestankih starše slabih otrok na napake, kasneje pa se ti otroci vključujejo v delo posvetovalnic na šolah, katerih pobudnik je pedagoška komisija. Družbeno politične organizacije (posebno Zveza mladine in Socialistična zveza) pozdravljajo oziroma gojencem kar praznovanje novoletne učencem najlepše jelke. Praznovanje je bilo 28. decembra v prostorih zavoda. Dvorano, v kateri so učenci nastopali, so okrasili učenci sami. Vse okraske za jelko in stene so izdelali sami v svojih interesnih krožkih. Že dopoldne pa so učenci svojim razrednikom voščili vesele praznike ter jim podarili lično izdelane košarice — delo učencev višjih razredov. Medtem ko so se učenci ožar- tičnih in javnih delavcev. sodelavcev iz vrst družbeno poli- prizadevanja prosvetnih delavcev jenih lic gnetli okrog novoletne jelke, so njihovi učitelji v svojih srcih nosili veliko novoletno željo: da bi se vprašanje zavoda rešilo v korist 111 duševno pri- v Sarajevu, ki teže k temu. da bi Mnogi izmed kolektivov šara- bilo čimmanj otrok izven rednega jevskih šol so doslej poskušali in učnega procesa, na ulici, na trgu. poskušajo reševati vprašanja Storili so vse, da bi zmanjšali to vzgojne zapuščenosti, zanemarje- število na minimum, nosti, slabega učenja in delin- Tudi razredne skupnosti opo- zadetih otrok, ki so v zavodu kventnosti s pomočjo pedagoških zarjajo na svojih sestankih, ki se našli svoj drugi dom in da bi se nemoteno nadaljevala dvanajstletna tradicija učnovzgojne dejavnosti na tej posebni osnovni šoli, ki je edina tovrstna šola internatskega tipa na obenem območju. Stefatnija Cvitan komisij, ki so jih ob začetku šolskega leta ustanovili pri šolah ter s pomočjo socialnih delavcev. Te komisije so sestavljene iz določenega števila sodelavcev. Med le-temi so starši, ki imajo smisel in nagnenje za vzgojo otrok. Naj- jih obvezno udeležujejo člani pedagoške komisije, na delo posameznih učencev. Mimo teh dejavnosti v okviru šole pa obiskujejo člani pedagoške komisije tudi družine otrok na območju, kjer je določena šola. OB PROBLEMU DANAŠNJE MLADINE (Nadaljevanje s 1. strani) kadra; boljše opremljajo šole za praktični pouk, omogočajo šolarjem ekskurzije, oglede razstav, muzejev itd. Takih pogojev šolanja verjetno učenci vseh podeželskih šol nimajo, čeprav jim je uspelo zadržati strokovno zelo sposobne učitelje, ki s pravim pedagoškim entuziazmom vztrajajo v nič kaj zavidljivih službenih pogojih. — Moramo si odgovoriti, zakaj 40 % mladine ne konča osemletne obveznosti in kaj se potem zgodi s to mladino, ki po naši zakonodaji nima druge možnosti, kot da se zaposli kot nekvalificirana delovna sila ali pa — v najboljšem primeru — priučena. Zato pa je v zadnjih letih vedno manj možnosti. — Zakaj tako velik odstotek otrok ne konča osemletke? Vzrokov je več! Omenila bi le nekatere, ki jih osebno bolje poznaim. Osnovni vzrok je gotovo enak za vse šole: preobširen in prenatrpan učni program. Učitelji s strahom »natlačijo" posamezne tedne in ure z obilico učne snovi, ki jo je treba razdeliti iz letnega učnega načrta. 2e vnaprej vedo, da ne bo lahko obdelati vse preobsežne snovi, časa za utrjevanje, ponavljanje in praktično uporabo pa bo sploh komaj kaj. V takem »tempu« zadovoljivo sledijo le tisti učenci, ki so umsko povprečno dojemljivi, dovolj vztrajni in skrbni, da snov sproti predelujejo in si jo prisvajajo doma, ker starši vzpodbudno spremljajo otrokovo rast in morda tudi pomagajo z nasveti. Kjer vsega tega ni ali pa je premalo, »zašepa«. V redovalnici se vrste slabe ocene- Učiteljem je nerodno, nenehno so slabe volje zaradi številnih slabih redov. Kljub vsej priza- devnosti (morda je je ponekod res premalo) se čutijo prizadeti in nenehno krivi ali najmanj nezadovoljni s svojim delom. — Učenci, ki ne zmorejo presilnega tempa, začutijo najprej tesnobo. Nekaterim je hudo, ker iz tega ali dirugega vzroka ne morejo slediti zahtevam šole. Nekaj časa se morda še trudijo, počasi pa, ko doživljajo neuspeh za neuspehom, povsem odpovedo. Počutijo se bedne ob zavesti, da ne zmorejo tega kar večina sošolcev, navzven pa postanejo napadalni do sošolcev, arogantni do vzgojiteljev ali pa povsem apatični, kar je skoraj najhuje. — In kje je pravi vzrok takih posledic? Prosvetni organi, ki določajo predmetnike, ne organizirajo v zadovoljivem obdobju sestankov praktikov in teoretikov, da bi prišli do dobrih rešitev in takih, ki bi bile vzpodbudne za šolsko delo. Le-te naj bi zahtevale tako širino snovi, ki bi vsebovala najpotrebnejšo, življenjsko uporabno snov, ki bi bila tako poglobljena in utrjena, da bi postala resnična last vseh učencev. Tako pa ugotavljamo, da na eni strani učimo vse v mnogo preobširnih okvirjih, dejansko znanje pa je minimalno in premalo življenjsko- — Koliko kritike je že bilo na račun sprejemanja prehitro in premalo dodelanih rešitev, kjer niso bila upoštevana mnenja šolnikov —- praktikov. In sedaj spet sprejemamo spremenjen predmetnik nekaterih predmetov za osnovno šolo, Id ni bil tehtno obravnavan in obdelan in v katerem je spet premalo upoštevano mnenje praktikov. Nekateri predmeti so sicer pridobili tedensko kako uro, a tudi snov se je za najmanj toliko povečala. Kaj smo torej hoteli do- seči s to spremembo? In do kdaj fiodo neupoštevane kritike in predlogi »glas vpijočih«, ki jih nihče noče slišati? Ali smo tu odgovorni spet vsi ali pa je vendarle mogoče najti, če že ne posameznika, pa vsaj skupino ljudi, ki mora pred družbo le odgovarjati za svoje delo, ki se v praksi že vnaprej kaže kot slabo, neuspešno? Prosim kolege praktike z raznih področij, da povedo svoje (vem, da to ne bo prvič) tudi o šolskih učbenikih. Iz leta v leto iste kritike, iste pripombe, iste prošnje: Napišite nam učbenike, ki bodo eksaktni, veljavni vsaj toliko let, da se bomo navadili nanje in zbrali toliko preštudiranih in v praksi potrjenih predlogov, da bo novi učbenik zares boljši, če že ne dober in dokončno zadovoljiv. ( --NASA DANAŠNJA SOLA — UČENCU DRUGI DOM? V področje šole sodi vsekakor tudi vprašanje, koliko ur tedensko naj bo zaposlen n. pr. naš osnovnošolski učenec. Vzemimo učenca 7- ali 8. razreda: Poleg 32 ur rednega pouka in če dela 6 dni v tednu samo pa 3 ure na dan doma naloge im se nauči za štiri, pet predmetov, ki so bili ta dan ali bodo naslednji dan na urniku, je naš 14-letnik zaposlen tedensko 56 ur! Ne upoštevamo pa pri tem dejstva, da hodijo v mnogih ljubljanskih in verjetno tudi drugih šolah učenci k šolski telovadbi izven rednega pouka, ker šole nimajo 'telovadnic. Tu niti niso vštete ure dodatnega pouka za učence, ki so potrebni dodatne pomoči, ker v rednem pouku niso mogli usvojiti vse snovi, ali pa učni krožki za nadpovprečno Sposobne učence, ki bi se radi na določenem področju usposobili (mimo tistega, kar zahteva učni program). Ne smemo pa pozabiti tudi otrok včasih preveč ambicioz- nih staršev, ki želijo, da njihovi otroci igrajo kak inštrument, se dodatno učijo tujih jezikov, hodijo k baletu ... Prezreti ne smemo niti časa za prepotrebno fizično kulturo in rekreativne športe (ne za vrhunski izbor!) Pa se še čudimo in kritiziramo mladino, da je nezainteresirana za določene stvari in 'nedosledna v svojih^ interesih! Kako more biti drugačna, saj jo naravnost ženemo v to, da postane »svaštar« — povsod in nikjer. Če odštejemo nedeljo, ki je dan počitka za vse ljudi, je naš 14-l?-tni šolar zaposlen dnevno več kot 9 ur! Zakaj se potem čudimo,»da utrujen, kot je, lahko po tako polnem delavniku, hlepi po lahkotni zabavi: brezciljno tava po ulicah, gleda raje lahkotne filme, ki ne zahtevajo razmišljanj (možgane je že tako in tako naprezal 9 ur), bere le najlahkotnejšo literaturo. In končno odpovedo vse zavore: mlad človek sploh ne misli več na to, kaj sme in česa ne oziroma, kaj je družbeno sprejemljivo in kaj vodi k slabim dejanjem- — S tem nikakor ne bi hotela reči, da je neurejen oz. slabo urejen šolski sistem in s tem v zvezi prevelika obremenjenost mladine edini In najvažnejši vzrok mladinskih prestopndštev. Ne, še zdaleč ne. Vendar je prav, da upoštevamo tudi to kot del problema, Id ga skušamo osvetliti in začeti reševati. Kakšna naj bi torej bila naša šola, da bi pomenila učencu res drugi dom, da bi mu dajala in v polni meri dala na pot v življenje tisto, kar bo kot človek, upravljalec in strokovnjak potreboval, da se bo lahko počutil zadovoljnega v zavesti, da je koristen in spoštovan član skupnosti? — Sola je lahko učencev drugi dom le v tem primeru, če se v njej počuti sproščeno, prijetne Ali pa ni lola za naše šolarje čisto pro stel', kamor prihajajo s tesnobnim strahom, ker ni- o pre- pričani, da bodo zadovoljili zahtevam raznih šolskih predmetov. Iz raznih vzrokov so naši učenci neuspešni ali premalo uspešni. Vendar jim velik del nepremostljivih težav lahko olajšamo v šoli, ki mora biti res šola delovnih navad, delovnega elana, natančnosti, vztrajnosti, ljubezni do znanstvenih in kulturnih dosežkov, ki se dopolnjujejo in množijo iz generacije v generacijo in postajajo skupna človeška lastnina .Uspeti nam mora, da šolski pouk ne bo več suhoparno, prest varno In nekam odmaknjeno podajanje znanja, ki ga morajo učenci usvojiti zato, da zadostijo šolskim zahtevam- Pogosto dosegamo to bolj ali manj zadovoljivo na račun precejšnjega pritiska na učence, ki prej odbija kot vzpodbuja. Če bi bil naš pouk bolj pester, za učence vabljiv, tako da bi v njih nenehno vzbujal željo po globljem spoznanju znanstvenih dosežkov, bi sčasoma odpadlo nenehno siljenje in dokazovanje, da se je treba učiti, ker je to mladostniku potrebno za bodoče življenje. To pa je mlademu človeku še nekam odmaknjeno! Dajati mu moramo znanje tako, da bo zanj zanimivo in uporabno že sedaj, da bo čutil potrebo po znanju zato, ker mu odkriva, nova zanimiva dogajanja iz sveta, v katerem živi. Mi pa se še nismo odločili, da bi nekoliko skrajšali zgodovinski razvoj raznih znanosti, temveč večino šolskih let govorimo na dolgo In široko o stoletnem, marsikje tisočletnem nastajanju in razvijanju posameznih ved. Do sodobnega, za mladino najzanimivejšega in najuporabnejšega realnega stanja pa skoraj ne pridemo ali pa se ga utegnemo komaj dotakniti. Ali se potem smemo čuditi, čr- so naši učenci pogosto pri šolRkc-.n pouku nekam nezainteresirani, brezvoljno sledijo dolgoveznim, zanje povsem abstraktnim razlagam? Vsi praktiki vemo, kako živahno sodeluje raz-/ red, če govorimo o stvareh, ki zadevajo vsakdanje življenje, ki se ponuja otroku vsak dan na vseh področjih. Gotovo je potrebno govoriti o nastajanju in razvoju znanosti, ki je privedlo do današnje stopnje, vendar mora biti to nenehno vezano na otroku bližnjo, znano in dojemljivo stvarnost, ker ga bo le tako lahko zanimala tudi preteklost. Mislim, da smo v tej smeri premalo proučevali vsebino in oblike šolskega dela. Preveč se že leta in leta ukvarjamo z ugotavljanjem, da je mladina nezainteresirana, čustveno premalo prebujena, premalo prizadeta ob slabih uspehih, indiferentna do vsega. Mislim, da temu ni tako! Današnja mladina se prav tako kot prejšnje generacije zanima za vse mogoče, medtem ko jo zanimajo časovno preodmaknjene stvari le v povezavi s sedanjostjo, v kateri živi in jo pozna- Tako povezovanje, kd je možno pri vseh predmetih, pa je več kot potrebno! — Zgražali smo se nad mladino ob vesti, da velika večina intervju-vanih mladincev na ljubljanskih ulicah ni vedela skoraj ničesar o NOB. Pričakovala sem takrat, da se bo oglasila cela vrsta pedagogov in drugih javnih delavcev in postavila piko na »i« tega problema, pa se je ob trenutnem precejšnjem zgražanju vse prav hitro pozabilo. Krivda pa ni na mladini, ampak na vseh nas starejših: starših, šoli in celotnem javnem življenju. No, o tem bi veljalo razpravljati povsod ločeno in konkretno, saj nam res ne sme biti vseeno, če mladi ne vedo kaj dosti o dobi. ki je komaj pred dobrimi 20 leti angažirala vse naše narode ir nas vključila v sredino najbolj junaških in svobodoljubnih narodov. Želela bj končati ta del razprave, ki se nanaša na šolo. Mislim, da je treba dodati še marsikaj, vendar moj namen ni izčrpati vseh problemov, ampak St. X osmve umetnostne vzgoje Aktivi ZMS na osnovnih šolah: da ali ne? Seminar za učitelje umetnsotne vzgoje na gimnazijah in učiteljiščih v Ljubljani, 28. in 29. decembra 196^ Udeleženci seminarja poučuje- razsežnosti, pa seveda tudi raz- četrto leto — zato je predstavljal so pokazala, da je izvajanje ponj ihov sestanek pomemben men uka šlo doslej po pravi poti, se-ment v njihovih prizadevanjih za veda pa ni bilo mogoče predvi-cim boljšo podobo važnega učno- deti vseh pozitivnih in negativnih vzgojnega procesa. Nakopičene rezultatov. V zadnjem času zasledimo v šolah, je bila ta odločitev tudi učno-vzgojnega procesa, je po- polnjevanju njihove vloge, pred- tiisku, predvsem pa v debatah argumentirana. Osnovni razlogi, trebno v naši učno-vzgojni prak- vsem nepoglobljeno in poeinoatta- 1o osnove umetnostne vrani* '*p Jr'-oZL* na nekaterih občinskih vodstvih ki so vodili k tej odločitvi so si doslednejše uresničevati na- vljeno pojmovanje današnjih 3 umetnostne vzgoje ze ff^^aph-kacij.^ Predvidevanja Zve2e prijateljev mladine po- bili: - Prehodno obdobje soci- slednje predpostavke: vzgojnih botrov. lemiko o smotrnosti obstoja ak- alnega dozorevanja mladositnika 1. enotnost učno-vzgojnega Stanje, ko se na nekaterih tivov ZMS na osnovnih šolah, od zgodnje k pozni puberteti dela v pogledu uresničevanja šolah smatra mladinski aktiv kot Slišati je celo, da st), ponekod pomeni pomembno preokretriico programskih smotrov in osnovnih oblika dela učencev, ki razbija povsem samovoljno že kar uki- v pogledu razvoja sposobnosti, metod dela s strani v'seh orga- enotnost šolskega kolektiva, ima v . . udli posamezne mladinske ak- motivacije, in interesov. Da bi niziranih faktorjev vzgoje; to po- svoje ozadje. To ozadje pogoju- ki ie P1-0*1 stopnji psihosocialne zrelosti nih ciljev; v sebi, v celotnem je, je in mora biti sestavni del upoštevali zgodovinski kiratkirn Pisal o tem v »Mladini« mlajših učencev. — Prehod pio- svojem šolskem delu bi moral šolskega življenja in vzgojnega ... navaja enako kakor tudi večina nirjev v mladinsko organizacijo učitelj čutiti enako obveznost do koncepta šole. Ta enotnost je ostalih zagovornikov ukinitve naj bi bil čimbolj naraven in kot posredovanja znanj kot tudi do nepogrešljiva osnova za siklad- izv-ajanju 2 leti) z razširjenim vpogledom v problematiko in strukturo umetnin obogatili v , . uvodu zgolj teoretično izpostav- krat bili argumentiran i Ijene probleme najvažnejših, ob- Pra|ktiiciS'ticnega, ne pa pa bi razvoj in iz njega izhajajoče po goje in možnosti. Nad to dvojnostjo so se skrhala kopja. Premalo so . bila upoštevana ZMS na otsnovni šoli, sledeče takšen izraz‘kontinuitete vzgoje vzgoje ostalih etično- dalje iz splošne narave predmeta dejstva, da tudi pouk drugih (umetnostna vzgoja implicira več predmetov, na primer jezika, raz-področij, ki pa še ne uveljavljajo pade na obravnavo gramatike, po-sodobnim težnjam ustrezajočih govornega jezika, literature, liri-principov) in tretjič bi lahko na- ke, dramatike, proze, morfologi- vedli kot težavo nerazčiščenost vzgojnih in izobrazbenih smotrov na srednjih šolah sploh. V razpravi je bilo čutiti različne poglede na dijakove sposobnosti, pri je, stilistike, in da se tudi interpretacija teh predmetov lahko izvaja in podaja po osebni metodi, za katero se posamezni pedagog zainteresira le, če je zanj čemer nekateri niso upoštevali prikrojena, po njem adaptirana, velike in celo prevelike zahtev- Le v tem primeru je lahko ponesti pri drugih učnih predmetih dajanje snovi živo, neshematsko in mnogokrat nepopustljivosti in vredno te srednje stopnje. Se njihovih zahtev. Če bi tudi umet- vedno namreč velja pedagoško nostno vzgojni predmet podlegel pravilo, da je metoda individual-psihozi doseganja zgolj izobraz- na in ji je postavljen le pogoj, benega smotra, nikakor ne bi iz- da mora biti uspešna. polnil pričakovanj in integralnih smotrov. Ob teh ugotovitvah je bila različnost mnenj največja in zato so se navzoči odločili,, da bodo priredili posebno posve- Če gornje drži, tedaj ne bo mogoče razprave o enem učnem predmetu izolirati in, ji poiskati idealne rešitve, pri tem pa zanemariti možne paralele z drugimi tovanje s temeljitimi razpravami Predmeti in zanemariti širše uč-o tem učno vzgojnem predmetu. no vzSojne perspektive. Da ne bi •nt - u- „ v , osiromašili učno vzgojnega pro- Napacno pa bi razumeli ta cesa in * bm povezanosti in za_p.s,_ če b, sodU1^ da temu po- celotnostii ese je t^ba dročju in pouku manjka solidnosti, preštudiranosti. Ne — pro- zavedati, da so gimnazije in učiteljišča šele pred pragom vsega tistega pro- cesa, ki je bil že izvršen na po- blem se pokaže v tistih pedago- vprašanjih^kt m Tudf^druai dročju osnovneSa šolstva. Parci-’ V ph m - -g alne rešitve bodo vsekakor del-P ,? ,e’! naZ1'!1, se m*° .ček naprej, vendarle bodo pred- šr^1učnr°preclrnetU^--na’^°i^'^''' Javljale mnogokrat zgolj oiTarje- umetnostna vzgoja — pa je zaradi obsežnosti in zahtevnosti snovi', vzgojnih smotrov, transfernih možnosti ta- ni lik ob bledi okolici kaleido-skopa drugih nerešenosti. Izboljšanje je mogoče doseči Kolektivi učencev morajo zavestno prevzeti svoj del obveznosti in nalog za dosego kvalitete dela v svoji vzgojno-izobraževalni ustanovi. moralnih noht dela, povezanost vseh vzgojnih faktorjev na šoli in izven nje in za enotno programsko usmeritev vzgojnega dela na šoli. Potrebno 1» je poudariti, da je v nastali zmedi okrog aktivov ZMS na osnovnih šolah del krivde tudi na nekaterih občamskih komitejih Zveze mladine, in to predvsem zaradi njihovega premalo poglobljenega in preveč prakticističnega mentorstva nad delom šolskih aktivov. Pri tem njihovem delu je predvsem napačna vsebinska orientacija učencev pred sprejemom v ZMS. Te priprave za sprejem So čestokrat zas'novane tako, da vzbujajo pri učencih občutek, da pomeni za njih članstvo v ZMS dokončen prelom z delom v pionirski organizaciji. Zato bi morali naši občinski komiteji in ostala mladinska vodstva, pedagoška vodstva šol ter učitelji-mentorji dela aktivov ZMS pričeti pri usmerjanju dela 'aktivov na osnovnih šolah dosledno uresničevati prakso, po kateri bi bil del programa dela mladinskega aktiva še vedno obrnjen nazaj, na sodelovanje, vodenje, usmerjanje, svetovanje in ostale oblike pomoči pri delu pionirskega odreda. Le tako bo šolski kolektiv učencev deloval usklajeno, brez razcepljenosti in odmaknjenosti starejših učencev zgolj v svojo interesno sfero, ki jo iščejo v mladinski organizaciji. S tem prispevkom sem želel opozoriti le na nekatera vpra- smotrov, tra.nslermh možnosti ta- , _ jc uuoseci y šnrna r.fcnr.CT ,,(t.+rovnnct; ke narave, da o njej ne moremo le z intenzivnimi in večkratnimi razloge: aktiv ZMS razbija enot- v'osnovni šoli. To pa je najbolj kvalitet mlade socialistične oseb- ga ohstoia" aktivov vms na govoriti samo kvantitativno, posvetovanji, sicer bi zašli v ga obstoja aktivov ZMS na osnovnih šolah. Čeprav je tokrat ka- ____.... ----- --------------, „ . v notet šolskega kolektiva učencev, možno dioseči,če se zasnuje mla- nosti; drugimi besedami s predmetni- kfatkr5?i”°.St velJave Predlože- cepi sile učiteljskega zbora in dinska organizacija žena osnov- 4. potreba načrtnega vzgajanja zalo da je veš"problem’tw®taviTa zaradi svojega lastnega progra- ni šoli. Sprejem v ZMS bi mo- vsega, posebej pa še novega uči- kom, učnim načrtom in škarjami v rokah, ampak moramo določiti kriterije kvalitete iri vrednosti tega pouka in vzgoje, notranje nih ukrepov. Igor Pleško vzpodbuditi druge, ki več vedo in razmišljajo o vlogi šole z ozirom na rast in razvoj naše mlade generacije prav v obdobju, ko nenehno in povsod poudarjamo, da je šola ne le izobraževalna, aVn-pak v najmanj enaki, če ne še v večji meri vzgojna ustanova. To je še važnejše v obdobju, ko družina, starši nimajo več toliko možnosti, časa in morda tudi ne sposobnosti, da bi vso odgovornost za vzgojo otrok opravili sa-l mi. Treba bo še konkretneje govoriti o še večjih nalogah šole z ozirom na pošolsko bivanje mladine v šolskem varstvu, kjer se bo učila, se ukvarjala z raznimi aktivnostmi, se zabavala in moralno ter kulturno razvijala v dobre ljudi. O tem pišejo danes raz- ŽELEZNISKI dijaški dom MARIBOR STUDENCI Preradovičeva 33 razpisuje prosto delovno mesto — VZGOJITELJA pogoj: I najmanj srednješolska pedagoška izobrazba s 5-letno prakso v prosvetni stroki. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. , v , , ... . . - . ------ Pa se novega uci- na dnevni .red praksa — torej ma odvrača starejše, najbolj ak- ral pomeniti nadaljevanje vzgoj- teljskega kadra za izpolnjevanje pedagogi praktiki je vseeno tivne učence od dela v pionir- nega dela, pričetega v pionirski mentorskih družbenih nalog. V očitno da so mu botrovali v pr-ski organizaciji. Ker so nave- organizaciji, na zahtevnejši in sedanjem sistemu -vzgoje in us- vi vrsti teoretični predsodki po-deni razlogi povsem formalnega višji stopnji dejavnosti zasnova- posabljanja učiteljskega kadra se misleki in prakticistični pesimi-karakterja, jih je tudi zavrniti ne organske rasti mladega člove- bodoči učitelji usposabljajo meto- Zem (nič manj pa tudi slabo najlaže s formalnimi protirazlo- ka. Pomenil naj bi zahtevnejšo dično predvsem za pouk. manj proučeno in nedrsledno delo) gl. Samo tako ne bi vzpodbudah in višjo formo doseganja najšir- ož. nič pa za estale vidike vzgoj- Kjer pa so na osnovnih šolah resne polemike, ki edina lahko sega in temeljnega vzgojnega nega procesa na šoli in izven nje pričeli z delom na osnovi druge prinese nadaljnjemu vzgojnemu smotra. Take vloge pa ni mogoče (za organiziranje svobodnih ak- predpostavke namreč da šele delu na osnovnih šolah jasno uresničevati brez potrebnega pe- tivnosti, za formiranje šolske in širina, mnoštvo razvojni stopnji orientacijo in poišče dejanske dagoskega usmerjanja posamez- razredne skupnosti učencev itd.); učencev adekvatnih vzgojnih fak ^ f^in celotne dejavnosti učencev 5. proces deetatizacije šolstva tor jev? kf se med sebof uskljajo m brez iskanja specifičnih metod t. j. prenašanja ved.no več skrbi in dopolnjujejo, prispeva v pol-mladinske dejavnosti v aktivu jn odgovornosti za uspešnost in ni meri k oblikovanju vssstran-ZMS na osnovni soli. Zato so z.................. vzroke za obstoječe dileme. Izhodiščno vprašanje, v razrešitvi nastalih dilem je vprašanje značaja in funkcije mladinskega aktiva na otsnovni šoli. Ko je Centralni komite ZM Jugoslar vije skupaj z zveznimi prosvetnimi organi sprejel sklep o for- kvaliteto učno-vzgojnega procesa sko razvite osebnosti na same izobraževalne ustanove naš splošni vzgojni cilj in občine razširja vrsto nosilcev te odgovornosti. Med njimi morajo tudi kolektivi učencev zave^t- kar je povsod k Nova priprava za pouk Londonska založba Stillit ustanovitvijo aktivov ZMS na clsnovnih šolah dobili razširjeno vlogo sami pedagoški delavci na šoli, mladinski komiteji v obči- miranju6 aktivov "zMma osnovnih pa ,bl11 Postavljeni pred dej- no prevzeti svoj del obveznosti in stvo, da prilagodijo metode de^a nalog za dosego učinkovitosti in z novosprejetim članstvom nji- drugih vidikov kvalitete dela v hovi psihofizični zrelosti. ' svoji vzgojno-izobraževalni usta-— Načelo, da mora učenec nwi. postati v naši reformirani osnov- Upoštevanje omenjenih pred- ski komite ZMS, učitelji in ZPM, n'i š°li subjekt v učno-vzgojnem postavk, ki so izhodišče prizade- ki združuje starše in družbene Predstavnik omenjene založbe Pr''cesu, je potrebno^konkretizi- vanj za prilagoditev učno-vzgoj- delavce z raznih področij) nad tam si gotovo ne zamišljajo uspešnejšega dela brez mladinskega aktiva na šoli. Izhod je torej v tem, da se na naših osnovnih šolah čimprej poišče oz. ustvari ustrezna vsebina dela, programska usmeritev in kolektivno mentorstvo (občin- ni ljudje od naših najvišjih druž- Books Ltd. j*kk« Ifdo - - - -- na elektro-mehanskem principu prednosti omenjene naprave v * »ami son ni uu vpiasauj in katero lahko točno namestimo sledečem: s pomočjo te naprave sl^sl družbeni skupnosti. Brez pod stran specialnega učbenika, lahko aktiviramo celoten razred, teSa sta vzgoja aktivnega odno-ki spada k tej napravi. Metalna učitelju je dana na ta način svo- sa mladine do družbe m obliko-plošča ima zeleno in rdečo sve- hoda, da lahko več pomaga ti- vanle samoupravljalskih lastno-ijlko. stim, ki jim je njegova pomoč si'1 mlade osebnosti le zgolj for- Učbenik je programiran v ob- najbolj potrebna; učenci, ki so malno Seznanjanje z našim druž-liki vprašanj in odgovorov, pri manjkali, lahko, z lahkoto nadok- »enim sistemom, ki pa ob sooče-čemer imamo pri odgovorih vedno nadijo vso snov, ne da bi pri tem nJu z realno obstoječimi odnosi alternativne možnosti. Pri vsakem zadrževali ostale učence v raz- znotraj in izven šole poraja po-odgovoru je črna točka. Študent redu; učenci se s to napravo lahko goste konfliktne situacije med dobi metalno »pero« in z njim samostojno učijo ali pa se lahko samimi učenci, kakor tudi med pritiska na eno točko, za katero združujejo v grupe; oni pa, ki učenci in učitelji. Mladinski ak-misli, da mu daje pravilni od- imajo tremo, pridobijo ob upo- na osnovni šoli naj bi bil to-’ 1 govor. Ce misli prav, se mu po- rabi te naprave pogum, ker jim rej idejna usmerjevalna sila sa-sveti zelena svetilka; če pa nima naprava v trenutku daje odgo- moupravne aktivnosti učencev, prav. se posveti rdeča svetilka, vore, ki so povrhu namenjeni sa- katerih pravica im dolžnost abtiv-Tak specialni učbenik mora mo učencu in jih drugi ne slišijo, nega sodelovanja pri notranjem biti točno in pazljivo programi- Priprava je izdelana iz odpor-ran. Sestavljajo ga posebno iz- ne plastične mase, ki lahko prebrani študentje na osnovi temelj- nese precej močne udarce. Ener-ne uporabe nekega vzornega uč- gijo za svoje delovanje dobi pri-benika. Frekvenco točnih in ne- prava od dveh baterij 1,5 voltov, točnih odgovorov zapisuje magne- Celotna teža naprave znaša 200 tofon in jo analizira; predno se gramov, po velikosti pa ima di- ustanavljanje aktivov ZMS na učbenik objavi, ga na podlagi te- menzije 26 cm x 13 cm. osnovnih šolah, predvsem pa vloga revidirajo. Lj. Šemrl go aktivov ZMS pri bogatitvi dar je zadnji čas, da mladine ne prepdšča.mo več same sebi. Pojavi .klubov samomorilcev, »združenj frizerjev« prebujmih fantovskih frizur in raznih združb, ki Tiaklepa.-o kriminalna dejanja zoper tujo lastnino ter javni red in mir, brezciljna tavanja mladih, posedanja po gostinskih lokalih, kjer brezvestno strežejo mladini z alkoholom idr., nam mora biti resno opozorilo, da je treba takoj storiti vse, da bomo mlade, ne s kaznimi in represalijami zaradi že storjenih slabih dejanj, odvrnili od takega izživljanja. Statistični podatki v 26. številki OBČANA v zvezi z mladinskim prestopništvom v eni izmed ljubljanskih občin nam povedo, da so otroci do 14. leta naredili le neznatno mani prestopkov od ostalih dveh kategorij mlajših in starejših mladoletnikov. (Se nadaljuje) Majda Lenič Potemtakem pomeni postavljanje problema mladinskih aktivov z vidika njihove potrebnosti oz. nepotrebnosti, ne pa z vidika slabosti ovir i.n vzrokov pomanjkljivosti pri dosedanjem iz- BBBaBBBMBBaaUBBBBBBBBI vqmno postavilo njihovo vlogo v pravo luč in utemeljilo njihovo potrebnost. Samo pretrgati je treba s formalističnim sprejemanjem v ZMS brez predhodnih temeljitih priprav in na šolah na osnovi kontinuitete vzgoje zastaviti program njihovega dela. Emil Rojc življenju in upravljanju šole je tudi pravno formulirana v zakonu o osnovni šoli. Da bi vsi naši pedagoški kadri razumeli pedagoško-politično bistvo navedenih razlogov za vabi šolske ustanove, da obiščejo po posebni, znižani ceni Drsalno revijo v Celovcu. Obenem sl bodo obiskovalci ogledali Celovec in Gospo sveto — cena iz Ljubljane za šoie (osnovne, srednje In visoke) samo 5.500 dinarjev. Prijave sprejemajo do 20. januarja Turistični biroji v Trdinovi ulici 3, telefon 310 933, Šentvidu 51 976, Kamniku. Vrhniki. Jesenicah. Slovenjem gradcu. Črni in Ravnah. Na željo vam tudi pripravimo posebne programe za ostale Izlete, nudimo avtobuse po nizkih cenah, rezerviramo tople obroke in nudimo ostale turistične usluge. Tudi šolskim vodstvom nudimo poseben popust pri organizaciji izletov doma in v inozemstvo. Se priporočamo za vaš cenjeni obisk v naših birojih. t S SESTANKA GLASBENIH PEDAGOGOV OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Urediti status glasbenih šol Že drugo leto organizira Glas- temveč je treba biti za poučeva- vsebino dela bena šola Ljubljana Moste—Polje nje tudi strokovno usposobljen. vzgoje v šoli. a^Va g ^ zadeva instrumenta-na drugi strani pa povezava uči- Položaj ni ravno slab, čeprav . . . teljev, ki poučujejo na glasbeni » inštrumenti po šolah včasih v nlki za ta pouk izšli v petih letih, šoli, z onimi, ki poučujejo glasbe- P^cej slabem stanju. Sole so sla. Med prvimi bo izšel priročnik za no vzgojo v osnovnih šolah. Ta bo opremljene z Orffovim in- učitelje nižjih razredov (1. in 2. oblika sodelovanja, ki je zrasla strumentarijem, ki ga včasih ni razreda), obenem z njim pa pes-iz potrebe po enotnejšem načinu mogoče dobiti, drug problem pa manca za višjo stopnjo osnovne dela pri pouku glasbene vzgoje i® — pomanjkanje glasbenih pe- s*0'e-v šolah, predstavlja izhod iz do- dagogov, ki bi obvladali delo sedanjih nesporazumov v meto- z njim. Pouk glasbene vzgoje pouka glasbene Ko naštevamo težave pri nekem delu je vprašanje, kako je z učbeniki. In kako je z njimi pri glasbenem pouku? Ce naj verjamemo obljubam, bodo vsi učbe- Ob koncu sestanka so spre j e-nekaj sklepov, ki naj bi dali dah in sistemu dela, ki so prav imajo marsikje v učilnicah in ne pouku glasbene vzgoje trdnejšo pri tem predmetu pogosti. (Po v Pevskih sobah. Zakaj? V htarih osnovo. Tako so med drugim po-zgledu te šole so začeli z ufeta- -ui3!1 pevskih^sob sploh ni —- tam, udarili, da je potrebno povezova-navljanjem občinskih glasbenih ’ 1 aktivov tudi v drugih občinah, ki so na območju ZPPS Ljubljana I). Zadnji tak sestanek je bil 15. decembra v Glasbeni šoli Ljub- ni in predstavnika Zavoda za šolstvo in ZPPS Ljubljana I. kjer so, pa jih mnogokrat ne sme- nje med glasbenimi pedagogi jo uporabljati... nauka o glasbi in glasbenimi pe- Ne smemo pozabiti, da vpliva dagogi na osnovnih šolah ne le s na materialne pogoje neka šole sestanki, temveč tudi v obliki več činiteljev: splošno finančno hospitacij ipd. Ugotovili so, da Ijana Moste-Polje, udeležili pa stKanje. šole, _ ravnatelj, učiteljski je potreben učbenik za pouk ep en riirpktnrH; £ni v tpi zbor m koncmo glasbena pedagog, glasoe na osnovnih šolah, prav so se ga aireittorji sol v tej ooei ki naj bi s svojim deIomj lsis,tno teta:} pa tudi pedagoško svetoval- avtoriteto iti avtoriteto predmeta ska služba in da je treba žago-—fi dokazal temeljnost finančnih toviti materialna siredistva za glas- | - \ O nalogah glasbene vzgoje v naložb. beno vzgojo. Ob koncu so opozo- 1 * sedanjih pogojih je govorila dl- Ko je Draga Svetina govori- riIi> da ^ bil110 treba čimprej z rektorica glasbene šole Draga 0 organizaciji pouka je pouda- zakonom urediti Status glasbenih Svetina. Potem, ko je poudarila rjia osnovno nalogo galsebe vzgo- šol in način njihovega financi- potrebnost glasbene vzgoje in je; u6enca je treba komplek- ranJ3- opredelila njene funkcije, je po- sno glasbeno vzgojiti, mu vse- M. K. drobneje opozorila na naloge, ki stransko vzbujati interes in Iju-jih postavlja . pred glasbeno šol- bežen1 za glasbo, izostriti njegov sitvo gospodarska reforma. Le-te okus itd. Pri tem so najvažnejši sp: izboljšanje kvalitete dete, po- naslednji elementi: učenčevo ak-treba. po boljših vzgojnih meto- tivno sodelovanje v vseh niansah dah .im (ne nazadnje) pospešitev učnovzgojnega procesa, petje vr- vzgojnega procesa. Postaviti bi ste kvalitetnih, predvsem na- Ni navada, da bi naš dnevni harmonije pod vodstvom . diri- vtisu. Zato naj ob prvem kon- ten, da ga moramo opisati za morah namn* zahtevo, naj bi rodnih pesmi in splošno aktivno tisk redno * spremljal mladinske genta Sama Hubada s solistom certu velja poziv tudi njim; do uspešno razumevanje, zato je 'Z F:8 sonsticni kader zamlju- muziciranje. koncerte, kakor spremlja kon- pianistom Pavlom Šubicem; tekst konca sezone lahko store še-mar- vseeno, s kakšnimi sredstvi ga Glasbeno nadarjenega otroka spoznamo že v osnovni šoli... Prvi mladinski koncert v letošnji sezoni čil šolanje že z 18. in 19. leti, ne PlPIpi šlffiSJIi sf-MEKl!!Šs^liŠi „ gresajo pedagogi tudi strokovne- ka v osnoVni šoli lahko uporab- dogafenja pri nas. Zanje bomo za abonente iz višjih razredov Stoodstotno je bila ta naloga nalustreznelsa metoda, seveda ea nanzora ,, , — .. . . , . - • • j-.- Jy kot podrejeni faktor. Različni pro- sebi Priiemi (razgovor, komentar s 1 pomočjo slike, razlaga po motivih in insitrumentih) pa bi popestrili dogajanje. pripovedo- sikaj. Druga bistvena naloga ko- opišemo. Seveda je metoda v razredu drugačna, kakor v koncertni dvorani. Zato bi bila morda v koncertni dvorani slika ga nadzora. Za glasbeno vzgojo — ena uč na ura na teden! Ijamo poleg Orffovega instrumen- prirejali koncerte, ki bodo o njih osnovnih šol. Naslednje tri bodo: opravljena v zadnji točki pro- ta še frulice, kitaro itd. redno pisali za to kvalificirani opera Seviljski brivec, razgovor grama, ki nudi že sama po igMHot,„cu povem„ d, reden predmet, vendar komaj z le> o3 ao°®, 8t g:as f-.ainp koncertne kritike temveč Je utemeljiv komentator Janez dal še vse potrebno ter tudi ?, koncu naj povem se, da eno učno uro na teden! Učitelj predšolski dobi. Na tem ^jne koncertne Bitenc z živimi pcBtavii vsTko bes^io na S0..S°le kTl3 Cakale na glasbene vzcoie minira v skromno področju pa so v občini Moste — 03 pl ugoiovin, Ka^o se ooziva . . , ... - slcel Pcsiavu vsaKo oeseoo na njihove glasbene sezone, da je odmerjenem” času predelati z u- Polie dosegli že lepe uspehe, ven. mlada publika in kakšen . je glasbenimi primeri izpolnita vase pravo mesto. Ni pa izkoristil bil koncert obakrat poln in da čenči dokaj obširen in pester dar bo treba za pouk na tej stop- vzgojni pomen vsake prireditve znanje pri glasbenem pouku, vseh- možnosti pri prvi in drugi naj glasbena mladina poskrbi, d^ program dela Ne čudimo se to- usposobiti kader, vzgoji- posebej in vsake sezone v celoti, hkrati pa vam približati stva- točki. Kaj more biti za mlade bodo abonmaja deležne vse šole rej, če vzdihuje učitelj glasbene teljicam nuditi strokovno pomoč Ne mteldm .pa 8 ritve velikih ^glasbenikov, ki naj poslušalce bolj zanimivo kakor na njenem področju, ne le Ijub- ° _ " ” " Ijanske. vzgoje na gimnaziji’ kako -malo« in Poskrbeti za materialna sred- Stran kvalitetne izvedbe nasprot- va,S! mimo tolikerih možnosti raz- kontakt s skladateljem, ki je znanja pridobe učenci v osem- stva- no.’ ta s razume samfK^ vedrila, ki jih imate dandanes na obenem tudi izvajalec svojega <««; W*-W v petih letih J,™ “‘'Sf.mj? «>if. »v S55f»2f JSZŽtTSZ Iri kako je sicer z glasbenim Razprava o splošnih proble- slu je napisano tudi to poročilo. UenJu- Ce pravimo tolikerih mož- v oporo poslušanju je v takem poukom v naši reformirani šoli? mih glasbenega šotetva je poka- , . t nosti, najbrž že veste, da mislim primeru neizbežen. Nekoliko dru- Na bistvene probleme je opozo- zate, da imajo osnovne težave ,UTrpdi pri tem na šP°irt- Pa na Posluša- gače je z Vltavo. Imamo jo v . rila D. Svetina: — Treba bo izde- pravzaprav skupno izhodišče tj. T7v«Jba oroeimma mučence nie radia’ gledan:ie televizije, na Šolskem programu in podrobna lati profil kadra, ki je potreben pomanjkljivo razvito področje osnovniij1 šol jg zaupana Za nižje ples in ne nazadnie tudi na po- razlaga morebiti ni tako nujna. voiaP^r^el^ai? bf^ smeirt razrede glasbenim šolam, za višje P®vke. Vse to vam, dragi prija- Morda bi zadoščalo, da bi or- kader notrebuiemo za ’ tovrnstni pred šestimi ’ leti in je zrastel razrede pa glasbenem oddelku telji, vsi, ki vas imamo radi in kester uvodoma predstavil glavno £ouk v vzgojno-varstvenih usta- fkri je poudaril svetovalec ZS P. Pionirskega doma, oboje v okvi- spoštujemo vaša nagnjenja iz temo ki se v Skladbi tolikokrat novah, osnovnih šolah, gimna- Kalan) iz starih razmer in novih ™ mladinskega gibanja -g as- srca privoščimo. Le to se želimo, ponavlja in. nekaj besed o in- zijah in glasbenih šolah in kaj konceptov, ni pa nakazoval neke bena mladina«, ki sama, v ožjem da bi poleg vseh naštetih možno- strumentaciji. Morda Pa bi si v mora obvladati določen tip pe- določene poti. V zadnjih letih je smislu> organizira koncertne in &ti razVedrUa spoznali še večje, tem primeru lahko privoščili ne- dagoga. - Ne smemo se čuditi, glasbena pedagogika sicer napre- operne predstave za ^«in e tehtnejše vrednote na podrožju kaj drugega: filmsko projekcijo če dela večini glasbenih učiteljev dovala teoretično in praktično v eolsko mladino Tokrat (v nedeljo lasbene umetnosti. Te vam bodo VSfine sWadbe- M^1™j df. prav resno preglavico pouk v 7. in 8. eksperimentalnih razredih in po- ^. decembra 1965) smo pnsotstvo. g spoznati njihovo ^ tem primeru ne bi grešili pro- razredu. Tu niso le objektivni kazala določene rezultate. Eden vali simfoničnemu koncertu In « obh ov^e vaSo oscb t naC ,U’ f3-3 “"'"i J6 Sa' problemi (1 ura tedensko, po- od teh je prav gotovo revidirani ga J® pripravil Pionirski dom, a3e •,?š° a^h- ma z lastnimi silami, in da je ^„ih itthenlkov). uint hi mno«, botje h.1«. izvedel pa orkester Slovenske ftl- "JJ"* ■»** ^"ST, nasloniti kot na najboljše in naj- glasbenih pomožnih sredstev. Mirjana Turel Pt J iiwr«wpi Ob 20-letnici radgonskega mladinskega pevskega zbora boilj zveste prijatelje«. Program koncerta je bil lep. Štiri skladbe za klavir In godalni orkester Pavla šivica, simfonična pesnitev Vltava Bedfiha Smetane in glasbena pravljica Peter in Na lanskem fesUvalu bratstva in poteguje, sato vodim ttenutoo kar k^° 4® Ml^še Psvoi volk Sergeja Prokofjeva. Mladi pnotnnati v Oor Radao.nl ie sedelo- tri zbore: mladinski zbor na raden- gona oDtina in ko je ona se &vuj trt- t. , , . , Siji rdritesa S5: radgonske gimnazije ^dal^ predmet- geni. kt g. aea.avll.jo ™, nekd.nlt ^SfSVti ture, eno za...................... Program Vltave je tako konkre vat ,,gtttkali „ TtaHenrihS Marko Golar, pevci. jvusum, ua jjievec maauuuu »» uuv, to Stopnjo najbolj Lani je praznoval zbor pomemben - Sodim, da je *» Jet ^oranja materialnih ^jP^orala^iU kultu- primernih skladb iz simfonične E oJ kulturno prosvetni dejavnosti v dek gre v pozabo in kaže. da se tudi - Minko Golar je tudi kniriev- In s0 ga tudl lepo spreJelL £)0 ?«ŽSS?elK >•«* iffiJSXLVaX ob- SLTtfSS t» 1= vs. V redu. NeMiko .Irti - Kdaj se je rodila ideja o usta- lemlce ustavitve kakšnega pod- povedal: nazaj in naprej Segajoči pogled novitvi pevskega zbora? 1etjai medtem ko se kulturnih do- — Doslej so mi tiskali mladinsko pa nam pokaže, kolikokrat je že — Mladinski zbor osnovne šole v godkov vse preredko spomnimo. Ko pesniško zbirko. Pred leti mi je ta- . Dropram za rnladino in Gor. Radgoni »Silvira iTomasini« je je zbo,r praznoval 10-letnico, so se kratna Ljudska prosveta tiskala mla- . , . - • , dedič mladinskega zbora nekdanje ga spomnili pri Radiu Ljubljana in dinsko igneo -Jelka žari«; sem glav nas postavi pred vprašanje, koh- gimnazije, ki je zapel prvič 1. 19,45 nagradili mlade pevce z dragocenim ni avtor očetovih spominov v knjigi kokirat še bo. Res je da imamo pod vodstvom Jožeta Bezjaka, seda- radijskim aparatom. Menim da tudi Srečanja in spomini, ki jo je pred kioncerfcni in onemi dvorani njega ravnatelja glasbene šole v Gor. 20-letnice tega zbora ne bi smeli pre- letom Izdala Pomurska zalozba, dve , nove eonerariip in ros jp Radgoni Po njegovem odhodu je vo- zreli, saj je zbor po dvajsetih letih leti čaka nova zbirka otroških pesmi vedno nove generacije in res je dil zbor eno leto Viktor Bajde, nato (med drugim je 12 let snemal tudi v pri Mladinski knjigi in mnogo pesmi tudi, da me ne Škoduje, Če sliši- pa jaz vseh 18 let. Z zborom sem na- radiu Ljubljana) le nekaj napravil v uredništvih raznih mladinskih li- .0 otrocj je umetnine še in še stopil več kot 500-krat. Gostovali smo na področju kulturne dejavnosU v stov. _ Mplrni drtieeen hi mrla tulcui vn do vsej domovini, dvakrat pa smo obmejni Gornji Radgoni. —In se zelja za novo leto? Nekaj drugega Dl rada tukaj za- obiskali tudi sosednjo Avstrijo. Po- - Koliko let delaš kot predsed- — Da bi bila gospodarska retor- pisala: poziv slovenskim skla- sebno priznanje sta pomenila zboru nik občinske zveze kulturno prosvet- ma rim bolj naklonjena prosvetnim date]jem, naj se večkrat spom- dva obiska pri tov. Titu, čast, ki je nih organizacij in kaj sodiš o kultur- delavcem, kulturni deia™®®*;1 m J?" _.-t„ tudt te rtublike' čp ir> bodo ni bil deležen najbrž še noben pev- no-prosvetnl dejavnosti? obrazevanju našega delovnega člo- niJO tudi te pumiKe, ce JO DOdO : li; mimsmhmrn i’. - 'V-- Z: JBr 'Iri I siri zbor v naši domovini. — Kateri dogodek vas je, razen obiska pri tovarišu Titu, najbolj prevzel? — Zdi se mi da je bilo to v Kosovski Mitroviči, ko smo stali ob grobu narodne junakinje Silvire To-masini po kateri nosi zbor ime. Tovarišica je nekaj časa urila na nekdanji radgonski meščanski šoli in je sodelovala med NOB s tovarišem Ivanom Kreftom, največjim prijateljem radgonskih pevcev. — Koliko časa se že trudiš z mladimi pevci in koliko zborov si že vodil? — Začel sem kot rnlad učitelj na križevski šoli pred enaintridesetimi leti. Takrat je bil križevski zbor med redkimi v vsem Pomurju. Spomin nanj še živi in mnogokrat srečam starejšega možakarja, ki me vpraša: Kpaj. tovariš, kdaj bomo spet pope. vali«? To je moj pevec nekdanjega mladinskega zbora. Vodil pa sem že tri moške, dva mešana, tri deklišlefi zbore in vsa leta mladinski zbor, in to v Križevcih Radgoni, na Kapeli itd. — Ali glede na dolgoletni -staž« pevovodje zate ne velja pravilo rotacije? — Za te vrste kruha se nihče ne •prosvetni — Kot predsednik občinske zveze veka. Maketa nove Višje trgovske šole v Chicagu; nizko poslopje na lev. je kavarna in dvorana. Zgradba izkazuje naklonjenost do nove »vertikalne vzgojil v osrčju mesta, namesto do razvlečenih stavb v predmestjih IVAN KOVIC Golarjev mladinski pevski zbor pri maršalu Titu v tej dobi, ko je najbolj dovzetna, učili poslušati, bo pozneje znala in rada poslušala njihovo glasbo. Bistveni del glasbene prireditve za mladino je komentair. To ji daj® nekoliko instruktiven značaj, ki pa ne sme prevladati. V naj večji možni meri je streha ohraniti koncertno vzdušje. K temu naj s strani izvajalcev pdleg kvalitetne izvedbe. prispeva tudi običajni ceremonial, ki na mladinskih prireditvah ne sme odpasti, s strani šolskih in domačih vzgojiteljev pa vsestranska priprava na ta dogodek. Na koncert ali v opero ne gremo tako mimogrede kakor v kino, tu smo soustvarjalci kulturnega ambienta; stremeti moramo, da bo imela taka prireditev vsestranski vzgojni učinek, da bo tehten doprinos k otrokovi kulturi. To širino je zajel komentar v veliki meri, manj pa vzgojitelji, sodeč po ZilVOD Zfl PROSVETNO FEDIGOŠEO SLU2E0 KRANJ razpisuje prosti delovni mesti: 1. pedagoškega svetovalca za slovenski in srbohrvatski jezik 2. pedagoškega svetovalca za tuje jezike (angleški in itemški jezik) Bogoj : visoka ali višja strokovna izobrazba z 10-letno pedagoško prakso. Osebni dohodki po pravilniku. Prijave pošljite do 25. januarja 1986 na Zavod za ^prosvetno pedagoško službo Kranj, Stritarjeva 6. Slavistika - čuvarica vsega žlahtnega v slovanskih književnostih 30-Ietnico obstoja svoje stro- slovenskega slovstva, znanstvene dr. V. Kralj o povojni drami — Kovne organizacije so slovenski izdaje slovenskih klasikov, dva V. Predan itd.), ekskurzij in po- slavisti proslavili v nedeljo 26. pravopisa in vrsta samostojnih dobno. t . uuUJC JC Mia .,, ...... decembra 1965. Na slovesnosti, ki razprav so poleg dveh revij — Med delovnimi načrti ljubljan- stopnje se je pred leti dosti ve ranju m]acjega človeka, zato ne niti, da avtor govori o filmskem so se je med drugim udeležili Slavistične revije in Jezika in ske podružnice za prihodnje ob- govonUi in pisalo, saj je pro e- ^ smej0 bjtj šol drugih stopenj, jeziku, sliki, gibanju kamere, rit-vidni ^predstavniki našega kultur- slovstva — dovolj zgovoren do- ' ki se ne bi posvečale tudi filmski mu filma itd. Obe navedeni po- kazalo obravnavati »FILM IN ŠOLA« Tekstilni šolski center v Kra- kako film estetsko, idejno, mo- stil je zgodovino filma, prav go-nju je natisnil skripta Stanka ralno, socialno ipd. deluje na od- tovo zaradi tega, ker zgodovin-Šimenca »Film in šola«. Pred raščajočega človeka, to tembolj, skega gradiva ni mogoče prak-dvema letoma so izšla podobna ker je v dobi dozorevanja zelo tično ilustrirati in povezati s pre-skripta (F. Pibernik in S. Šimenc dovzeten za vsakršne vplive. Vsa davanji. Zato je daljši uvod pri-»Filmski ABC«), kar priča o pri- ta znana dejstva je treba znova kladen za temeljne datume in zadevni skrbi za filmsko vzgojo izraziti, kajti če bi povsem za- pojave v zgodovini filma. Teore-mladine, razumljivo, predvsem nemarili filmsko vzgojo in este- tična obravnava filma je nepo-šolske, II. stopnje. tiko, bi izgubih zelo pomembno grešljiva, Šimenc je to storil v . .. . . ... . možnost oblikovanja mladega poglavjih Kako nastane film in O filmski vzgoji m estet ki človeka. Prav. srednješolsko ob- Kako gledamo in ocenjujemo osnovnih šolah m na šolah druge je sjja izrazito pri formi- film. Pri slednjem velja pojas- nega življenja — tako predsednik kaz o dejavnosti te strokovne or-SAZU Josip Vidmar, Boris Ziherl, ganizacije. Franc Kimovec, rektor ljubljan- _ , ... ske univerze prof. dr inž A Tako vehka organizacija, kot Struna in drugi — je o trideset- ie Slavistično društvo — njegovih letnem razvoju Slavističnega ČIanov ie okr°g 800 — Pa danes društva govoril njegov predsed- F11™3 sv°iih društvenih prostorov nik akademik dr. Bratko Kreft. in ie sploh, zlasti v zadnjem času, v dokaj velikih denarnih za-Slavistično društvo so pred 30 gatah. Zaradi pomanjkanja sred-leti ustanovili nekateri agilni štev je pred dvema letoma pre-Ijubljanski slavisti (znanstveniki nehala izhajati Slavistična revija in pedagogi) z namenom, »da goji — pomembno glasilo naših sla-predvsem slovenski jezik in lite- vistov-znanstvenikov, ki se je raturo z znanstvenega, strokovne- afirmirala tudi v tujini (njen pr-ga stališča ter zato organizira in 'vi urednik je bil 1948 dr. A. podpira raziskovanje slovenskega Ocvirk). Ker ni bilo dovolj de-jezika (pravopis, popoln znanstve- narja, se slovenski slavisti niso ni, zgodovinski in sodoben slo- mogli udeležiti slavističnega kon-var ipd.), da izdaja znanstvene gresa lani v Sarajevu v tolikšnem in praktične publikacije... da številu, kot bi bilo potrebno... skrbi za pravilno učenje sloven- itd. žčine, srbohrvaščine na srednji, ’ meščanski in v ljudski šoli, zlasti Se najbolj bodo razvidna pn-pa da pospešuje hitro uporabo zadevanja društva, če navedemo znanstvenih izsledkov v šoli.« n.ekai poglavitnih misli iz poro-Del tega obširnega delovnega pro- društvene tajnice Hermine grama je pozneje prevzela SAZU JuS°ve in pa predsednikov podružnic. Glavna naloga društva so bile v preteklem letu priprave na peti slavistični kongres. Slovenci smo imeli na tem kongresu en glavni referat in 8 koreferatov. Kongresa pa se je moglo udeležiti le 25 slavistov iz Slovenije (tako da niti števila delegatov s pravico glasovanja nismo izpolnili). Najpomembnejši uspeh slovenske slavistike v preteklem letu pa pomeni organizacija »Seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo«, ki je bil od 30. junija do 10. julija na filozofski fakulteti v Ljubljani. To je bilo prvič, da so slovenski slavisti na svojem ozemlju v zaključeni obliki 10-dnevnega seminarja posredovali tujim slavistom svoje izkušnje in dognanja. Poročilo tajnice je med drugim navajalo tudi sledeče: o koordinaciji dela med osrednjim odborom in odbori posameznih t A— 5ač-.* V ^ ay. Si:wn f Gtcctmp C H.—H M 'M.-il/ems ViYirx II Teli: Ai'l’ Nurti’ vzgoji kot eni izmed komponent, glavji bi kazalo obravnavati v ki lahko sooblikujejo duhovni zaporedju, ne ločeno. Zlasti po-profil mladega človeka v 'več glavje o filmskem jeziku je pri smereh. Seveda brez filmoman- šolskem pouku premalo obravna-skega pretiravanja. vano, taka teoretična priprava pa ... navaja mladega gledalca, da zna Ob takih spoznanjih se samo- ra2.birati filmska izrazilai jih dejno vsiljuje vprašanje, kdo naj vključevali v vsebinsko in estet-predava filmsko vzgojo m este- sko ccloto. Govoreč o sinopsisu, tiko. Najpogosteje je ta naloga neukemu bralcu ne daje zadovo-pridjana slavistom čeravno mo- ljive oznake. MaIo pr0stora je odra tako slavist kot kdo drug se- merjeno sestavinam filma, npr. 'r~ ' ' S3?'1 po razpoložljivi filmski hte- re^iserju komponistu in glasbi, f J/fz , ratun m več ali manj p lastni scenografiji. Govoreč o filmskih " ' ;, zamisl1 in7 me od> >zPellat' zvrsteh, je avtor težil navesti pre- KZL. ne ure. Za slavista pomeni tako .f-lrr>0 , težno sodobne filme, se pravi ti- šolah. Zato je najbolj aprejem- nejge razčlenitve, kar tudi ne mo-Ijrva ura estetske vzgoje kot jo re biti namen v okviru šolskih poznajo na gimnazijah kjer naj pri stmh filma pa je pri. v' j°- ® as^),1 ®QV?';lk šlo'do ohlapnosti, bodisi tako, ker ljudje, ki so se s tem bavih ^u- zapisana razlaga ne more biti „n.. dirah m hkrati tudi pedagoško praktično, filmsko ilustrirana, bo- ' proučevali posamezna umetnostna disi da je razla eveč no_ | področja. Tak0 tudi filmska vzgo- stavljena preskopo odmerjena. ^ L , Pa ne bi bila improvizirana kot Avtor je j al neo_ /. ! 'z razumljivih razlogov še ostaja reaIizem v književnosti s filmsko i tu m tam' smerjo, pri tem pa je zanemaril Bržčas je mnogo bolj nehva- specifiko filmskega novega rea-ležno pisati skripta s filmsko lizma. pomeni delo odtegovanje od njeg< lil IR' mmmmmmšM problematiko za šolsko rabo kakor podobna dela o glasbi ali li- Kakor je pohvalno, da se je id umetnosti. Pač zato. ker ne Šimenc izogibal historični mter- kovni umetnosti. Pač zato, ker ne &imenc izogioai nisromcm imer-L more obveljati) zgolj teorija filma pretaciji filma, pa je umestno, da 1 brez praktičnih predstav in ana- ie vključil kratek zgodovinski 1 liz, filmske predstave pa ni mo- pregled jugoslovanske in sloven-| goče omejiti na določen izbor pri- ske filmske ustvarjalnosti s fil-memih in po možnosti najbolj- mografijo slovenskih celovecer-ših filmov, kot se to da izvesti mh filmov. Mnogi nadrobni popri glasbi ipd. Zgolj za ilustraci- datki in ^novitete pričajo, da je j o: če govorimo o orkestralni res- avtor vložil mnogo truda v svoje ni glasbi, je lahko najti plošče ali delo, upoštevajoč potrebe, stopnjo magnetofonski trak za ilustracijo in obseg gradiva, ki lahko s pri-Cerellija, Beethovna ali Stravin- dom sluzi za solske namene. Oa-skega, prav tako ne bo težko naj- ve^ 80 tiskarske napake in neti slikovnega gradiva za primerja- katere slogovne ohlapnosti. Skrip-vo arhitekture helenizma, gotike fa »Film in šola« nudijo na 86 ali secesije, nemogoče pa bo do- straneh tisto snov, ki je potreb-biti filme Chaplina, Eisensteina, |a v šolski praksi za tolmačenje Pabsta. Pri filmu se snov kaj ra- filmske abecede in estetike, to pa da izmika ali v teorijo ali v zgo- 3e dovolj pohvalno za prizadevno dovino, brez dvoma pa bi bila delo S. Šimenca. Ce bi kdo imel _______..„4.__________ i---------------- nrtmislplr Ha ip v Hphi ohravna- iSS§ v, , . , , .... ., . . podružnic govorimo na vsakem jean Louis Barrault kot Gospod K. v Kafkovem »Procesu«, ki ga jc najbolj’ ustrezna beseda o filmu, pomislek, da je v delu obravna- Novoletna čestitka, ki jo je posiai objnem zb0ru. Taka povezava pa filmsko realiziral Orson Welles sestavinah posebnostih ipd. ob vano premalo estetike, potlej ni Alf Grannes, slavist iz Osla, lek- nj odvisna le od dejavnosti vsa- konkretnem filmu, ki se ga da težko najti odgovor, da je na- toriu za ruski jezik na filozofski kokratnega osrednjega odbora, . . x _______, __ti nredvaiati ’ drobna estetska analiza filma fakulteti ljubljanske univerze temveč tudi e sodelovanj e T^aTOdom za šolstvo so prevzeli po sili tudi filmsko S takimi težavami se je sre- možna le ob konkretnem doseg- prof. Janezu Zoru; čestitka spri- ccU ko novomeLo je- SRS, z zLodom PPS; en večer vzgojo in estetiko, nova in zah- čeval tudi Stanko Šimenc pri pi- Uivem filmu, tj. ob predvajanju. čuje kar lepo zn.je slovenskega —om ^ je^i^ ^ ^ Sava^S^oK ^ ^ ^ ^ OPU' z ostalimi doslei to ni bilo mo- benikom za šole 2. stopnje. ski vzgoji hkrati s praktičnimi z ostanmi aosiej to ni mio mo demonstracijami v tem ali onem goce. Podružnica v Novi Gorici Poročilo o delu mariborske po- večjem meJstnem središču; ob ih druge institucije, slovenski sla- .1® dobro delala, dokler jo je vo- družnice (ta šteje 131 elanov) na- vseb naporib (treba je omeniti vistiki pa je ostala še nadalje na- dila pokojna Lojzka Brusova, vaja: poleg predavanj so elani tebtna prizadevanja in delo Jovi- loga, da čuva in dalje razvija zdaj pa je povsem zaspala. sodelovali pri organizaciji Kurirc- te podgoj-njk) praktičnih ilustra- kovega festivala, imeli so razgo- cjjabi polemikah ipd. pa doslej vore s književnika, sodelujejo pri ^ bdo g0iam prilagojenega film- !SeLuarJeLV slovanskih književ- v po^^ju ljubljanske po-os i a nega. družnice smo slišali, da je le-ta Ygiru°Dialogi"itd , a “vTJi.Tv »eS- - ^iu 2 ■ssSKiAfSS? KRvar&j? ssus. «• ~»<* ***« - •■jtr sss*? £ itssfs, “ ssr ssrasp; Kopitar) preko Miklošiča do Fr. znanstveniki na filozofski ta Kul- prof stanka Bunca, proslavila skromnimi, pač letom pnlagoje-Kidriča ’ Prijatelja Ramovša, teti’ PA. SAZU, NUK, na RTV, prešernov kulturni praznik s nimi osnovami v osemletkah. Ze Nahtigala in drugih še živečih knjižnih založbah in časopisih. predavanjem dr. B. Paternuja o podatek — približne vrednosti — slavistov. Poudaril je zlasti po- Dei0 ijubijanske podružnice je povojni slovenski liriki in akade- da je preko 90 odstotkov obisko-hien in vlogo slavistike v sloven- . v nrl?ani7aciii nreda- mika B- Krefta o Prešernu. Dr. valcev kmopredstav iz vrst mla- skem kulturnem in družbenem obstatal° v organizaciji preda j Toporišič je predaval o mo- dine, predvsem solske, govori pe-življenju saj je ta veda bila vse- van:l (bi a jlb :ie f®la vrs!"a’ naed dernem gledanju na književni je- dagogu, da je interesno področje skozi nacionalno borbena in so njimi: o problemih novejše slo- zik in na slovnični pouk, dr. F. odraščajoče mladine mnogo bolj ttjeni člani stali ob strani ljudstvu venske poezije — prof. F. Kum- Bernik o Simonu Jenku, prof. ,81- zasidrano na področju filmske tudi v naihujših časih Zgodovina batovič, o sodobni antidrami — serka Ercegovac pa o delu V. St. ustvarjalnosti kot pa ob glasbeni Karadžiča in Njegoša. Itd, ali likovni ali besedni umetnosti. „ , , .... ... Tako spoznanje je bilo že več- Celjska slavistična podružnica kra| izr,ažen,0 jn potrjeno tako pri je pripravila — poleg predavanj nas kot po svetu. Glede na važ-— pogovor vseh slavistov na celj- ni0S,t in vpliv mrna pedagog ne skih srednjih šolah o obliki in inore ostati brezbrižen do tega, Knjiga prijateljica DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE opozarja vse prosvetne delavce in sme na naslednje priročnike: • Venceslav čopič, PISANJE 880 starih ali 8,80 novih din • Dr. Franc Strmčnik, ANALIZA SOLSKIH KAZNI 2200 starih ali 22 novih din • Cene Kopčavar, KAKO JE PRAV, pravopisni prir. 800 starih ali 8 novih din • RAČUNSKI LISTKI za pouk matematike v 5. in 6. razredu 700 starih ali 7 novih din Knjige dobite v vsA knjigarnah ali pa jih naročite nejavnost pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26 Med maloštevilne resnične vrednote, ki Jih človek srečuje na svoji življenjski poti, spada brez dvoma lobra knjiga. Se poseben pomen Po ima kvalitetno čtivo (od mladinske poezije in proze do poljudnoznanstvene literature) za otroke in poraščajočo mladino; ni samo odlično vzgojno sredstvo pri moralni ‘h estetski vzgoji, ampak razvija tudi domišljijo in logično mišljenje mladega človeka, bogati njegov besedni zaklad, ga navaja na tekoče ter pravilno Izražanje in ga smotr-Uo zaposluje v dobršnem delu njegovega prostega časa. . Ena izmed važnih roditeljskih tn učiteljevih dolžnosti Je aktivno zainteresirati mladega človeka za kvalitetno knjigo, kar pa je možno opraviti le z osebnim vzgledom tj. * lastno zavzetostjo za branje in ob solidnem poznavanju vsebine posameznih književnUi del od starejših “O sodobnih ter z nevsiljivim, toda Privlačnim navajanjem mlade generacije na dobro branje. Močna emocionalna doživetja ok branju odličnih mladinskih del so nepozabna in postanejo trajna last človekove osebnosti. Spomnimo se samo na -Dogodivščine Toma Sawyerja- Marka Twaina, na čudovito knjigo -V pomladi življenja- m. K. Rawlingsona. na Ed-mondo de Amicisovo »Srce«, na "itolfa gozdovnika«, na »Ostržka« Collodija, na F. Molnarjeve “Dečke Pavlove ulice«, na -Pravljice« H. Ch. Andersena, na -Otro. ka kapitana Granta- Julesa Ver-nea, na dela naših književnikov Otona Zupančiča. Josipa Ribičiča, Toneta Seliškarja, Franceta Bevka Da otroci In mladina kažejo močno težnjo po branju, dokazujejo številna statistična poročila. ™ed bralci ljudskih knjižnic tvori mladina povpirečno 75 'It vseb obiskovalcev, odlično vodena in ureje- obsegu sprejemnih izpitov. (Re-vana Pionirska knjižnica v Ljub- zultat tega pogovora SO enotni te-ijani pa je v preteklem koledar- ,. h 2Qiah tj stoonie.) V skem letu 35.000 obiskovalcem izpo- st-1 na vsen soian v sodila so.ooo dobrih mladinskih programu za prihodnje obdobje knjig. Da pa je potrebno mladino pa navajajo: literarni večer pi-pri njeni želji po branju nenehno sateljev-Celjanov (Roš, Kač, Nedobrohotno usmerjati, je samo po _ ■' TT i . sebi razumljivo, saj jo Je, zaradi vacan, V. Levstik), razgovor o njene premajhne In še nelzobliko- Toporišičevi slovnici, pripravo vane kritičnosti, le tako mogoče publikacije »Kulturni sprehodi po obvarovati pred seganjem po malo- C, .. vrednih stripih in škodljivi -šund« LeiJU«. literaturi. Novomeška podružnica je v speš^vSanje°z^Simanja zeaekvaZntetn°o preteklem letu proslavila 50-let-književnost je šola, ki ste pri tem mico pisatelja J. Dularja in or-posiužuje najrazličnejših vzgojnih ganizirala nekaj predavanj. paj v p.^u„ o r,v,n Je,ik » (DZS LJUBLJANA 1965) SSSSK •■»''St™ j« “e«'0«1*™ "1“ *>: ' ’ J pripravljenimi bralnimi urami, z sedanji urednik akademik prof. Sem dolgo upal in se bal... (z ozirom na bogato komplikacijo In zakaj se z omenjenimi obiskovanjem dramskih gledališč, s Bezlaj, da je bilo v letniku 1965 Nesrfrrmn nričakovali nre- v sedanji čitanki bi to na bilo srednješolskimi zahtevami seda-5M^Tu^«nkanS Premalo praktičnih pedagoških potS[PScbenik "za angL^h- Pretežko), ki bi se odlikoval po nja literarna čitanka tako zelo teijskih sestankih, z urejeno in ne. prispevkov. terarno zgodovino. Ko so ga ne- sledečem: bije? \ šolsko knjižnico^0z° organi^ranjem Na splošno lahko rečemo, da davno tega dotiskali in smo si 1. obseg in ceno bi zmanjšal K 1. (očki: Dijaki morajo no-literarnih večerov, z vzpostavlja- je bilo na občnem zboru slavistov ga lahko ogledali in listali po na polovico, siti v šolo debelo in drago knjigo, st^v^rr^uglmT^bUkamrk^šo nemara preveč govora o proble- njem, smo kmalu opazili, da je 2. potrudil bi se za smotrnejši bSo nredelah torna? četrtno Ko privlačne za otroke m mladino. matiki izhajanja Slavistične re- njegova najbolj pozitivna stran izbor tekstov, ki bi jih literarno- “poo Predelali komaj četrtino. Ko Podrobneje seznanja bralce s vije in drugih organizacijskih marljivost avtorice pri zbiranju estetsko in metodično obdelal, D1 ,dljakl sam,°, za , drugl problematiko -otrok in knjiga« v vprašanjih, pogrešali pa smo več gradiva, pisanju in prepisovanju N „ . . . , . predmet imeli tako debele knjige, istoimenskem članku slovenski nor-oniv, 5ni literarnih uvodov ter onomb se- 3- jezikovne vaje naj bi ah bi morali nositi v šolo po dve književnik Leopold Suhodolčan v obravnave nekaterih perečih šol- alelaimn uvoaov ter oporno, se til jj konverzaciiske va- aktovki Naši vodilni š-viniiri 10. številki revije »Otrok in dru- skih tem Občni zbor ie soreiel stavljanju konverzacijskih vaj Vi^^n pd K-uiiveizaiijsKe va akiovKi. i\asi voaiim SolniKi žina«. Opozorimo naj še na neka- ,, zvišiniu članarine (Rnn ter ranimMh bibliografij na kon. je (vprašanja m odgovore) bistve- (knjigo je odobril republiški se-tere druge važnejše pedagoške predlog o zvišanju članarine (600 kniiee Flilo na ie naivno ko no skrajšal, ostale vaje pa na- kretariat za šolstvo 6. junija 1964) ^uoi;>VzdravensileS«e (d^France dinarjev)- za svo^ predsednika sm0 ^fslUi da knjiga izpol- Pravil dovolj preproste in dolge, ne bi smeli tak0 zelo pozabiti na Strmčnik) -Tako mlad — pa tako Pa Je znova izvolil dr. Bratka npa najbolj goreča pričakovanja. da b^ jszikovno znanje utrjevale, lastna šolska leta. Mogoče bo či- veiik« (Vojan Arhar) in druge, ob- Krefta. Hkrati je imenoval tudi _ . vaje, kakršne so zdaj, niso po- tanko res /kdo uporabljal za se- enem ž0'1™® nekatere častne člane društva. To Tdeli .sm.?> a v uvodu t0 ne srečene, ker so preveč »izpraše- minarska dela, vendar je to ko- novemP Tetu ' mT še nadaljnje so: dr. Anton Ocvirk, Alfonz Ga- Pf%£a ** knjlga namenjena tudi valske«, in je njihova vrednost maj opravičljiv razlog za takšen uspešno delovanje na področju pro- d ivra-.;;, Rnr5n;v„,.. dr za s.tudente umverze, torej so dvomljiva. Vendar sem načelno volumen. Zakaj pri seminarskih pagirania zdrave družinske in so- p n> ar. iviarja iJorsniKova^ ar. zdrsljaji namerni. Zdaj bi morah proti temu, da se literarna či- delih težimo za tem da dijak v etatistične družbene vzgoje. ^.nton Bajec in dr. France Tom- naprositi avtorico, da izda še li- tanka spremeni v jezikovni uč- enem šolskem letu ’ prebere en ViATOR šic. H. terarni učbenik za srednje šole benik. (Nadaljevanje na 6. strani) Olga Grahor: Angleška literarna čitanka \ ŠE O BARVNIH RAČUNALIH Ponovoletno kramljanje... (Komentar na članek tov. Pa>/la Planinška iz Mežice, objavljen v Prosvetnem delavcu št. 17/65 z dne 20. 10. 1965 pod naslovom: »Zboljšajmo pouk matematike tudi v prvem razredu z uporabo barvnega računala za 1. razred!«) Z zanimanjem sem prebral članek tov. Pavla Planinška iz Mežice, ki na posrečen način modificira mojo idejo o barvnem računam. Zamisel je vsekakor zanimiva in bi zato želel k tej ideji dati svoj komentar. Predvsem bi se rad najprej opravičil, ker ga pozno objavljam. Vzrok je prezaposlenost — poučujem snet dva razreda in imam še precej skrbi, da bi obljubljena dobava novih barvnih računal bila pravočasno izvršena. Tekom let smo se na ruska računala tako navadili, da je modifikacija tov. Planinška zelo zapeljiva, posebno še, ker bi verjetno bila cena teh računal nižja. Ce pa se natančneje poglobimo v ta način, pa se pokažejo pomanjkljivosti, na katere bi v tem članku rad opozoril. Avtor članka omenja, da bi se naj kocke, poslikane z barvnimi krogi (rdeče, modro, rumeno) ne pomikale po žici sem in tja kot dosedanje kroglice, ampak naj bi se samo obračale, da dobimo zaželene barvne kroge. Za učence v prvem razredu je predvsem važno, da dojamejo posamezna števila globalno, v celoti. Zato je potrebno pri vsakem prikazu števil odstraniti vse tisto, kar bi to številčno sliko motilo. Zato imajo novejša ruska računala črno tablo, za katero so skrite kroglice, ki jih ne rabimo. Ce bi hotel ta nedostatek pri računalu s koe-. kami odpraviti, bi jih moral premikati ali pa uporabiti pokrovnl vložek (kot je to pri mojem računalu-*, da bi z njimi odkrival zaželeno število. NOVO MESTO: Učenci nabirajo zdravilna zelišča Lanske akcije (nabiranja odpadnega materiala in zdravilnih zelišč) ki je bila organizirana v okviru PRK in MRK, se je v novomeški občini udeležilo kar 23 šol. Samo šoli Škocjan — Klenovnik sta zbrali zdravilna zelišča v vrednosti 700.000 din, medtem ko so učenci osnovne šole Katja Ru-pena v Novem mestu zbrali za celo tono zdravil. Ta akcija se je začela pod strokovnim vodstvom. Tako so priredili novomeški strokovnjaki iz Droge več predavanj za pionirje, v Dolenjskem listu pa so izhajale v posebni rubriki navodila za zbiranje' zelišč za naslednje štirinajstdnevno obdobje. Akcija je dosegla lepe rezultate po vsej Slo-ceniji, kar je prav gotovo tudi zasluga šol — učiteljev, še posebej botanikov, ki so znali mladino zainteresirati za to delo. Letošnja akcija je bila pravzaprav poskusna — organiziral jo je centralni odbor RKJ, postala pa naj bi stalna oblika dela RK in njegovih organizacij na šolah. Na seminarju, ki ga je organiziral centralni odbor RKJ od 6. do 10. decembra v Beogradu, so obravnavali osemnajst tem (o vrstah rastlin, njihovi zdravilni vrednosti, nabiranju, sušenju, njihovi gospodarski vrednosti itd.). Doslej smo namreč izkoristili le 20 °/o teh rastlin za zdravilno dndustrijo. Na seminarju smo se seznanili tudi s poglavjem o rastlinski prehrani, ki so ga popestrili filmi in diapozitivi. Po strokovnih predavanjih smo si ogledali še skladišče tovarne Jugolek, na Kolarčevem univerzitetu pa smo poslušali predavanje prof. dr. Jovana Tucakova. Ta seminar, ki je bil prvi te vrste v državi in predstavlja novo dejavnost v okviru RKJ, je obiskal tudi član mednarodnega komiteja RK iz Zene-ve. Ob koncu smo sprejeli vrsto sklepov in poziv na našo javnost — zlasti na pedagoški kader na šolah (posebno botanike). — naj pomagajo mladini, da bo spoznala pomen te akcije in sprejela to delo kot svojo stalno dolžnost. Tudi nove JPT bodo vkliu-čile v svoi program to akcijo, sat dajejo krožki PRK in MRK na šolah, botanika, vrtovi in pionirske zadruge dovoli možnosti, da se seznanijo s*tOr vrstnim delom. Marjan Tratar Za dober učni pripomoček je nemalo važna lastnost, da lahko z njim naglo dosežemo zaželeni učinek, saj predstavlja čas pri pouku zelo važno komponento. To bi bilo pa pri tem načinu event. premikanja in obveznega obračanja vsake posamezne kocke zelo zamudno, posebno pri malih računalih, če vzamemo v obzir nerodnost prav teh v poštev prihajajočih učencev z nizkim inteligenčnim kvocientom, zaradi katerih predvsem je potrebna barvna slika števil. Ne morem se obenem strinjati s predlogom avtorja članka, da bi naj bilo računalo za 1. razred napravljeno tako, da bi bilo nanizanih 20 takšnih kock v eni sami vrsti, čeprav bi morali otroka voditi k cilju, da so števila ena sama vrsta (do neskončnosti). Prvič otrok ne bi mogel z očmi globalno zajeti tako dolge vrste iz že prej omenjenih razlogov, drugič pa ne bi prišel tako do izraza desetični sestav, na katerem sloni vsa matematika. (S, D, E.) Vzporedno postavljeni desetici pa vse to doumevanje zelo olajšajo. Postopek računanja preko desetice z 2 vzporednima deseticama prikaže učencem kot resen problem, ki ga je treba dobro obvladati, kadar gradimo novo desetico ali pa jo zrušimo. Na vse te stvari sem mislil, ko sem sestavljal svoje barvno računalo. S pokrovnimi vložki se da poljubno odkrivati in pokrivati zaželeno število, ki ga želimo dodati ali odvzeti, kar prikažemo obenem z barvnimi vložki. Zaželeno število se da hitro nakazati. Prav tako se z barvnimi vložki da hitro prikazati v razumljivi sliki prehod čez desetico. Velika prednost računala z izrezanimi okroglinami pa je po mojem mnenju — in lal*-ko trdim že tudi po izkustvu — dejstvo, da mi je na njem omogočeno izvršiti lahek prehod računanja s konkretnimi predmeti na računanje s simboli. Treba, je namesto 1 (denimo rumenega barvnega vložka) vstaviti vložek, na katerega naslikamo 1-krat za vselej zaželene predmete, kot sem to opisal v svojem članku v Sod. ped. (npr. gobe). Ko izvlečem ob pripovedovanju rač. zgodbice vložek z gobami, se prikažejo prazni prostori — okrogline — v istem številu.. Pripombo imam tudi k avtorjevemu predlogu za računalo za 2. razred. Žal do danes še nisem mogel natančneje objaviti prednosti računala za 2. razred drugje kot po prospektih, ki sem jih razposlal šolam z vabilom za naročbo (po svoji krivdi, ker sem bil prezaposlen). Iz prospektov je razvidno, da ima moje računalo vloženo ploščo, ki ima na eni strani v razdaljah izrezanih okroglin napisano tabelo mnogokratnikov, ki jo uporabljamo pri obravnavi poštevanke, pri ponazarjanju deljenja in merjenja, kar vse. se da hitro prikazati, in da s tem usposobi učence uporabljati to tabelo, na kateri so mnogokratniki in ki je pri zaprtem računalu vidna iz zadnje strani, samostojno pri računih množenja, deljenja ih merjenja brez ostanka in kot zelo dobrodošlo pomagalo tudi pri merjenju z ostankom. To zelo veliko prednost ne bi imelo računalo, ki nima takšne plošče, tj. takšno, kot' ga predlaga avtor članka. Ta plošča pomaga dobro tudi pri kom- biniranih računih množenja in seštevanja oziroma odštevanja. Vsekakor pa me je članek tov. Planinška Pavla zelo razveselil, ker mi je dokaz, da se še vedno najde dovolj ljudi, ki nenehno mislijo na Izboljšave, ki so prav dobrodošle še v elementarnem razredu. Naj mi bo h koncu tega članka dovoljeno dati za interesente in naročnike mojih računal sledeče obvestilo: Vse šole, ki so do 1. nov. dostavile naročila za računala, so medtem že prejela velika razredna računala za 1. razred. Ce katera šola ni dobila,, naj me nemudoma obvesti. (Doslej je bila cena din 5500 franko Celje + prometni davek, seveda tudi zavojnina). Za naročila, ki so prišla po 1. nov., ali pa bodo še prišla za velika računala za 1. razred, moram žal sporočiti, da bo cena za naslednjo partijo za din 1000 večja, tj. 6500, ker je podjetje izjavilo, da je cena, ki jo je prvotno postavilo, premajhna in nerentabilna, zaradi visoke cene ultrapasa. Podjetje je bilo prepričano, da bo potrebno količino ultrapasa dobilo iz odpadnega materiala, kar pa se žal ni zgodilo. V kolikor dospele naročilnice ne bodo preklicane, jih bom štel v kvoto 100 kom., ki je potrebna, da bo podjetje začelo izdelovati novo serijo. Potrebno pa je, da šole naroče še 90 komadov. Šole, ki so kasno dostavile naročilnice, so žal otežkočile pravočasno dobavo računal, ker podjetja oklevajo z izdelavo potrebnih modelov za mala računala iz plastične mase (ki stanejo po pol milijona), dokler ne vidijo, da obstaja interes za predmet, ker pač nihče ne more delati z izgubo. Zato se bo malo zakasnila dobava malih računal iz plas. mase za 1. razred, ki bodo izdelana okoli 15. dec., za 2. razred, ki zanj nisem dal striktne obljube, pa bodo izdelana okoli 20. jan.; takoj po izdelavi bodo dostavljena šolam zaenkrat po predvideni ceni 550 din franko podjetje ne računajoč prometni davek, kot je to bilo omenjeno v prospektih. Cim steče prva pošiljka, bo možno naglo dobaviti nove količine le-teh. Zato vabim šole, ki še niso naročile računal, da to store sedaj. Ker je za veliko računalo za 2. razred šele sedaj zbrana dovolj na količina naročil za 1. serijo 100 kom. računal, je podjetje začelo izdelovati prototip, ki bo obenem pokazal ceno za 1 računalo, nakar bomo to takoj javil prizadetim naročnikom-inte-resentom, da bi mogli razveljaviti naročilnico, če bi jim cena ne odgovarjala. Lahko pa trdim že zdaj, da bo to učilo elegantno in trajno. Upam, da bodo tudi ta računala izdelana do 20. jan. prih. leta, da bodo mogle šole v drugem polletju že delati z njimi. Medtem sprejemam še nadaljnja naročila. Ker so izdelavo računal za 1. razred in tudi za 2. razred omogočile šole. ki so pohitele z naročilnicami, se le-tem na tem mestu iskreno zahvaljujem in jih obenem prosim za razumevanje zaradi zakasnitve; vse ostale pa vabim, da se še naroče, kajti kasneje bodo računala v maloprodaji precej dražja. Rutar Ivari, učitelj, Kompole, p. Štore Pogovor med prijateljema Tam nekje na Štajerskem je mestece, ki je prav tolikšno, da premore dve osnovni šoli: prvo in drugo. Druga je, kar pomnijo vrli meščani .tega mesteca, bila vedno osnovna šola; prva pa je bila nekaj časa tudi meščanska šola in nižja gimnazija. Toda danes je tudi ta, čeprav se ji morda še toži po starih časih, čisto navadna osnovna šola. In tako ni med. obema šolama, ki sta oddaljeni druga od druge tri do štirikrat po sto metrov, prav nobene razlike. Pač, neka razlika pa vendarle je med njima, četudi je peš od ene do druge le pet minut. Prisluhnimo pogovoru med predstavnikema ene in druge šole! Imenujmo tistega iz druge osnovne šole Tine in onega iz prve Tone! Mimogrede povedano sta Tine in Tone dobra prijatelja, ki sta skupaj študirala in doštudirala na VPŠ. Oba imata tudi enako število službenih let za seboj. Tine (iz druge osnovne šole): Zdravo, Tone! Tone (iz prve osnovne šole): Zdravo, Tine! Tine: Ali si bral v Večeru, kako mastne plače vlečejo uslužbenci zdravilišča Rogaška Slatina? Tone: Ne. Pa da nima vsak po pol milijončka? Tine: Tisto ne, vendar že vratar dosega in presega profesorsko plačo, natakarji se lahko merijo z našim ravnateljem, medtem ko njihovi vodilni možje potegnejo na mesec tudi po dvesto jurčkov in več ter jih ni mogoče primerjati z nikomer v prosveti. Tone: Je pač tako in se moraš spoprijazniti s tem, da je delo, ki ga opravljajo vratarji, natakarji in sprevodniki, družbeno pomembnejše od našega. Kdo bi jemal delo z otroki resno? Oni imajo vsaj opravka z odraslimi ljudmi. In končno nisi edini šolnik, ki ga naša ljuba domovina tako malo ceni. Kar potolaži se s 85 jurčki! dar ne boš dejal, da zato, ker tam učitelji slabo gospodarijo. Veš, Tone, zdi se mi, da je v vsčj stvari glede naših osebnih prejemkov nekaj gnilega. Tone: Strinjam se s teboj, Tine, toda pomagati ti ne morem. Kar potolaži se, se bodo že še tudi proSvetarjem vremena zjasnila. Pa zdrav ostani, mudi se mi.