Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - arL 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PER(;UE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 32 (971) Čedad, četrtek, 26. avgusta 1999 Telefon 0432/731190 •««.fiew < fioVI ^pariti Po ukinitvi Gorskih skupnosti še “poletni udar” na Objektiv 2 Za to Deželo so ljudje in uprave zadnja stvar Desno-sredinska deželna uprava, ki jo drži pri življenju podpora Severne lige, je poletno politično zatišje izkoristila za dva samovoljna ukrepa, ki bi si jih težko privoščila tudi kaka trdnejša večina. Najprej je sprožila ukinjanje Gorskih skupnosti, nato pa še izločila nekatere obmejne občine iz možnosti koriščenja evropskih fondov iz programa Objektiv 2. Deželna vlada je s tem dokazala, da jo dejanski razvojni interesi in mnenja krajevnih uprav prav malo zanimajo, njena glavna skrb je le, kako bo sama preživela. Vendar si je z obema sklepoma nakopala tudi mnogo težav in nasprotij, ki se začenjajo pojavljati tudi znotraj same vladajoče koalicije. Se zlasti avgustovski ukrep o izločitvi nekaterih obmejnih občin iz evrop-slih fondov je vzbudil val ogorčenih protestov, saj je znano, da so sredstva iz evropskih skladov namenjena predvsem razvoju obmejnih območij in če- I . 1 1. BB m ii n i Hi 11 « 11 il il ii -• TJ—(E C"fcJJ L. ».»»ir 941 Gorskih sku- mu, zato životari iz dneva v Sedež Deželnega sveta zmejnemu sodelovanju. Deželna vlada pa je raje sledila logiki političnega prekupčevanja in je iz Objektiva 2 izključila občine Prapotno, Dolina, San Pier d’Isonzo in Turjak, vključila pa Sequals, San Giorgio di Nogaro, Torvi-scoso in Cento. Gotovo ni naključje, da ukrep, tako kot velja tudi za ukinjanje pnosti, najbolj prizadene območja, kjer je naseljeno slovensko prebivalstvo. Deželni odbor se te dni brez prepričljivih argumentov skuša izmotati iz velike zadrege, energični in upravičeni protesti gospodarstvenikov in krajevnih upraviteljev pa so prispevali k temu, da so se odnosi znotraj koalicije začeli krhati. Upravičeno glasna pa je tudi levosredinska opozicija. Podpredsednik Deželnega sveta Miloš Budin (Levi demokrati) ocenjuje, da tak način upravljana šibi Deželo kot inštitucijo. Sedanja uprava nima večine, osnovane na skupnem progra- dan in improvizira. Budin tako ravnanje označuje kot neodgovorno, glede postopka ukinitve Gorskih skupnosti pa pravi, da bo najbrž prišlo do tipi čno "italijanske" rešitve: ker deželni svet skoraj gotovo ne bo mogel sprejeti ustreznega zakona do konca oktobra, bo, kot vse ka že, preložena tudi komisar ska uprava Gorskih sku pnosti. Ostro kritična do ravnanja deželne uprave je tudi deželna svetovalka Slovenskih in italijanskih komunistov Bruna Zorzini Spetič, ki ocenjuje, da je ukrep o ukinitvi Gorskih skupnosti celo v nasprotju s pravilnikom delovanja Dežele, saj je bil sprejet v okviru rebalansa proračuna in ga ni po predvidenem postopku obravnavala komisija za institucionalna vprašanja. Prav tako izbira občin za Objektiv 2 ne odraža evropskih kriterijev. Zorzi-nijeva napoveduje odločen poseg pri ministrici za Dežele Katji Belillo. (du) Čedad, cerkev Sv. Frančiška petek, 10. septembra 1999 ob 19. uri VALENTINO Z. SIMONITTI ARHITEKT IN INTELEKTUALEC OB MEJI otvoritev razstave in predstavitev knjige pozdrav: Bruna Dorbolò, županja občine Speter Pavel Petričič, predsednik Studijskega centra Nediža predstavitev: prof. arh. Marco Pozzetto, Trst prof. arh. Vojteh Ravnikar, Ljubljana arh. Paolo Nicoloso, Buia sodeluje pevski zbor Pod Lipo iz Spetra Studijski center Nediža iz Spetra ob desetletnici smrti V.Z. Simonittija Sanità, i sindaci “rivedono” il piano Incontro degli amministratori a Cividale Il nuovo “Piano sanitario a medio termine” della Regione, valido fino al 2001, attende in questo periodo le osservazioni degli amministratori locali. Solo alla fine di settembre tutte le eccezioni confluiranno e, Regione volendo, serviranno a determinare il quadro sanitario per i prossimi due anni. L’ospedale di Civida-le, o quello che ne rimane, rientra ovviamente in questo piano. Del suo futuro ne hanno discusso lunedì sera, in una riunione-fiume, i sindaci del comprensorio, quindi quelli delle Valli del Natisone, del Cividalese e del Manzanese. segue a pagina 2 D sindaco Sibau: “Agli allevamenti non dico di no...” L’ex sindaco Lorenzo Zanutto l’ha in qualche modo messo in guardia. Lui, il nuovo primo cittadino, Giuseppe Sibau, la sua decisione pare averla già presa, anche se ammette di non aver ancora trovato il modo di metterla in pratica. E, dice, darebbe volentieri le dimissioni, se servisse a “raggelare” quella patata bollente che si ritrova tra le mani. Il sindaco di S. Leonardo Giuseppe Sibau La vicenda è quella dei tre allevamenti di animali che si dovrebbero realizzare nel comune di S. Leonardo. I tre proprietari hanno trovato resistenza nell’ex sindaco, che si basava sia sui risultati dei controlli dell’Azienda sanitaria, il cui parere era stato negativo, sia sulle tabelle che regolano le distanze degli allevamenti dai centri abitati, tabelle contenute nel Piano regolatore comunale che però non è stato ancora approvato. Vicenda complicata, anche difficile da valutare senza tenere conto che, per esempio, uno dei tre richiedenti è il vicesindaco Bruno Chiudi. Sibau deve decidere comunque entro settembre se firmare o meno le concessioni edilizie per i tre allevamenti di conigli, decine di migliaia secondo Zanutto. Il prossimo mese scadono infatti i termini per accedere ad alcuni finanziamenti determinanti per la realizzazione delle opere. Il sindaco premette: “Non sono contrario agli allevamenti se questi vengono realizzati e gestiti da persone che vivono nelle Valli, che intendono mantenere qui la propria attività. Chiaramente tutto deve rientrare nel rispetto delle leggi. Sto cercando u-na soluzione per concedere il permesso alla costruzione dei tre stabilimenti, le possibilità di inquinamento mi sembrano limitate”. Sibau dichiara quindi il suo intento: il via libera agli allevamenti, che si aggiungerebbero ai tre già esistenti sul territorio comunale, un numero, quello complessivo che si verrebbe a formare, non indifferente per un’area comunque limitata. Resta da superare lo scoglio delle tabelle del Piano regolatore, che indicano distanze delle costruzioni dai centri abitati maggiori rispetto a quelle previste negli elaborati. “Una delle soluzioni - dice Sibau - potrebbe essere quella di revocare il Piano regolatore, che comunque decadrebbe in ottobre, visto che non è stato approvato. Ne varrebbe la pena, ci sono in ballo contributi per cinque miliardi”. E l’assessore Romeo Si-bau aggiunge: “Nel nostro comune altra possibilità di creare lavoro non c’è”. In margine, il vicesindaco Chiuch interviene sulla decisione presa dalla giunta di revocare all’architetto Renzo Rudi la progettazione della passerella di Scrut-to: “Abbiamo pensato fosse meglio inserire la passerella in un programma generale di interventi. La variante della strada provinciale da Scrutto a Merso superiore dovrebbe infatti bypassare le due frazioni interessando proprio quel ponte. Il finanziamento già concesso per il momento resta a disposizione”. (m.o.) četrtek, 26. avgusta 1999 dalla prima pagina L’incontro, tenutosi a Cividale, è servito per mettere a punto una prima lista di osservazioni, la cui stesura definitiva è stata affidata a tre amministratori (Gerardo Marcolini, sindaco di Prepotto, Giuliano Clochiatti, assessore di Cividale, e Daniele Macorig, sindaco di Manzano). Le richieste non si discostano molto dalle precedenti. Nel documento predisposto dalla Regione si afferma, con tono però tutt’altro che deciso, che la struttura ospedaliera di Cividale potrebbe avviare una collaborazione con il S. Maria della Misericordia di Udine, abbandonando S. Daniele. La posizione è e-mersa recentemente anche dalle dichiarazioni del pre- Incontro a Cividale dell’assemblea dei sindaci Sanità, i rilievi al piano regionale sidente della commissione regionale che si occupa di sanità. É, soprattutto, quanto chiedono da tempo sia i nostri amministratori che la gente comune. “La nostra richiesta sarà l’annessione a Udine - dice Bruna Dor-bolò, primo cittadino di S. Pietro al Natisone - il cui ospedale potrebbe aprire dei padiglioni a Cividale per le patologie minori. I nostri malati farebbero così riferimento a Udine e non più a S. Daniele”. Un’os- servazione particolare riguarderebbe il servizio del Pronto soccorso, che il piano vorrebbe aperto per sole 12 ore al giorno. Ma per ristrutturare quella parte di edificio si stanno spendendo ben 8 miliardi, e quindi il Pronto soccorso andrebbe sfruttato pienamente, per 24 ore al giorno. Non cambia, purtroppo, rispetto al passato, nemmeno un’altra esigenza, quella del potenziamento del servizio sul territorio, annun- ciata sia nella legge regionale sia più tardi. Intanto a S. Pietro al Natisone è stato chiuso il poliambulatorio. Su questi e altri punti i sindaci si sono confrontati per alcune ore. L’assemblea degli amministratori locali ha tempo fino alla seconda quindicina di settembre per presentare le proprie osservazioni. Nel frattempo, però, i sindaci a-vranno un incontro sul tema con l’assessore regionale alla sanità Aldo Ariis. Pisr ao f iz Rima ' Stojan Spetič il Ìk I Pred nekaj leti sem bil z Igorjem Grudnom v Kjobenhavnu. Nedaleč od našega hotela je bil sedež skrajno leve danske socialistične stranke. Skozi velika okna je bilo videti dvorano s portreti Marksa, Engelsa in najbrž še danskega revolucionarja, rdeče zastave in velik plakat z naslikanimi starci ter geslom: "Upokojitve pri 67 letih ne damo!“. Z Bruno sva se samo tiho pogledala. Pri nas je 65. leto skrajna meja, ko dobi socialno pokojnino tudi kdor ni delal, mi pa smo se borili za ohranitev pravice delavcev, da gredo v pokoj po 35 letih dela, ne glede na starost. Se vedno sem globoko prepričan, da je prav tako. Tudi zato, ker je delavec to "pogodbo" sklenil s socialnoskrbstvenim zavodom na samem začetku, ko je začel plačevati prispevke v pokojninski sklad. Poznam nekdanje sošolce, ki so se pri štirinajstem letu zaposlili, medtem ko smo drugi šli naprej v šolo. Večina jih je sedaj, po štiridesetih letih dela, že v zasluženem pokoju. Takih, ki bi se zaposlili pri štirinajstih, petnajstih letih je čedalje manj. Zato so bile v minulih letih že opravljene pokojninske reforme, ki postopoma uvajajo tako imenovani "zavarovalniški sistem”, kar pomeni, da se pokojnina ne izračuna več na osnovi minule delovne dobe, pač pa po plačanih prispevkih. Vmes je še nekaj pokolenij, ki z eno nogo živijo v prejšnjem, z drugo v novem sistemu. Zanje začuda skrbijo afriški in azijski priseljenci, ki plačujejo prispevke za pokojnino, ki je najbrž nikoli ne bodo videli. Kdor se bo vrnil domov, mu bo pokojninski zavod vrnil prispevke, ki pa so medtem bili dolga leta ugodno naloženi. Prav imajo, po mojem, sindikalisti, ki nočejo zopetnega spreminjanja pokojninskega sistema. Cernu bi se tega lotila levica? Ali je D’Alema pozabil, daje Berlusconi leta 1996 izgubil volitve zttto, ker je obljubljal krčenje "socialne države”? Razumem pa tudi D’Ale-mo, ki se boji načeti vprašanje šele leta 2001, se pravi tik pred novimi parlamentarnimi volitvami. Začetek dialoga s sindikati je torej nujen, vendar brez izsiljevanja in groženj. Tema soočanja pa naj bo celokupna "socialna država", ki se je medtem močno spremenila. Problem upokojencev je v tem pogledu znatno manjši kot problem mladih, ki se približujejo tržišču dela celo pri 30 letih starosti, dotlej pa delajo zdaj tu, zdaj tam, na obroke, le občasno. Vrnimo se na Dansko. Tu država plača vsakemu mlademu človeku, ki je dopolnil 18. leto starosti, mesečni prispevek, le da se izobražuje, obiskuje šolo ali tečaj. Investicija v znanje se splača, družba od nje samo koristi. Italija mora poskrbeti za svojo mladino in njeno izobrazbo. To je "levičarski" odgovor na problem socialne države, ne pa strašenje starejših delavcev, ki jim izjave neprevidnih politikov grenijo poletni dopust, ko jim odmikajo rok upokojitve. Tu mora biti razlika med levico in desnico vsem jasna. Kakor v Sloveniji, kjer vodja desnice Janša celo poletje gnni proti več kot stotisoč slovenskim upokojencem, ki -po njegovem - uživajo previsoke pokojnine, ker so bili v partizanih. Borčevske doklade so Janši trn v peti. Najbrž pa bi bil zadovoljen, če bi dvojno dobo računali tudi bivšim kolaboracionistom. Vendar tudi Janša ve, da se Slovenija približuje Evropi, kjer so s kolaboracionisti včasih obračunali zelo kmto, kot v Franciji, ali pa maščevalno, kot na Nizozemskem. Prijateljica mi je pripovedovala, kako je pred dobrimi desetimi leti nizozemski parlament odvzel vsako pokojninsko pravico "zeleni gardi", kakor so imenovali nemške pomagače, ki so med drugim aretirali in izročili rabljem Anno Frank. Vprašal sem jo, zakaj jim tega niso storili takoj po vojni. Odgovorila mi je s tipično severnjaško praktičnostjo: ’To bi bila neumnost, saj bi si potem uredili privatna zavarovanja. Kazen pa mora biti". No, slovenski kolaboracionisti so kljub temu poskusili drugo pot. Pred leti, ko so mnogi Primorci začeli dobivati tako imenovane "italijanske pokojnine" za krajšo službo v kraljevi vojski, je v Videm priromalo nekaj sto prošenj članov MVAC (prostovoljna protikomunistična milica), ki so prejemali plačo od italijanske vojske. Prošnje slovenskih belogardistov so zavrnili, ker so bili prostovoljci, pa tudi iz strahu, da bi se potem ne oglasilo še kakih stotisoč hrvaških "domobra-nov“, ki so služili v armadi pod kronskim poveljstvom savojskega kralja Aimone-ja... Res, zgodbe s pokojninami so zapletene in zgodovinsko močno pogojene. Vendar velja, da država, ki klesti pokojnine običajno nima korajže, da bi iztisnila potrebne davke iz skrite bogatije. Država, ki je šibka z močnejšimi in močna s šibkejšimi pa ne zasluži prilastka "socialna". Tudjmanova Hdz zgublja na konsenzu Medtem ko se na beograjskih ulicah zbira vse več ljudi, ki jasno in glasno zahtevajo zamenjavo predsednika države Miloševiča, se na Hrvaškem pripravljajo na parlamentarne volitve, ki bodo prihodnji januar, to se pravi čez dobre štiri mesece. Vse kaže, da je premoč Tudjma-nove stranke, HDZ, vse bolj stvar zgodovine in da predsednik države ne more več računati na absolutno večino, ki mu danes zagotavlja, da nemoteno vodi eno od bivših jugoslovanskih republik. Tednik Globus, ki ne sodi med časopise naklonjene Tudjmanovi stranki, je pred kratkim objavil javnomnenjsko raziskavo, iz katere izhaja, da vodilna demokratska zveza zgublja podporo volil-cev. Na podlagi ankete bi v primeru volitev največ podpore dobila socialdemokratska stranka Ivice Račana. Tudjmanova stranka naj bi prejela le 17% glasov, za njo pa bi se uvrstili social-libe-ralci Dražena Budiše. Z 11% bi se na četrto mesto uvrstili pristaši kmečke stranke, peti s 5% pa bi postali ustaški privrženci. Zanimivo je, da na državni ravni bi istrska avtonomistična stranka zbrala 3,3%, v Istri pa bi gotovo postala najmočnejša stranka. Na podlagi teh rezultatov ne bi nobena stranka dobila dovolj glasov, da bi lahko sama vladala. Globusova anketa kaže, da veliko volilcev bi najraje podprli koalicijo socialdemokratov in socialiberalcev, ki bi skupaj zbrali skoraj 40% konsenz. Na drugo mesto “priljubljenosti” bi se uvrstila koalicija, v kateri bi bili liberalci, istrski avtonomisti ter kmečka in ljudska stranka (21%). Le tretja bi se uvrstila Tudjmanova stranka, ki bi zbrala le nekaj nad 17% glasov. Kar zadeva predsedniške volitve (Tudjman ne more več kandidirati), so volilci izrazili največ konsenza Ivica Račan predsedniku HDZ-eja, zunanjemu ministru Mateju Gra-niču, ki bi zbral več kot 40% podpore. Od ostalih predsedniških kandidatih pa bi največ podpore dobil socialdemokrat Ivica Račan (17%). Ko bi se rezultati ankete približali resnici, bi januarja prišlo na Hrvaškem do pomembnih političnih sprememb. Po poletnem premoru se je tudi v Sloveniji aktivizira-lo politično življenje. Prvi so se na tiskovni konferenci oglasili Peterletovi krščanski demokrati, ki so napovedali, da bodo letošnji strankin tabor pripravili v soboto 29. avgusta v Prevaljah na Koroškem. Priložnost predstavitve tabora je predsednik Peterle izkoristil tudi, da je spregovoril o procesu združevanja krščanskih demokratov z ljudsko stranko. V tem smislu bo že v petek prišlo do prvega skupnega srečanja sveta SKD in glavnega odbora SLS, na katerem bosta stranki preverili dosedanje aktivnosti v zvezi z združevanjem. Vodja krščanskih demokratov je zagotovil, da so iz trte izvite vesti, ki napovedujejo vstop SKD v vladno večino. Slabe izkušnje iz prejšnje vladne koalicije narekujejo, da taksna poteza bi bila povsem zgrešena in to še posebej nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami, (r.p.) Slovenia: buste paga più pesanti Buste più pesanti La paga media netta nel mese di giugno in Slovenia ammontava, secondo i dati dell’ufficio nazionale di statistica, a 108.178 talleri. Ciò significa che è aumentata dell’1,5% rispetto al mese precedente e dell’8,4% nei confronti di un anno fa. Alle buste paga più pesanti fa seguito anche un aumento dell’1,8% delle pensioni a partire dal primo agosto. Visita in Svezia Il presidente della repubblica Milan Kučan, ac- compagnato dalla moglie Stefka, tra il 5 ed il 7 ottobre sarà in visita ufficiale in Svezia, ospite del re Carlo Gustavo XVI. Più cittadini Dal 25 giugno del 1991, data dell’indipendenza della Slovenia, fino al 30 giugno 1999 sono state presentate in Slovenia 200 mila domande di richiesta di cittadinanza. Di queste sono state accolte positiva-mente 184.334, respinte so- no state 8093, mentre 5644 pratiche devono ancora essere portate a termine. Corrente di vento Nella valle del Vipacco quando la bora soffia sprigiona una forza enorme, tale da riuscire a rovesciare anche pesantissimi Tir. Ora in Slovenia pensano di sfruttare la forza del vento a scopi energetici. A questo fine è stato predisposto un programma di collabo-razione internazionale slo- veno-spagnolo denominato “Ecos Overture 1998-2001”. Il progetto è decollato in maggio in sei paesi del Carso dove sono state installate altrettante antenne per la misurazione della velocità del vento e soprattutto la sua stabilità. A fine anno, sulla base dei dati raccolti, si verificheranno le caratteristiche che dovranno avere le centrali eoliche. Binari incustoditi L’ammodernamento del sistema ferroviario è uno dei compiti che attendono la Slovenia. E non sarà un’impresa da poco. Gli incroci tra strade e ferrovie, per esempio, sono ben 1059 di cui addirittura 771 sono quelli incustoditi. Per dotare un passaggio a livello incustodito di sbarre automatiche sono necessari 35 milioni di talleri e sarebbe quindi necessario un investimento complessivo di 27 miliardi di talleri. Per l’anno in corso è previsto l’adeguamento di 5 passaggi a livello. La vita a due Quanti sono stati i matrimoni in Slovenia l’anno scorso? 7528. E dunque 28 in più rispetto al 1997, ma molti in meno rispetto al 1987 quanto ce ne furono 10 mila. L’età media della sposa nella seconda metà degli anni ’80 era di 24 anni, quella dello sposo di 27. In dieci anni l’età si è elevata per le spose a 27,8 anni e per gli sposi a 30,9. Kultura novi mata]ur četrtek, 26. avgusta 1999 Medana, fino a sabato poesia e vino A Medana, nel Collio sloveno - Goriška Brda, si sta svolgendo in questi giorni la quarta edizione del “Festival della poesia e del vino”, iniziativa che si deve all’organizzazione degli studenti universitari di Lubiana, al comune di Brda e agli abitanti di Medana. Il festival è iniziato martedì e si concluderà sabato. Ventitré i poeti, provenienti da tutta Europa e dall’America, invitati quest’anno. Sono PrimoZ Repar, Jurij Hudolin e PrimoZ Čučnik (Slovenia), Peter Richards e Brian Henry (Usa), Oscar Leo-nel Ruiz Ramirez (Messi-co), Nataša Bunteska (Macedonia), Adam Wiede-man e Krzystof Siwcyk Mario Benedetti (Polonia), Lacki Janos e Orsolya Kalasz (Ungheria), Hans Eichorn (Austria), Paulo Jose Miranda (Portogallo), Ervin Jahi e Ivica Prtenjača (Croazia), Eva Ribich (Svezia), Gerald Zschorsch (Germania), Nataša Zižovič (Jugoslavia), Mustafa Zviz-diC (Bosnia Erzegovina), Vadim Stipancov (Russia), Tita Reut (Francia), Peter Sulej (Repubblica Slovacca) e Mario Benedetti (Italia). Quest’ultimo è stato quest’anno ospite anche della “Stazione To-polò”. L’11 settembre sarà invece assegnato a Lipica, sempre in Slovenia, il premio Vilenica. Andrà alla scrittrice e scultrice svizzera Erica Pedretti. Slovenska kultura predstavlja v Čedadu V okviru pobude “Čedad se predstavlja”, ki jo prvič organizira Cedajska občinska uprava od 9. do 12. septembra bo sodelovalo tudi kulturno društvo Ivan Trin-ko s predstavitvijo sedanjega kulturnega utripa slovenske manjšine v Furlaniji. Najprej v Četrtek 9. septembra ob 19. uri bo na društvu otvoritev razstave o novejših publikacijah slovenskih društev. V tem okviru bodo predstavili tudi knjigo arhitekta Renza Rudija o Kozolcih in spremljajočo razstavo o tem pomembnem “spomeniku” ljudske kulture. V petek bo v cerkvi svetega Frančiška velika razstava posvečena arhitektu Valentinu Simonittiju ob desetletnici smrti, ki sta jo skupaj z obsežno monografijo pripravila arhitekta Renzo Rudi in Giovanni Vragnaz. Sobota bo posvečena ustvarjalnem delu Ivana Trinka na glasbenem področju. V cerkvici sv. Martina bo skupina Gallus Consort nastopila s koncertom Adoramus. V nedeljo od 18. do 19. ure bodo na sedežu dmštva nastopile Beneške korenine. V vseh štirih dnevih se bo po Cedajskih ulicah in trgih predstavila Postaja Topolo- ve. 3 Draga kot prostor za dialog in soočenje Draga in Draga mladih od 2. do 5. na Opčinah Kakšna prihodnost za slovensko manjšino? S poglabljanjem tega vprašanja na okrogli mizi v parku Finžgarjevega doma na OpCinah se bodo v petek 3. septembra ob 17. uri zaceli 34. Studijski dnevi Draga ’99. K razmišljanju o bodočnosti slovenske skupnosti v Italiji so prireditelji od Društva slovenskih izobražencev povabili mlajše predstavnike manjšine. Na okrogli mizi bodo sodelovali Milan Bufon, Peter Cernic, Marko Stavar in Breda SusiC. Naslednji dan v soboto 4. septembra ob 16.30 bo Bojan Pavletič predaval na temo “Južni Sokol kot priCa slovenske prisotnosti v razvijajočem se Trstu”. Nedeljsko predavanje mag. Matije Ogrina ob 10.30. uri zjutraj bo posvečeno Slomšku in vprašanju sodobne slovenske kulture. Popoldne ob 16. uri bo dr. Vaško Simonitti predaval na temo “Med zgodovino in sedanjostjo” oz. kot pravijo prireditelji bo podal sodoben esej, ki “hoče obračunati z deviacijami temne preteklosti: Ce si bomo upali pogledati v zgodovino, bomo lahko ustvarjali tudi sedanjost in prispevali k lepši prihodnosti”. Skoraj vzporedno bo potekala tudi Draga mladih. Dragi, ki se je rodila v sredini šestdesetih let in je bila pomembno stiCišCe slovenskih intelektualcev iz matične, zamejske in zdomske domovine, se je namreC pred devetimi leti pridružila tudi Draga mladih, ki se je osredotočila na študentska in mladinska vprašanja. Vsakič je potekala na določeno temo. Letos bo v središču pozornosti mladinska kultura in ustvarjalnost. Organizirali pa so jo mladi tr-žaCani v sodelovanju s študenti iz slovenske Primorske, Ljubljane in Maribora. “Mladinska kultura kot izraz estetike, socialne in duhovne potrebe mladih -njeno mesto v svetu kulture in v sedanjem zgodovinskem trenutku” to je naslov uvodnega predavanja mag. Branka Cestnika v Četrtek 2. septembra ob 16.45. Sledi naslednji dan, v petek 3. ob 10. uri, zanimiva okrogla miza o ustvarjalnosti mladih, na kateri bodo sodelovali Ambrož Copi, skladatelj in pevovodja, Rok Golob, skladatelj filmske glasbe, Zoran Predin, kantavtor, Gregor Tomc, bivši Clan skupine Pankrti in profesor na ljubljanski univerzi. V popoldanskih La mostra prosegue fino a domenica 29 agosto presso la Casa della cultura resiana a Prato La storia delle fornaci di Resia Circolo Rozajanski cium ed associazione museale hanno aperto una finestra sul lavoro e l’ingegno di un tempo Proseguirà fino a domenica prossima, 29 agosto, alla Casa della cultura resiana- Ta Rozjanska kul-turska hiša, a Prato di Resia, la mostra dedicata alle fornaci destinate, un tempo, alla cottura della calce. Il percorso della mostra inizia con una ricostruzione plastica di una fornace, che fa capire come erano fatte e come venivano utilizzate, prosegue con alcuni documenti storici, descrizioni e testimonianze raccolte tra i più anziani del paese che ricordano ancora bene i tempi in cui le fornaci erano attive. Si conclude con alcune proposte di itinerari alla scoperta di queste strutture che testimoniano il lavoro e l’ingegno di un tempo. Le fornaci in Val Resia rimasero attive fino alla fine degli anni ’40, primi anni ’50 ed erano dislocate un po’ su tutto il territorio comunale. Da allora sono state abbandonate e solo in ' * r ' ime . afšHu Motiv iz Rezijanske doline rari casi si è provveduto a La cottura della calce e- ripulirle dalla vegetazione ra affidata a persone del infestante. posto che sapevano svolge- re queste attività, coadiuvate da altri uomini che, spesso in società, provvedevano alla raccolta del legname, preferibilmente pino, dei calcari e seguivano tutte le operazioni di cottura, raffreddamento e distribuzione del prodotto. Erano necessarie diverse decine di metri, abbattuti con la luna giusta perchè dovevano garantire costante-mente il calore necessario. Il fuoco ardeva ininterrottamente per giorni e notti e, quando si potevano vedere le sue fiamme in cima alle pietre, la calce era cotta. I calcari venivano reperiti lungo il corso dei torrenti e dei rii secchi e con essi veniva realizzata, all’interno della fornace, una calotta sulla quale veniva poi sistemato il resto dei calcari. Una volta cotta la calce veniva fatta raffreddare, per qualche giorno, all’interno della fornace. All’occorrenza veniva poi spenta, con abbondante acqua, in apposite vasche e buche poste negli angoli dei cortili delle case. La calcina veniva utilizzata, prevalentemente, nell’edilizia per la preparazione della malta o per la tinteggiatura delle pareti domestiche e delle stalle. Con la mostra gli organizzatori hanno voluto recuperare preziose testimonianze orali e proporre ai visitatori una finestra sul passato per non dimenticare. La mostra, organizzata con il patrocinio dell’ente Parco Prealpi Giulie dal circolo culturale Rozajanski dum e dall’associazione culturale Museo della Gente della Val Resia, resterà aperta fino a domenica prossima, tutti i giorni, dalle 11 alle 12 e dalle 16 alle 18. Per ulteriori informazioni contattare la Pro loco allo 0433/53001 oppure la sede del circolo 0433/53428. Luigia Negro urah bodo na vrsti delavnice mladinske ustvarjalnosti in sicer slikarska pod vodstvom Jasne Merku, gledališka z Niklo Panizon, glasbena s Samom Čarmanom in plesna, ki jo bo vodil Andrej Drennik. “Etika tudi v estetiki?” je naslov razgovora, ki je v programu v nedeljo ob 10. uri in s katerim bodo sklenili Drago mladih. Na njem bosta sodelovala sekretarka pri Ministrstvu za kulturo Majda Sirca in fdozof, antropolog, teolog in likovni ustvarjalec p. Marko Rupnik. Cividale sulle note del rock Tre giorni all’insegna del rock giovane per Cividale. Da venerdì 10 a domenica 12 settembre, sulla pista di pattinaggio posta accanto al campo sportivo, si terrà infatti la rassegna “Cividale rock 1999”, concorso musicale indirizzato a dodici gruppi regionali non professionisti e composti per lo più da giovani e studenti di età tra i 15 ed i 35 anni. La manifestazione, una novità non di poco conto nel panorama culturale e ricreativo cividalese, si deve all’organizzazione della neonata associazione “Progetto Europa” ed in particolare a Pieralberto Felettig, giovane consigliere comunale e presidente del comitato promotore dell’iniziativa. Del consiglio direttivo dell’associazione fanno parte anche Francesca Clodig, Stefano Guion e Davide Pasqua. I gruppi prescelti sono “Aperto 24 ore”, “Insigna”, “V-Agra”, “The railway hu-manoyds”, “Le buzzurre” (una band composta solo da ragazze), “City off’, “Rumori di fondo”, “Biade ntir-ror”, “Male parole”, “Noioc”, “Gay dog” e “Complesso di inferiorità mentale”. Questi ultimi tre sono cividalesi. Suoneranno anche due band ospiti: sabato i “Punto triplo”, domenica gli “FLK”. La rassegna si terrà nel corso delle tre serate a partire dalle 20.30 fino alle 24. Per l’occasione verrà realizzato un compact-disc con i pezzi dei gruppi, stampato in 100 copie, la metà delle quali saranno il premio alla band migliore, selezionata da un’apposita giuria. Aktualno Vrt it, Nata a S. Pietro la “Natisone Gal” Per promuovere nuove iniziative economiche Takuo, ki kaže naSa fotografija, posneta v nediejo 22. avgusta, koCa Planinske družine Benečije na Matajurju, hitro raste an ima že strieho. Puno diela je bluo že naretega an tu gre vsa Cast an hvala vsem, ki so do sada pomagal. Puno diela pa je Sele za narest, takuo, ki se vidi. Takuo, de tisti, ki nie mogu do sada, lahko an v prihodnjih tiednih lahko parskoči na po-muoC. Delovna akcija bo 5. in 12. septembra. Pridita pomagat! Tisti pa, ki niemajo cajta, ne morejo al pa so delec, lahko pomagajo z denarnim prispevkom. Vse kupeje že koStalo puno an še bo, zatuo vsak su-dic pride pru. V tel namien je Planinska družina Benečije odprla poseben tekoči raCun pri Cedajski banki Banca Antoniana Popolare Veneta (NTKB) štev. 10194C. Bodite radodarni! Iz vsega sveta v Ljubljano od 21. do 23. na pobudo SSK Gospodarstveniki slovenskega rodu Od 21. do 23. septembra bo v Ljubljani in Kopru Srečanje gospodarstvenikov slovenskega rodu v zamejstvu, po svetu in Sloveniji, ki ga prireja Svetovni slovenski kongres. Le-ta je lani priredil prvo sreCanje slovenskih zdravnikov iz vsega sveta. Po tistem prvem uspehu, SSK letos nadaljuje v svojem povezovalnem delu in predlaga podobno sreCanje, tokrat namenjeno vsem slovenskim podjetnikom po svetu, ki si želijo medsebojnih stikov. SSK je v okviru te pobude poklical k sodelovanju tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje in Slovensko združenje Gori- Motiv iz Ljubljane ca, ki bosta s predstavniki manjšinskih organizacij iz Avstrije in Madžarske sodelovala prvi dan zasedanja 21. septembra v Ljubljani na predstavitvi slovenskih gospodarskih združenj in podjetij v zamejstvu. SreCanje slovenskih gospodarstvenikov je sicer zastavljeno tako, da bo veC tematskih srečanj, na katerih bodo obravnavali in poglabljali posamezna vprašanja od možnosti investicij v drobno gospodarstvo do predelave industrijskih odpadkov. Udeleženci srečanja bodo obiskali tudi nove prostore Gospodarske zbornice Slovenije, kjer jih bo sprejel predsednik Joško Čuk. Gostje bodo tudi podpredsednika slovenske vlade Marjana Podobnika. Tretji dan se bo posvetovanje preselilo v Koper, kjer bodo slovenski gospodarstveniki gostje Luke Koper. Organizatorji bodo tiskali tudi priložnostni zbornik, kjer se lahko posamezni podjetniki oz. podjetja predstavijo tudi v obliki oglasa. SDGZ vabi Člane, da se udeležijo srečanja. Kdor je zainteresiran za udeležbo oz. za objavo reklamnega oglasa v zborniku, naj se Cimprej oglasi, saj rok zapade prvi teden septembra. Na tajništvu v Trstu (Ul. Cicerone 8, tel 040 - 362949) so na razpolago prijavnice in program. Si è costituita a San Pietro al Natisone, dove avrà anche la sede presso la Comunità Montana Valli del Natisone, la Società consortile a.r.l. “Natisone GAL” (Gruppo di Azione Locale). Gli scopi sociali e gli obiettivi della nascente Società, che dovrà dare attuazione al PAL (piano di azione loca- le) approvato dall’Assemblea della Comunità Montana, si identificano nella promozione di nuove iniziative economiche, nel favorire la valorizzazione delle risorse umane e materiali dei territori montani della Comunità montana e nello stimolare la collabo-razione tra enti locali ed imprenditoria privata. Prodotti tipici delle nostre Valli Il potenziamento del settore agroalimentare, dei servizi sul territorio e del turismo in tutte le sue potenzialità rappresenta il cuore del Pai che dovrà altresì legare i progetti alla tutela dell’ambiente ed alla cultura locale nella prospettiva di un adeguato recupero delle aree circostanti i paesi. La struttura del Consiglio d’Amministrazione, composta da cinque membri, è stata definita con l’atto costitutivo e rappresenta abbastanza adeguatamente le categorie economiche presenti sul territorio. Infatti, il presidente Luciano Laurencig, ed i consiglieri Daniele Calligaris, Michela Domeniš, Lara Tosolini e Alfredo Zoboli, provengono dai settori terziario, a-groalimentare, ristorazione, amministrativo e culturale. Il Consiglio d’Amministrazione, che dirigerà il “Natisone Leader”, è atteso da impegnative scadenze che si possono riassumere in queste tappe: consultazione delle categorie economiche, preparazione dei bandi e loro massima diffusione, i-struttoria dei progetti presentati e formalizzazioni delle graduatorie, finanziamento dei progetti con assistenza fino alla realizzazione degli stessi con la rendi-contazione finale. L’apertura degli Uffici e l’orario di consultazione verranno resi noti tempestivamente con la massima diffusione. I soci del “Natison Gal Soc. cons. a.r.l.” sono i seguenti: Comunità Montana Valli del Natisone, A.P.I. (Associazione piccole e medie industrie di Udine), Agemont SpA (Agenzia per lo sviluppo economico della montagna), Associazione Cooperative friulane, Associazione Invito (Ristoratori aderenti delle Valli del Natisone), Banca di Credito Cooperativo di Manzano, Banca Popolare di Cividale, Camera di Commercio Industria Artigianato e Agricoltura di U-dine, CNA (Confederazione Nazionale dell’Artigia-nato e P.M.I.), Caseificio sociale “Valli del Natisone”, Federazione Provinciale Coldiretti, Federazione Regionale Consorzi Agroforestali del FVG, Legam-biente FVG, Unione regio- nale economica slovena (SDGZ-URES), Lipa soc. coop., N.A.P.O. (nuova associazione produttori orto-frutticoli delle Valli del Natisone). Do nedelje Kraška Ohcet Z bogatim kulturnim in kulinaričnim sporedom poteka v občini Repentabor na tržaškem Kraška Ohcet. To je najveCja etnografska prireditev med Slovenci v Italiji in vsaki dve leti privablja velike množice od vsepovsod. Program se zaCenja danes (Četrtek) s fantovsko in deklišči-no in se bo nadaljeval vsak veCer do nedelje, ko bo ob 10. uri v cerkvici na Repentabru slavnostna poroka. In Terra Santa, dove prevalgono le differenze Dal 16 al 23 luglio il gruppo parrocchiale di S. Leonardo, guidato da don Adolfo Dorbolò, si è recato in pellegrinaggio in Israele per ripercorrere la vita di Gesù, visitando i luoghi nei quali egli si è fermato circa 2000 anni fa. Il tour è partito dal centro della Galilea - regione dove Gesù trascorse il suo primo periodo di vita e di predicazione, area ricca e fertile oggi caratterizzata dalla presenza di molti kib-butz dove l’agricoltura è sfruttata come mezzo di sussistenza - per poi prose- guire attraverso la Samaria, territorio pietroso, brullo, impervio, oggi occupato dai Palestinesi, e terminare a Gerusalemme. In questa città Gesù ha trascorso i suoi ultimi giorni di vita terrena. Oggi è un luogo dove tre culture e religioni diverse (cristiana, i-slamica ed ebraica) convivono faticosamente. Proprio per questo, colpiti dalla presenza di una basilica suddivisa in “quartieri” e di moschee nei pressi dei luoghi santi, abbiamo rivolto una preghiera particolare a favore del- Foto di gruppo per i pellegrini del comune di S. Leonardo giunti in Terra Santa la costruzione di una convivenza pacifica dove il credo cristiano non sia oppresso o limitato, e a favore della creazione di un nuovo Stato, la Palestina, che non acuisca le differenze. Gli otto giorni passati in Terra Santa hanno lasciato in tutti i pellegrini un segno positivo, di cambiamento, di rinascita, e in alcuni il desiderio di ritornarvi e operare affinché le persone che là vivono possano continuare la loro o-pera con più facilità. Francesca Predan Brindisi per Sabrina ed il suo papà Sabrina Boni ima sa-muo 24 liet pa je že do-ktorca, je že ratala miedih. Vešuolala se je na Univerzi v Veroni an so ji dal narguoršo oceno: 110 an pohvalo. Sabrina je hči Alme Scuoch - Blažove iz Topoluovega, nje tata je pa Massimo Boni iz De-senzano del Garda an v tistim kraju tudi živijo vsi kupe. Nie težkuo pa jih srečat v Topoluovem, kjer parhajajo vsi zlo zvestuo an kjer jih vsi imajo zlo Alma Scuoh - Blažova di Topolò e Massimo Boni di Desenzano del Garda, assieme ai figli Carlo e Annalisa annunciano con gioia e giustificato orgoglio il conseguimento della laurea della loro Sabrina, che a soli 24 anni si è laureata brillantemente (110 e lode) in medicina con una tesi sulla cardiologia pediatrica presso l'Università di Verona. Un risultato brillante conseguito con tanti sacrifici e privazioni. Brava Sabrina. Ai complimenti ed alle felicitazioni della mamma, del papà, dei fratelli, degli zii Vittorio e Luciana, di parenti ed amici, si uniscono anche quelli di tutti i paesani di Topolò, che ti hanno vista crescere anche qui, fra le nostre case, i nostri “klanci” perchè tu, assieme alla tua famiglia, non ti sei mai dimenticata delle tue origini ed ogni occasione è buona per tornare a trovarci. Na 25. luja Elia Rucc-hin, uduova Cibau, je do-punla 78 liet an za telo lepo parložnost ji je hči Anna napravla senjam, kjer nie manjku pru obedan, Se gar-miški Sindak, Paolo Cana- laz - Paulic, ji je paršu uo-Sčit vse narbuojše an ona je bla za tuole zlo ponosna. “Vesela ku an papež” je jata. Elia se je rodila v Gar-miku, oženila se je bla v podutanski kamun an je ži-viela v Gorenji Miersi. Kako lieto od tega je paršla živet h hčeri Anni, h zetu Ginu Uogrinknemu iz Garmi-ka an navuodi Martini na Liesah, ki jo pru lepuo va-rjejo. Za nje rojstni dan ji Se ankrat željo vse narbuojše oni, sin Giorgio, nevie-sta Angela (ki je le Uogrin-knih), navuoda Cristina, ki žive tam v Alessandriji, vsa žlahta an parjatelji. An tudi mi jim diemo: Kuražno na-pri, Elia! Pridita v Kravar na naš senjam! Od petka 27. do nedieje 29. vošta Polietje nas počaso počaso pozdravlja, pa po naših vaseh je še kak senjam za preživi-et kako uro v veseli družbi na odpartem. Tel konac tiedan nas vabijo v Kravar, kjer domače društvo Sant’Andrea je tudi lietos organizalo Scnjan. Začne v petak 27. vošta, kar odprejo kioske an na brejarju bo godla domača skupina Tequila. Tudi v saboto 28. bo ples, godli bojo Brodniki. V nediejo 29. bo ob 11. uri sveta maša, Ze zguoda pa začne mali nogomet na dva (calcetto a due). Popudan bojo igre za te male an ob 17. uri bojo lutke (burattini) z Cosmoteatro. Zvičer bojo spet godli “Tequila”. Sevieda, na bo manjkalo za pit, za jest an potle, če sta sa-muo nomalo srečni, udobta pru lepe šenke na bogati loteriji an na tomboli. Na stuojta par-manjkat! V spomin Pia, ki na Pio Oviszach (napisal sta novico od njega smalti na številki 5. avgusta) nie biu taz Cišnjega, takuo za postrojit telo napakco imamo parložnost tud’ ga pozdravit Se ankrat an dodat njega sliko, ki nie tista z obritim obrazom ku k’ je biu tu Spitale, pa z bielo, dugo “patriarhovo” brado, kot smo ga bli nimar vsi vajeni videt go’ po srienj-skih ciestah. Pio (Alessio Oviszach) je bu taz Novce, vasica, ki je Stiela sarnuo ’no hiSo (OviSkuovo pruza-pru kot primek an toponim kažeta) pa je bluo vic hramu: hiSa, listnjak, hlieu za krave s skednjam an kliet parzidana, an Se drug hleu- čič z okuole kamanovo ograjo pa za praseta al uce. Nad kletjo, ki stoji posebe od hise, je bla druga kam-bra za spat, lepuo obrajha-na an piavo namalana, za-tuo tala se je zdiela pru ’na pituna beneška vasica gu briegu, z nje latnjakam an lesenim pajuolam, priet ku sta jo arbida an laza ucjefa-la. Novca stoji nad Dolie-njanem an blizu Čarnice, glih nauriedič, naspruot vas CiSnje an nje brieg, le tam v dolini Kosce. Je bla med tih parvih vasic zapuščenih tle v Benečiji, ki malomanj obedan na vie še za njo (Oviski so potle zazidal njih hišo dol nizko, v dolin, par Puostace). Dragi Pio noučan, obe- AZZIDA Sabato 4 settembre, ore 15 4- Crono baby mtb Valli del Natisone Iscrizione gratuita presso il “Bar Centrale” Comitato per Azzida Miesca vošta se gre na počitnice, pa tisti, ki ne morejo pustit di-ela pošjajo samuo njih ženo, ki jo dotečejo na konac tiedna. Takuo tudi Milica je sla na muorje an Giovanin jo j’ doteku tu saboto vičer do pandiejka zguoda. ’No saboto je pu-stiu dielo buj zagoda ku po navadi an je ušafu Milico Sele z bikini blizu muorja, jo j’ ničku zagrabu an začela snubit! Za kajšan minut potle an vigil je potuku s parstmi gor na Giovaninu harbat an mu jau: - Vam muorem na-rest kontravencjon, ker se na diela telih reči na javnosti, pred ljudmi! - Nu, nu, gaspuod vigil, odpustitemi za teli krat kontravencjon, muorte zastopit, de kadar an mladi mož je sam doma cieli tiedan, na vide ure za kiek posnubit! - Ben ja, naj bo za vas, ki je te parvi krat, vam morem tudi odpustit, pa teli gospi ne, ker je vsaki dan, ki mi diela tele reči!!! Tu saboto pride pu-no judi na čedajski targ tudi iz bližnje Slovenije. Tole zadnjo saboto je paršu an mož iz Tolmina kupa-vat jajca v prahu, ker oni gor imajo samuo tiste freske. Ku je sto-pu na vrata od Mo-skjonove drogerije je poprašu gaspodarja: - Avere voi jajca v prahu? - No capire - je odguoriu - spiegare meglio! Mož se j’ potipu dol pod trebuh an po-pihu na odparto roko! - Ah, capito! Volete le uova in polvere! - an mu je subit dau ’no škatlo tistega praha. Vse tuole je videla ’na Zena iz Slovenije, ki se j’ parbližala h Moskjonu an mu jala: - Anke a me dare kvesto - grede, ki se j’ potipala dol pod trebuh an popihala na odparto roko! - Oh no, quella proprio non l’abbiamo in polvere! - je odguo-riu nomalo v Spotu Moškjon!!! Elia je lepuo praznovala nje rojstni dan — Kronaka ——— Liepa novica je paršla v Topoluove taz Desenzana Sabrina je ratala doktor tiho je šu • •• cjal smo te bli, de te priet al potlè pejemo na tuoj rojstni duom, pa ti si nimar odkladu, lohne za na videt tiste boleče zapuščenosti, ki ti je tud’ stiskala par sar- cu. Slovenj do zadnjega si biu an guoriu an prebieru si rad po sloviensko, takuo Se buj nam bos manjku! Zbu-ogam! BarCanj radi. Zatuo za tel uspeh, sučeš Sabrine se veselijo ne samuo mama, tata, brat, sestra an žlahta, pa tudi vsi vasnjani. Četrtek, 26. avgusta 1999 L’alfabeto greco approda presso gli antichi gruppi italici - 11 Vecchi e nuovi enigmi della scrittura etrusca ^ 3-1 $i\. -, if : < M H i -• 1/1^ L’iscrizione della tavola di Cortona e riproduzione del musico che suona la cetra, dipinto in una tomba etrusca Vsaka vas ima svoj glas É comunemente accolta l’idea che l’introduzione dell’alfabeto nella penisola italiana sia dovuta agli E-truschi. Essi conobbero l’alfabeto greco nel corso dei contatti economici e a-dattarono i segni alfabetici ellenici alla propria lingua. Fermi restando i notevoli influssi linguistici e culturali degli Etruschi sulle antiche popolazioni della penisola, gli studiosi hanno accertato anche la presenza di ‘focolai’ in parte autonomi: protolatini (Enotri e Opici in Puglie; Siculi; Fa-lischi a nord di Roma; Latini con i loro dialetti),veneti, umbro-sanniti (umbro arcaico; umbro ugovino; sabino; osco); leponzi, messapi, galli, fino ai filoni che diedero vita alla lingua di Roma. Ognuno di questi focolai linguistici trova attestazioni in numero più o meno significativo con le i-scrizioni. Ovviamente ogni minima documentazione e-pigrafica ha un grande valore di studio. Qui ci limiteremo a segnare le più consistenti: se al siculo si attribuiscono 3 iscrizioni, 150 sono quelle falische che, anche per ragioni territoriali, risultano più direttamente influenzate dall’etrusco; oltre 300 sono le iscrizioni venetiche, estese oltre il limite regionale attuale alla Carnia, alla valle del Gail in Austria e in alcune località della Slovenia occidentale, con un alfabeto che mostra chiara affinità con l’etrusco. Tra i monumenti umbri spiccano le sette Tavole Iguvine (o di Gubbio), in cui abbiamo un alfabeto di origine etrusca e in una parte minore in alfabeto latino, in parte adattati alla lingua umbra. Questa lingua si mantiene vicina al latino ma presenta anche contatti diretti con il greco e altre lingue indoeuropee. Questi esempi sono indicativi dell’importanza delle testimonianze etru-sche, che non trova paragoni, neppure in termini numerici, in tutta l’Europa. Sono quasi 10.000 iscrizioni su diversi supporti materiali, in alfabeti diversi tratti dal greco e di buona leggibilità. Da queste i-scrizioni si constata che anche presso gli Etruschi l’alfabeto greco fu adattato alle caratteristiche fonetiche della lingua. Abbandonarono infatti alcune lettere, come le consonanti “b”, “d” e “g” e la vocale “o”, e cominciarono ad usare la “k” davanti alla “a”, la “c” davanti alla“i” ed alla “e” la “q” davanti alla alla “u”, pur mantenendo per tutte il suono “k”. A metà del VI secolo la “c”, sostitutiva della “g” greca, comincia a prendere il posto anche della “k” e la “q”. Le iscrizioni più antiche non presentano separazione tra le parole e un andamento bustrofedico (righe sinistrorse e destrorse) per assumere poi come regola l’andamento da destra verso sinistra con le parole separate da un punto od uno spazio. Tutte le iscrizioni provengono dall’Etruria, la vasta regione tirrenica italiana, salvo una di Lemno (isola egea), una di Cartagine (un amuleto) ed una di Zagabria (bende di una mummia). Sono generalmente iscrizioni molto brevi. I testi più lunghi sono quelli delle 12 bende di Zagabria, le 300 parole del testo di Capua, 120 parole di Perugia, e così via. Nel 1964 il corpus delle iscrizioni etrusche si arricchì della scoperta di tre laminette d’oro, una delle quali in punico. Trattandosi di un’iscrizione bilingue il ritrovamento delle lamine di Pyrgi, rinfocolò le speranze di un ulteriore passo per la comprensione della lingua etrusca, ma il mistero non venne tuttavia dissipato. Quest’anno sulla stam- pa è stata diffusa la notizia, arricchita dalle prime riproduzioni fotografiche, della consegna alla Soprintendenza Archeologica della Toscana di sette frammenti (uno risulta disperso) di una lastra di bronzo spezzata, sembra deliberatamente. La Tabula Cortonensis (tra il III e il II secolo a.C.) scoperta nel 1992, alta 50 centimetri e larga 28 e recante un’iscrizione su ciascuna faccia, risulta realizzata con il metodo della fusione. Una faccia è compieta-mente riempita dalle 32 righe del testo, l’altra per un quarto e si compone di sole 7 righe e mezza: nell’insieme è la più lunga iscrizione etrusca. A parte le vicissitudini della scoperta, il testo è interpretato come un documento, forse un atto contrattuale redatto da un magistrato, in cui prevarrebbe un’elencazione di nomi. Proprio questo contenuto delle iscrizioni etrusche — la frequente presenza di formule onomastiche — non favorirebbe la comprensione, come un testo descrittivo, cronachisti-co o storico. Quando le conclusioni degli studi sulla Tavola di Cortona saranno rese note avremo ulteriori risposte alle attese di chi si interessa alle scritture dell’antichità. Con quella etrusca abbiamo un chiaro esempio di una scrittura alfabetica — ormai compieta-mente decifrata — che non risolve il problema dell’interpretazione di una lingua scomparsa, a dispetto della grande vitalità e capacità diffusiva nel passato. Così torniamo al punto inziale: osserviamo la straordinaria forza descrittiva ed espressiva delle arti figurative e-trusche, per tutte le culture di ogni tempo, rispetto ad una scrittura che rimane per noi ampiamente enigmatica, finché la scienza non riuscirà ad interpretarla. (Scrittura, 11) Paolo Petricig G. Devoto - Il linguaggio d’Italia-Rizzoli 1974 So obrietli dan križ Tu Zavarhu za pouno liet so ledali dan križ, ke so be ukradle od ne kapelice ta na poti. Pouno njeh so ledali te križ, a jedan u nie revou a obrieste. Dan dan ni judje so Sii pobierat obe anu so se u-strupieali to te križ, ke u bi zlomjen, so a vzele anu parnsle nemu možu tu paiz. On u a stuorou ko-modate. PoCasu so uCnele dielat Se nu novo kapelico za o-biesti križ. So jo storli s peiéami anu so pokrili kuvjart s korci. To dielo so a storti možje od Za-varha. Kar so finisali kapelo, so obiesli križ, so storli dan utar anu so loZle ta par krajo dvie mizi. Zunah so vsjali piante anu so lož-le ne vrataca lesenè za za-priete ta sprej. Mene na plaža ta kapelica, ke na ma oku sebe arbulje anu na nardua ju-dan, ke nu pujta Boa. Betty - Zavarh, 1998 Moja vas Cista voda od Zakoredo Ja e hodin puinj vodo mrzlo v Zakoredo. To po pote e viden moCorake, ke nu me straSjo. Na pride z manon Se ma sestrà anu e hodimo un miz pejcè. Ta voda na plaza pouno mujmo čačo. Camilla - Ter, 1998 Moja vas SREDNJA KOLONA Rešitev prejšnje številke 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Muha se je poročila Muha se je oblekla v eno izmed svojih najlepših oblek in se odpravi na potovanje po svetu. Potujoč po cesti se sreCa s šakalom. «Kam greš, muha, tako olepšana?», jo vpraša šakal. «Kam, misliš, da grem,» reCe muha. «Grem, da si poišCem ženina, ho-Cem se omožiti.» «Zakaj se ne bi poročila z menoj?»» jo vpraša šakal. «Morebiti», reCe muha. «Toda poprej mi moraš kaj zapeti, zakaj rada bi slišala, Ce mi ugaja tvoj glas.» Šakal zapoje, toda šakalovo petje je muho rezalo v ušesa. «Ne, šakal moj, ti tuliš ampak ne poješ. Ne morem se s tabo omožiti», reCe muha in se odpravi dalje po poti. Kmalu se sreča s psom. «Kam greš, muha, tako olepšana?» vpraša pes. «Kam grem?» de muha. «Iščem ženina, hočem se poročiti.» «Tedaj se oženi z menoj», reCe pes. «Morebiti», reCe muha, «toda najprej mi moraš kaj zapeti, zakaj rada bi slišala, Ce mu ugaja tvoj glas». Pes zapoje, toda muha odmaje z glavo, ne ugaja ji njegovo petje. «Ne, dragi pes, tvoje petje je lajanje, ne oženim te,» reCe muha in gre dalje. Tretji, ki ga sreča muha, je, bil muren. «Kam greš muha, tako olepšana», jo vpraša. «Kam grem?» pripomni muha. «IšCem ženina, hočem se poročiti». «Tedaj se oženi z menoj», reče muren. «Morebiti», reče muha. «Toda poprej mi moraš kaj zapeti, zakaj rada bi slišala, Ce mi ugaja tvoj glas.» Muren zapoje in muhi njegovo petje zelo ugaja. «Da, muren moj, poješ zelo lepo, rada se poročim s teboj» se razveseli muha. Tako je muren postal ntuhin mož. Po veseli svatbi sta si napravila hišico iz lupin in listi so jima bili streha nad glavo. Ker nista imela kaj jesti, se muren odpravi po moko. Kmalu jo prinese. Muha se pripravi, da bo zamesila pogaCo in začne sejati moko, medtem postane bela od nog do glave. «Muha moja», se hihita muren, «vso glavo imaš belo, očisti se in otresi si moko». Muha si zaCne o-tresati glavo, otresa se in o-tresa, potem odleti in izgine. Muren bulji v to mušjo predstavo in se zaCne k-rohotati. Krohota se toliko Casa, dokler ne poči. To je bila zadnja poroka med muho in murnom. berberska pravljica Šport Rudi divisi da 4 secondi I vincitori con gli organizzatori e il sindaco al termine delle premiazioni La 18a edizione della cronoscalata sprint Ponte del Tiglio - Tarcetta, disputata sabato 14 agosto, ha visto al via trenta appassionati delle due ruote. La vittoria è andata, con il tempo di l’33”25, a Franco Rudi che ha superato il fratello Giorgio per soli quattro secondi. Al terzo posto si è classificato Luciano Lesizza che ha corso in l’45”52. Dietro ai primi tre si sono classificati nell’ordine: Federico Fon, Marino Gosgnach, Andrea Birtig, Davide Venturini (2’12”27, primo degli Under 16), Marco Venturini, Giovanni Rossi, Giovanni Zuf-ferli, Mario Miscoria, Sandra Borghese (2’22”24, prima tra le donne), Paolo Venturini, Dario Furlan, Stefania Mi-scoria (2- Under 16), Stefano Podrecca, Mariano Zufferli, Elio Sittaro, Gemma Floram (3a donna), Luca Zufferli (3a Under 16), Giovanni Lesizza, Pietro Corredig, Lorenzo lussa, Giovanni Clignon, Luca Mucig, Marianna Venturini, Costanza Antoniella, Veronica Succo, Erica Snidar-cig e Guendy Furlan. Iscritto, ma non classificato (è salito in motorino), Giorgio Mi-chieli. Dopo la parte agonistica è seguito lo spuntino e quindi si è passati alle premiazioni alle quali ha presenziato il sindaco di Pulfero Piergiorgio Domeniš. Domenica a Pordenone primo impegno ufficiale della rinnovata Valnatisone Fine dei tornei, inizia la Coppa A Vernasso primeggia il Boscaiolo di Postacco, al S. Pietro il torneo dei sei comuni D Rally delle Alpi sulle nostre strade Cosizza, tornano alla carica gli Over 40 Da martedì 31 agosto a domenica 5 settembre si giocherà a Cosizza di San Leonardo, in occasione della ricorrenza di San Egidio, il 2- torneo Over 40 di calcio a cinque. La manifestazione si svolgerà sul rinnovato campo di gioco che si trova sul retro della chiesa di Co-sizza. Visto il successo di partecipazione e pubblico presente nella prima edizione, gli organizzatori sono stati costretti ad aumentare i giorni di gara. Le eli-minatorie si giocheranno quindi nelle serate dei giorni feriali per permettere l’annunciata massiccia partecipazione di altre squadre che hanno dato la loro adesione. Oltre agli Over 40, sabato 4 settembre scenderanno in campo gli Under 16. Domenica 5, in mattinata, si giocheranno le semifinali, mentre nel pomeriggio si assegnerà il secondo titolo della manifestazione. Come ulteriore attrazione di contorno è in programma anche un incontro di calcetto femminile. Jaro Furlani in Arianna Bogateč na državnem prvenstvu v jadranju Dva Slovenca druga v Italiji Minuli konec tedna je potekel v znamenju italijanskega državnega prvenstva v dveh kategorijah jadranja. Na Gardskem jezeru je bilo prvenstvo v razredu "Europa", v Sesljanu pri Trstu pa v razredu "Optimist". V obeh kategorijah sta dosegla drugo mesto slovenska tekmovalca, člana naših jadralnih klubov. Jadralka barkovljanskega društva Sirena Arianna Bogateč je postala državni podprvak v razredu Europa in je dodala nov uspeh dolgi vrsti že osvojenih lovo- rik. Državni naslov pa je osvojila Larissa Nevierov iz bližnjega Tržiča. Prav tako prvo in drugo mesto v razredu Optimist junior (od 11 do 15 let starosti) sta potrdili uspešno obdobje jadralne šole severnega Jadrana. Na državnem prvenstvu, ki sta ga organizirali društvi Cupa in Pietas Julia v Sesljanu, je ob dokaj nagajivem vetru zmagal Tržačan Mattia Pressich, odlično drugo mesto pa je dosegel slovenski tekmovalec Cupe Jaro Furlani. La squadra del Boscaiolo di Postacco vincitrice del torneo di Vernasso Quello entrante sarà un fine settimana dedicato al 35a Rally delle Alpi Orientali, valido per l’assegnazione del “Trofeo Città di Udine”, che si correrà venerdì e sabato anche lungo le strade delle Valli del Na-tisone. Non potevano mancare all’appuntamento Pietro Lunedì primo giorno di preparazione per gli Juniores della Valnatisone Danneggiato da un automobilista il campo di allenamento di S. Pietro tembre, la gara interna con il Gonars. Il 19 settembre i-nizierà il campionato di Prima categoria, con la Valnatisone impegnata nel girone B. Gli Juniores hanno ini- ziato la preparazione lunedì 23 agosto. In campionato si misureranno con le seguenti avversarie: Azzurra Pre-mariacco, Buttrio, Centro Sedia Calcio, Chiavris Udine, Comunale Faedis, Cus- signacco, Nimis, Pagnacco, Reanese, San Gottardo U-dine, Serenissima, Tava-gnacco e Torreanese. Una nota negativa riguarda il campo di sfogo di San Pietro al Natisone, il cui manto erboso, dopo il lavoro quasi perfetto eseguito nella pausa estiva, è stato ancora una volta preso di mira da un “fanatico” automobilista che si diverte di notte a scorazzare sul campo danneggiando così il terreno di allenamento. Si sono conclusi i tornei di calcetto estivi. A Vernasso, nel torneo organizzato nell’ambito dei festeggiamenti, al termine della lunga maratona (ben 72 squadre al via) la squadra del Boscaiolo di Postacco ha superato in finale il Lu-mignacco per 3-2. Il torneo dei sei comuni di San Leonardo, svoltosi in occasione dei festeggiamenti di San Rocco, è andato a San Pietro al Natisone che ha battuto 1-0 (gol di Federico Sturam) il Pulfero. Successo di San Pietro anche nel torneo degli Under 15. Nel recente torneo di calcetto di Casoni Soiarie, giocato domenica 22 agosto, per il secondo anno consecutivo la squadra udinese del Libero Atletico Rizzi si è imposta agli sloveni di Volče e all’Audace. Concluso il calcio estivo, domenica alle ore 16.30 a Pordenone la Valnatisone del presidente Andrea Corredig esordirà in coppa Regione, ospite del Torre. La prima partita casalinga di Coppa, per gli azzurri, è prevista per domenica 5 settembre, quando a S. Pietro salirà il Latisana. Concluderà la serie delle eliminatorie, domenica 12 set- Corredig durante l’ultimo Rally delle Alpi orientali Corredig e Sonia Borghese, che con la loro Renault Clio Williams di Gruppo N andranno a caccia del successo della propria categoria cercando di sfruttare la perfetta conoscenza del percorso. I portacolori della scuderia Città di Castelfranco quest’anno sono stati protagonisti nel Rally delle Polizie Europee dove si sono classificati secondi di classe a bordo della Citroen Saxo, mentre al Rally di San Marino, tutto su terra, hanno dovuto fare i conti con la sfortuna che ha imposto loro il ritiro a causa di una ruota che si è staccata per la rottura delle colonnette. Nelle Valli sono previste, per venerdì, le seguenti prove speciali: Trivio (primo concorrente alle ore I 1.22), Erbezzo (12.17), Trivio (16.10), Erbezzo (17.05). Sabato invece, le ultime prove speciali si correranno con questi orari: Tribil (11.03), Sella San Martino (11.41), Tribil (17.02), Sella San Martino (17.40). četrtek, 26. avgusta 1999 GRMEK wm Hlocje - Vencò Dobrojutro James Sandro Giro - Ta za rojo tih iz Hlocja an Marcella Marzioni iz Sant Andrat sta ratala tata an mama. V pe-tak 13. voSta v Vidme se jim je rodiu an puobič, dal so mu ime James. Veselo novico nam je sporočila nona Teresa iz H-locja, ki je bla pru vesela, de tudi nje “te mal” ji je šenku adnega navuoda. Teresa je bla že nona treh čičic, Anna, Nicole an Marta. Je pru manjku an puobič! Zlo vesela za tole rojstvo je tudi bisnona Ernesta, ki čez kak dan dopu-ne 89 liet, noni Tonino, Maria an Vittorio, “strici”, “tetè” an kužini. Puobčju Zelmo, de bi ra-su zdrav, veseu an srečan. *** Era proprio felice Teresa di Clodig, quando è venuta a raccontarci che anche Sandro è diventato papà rendendola nonna per la quarta volta. Il 13 agosto è nato James. Il papà è appunto Sandro Giro di Clodig, la mamma è invece Marcella Marzioni di Sant Andrat. La famigliola vive a Vencò, ma sarebbe proprio felice di tornare un giorno nelle Valli. James ha portato molta gioia anche alla bisnonna Ernesta di Clodig, ai nonni Tonino, Maria e Vittorio, zii e cugini. Al piccolo James gli auguri di una vita serena. PODBONESEC wmfflmmmmmmmmtummmm Ziracco - Linder Oženila sta se Barbara an Fabio V liepi an karakteristični cierkvici svetega Jerneja v Barnase sta se v saboto 7. vošta oženila Barbara Cru-cil iz Ziracca an Fabio Quarina iz Barnasa. Se nam pari pru napisat, duo sta marna an tata od Barbare, ker sta puno poz- novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto conente postale Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTR1EST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 20% nana miez naših judi an miez naših emigrantu. Mama je Giuliana Raiz iz Sči-gle, tata je pa Graziano Crucil iz Linderja, ki pieje v pevskim zboru Nediški puobi, Barbara an Fabio živta v Rualisu an njim želmo puno sreče v njih skupnem življenju. SREDNJE Gor. Tarbi - Ažla Noviči Na špietarskem kamunu v Spietre sta se jala “ja” Albino Stulin - Vanielcju iz Gorenjega Tarbjà an Lucia Venturini iz Ažle. Albino je dobar umetnik, artist, an ga poznajo nomalo povserode, tudi dol po Istriji, kjer je imeu že vič razstav an ga zlo hvalijo. Novičam želmo vse nar-buojše v njih skupnem življenju. Dolenj Tarbi Zazvonila je Avemarija V špietarskem rikoverje, kjer je živiela zadnje lieta, je umarla Pierina Qualizza, uduova Lauretig - Perina Polišnjakova po domače. Učakala je 90 liet. Oženjena je bla s Kekam Lekcjovim, ki nas je zapustu že puno liet od tegà. Niesta imiela otruok, takuo njanjo Perino sta gledal navuodi an pranavuodi. Nje pogreb je biu go par svetim Pavle (Cernečje) v saboto 14. vošta popudan. Duge - Belgija Žalostna novica V Belgiji, v kraju Fleu-rus, je umaru naš vasnjan Raffaele Dugaro - K-linčanju po domače. Biu je klaša 1922 takuo, de je i-meu 77 liet. Kako lieto od tegà mu je bla umarla tudi Zena, ki se je klicala Basilia an je bla Suherjova go miz Brieg v dreškim kamune. VENDO Fiat Panela CLX, alzacristalli elettrici - ottime condizioni - novembre 1995. Prezzo trattabile. Telefonare ore pasti al numero 0432/731077. VENDESI a Presserie, frazione di Stregna, casa ristrutturata. Ingresso, cucina, salotto, bagno, due camere, 2 cantine, possibilità garage, pollaio, giardino, terreni. Da 65 milioni. Telefonare allo 0432/724064. Rafel je puno liet živeu v Belgiji, kamar je biu Su ku mlad puob kopat karbon. V tisti deželi so se rodili njega otroc - imeu jih je šest - an gorè so vsi o-stal, an potlè ki Rafel je za-služu penzjon. Venčni mier bo počivu v tisti zemlji. Na njega pogrebu se je zbralo puno naših judi, ki v tistim kraju žive. _ DREKA ^ Priešnje - Kraj Zapustu nas je Ivo Nančin Po dugi boliezni je v če-dajskem Spitale zapustu tel sviet Luigi Bergnach. Imeu je 73 liet. Vsi so ga klical Ivo an je biu Nančin iz K-raja. Z njega družino je živeu že puno liet v Priešnjem. Kako lieto od tegà mu je biu umaru sin Maurizio. Ivo je na telim svietu zapustu ženo Rino Tonicjo-vo, le go miz Kraj, hči Gra-ziello, sina Romana, zeta, neviesto, navuode an vso žlahto. Venčni mier bo počivu v Priešnjem, kjer je biu njega pogreb v petak 6. vošta. Laze Smart parlietne Zene Učakala je zaries vesoko starost, 93 liet, an seda tudi za njo je paršla zadnja ura. V čedajskem Spitale je za-parla nje trudne oči Luigia Cendon, uduova Feletig. Umarla je v čedajskem Spitale. Luigia se je rodila vTo-poluovem, je bla šele majhana kar so ji umarli mama an tata takuo je paršla živet tja na Laz an v teli vasi se je tudi oženila. Za neviesto je šla v Mihcjovo družino. Na telim svietu je zapustila sinuove, zeta, nevie-ste, navuode an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v torak 10. vošta zjutra par Devici Mariji na Krasu. CERCO persone per raccolta frutta, periodo 19 setteinbre-16 ottobre circa. Gli interessati possono telefonare allo 0432/727288, ore pasti. Kraj - Sant’Andrat Zbuogam Maria V videmskem Spitale je umarla Maria Alda Craini-ch, uduova Trinco. Imiela je 79 liet. Maria je bla Foščuova go miz Kraj, za neviesto pa je šla v Laštovo hišo tja h Krasu. Z nje družino je šla živet v Sant Andrat an v telim kraju bo tudi počivala venčni mier, saj so jo v telim kraju podkopali v sriedo 10. vošta popudan. Za njo jočejo hčere, si-nuovi, nevieste, zeti, navuodi an vsa žlahta. Dreka - Orsaria 28.8J97-28.8J98 Je šlo napri dvie liet, odkar nas je zapustu Danilo Drescig - Moholju po domače. Z žalostjo an ljubeznijo se ga spominja vsa družina. V njega spomin bo v saboto 28. vošta, ob 19.30 maša v cierkvi v Orsariji. Caro Danilo, nel 2. anniversario della tua scomparsa la famiglia ti ricorda con immutato amore. In memoria sarà celebrata una santa messa, sabato 28 agosto, alle ore 19.30 nella chiesa di Orsaria di Premariacco. SPETER Muost Umaru je Petar Čišnjanu Zapustu je tei sviet Eugenio Dorgnach - Petar Čišnjanu po domače. Imeu je 79 liet. Petar je biu taz Jagnjeda an je biu oženjen z Neto Komaričnih iz Dolenjega Tarbjà. Nie puno cajta od tegà, ki nas je tudi ona zapustila. Ziviela sta dol par Muo-ste, pa pogostu sta se vračala na v njih rojstne vasi. Na telim svietu je Petar zapustu adno hči, suor Ada an vso drugo žlahto. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 28. VOSTA DO 3. SETEMBERJA Cedad (Fontana) tel. 731163 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Fomasaro (Cedad): do 5. setemberja Sauodnja: do 29. vošta Sriednje: do 29. vošta Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Vittorino Bertolini Kras: v sriedo ob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v petak obd 9.30 do 10.00 Lombaj: v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Čarnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Sriednje: v torak od 11.30 do 12.00 v četartak od 10.30 do 10.45 Oblica. v četartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Vittorino Bertolini Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v četartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 anod 16.30 do 17.30 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad: v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina Iž Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17., 18. 19.07,20. Iz Vidma v Cedad: Ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281