AfAHD *-'/u4ČlCQ.„ NO. 98 Domovi ima iu/te if/Nre *UJ X°oh4« Ur ^ evU/St. Z /%-IVVERICA' Ul— HO %/< cRICAN IN SPIRIT N IN LANGUAGE ONLY SLOVGNIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Mnowiwr wcwcdadcc Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal. Lethbridge, Winnipeg Dwyer^SS^liA^SphoenU, fiy, Pueblo. BockSpring, CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 29, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX Ameriška časnikarja ¥ ZSSR pred sediščem Stalna sodelavca The New York Times-a in Baltimore Sun sta bila pozvana pred sodišče v Moskvi zaradi “obrekovanja” sovjetskih ustanov. Moskva, zssr. — craig r. Whitney, stalni dopisnik The ew York Times-a, in Harold 1 ■ Piper, stalni dopisnik Balti- Sun, sta bila pozvana Pred sovjetsko sodišče, ker bi nai “obrekovala” sovjetske u-stanove. Tožbo proti njima sta v ožila državni radio in tele-vizija. Zahodni poročevalci v Mo-f -vi pravijo, da je to edinstveno slab znak za bodočnost, kar 2adevo svobodno delo zahodnih Poročevalcev v Sovjetski zvezi. enim letom so sovjetske 0 lasti prijele dopisnika Los ngeles Times Roberta C. °tha in ga zasliševale šest dni, Predno so mu dovolile, da je ^aPustil ZDA. Kasneje so ga v ^asopisju javno obdolžili sode-°^nia s CIA — Osrednjo ob-Veličeva^no 2DA, kar pa ^ on odločno zanikal. ^ Nastop proti Whitneyju in /Porju pomeni novo vrsto prička, poročevalca sta pozvana Pred sodišče v civilni tožbi za-1&di tega, kar sta pisala. “To je eriako ponovni uvedbi cenzu-ruv' J- A- Rhodesu v P°dpis. desriČaku^0> da bo J- A- Rho' Cle Zakonski predlog podpisal. 2afVe*and bo v okviru novega je '°?a Predvidoma dobil za svo- jev° 6 okoR 8-7 milijonov dolar- vs^Si terski okraji bodo dobili kot'1 ^7° Ved državne pomoči, skem° dob^b v preteklem šol-Pob ^etU‘ Zakon ne vključuje sredstev za prevažanje udren^ V Clevelandu, kot je to sti v. U Zvezni sodnik F. Batti-teetekli ponedeljek. 40 a °n ustvarja poseben sklad re„ 1 ijuuov dolarjev, iz kate- okr-n- °^0 dobili posojilo šolski st; a^ ki bi susk0. zašli v finančno remenski prerok Pen^n° °Mačno z naj višjo tem-Uro °koli 86 F (30 C). (Fia.) in Johna Mandela, znana kot prodajalka Avon kozmetike v Collinwoodu in Euclidu, zaposlena skozi 19 let do svoje upokojitve pro Graphite Bronze. Bila je članica Kluba slovenskih upokojencev za Waterloo Road področje. Pogreb bo iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.30, v cerkev sv. Kristine ob 9.15, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih. Sovjetska podpora Kubi se je letos podvojila WASHINGTON, D.C. — Zahodni proučevalci položaja v komunističnem bloku sodijo, da je morala Sovjetska zveza svojo ppmoč Kubi letos podvojiti, ko je ta razširila svoj poseg v A-friko. Letos naj bi Sovjetska zveza dala Kubi skupno okoli 2.3 bilijone t dolarjev pomoči v raznih oblikah. znosne odnose z ZDA in ostalimi zavezniki v NATO. Opozicija utegne v tem pogledu ubirati drugo pot. V preteklosti je ponovno skušala omejiti uporabo letališča Keflavik, ki je edini doprinos Islandije Severnoatlantski zvezi (NATO). Z letališča Keflavik nadzirajo letala ZDA plovbo sovjetskih podmornic in drugih ladij iz sovjetskih voda v Atlantik, zato je to oporišče izrednega pomena boto> 8. julija 1978, ob dveh po- tako za ZDA kot za celotni NA- P0]dne se bos-ta v cerkvi Sv Janeza poročila g. James Wis pojde tudi ameriški državni tajnik C. R. Vance. Ta se bo tam sestal in razgovafjal z vsakim zunanjim ministrom posebej, pa tudi z obemo skupaj, če bo mogoče. Za konec tega tedna bo v Jeruzalemu podpredsednik ZDA W. F. Mondale, ki bo zastopal ZDA pri proslavi 30-letnice neodvisnosti Izraela. Iz slov. naselbin MILWAUKEE, Wis. — V so- V preteklosti so se vršili razgovori med ameriškimi in kitajskimi strokovnjaki in znanstveniki le na neuradni in nevladni ravni. Napovedane razgovore je predložil, kot poročajo, predsednikov svetovalec za narodno varnost Z. Brzezinski tekom svojega obiska v Pekingu. Ame-rikanci so bili nekako iznenade-ni, da so Kitajci ta predlog sprejeli. V ameriški delegaciji bodo poleg dr. F. Pressa še vodniki NASA, Narodne akademije znanosti, Narodnega instituta za zdravstvo, Geološkega instituta j ter vodilni strokovnjaki Zveznih tajništev za poljedelstvo, 1 trgovino in energetiko, pa tudi strokovnjaki Državnega tajništva in Bele hiše. Poudarek pri razgovorih bo na povečanju stikov na področjih, ki Kitajce posebno zanimajo. Vlada ZDA je pripravljena razširiti znanstveno in tehnično LR Kitajsko v Brežnjev pred nekaj dnevi v Minsku svaril ZDA, naj ne “igrajo kitajske karte”, ker da je to hudo nevarna igra. Pred-sedmk ZDA Carter je na to svarilo sovjetskega vodnika odgovoril na svoji tiskovni konferenci. Izjavil je: “Mi ne poskušamo in ne bomo poskusili igrati Sovjetov proti Ljudski republiki Kitajski in ne obratno. Mi imamo nekaj zelo važnih odnosov s Kitajci, ki jih moramo nadaljevati.” Potovanje vodilnih ameriških znanstvenikov in strokovnjakov v LR Kitajsko, objavljeno pretekli torek, bo brez dvoma sprožilo v Moskvi nove skrbi. Tam se nobene stvari ne bojijo tako kot “obkolitve”, možnosti so-ražnosti na dveh frontah, v Evropi in v Aziji. V drugi svetovni vojni jim je uspelo ohraniti mir v Aziji v sporazumu z Japonsko, ko so se borili na življenje in smrt s Hitlerjevo Nemčijo v Evropi. Zadnje vesti Sv. sodelovanje TO. Strateški bombnik B-l dokončno opuščen prepričanju, da je “močna in niewski in gdč. Tina Beznik, varna” Kitajska — kot je dejal Ženin je sin Mr. in Mrs. Adria-J Brzezinski — v skladu s koristna Wisniewski, nevesta pa hčer- mi ZDA. Carterjeva vlada je ka g. Jakoba in ge. Martine sprejela stališče, da je kitajsko WASHINGTON, D.C. — Na- Beznik z 1831 W. Grant St., upiranje sovjetskemu gospod-črtovalci novih orožnih siste- Milwaukee. Svatba bo ob osmih stvu nad Azijo koristno ZDA, mo v obrambnem tajništvu so zvečer v Pfister Hotel, Imperial ki naj pri tem naporu sodelu-končno opustili misel na grad- Ballroom, 424 East Wisconsin jejo. njo bombnikov B-l, ko je bil Ave. Prisrčne častitke in božji Tako stališče Washingtona je pred javnostjo izveden uspešen blagoslov na skupni življenjski začelo resno vznemirjati Mo-preskus manevrirne rakete. poti! skvo, zato je tudi Leonid I. Favla, nekdaj je bil zapovedan, zdaj ni več. Vsem Petrom in Pavlom ter Pavlam vse najboljše za god! Skupno sv. obhajilo— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo v nedeljo, 2. julija, pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo. Vse so prošene, da plačajo vožnjo za romanje v Remont do najkasneje 20. julija. Zabava— V E. J. Kovačič središču na 6250 St. Clair Avenue bo v petek zvečer od 7. do 10. ples. Vstop prost, vsi vabljeni! Kdo je izgubil ključ— Najden je bil ključ za hišna ali stanovanjska vrata. Kdor ga je izgubil, ga lahko dobi v Ameriški Domovini. Mesečno 2 milijona več izdatkov kot dohodkov— Današnji Plain Dealer prinaša poročilo, da mestna uprava izda mesečno 2 milijona dolarjev več, kot ima rednih dohodkov. Primanjkljaj krije iz skladov za trajnejša izboljšanja in nove vloge. Tako posojanje je po državnem zakonu dopustno, toda obstoji vprašanje, če bo mogoče dolg plačati. Volitve za odpoklic župana 13. avgusta— WASHINGTON, D.C. — Vrhov- Predsednik mestnega sveta G. no zvezno sodišče je odločilo, ib' P°rdes je včeraj dejal, da bo da mora Medicinska šola Davisidanes na Posebni seji mestnega Kalifornijske univerze spre- SV€da predložil, da naj bodo vo-jeti AHana Bakkeja, ki ga je/Rve za odpoklic župana D. J. pred leti odklonila, ker je|T^ucinicha r nedeljo, 13. avgu-imela določeno število niest|sta- Če bo -’nestni svet predlog rezerviranih za črne slušate-jodobrd’ kodo to v našem mestu Ije. .Vrhovno sodišče je ozna-drve \olitve v nedeljo, doslej so čilo to za rasno zapostavljanje, četudi se je univerza postavila na stališče, da je določila posebno število mest za črnce kot “popravek starih krivic”. Allan Bakke je med tem doštudiral tehniko in je bile redno v torkih. Kdo je položil bombo v palači v Versaillesu? WASHINGTON, D.C. — V ponedeljek zgodaj zjutraj je eksplodirala bomba v stari kra- zaposlen kot inženir, pa je iz- Ijevski palači v Versaillesu. U-javd, da se bo verjetno vpisal ni6ene so biIe tri sobe od M v jeseni na medicino na Davis (pritličjU) kjer £0 bila umetniška UPOR PROTI DIVK0M NA NEPREMIČNINE NAJNEVARNEJŠI SOCIALNEMU SKRBSTVU W A S H I N GTON, D.C. — Upor proti visokim davkom na nepremičnine, ki se je pokazal v Kaliforniji z veliko večino za predlog 13, je viden tudi v vseh drugih predelih dežele. Rastoči davek na nepremičnine je posebno boleč, ko raste v sorazmerju z rastjo cen za hiše. V Kaliforniji so te cene rastle hitrejše kot kjerkoli drugje. Hiša, ki je stala pred 10 leti $30,000, stane sedaj do $100,-000 ali pa celo več. Ko nekdo proda eno od hiš na neki cesti ali v nekem na selju s povprečno hišami iste vrednosti, davčna uprava takoj vzame novo ceno za temelj obdavčitve. Na ta način so davki na hiše skokoma rastli, kot so skokoma rastle cene. Lastniki hiš se niso pritoževali nad rastjo vrednosti svoje posesti, dokler niso tega čutili pri davkih. Visoki davki so vodili k protestu, ki je na eni strani potisnil davke na raven iz le- ta 1975, pa istočasno omejili tudi možnost njihove rasti na največ 2% letno v zvezi s porastom vrednosti nepremičnin oziroma njihove cene. Davki na nepremičnine kri-jejo v glavnem potrebe občin, okrajev in držav. Njihovo znižanje in njihova omejena rast zato prizadevata v prvi vrsti krajevne, okrajne in državne potrebe. Občine so odgovorne za red in varnost, za snago, za šole in javno zdravstvo, za razvedrilo in seveda za socialno skrbstvo, ki obsega v glavnem skrb za uboge, bolne, za delo nesposobne, ostarele brez zadostnih sredstev, za o-troke brez staršev, za matere z otroci brez hraniteljev in razne vrste javne pomoči vseh vrst potrebnih in stiskanih. Podobno skrb in odgovof-nost imajo okraji, le da v nekaj drugačni obliki. Država vse to dopolnjuje in do neke mere izenačuje, da razlika med posameznimi,okraji, različnimi po dohodku, ni prevelika. Zvezna vlada prispeva za socialno skrbstvo na teme lju tega, kar določajo v te namene krajevne in državne u-prave. - Pomanjkanje davčnih sredstev se bo poznalo najprej pri socialnem skrbstvu, ukinjene in omejene bodo razne vrste javne pomoči in postrežbe, najtežje bodo prizadeti revni, ki so jim te službe bile v glavnem namenjene. Župani nekaterih mest so na nedavni konferenci županov v Atlanti trdili, da ima davčni upor rasno ozadje in da je v prvi vrsti naperjen proti socialnemu skrbstu, proti podpiranju črncev, da predstavlja n a j v e čjo nevarnost, napredku teh v zadnjih 15 letih. Črni mestni župani na konferenci v Atlanti so bili splošno mnenja, da pomeni davčni upor nenadno prevlado kon- servativnosti, ki hoče omejiti socialno javno skrbstvo v nasprotju z liberalnimi težnjami po njegovi razširitvi. Coleman A. Young, župan Detroita, je opozoril, da so v Kaliforniji z a g o v orniki in propagandisti predloga št. 13 zagotavljali, da bo njegovo izglasovanje omejilo goljufije pri javnem podpiranju. V Kaliforniji naj bi to po Youn-govem mnenju pomenilo “črnce in Mehikance”, ki so največ na javnih podporah. “Zakonitost in red” sta bila geslo rasizma pred leti, zdaj je to zahteva po znižanju davkov, je trdil detroitski župan. Slično je presodil položaj črni župan mesta Gary, Ind., R. Hatcher. On je mnenja, da mora ' demokratska stranka nastopiti proti temu gibanju, če hoče obstati, ker sicer bo nujno izgubila podporo črnih množic, ki so v preteklosti predstavljale enega glavnih stebrov njene moči. šoli. MONAKO. — Včeraj sta bila tu civilno poročena princesa Karolina, hčerka princa Ranierja in princese Grace, s Francozom Fhilippom Junot, 18 let starejšim premožnim Parižanom. Danes se bosta poročila še cerkveno. HONG KONG. — Vietnam je z okoli 69,000 vojaki, podprtimi s topništvom, tanki in letalstvom udaril na kambod-žanske obmejne sile. V Ka-noiu trdijo, da so v zadnjih dneh uničili en kambodžanski polk in posebej še štiri bataljone. Vietnamske sile dela iz dobe Napoleona Bona-partea. škodo so ocenili na 1.2 milijona dolarjev. Odgovornost za to eksplozijo si lastijo kar tri skupinhe teroristov, Bretonska republikanska armada, Mednarodna organizacija brezposelnih in Revolucionarni delavci. Policija je prijela večje število Bretoncev. Sen. J. H. Glenn bo zastopal ZDA na Salomonih WASHINGTON, D.C. — Sen. naj John H. Glenn, demokrat iz bi nekok prodrle do preko 30, Ohia, bo osebni zastopnik pred-milj globoko v Kambodžo. sednika Carterja na slavju ob WASHINGTON, D.C. — Pri- proglasitvi neodvisnosti Solo-manjkljaj v zunanji trgovini monskih otokov na Pacifiku ZDA v preteklem maju je zna- T julija 1978. Ti otoki bodo po-šal 2.24 bilijonov dolarjev, stali neodvisna država v bri-bil je najmanjši od lanskega tanski Skupnosti narodov, septembra. Predsednik Carter je imeno- MOSKVA, ZSSR. — Neki sov- val poklicno diplomatko Mary jetski nočni stražar, ki bi naj Olmstead, sedanjo zastopnico se mu zmešalo, je v torek ubil ZDA v Papui na Novi Gvineji, s sekiro dva švedska turista za prvo zastopnico ZDA na So-in enega težko ranil, predno lomonskih otokih, ga je uspelo policiji prijeti. ------o----- moskva, zssr. — Sovjetska Nesreča padalcev vesoljska ladja Sojuz 30 se je v Jugoslaviji včeraj povezala z vesoljskim REKA. SFRJ. — Trije padal-labiratorijem Saljut 6; koz-! in pilot malega letala, s kate-monavta, Rus in Poljak, sta r;m so se dvignili, da bi odsko-se pridružila kosmonavtoma, čili, so mrtvi, ko je letalo pri ki sta dosegla Saljut 6 v So- dviganju v višino v megli tre-jazu 29 prejšnji teden. gbilo ob vznožje gore Risnjak. ’WWVJ-I Ameriška Domovina Al- rvi' E RI Gf% !%i— HO M E 6117 ST. CLAIE AVE. cJSSSkj 431-0628 — Cleveland, Oluo 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: §28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: ^ $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, OHo No. 98 Thursday, June 29, 1978 Takih obiskovalcev ne želimo V zadnjih dveh člankih na teni mestu smo navedli bistvene dele poročila Andreja Inkreta z njegove poti, ko je spremljal ljubljansko Mestno gledališče na gostovanju v Kanadi in ZDA. Poročilo je porazno za one, ki so to skupino povabili v Kanado in v ZDA, ter za one, ki so prisl iz njo v stik in obiskali predstave Mestnega gleda-liščci Andrej Inkret, sodelavec ljubljanskega lista “Delo” osrednjega glasila Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, je predstavil svoje gostitelje v Kanadi m ZDA kot ljudi, ki so gospodarsko sicer uspeli in živijo sorazmerno udobno, ki pa so ostali veliki duhovni m kulturni primitivci brez vsakega okusa, nesposobni za_ kulturno rast in napredek. Za nje je bila “Widow Roslinka, teater najnižje sorte”, vse, kar zmorejo doumeti. Še to so dojemali, kot dojemajo otroci lutkovno predstavo. _. Za dopolnilo te čudovite slike slovenskih izseljencev v Kanadi in ZDA je A. L vključil v svojo zgodbo še namig svojega “driverja”, da kipe v Jugoslovanskem kulturnem vrtu v Clevelandu, Ohio. niso uničili črnci, ampak “razbojniki” iz vrst katoliških slovenskih naseljencev, kajti kdo drugi naj bi odnesel vse druge kipe, pustil pa škofa Friderika Barago? Res lepi rojaki v Ameriki, ki odnašajo in uničujejo spomenike uglednih slovenskih osebnosti, pesnikov, pisa-teliev! To so gotovo katoliški Slovenci, kajti kdo drugi bi naj spoštoval škofa Barago? S katoliškimi Slovenci v Kanadi in ZDA A. Inkret po vsem sodeč ni imel veliko srečam", omenja le sestanek s prof. Karlom Bonuttijem... Ta bi mu brez dvoma lahko dal boljše pojasnilo o kulturnih vrtovih kot njegov “driver”, ki ni vedel povedati nič dobrega in lepega ne o Slovencih v ZDA ip ne o Ameriki sami, kjer se vozi v veliki “kari” znotraj skrbno zaprti, da ga ne bi kdo napadel sredi “downtowna”, ko bi moral ustaviti pri prometni luči. V svojem-obsežnem poročilu je Andrei Inkret navedel obe oceni Golarjeve Vdove Rošlinke, ko je bila ta prvič na odru v Ljubljani leta 1925. katoliško dr. F. Koblarja in napredno dr. J. Vidmaria, da bi mu nihče ne mogel očitati pristranosti. Navedba teh dveh ocen z obeh strani naj bi dala celemu njegovemu poročilu izgled ne-pristranosti, tudi njegovim opisom slovenskih naseljencev v Kanadi in ZDA in seveda o Kanadi in Ameriki. In vendar ie poročilo A. Inkreta popolnoma enostransko, velja kvečjemu za nrogresivno skupino, naklonjeno sedanjemu režimu v SR Sloveniji, ki je sprejela Mestno gledališče in njega v goste, na še ta ima vsaj na splošno precej več kulturnega čuta in okusa, kot ga ji on prisoja. Ko ie predstavljal slovenske naseljence v Kanadi in v ZDA SR Sloveniji, jih je predstavil v čim manj vabljivi luči, prav tako okolje, v katerem živijo, da ne bi budil -v rojakih doma kako skomine po poti v svet... iz socialističnega raja. Slovenski izseljenci v Kanadi in ZDA so na splošno brez dvoma na vsaj taki kulturni ravni, kot njihovi rojaki istega stanu in starosti v SR Sloveniji, pri tem pa so brez dvoma bolj razgledani in imajo širše obzorje. Slovenska družba v Kanadi in v ZDA nima samo prostakov, ki se iih tudi v SR Slovenili ne ipanika nemara ne le v, samotnih, od sveta odrezanih naseljih, ampak tudi v sami Ljubljani, ima tudi svoj srednji stan in precejšnjo plast ljudi z visokošolsko izobrazbo. Kulturno delo v Ameriki med Slovenci ima svojo zgodovino. Pevska kultura je še vedno na zgledni višini, prav tako ie tudi igralska, četudi ie odrskih nastopov precej manj. kot iih je bilo pred leti. Clevelandska “Lilija” in torontsko “Slovensko gledališče” bi brez dvoma ne delala s svojimi predstavami sramote na kateremkoli diletantskem odru v SR Sloveniji, Slovenske radijske oddaje v Clevelandu (dr. Milan Pavlovčič), v Chicagu (dr. Ludvik Leskovar) in v Mil-waukeeiu (Vlado Kralj) lahko mirno postavimo ob stran onim v Sloveniji. Med nami so živeli in delali pesnik Ivan Zorman, pisatelj in nesnih: Karel Mauser, pesnik Marian Jakopič, pisatelj Zdravko Novak in še nekateri, še vedno sta med nami pisatelj Ivan Joni er in “Delu” tako Hubi mojster slovenske besede pisatelj Mirko Javornik, V ZDA m v Kanadi deluie vrsta slovenskih izobražencev vseh poklicev uspešno in na vidnih, uglednih položajih. V Kanadi in ZDA izhajajo še vedno en slovenski dnevnik, dva tednika, dva polmesečnika in dva mesečni ka. A. Inkret o vsem tem molči, “'Ameriško Domovino” označi omalovažujoče kot “listič s slabim jezikom”. Verjetno ne ve, d-- v naš list pišejo ljudje vseh Stanov in poklicev, učeni in preprosti, in vse starosti, z znani etn jezika.' ki so ga ohranili kljub dolgim desetletiem življenja v tujini v dobri meri prav po zaslugi tega “lističa”. v račun. (Kasneje je Gallus smel nastopiti v Sloveniji z narodno pesmijo.) Menda se nihče ni doslej dotaknil na temle mestu lanskega gostovanja koroške pevske in godbene skupine Danica, ki je po zgledu Gallusa hotela obiskati čim več slovenskih naselbin v Kanadi in Ameriki. To zviška, kljub temu sprejemajo njihovo gostoljubje, pa si nato ob okusu svojih gostiteljev vihajo nosove. I Modri mož v Ljubljani očitno ne ve, da je veliko tež- 'režimu nista šla je pisati preprosto, za vse razumljivo, kot pa “učeno” ob obili in velikokrat zaradi pomanjkljivega znanja tujih jezikov napačni uporabi tujk, ko se to dogaja v njegovem “Delu”. Andrej Inkret je ob koncu svojega “Amerikanskega dnevnika” zapisal, da mu je bila ob koncu obiska “Amerika vrh glave”, upajmo torej, da ga ne bo več ne v Kanado ne v ZDA. Mirno mu povemo, da si Ameriška Slovenija ne želi več njegovega obiska in tudi ne obiskov | njemu sličnih ljudi, ki gledajo na svoje rojake na tujem |skupino je spremljal dr. Franci Zwitter, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) , ki se ima za naslednico koroške OF in ki je stoodstotno naslonjena na Ljubljano in od nje tudi finančno vzdrževana. Spomnimo se tudi, da je dr. Zwitter februarja 1975 pozval koroške Slovence, naj pri deželnih volitvah volijo avstrijsko komunistično stranko, s čimer je oslabil slovensko listo. Zakaj je bilo potrebno, da je tak levičarski politik spremljal na pot Danico, ki je prišla sem v okviru Izseljeniške matice? Navedeni primeri, tako avstralski kot zamejski, zgovorno pričajo, da ima komunistični režim, v Ljubljani pri raznih kulturnih izmenjavah cesto, večkrat da kot ne, svoje posebne namene in ozire, ki niso kulturne narave. Ki so, recimo odkrito: politične ali ideološke narave. Janez Grum še nekaj pnermr “kigfšnrite izmenjaje” MILWAUKEE, Wis. — Na tem mestu še ni nihče, če se prav spomnim, omenil avstralskega primera. V dec. štev. Sidneyskih “Misli” je urednik p. Bazilij (naslednik p. Bernarda Ambrožiča) priobčil del pisma nekega naročnika, ki pravi, da namerava ljubljanska Izseljeniška matica podariti Prešernov kip Slovenskemu društvu v Sidneyu in da je ta matica “izrazila svojo voljo, ki se mi zdi v resnici pogoj”, da bosta morali pri slavnostni kulturni prireditvi biti razobešeni slovenska in jugoslovanska zastava z rdečo zvezdo. P. Bazilij je k tem besedam pripomnil, da naj tako pisec in drugi člani društva ne gledajo mirno, “kako se kulturna prireditev spreminja v politično manifestacijo”. Na koncu pa je izrazil prepričanje, da v odklanjanju zastave z rdečo zvezdo ni sam. P. Baziliju je v imenu društva odgovoril nek odbornik v glasilu “Nova doba” in mu oponesel, da bi “Misli” morale biti le verski časopis, ne pa posegati v politično področje. Ta očitek je kasneje p. Bazilij krepko zavrnil, da je njegov sobrat, ki je živel pred 200 leti, namreč Valentin Vodnik, ustanovil prvi slovenski časopis, ki je prinašal novice z vseh področij, ne le z verskega. Istočasno z omenjenim odbornikom je nanizal svoje poglede glede zastave z rdečo zvezdo urednik “Nove dobe”, Jože Čujaši, ki zastavo na vse pretege zagovarja. (J. Čuješ se je v maju 1945 umaknil z drugimi vred čez Ljubelj in nato več let pomagal v uredništvu “Koroške kronike” v Celovcu. Po svojem prihodu v Avstralijo pa je kmalu začel nasprotovati p. B. Ambrožiču.) Bolj značilni in bolj poučni pa so po mojem mnenju primeri “kulturnih izmenjav” med matično domovino in zamejstvom, tj. Primorsko in Koroška. V goriškem “Katoliškem Glasu” od 13. aprila tl. smo brali pod zaglavjem “Kamenčki” nenavaden podnaslov: Besede — Dejstva — Vprašanja. Pod “Besedami” pisec omenja, da je ob priliki obiska predstavnikov koroškega Narodnega sveta pri predstavnikih primorske Slovenske skupnosti deželni poslanec dr. Štoka pozitivno označil dosedanje stike med Slovensko skupnostjo in matično državo. Nato pa, da je navzoči gen. konzul Jugoslavije Ivah Renko poudaril pomoč matične države prizadevanjem zamejskih Slovencev. Za tem sledi podnaslov Dejstva” in tu beremo: “V novembru 1977 smo v Gorici imeli pevsko revijo Cecilijanko (tako se na Goriškem imenujejo združeni cerkveni pevski zbori). Iz Slovenije sta bila povabljena dva zbora. Eden je nekaj dni bralcem Ameriške Domovine: Pahor je pred dvema letoma v Trstu izdal knjigo, skupaj s pisateljem Alojzijem Rebulo, in v dodatku na koncu priobčil Kocbekovo priznanje o pomoru slovenskih domobrancev. K temu smemo dodati, da so imeli nekateri tržaški in goriški Slovenci posebne težave na meji zaradi te knjige, če so jo imeli v žepu.) “Na revijo zborov ‘Primorska poje’ (to je bilo na jugoslovanski strani meje, so se javili tudi trije cerkveni pevski zbori iz Trsta. Kot znano, so jih organizatorji zavrnili. ‘ “Na-Prazniku pomladi na Velikonočni ponedeljek v Doberdobu (na italijanski strani) bi moral nastopiti tudi zbor iz Prvačine( na jugosl. strani), ki je svoje sodelovanje obljubil, potem pa svoj nastop zadnji hip odpovedal. Razlogi za tako odpoved so ostali neznani in do sedaj nepojasnjeni. Glede zavrnjenih tržaških cerkvenih zborov beremo v aprilski tržaški “Mladiki” naslednji člančič pod naslovom “Najširše sadelovanje”: (Narekovaj je v originalu, ker hoče poudariti nasprotni pomen besede v tem primeru): “Ob izključitvi nekaterih cerkvenih pevskih zborov iz revije “Primorska poje” se je s pismom v časopisih oglasil tudi ugledni tržaški skladatelj U-bald Vrabec. Zavrnil je izjavo organizatorjev, češ da so za ‘najširše sodelovanje’ in se zavzel za izključene tržaške zbore, ki slovensko ‘pesem gojijo tudi tam, kjer ni več nobenega ‘laičnega’ zbora, tj. v Rojanu in Skednju’ in ki bi zato zaslužili za svojo prizadevnost priznanje in pohvalo, ne pa tako omalova-ževalno ravnanje s strani organizatorjev ‘najširšega sodelovanja’.” Za prejšnjim odstavkom sledi v Katoliškem Glasu podnaslov “Vprašanja”. Tam beremo tole: “Dejstva se tičejo nas kulturnikov. Zato vprašujemo: Ali moremo ob takih dejstvih, ki se ponavljajo, pozitivno označiti stike med zamejstvom in matično Slovenijo? Ali moremo pritrditi gen. konzulu Ivanu Renku ‘o pomoči matične države prizadevanjem zamejskih Slovencev, tako na Koroškem kot na Primorskem’, ko pa dejstva pričajo o kulturni sabotaži vsaj enega dela zamejstva? “Mi kulturniki sodimo politiko po dejstvih in ne po besedah.” Tako je zapisal v Katoliškem Glasu r+r, tj, rev. dr. Kazimir Humar. Zdi se mi, da dr. Karel Bonutti, čeprav je goriški rojak, ni bral Humarjevih stavkov. Naj navederp še koroški primer: Po svoji vrnitvi s .tako u-spešne turneje po Ameriki je Gallus naštudiral novo slbven- Štajemi, m Izlet! CLEVELAND, O. — Odbor Štajerskega kluba pripravlja izlet za klubove člane v naslednje kraje: , 11. avgusta 1978 v Corning tovarno steklenih umetnin in posode v Corning, N.Y.; 12. avgusta 1978 v vinsko klet Gold Seal Napel, N.Y.; druga točka za isti dan je ogled. Niagarskih slapov. 13. avgusta 1978, to je v nedeljo, Toronto, Canada. Sv. maša bo na Slovenski farmi, po maši prekmurski piknik, nato se vrnemo v Cleveland. Vsi, kateri ste zainteresirani za ta izlet, ste prošeni, da se čimpreje prijvaite in rezervirate prostor v avtobusu in motelu pri klubovi blagajničarki Kristini Srok po telefonu 261-5277, od katere boste tudi dobili točne podatke. Za odbor Štajerskega kluba Lojze Ferlinc -----o—----- ibmoftraisska zaliwala pred Cecilijanko svojo udeležbo sko skladbo — oratorij ‘Ustoli-odpovedal, drugi zbor pa je dan jčenje koroških vojvod! Kot znano je oratorij škompohiral dr. Franc Cigan na bbsčdilo pbk. Zdravka Novaka. Neriialo truda je Gallus vložil v priprave za ta kohcert. Ko pa je želel oratorij ponoviti v »Sloveniji, ni dobil dovoljenja. Na dlani je bilo, da zato, lie; ker je Verski obred pri ustoličenju in krščanski element pred nastopom dobil iz Ljubljane izrecno naročilo, da na CSci-lijanki ne sme nastopiti.” . “Ob novem letu so Jugoslovanske oblasti pbnovho prepovedale vstop na jugoslovansko ozemlje pisatelju Borisu Pahorju. (Kot znano so ga o Bbžiču zavrnili na meji. Vzrok te za- vrnitve je poznan tudi mnogim tako močan, da komunističnemu CLEVELAND, O. — Vsej slovenski javnosti se naj lepše .(zahvalimo za tako velik odziv vabilu Tabora, D.S.P.B. Cleveland, na Spominsko proslavo, ki se je vršila 17. in 18. junija pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi. Hvala vsem, ki ste prišli na to proslavo v narodnih oblačilih. Največjo zahvalo pa izrekamo č. g. Mirku Kozini za tako velik duhovni dar„ ki ga je'prinesel iž daljne Kalifornije na to veliko spominsko proslavo Slovenskega domobranstva. Najlepšo hvalo izrekamo ge. Ani Hočevar in vsem ženam, ki so tako neumorno in požrtvovalno skrbele za prehrano, rojakov. Globoka zahvala; vsem za darovano pecivo. Nemogoče je\ nam popisati imena vseh, ki so kakorkoli že pomagali ali pripomogli k tej lepi spominski proslavi. Hvala vsem! Spomin na slovenskega dumo- rnAafava' brana naj živi! j Tudl tu Se ^ Vfilko sPreme' Odbor Tabor DSPB !nil°’ odkar Smo pnsh V t0 n0V° domovino. Dostikrat, se vpra- •štijfem, kam bo vSe to pripteljald, če se naši politiki ne bodo zdramili in malo bolj strogo pogledali okrog Stebe. V vladnih krogih kar ne morejo verjeti, dh komunistična VESTI ■ -m m m S Tomosove kosilnice Predstavniki koprskega Tomosa in italijanske firme BCS iz Milana so podpisali kooperacijsko pogodbo o proizvodnji 4000 motornih kosilnic na leto. Kosilnice, ki so jih doslej uvažali, bodo izdelovali v Kmetijski mehanizaciji v Brežicah. Skupna odprava jugoslovanskih in poljskih alpinistov Planinsko društvo Domžale slavi letos 30. obletnico delovanja. V počastitev tega jubileja nameravajo Domžalčani pripraviti alpinistično odpravo na 7706 _ metrov visoki Tirich-Mir, ki je naj višji vrh pogorja Hin-dukuš. Slovenski alpinisti se bodo na najvišji vrh Hindukuša povzpeli skupaj s Poljaki. krog 90 F, drugi dan pa doli do 50 F, je pač veliko humorja z našim vremenom. Šola je zopet končana za par mesecev. Pri nas smo imeli dva graduanta letos. Najmlajši je končal High School, 4 leta starejši pa je graduiral na St. John University, Collegeville. Oba sta bila med odličnjaki. Res je bila dolga doba. Starejši je začel prvi razred pred 24 leti. Res veliko je bilo smeha, dela in tudi neprilik v vseh teh letih, a so kar hitro minila. Zadnji trije sinovi so bili skozi vso šolsko dobo dejavni tudi v športu. Nogomet, rokoborba, teki... Tako je bilo vedno kaj zanimivega poleg učenja. Hvala Bogu, da so bili vsi dobri učenci in se niso ustrašili dela v nobenem oziru. Upam, da bo navdušenje ostalo pri vsakem tudi v bodočnosti. Življenje ni lahko, pa naj se nekdo odloči za karkoli. Hčerka je v Nemčiji že od Božiča, je šla tja študirat jezik. Povprečna pokojnina V letošnjem januarju je znašala povprečna starostna pokojnina v Sloveniji 4007 din ($220), povprečna invalidsko pokojnina 2500 din ($140), povprečje vseh pokojnin pa 3397 din ($185). V Sloveniji so umrli: 5. junija V Ljubljani: Igor Kante, Le0' pold Kočar, Janez Magušar; v Celju: Mirko Krampuš; v Sostrem: Amalija Strah; na Dolu pri Ljubljani: Frančiška Černilec. 7. junija V Ljubljani: Stanislav Brade- ško, Anton Vozelj, Marta Grom; v Kobaridu: Jože Gruntar; na Ilovi gori: Ivan Garbas; v Lipoglavu: Ivan Novak. 8. junija V Dravljah: Vekoslav Vovk; v Ljubljani: Jože Bezjak, Hefl' rik Fabijan, Marija Prekuh> Francka Rogač, Marija Pasi11' povič, roj. Ševček; v Vnanjih goricah: Matija N0' vak; v Dol. Logatcu: Marija KobF' v Polju: Marija Korošec; v Zaplani nad Vrhniko: Fran0 Križaj; v Kovorju: Božič. Marija Zupan, rej' Sedaj, ko je šole konec, bo še v Murski Soboti: Anton Berden tam par mesecev v službi, da se jeziku še bolj privadi. Poskusila bo iti tudi za kratek obisk sorodnikov v Slovenijo, predno se bo vrnila. Tako vidite, da čeprav smo osamljeni tukaj v Elk River ju, nismo kar tako. Vsak si po svoje pomaga, čeprav čisto med tujimi ljudmi, je ime kraljic precej poznano tukaj 6-krog. Ameriško Domovino bi pogrešala, ker me vedno zanima, pa kaj hočemo, dober časopis ali revija ima vedno kaj nasprotnikov. Članek g. Božnarja je bil odličen, čeprav je vzdignil nekaj prahu. Pisan je s stoodstotno resnico. Kateri bi radi vse duhovno vrednoto pokrili z dolarji in so jim ti več kot resnica, Se seveda ne strinjajo s člankom g. Božnarja. Škoda, da smo Slovenci tako malo drug z drugim celo v važnih ozirih. Se še vedno nismo naučili dovolj. Nekaterim vše preseda, celo godrnjajo, da 'je Ameriška Domovina preveč pobožna. Ali res pozabljamo, za kaj smo pravzaprav dom zapustili in jtia tuje šli? Dolar je pokvaril veliko. Navadno človek, ki ima vsega dovolj v materij alnem oziru, začne pozabijati na Bbga. Ni več prave molitve, rii časa zb duhovno rast, važna sta le delo Cleveland lias k lik iiir ELK RIVER, Minh! — Spoštovani g. urednik! Naj se po dolgem času zopet bglasiln. Ob- ideja dela z veliko previdnostjo enem pošiljam naročnino za povsod, posebno pa po naših u-eno leto, ker mi bo kmalu ista ’ niveržah, cfelo privatnih, potekla. j Zaenkrat naj bo dovolj! Prav Pri nas je kal’ po navadi. Po-,lepo pozdravljam vse pri ured-mlad je bila letos pozna, a za ništvu in tudi čitatelje Ameri-Minnesoto to ni nič nenavad- ške Domovine, nega. imamo par dni vroče, o Mrs. Ivanka Kraljic v Trbovljah: Dolane. Marija Jereb, roj1 13. junija V Vojni vasi: Leopold JeFplC' v Borovnici: Jože Zalar; . v Boh. Bistrici: Antonija žar, roj. Hodnik; j v Komendi: Ivanka Lap, r Dresar; ^ v Ljubljani: Frančiška Per(A Ferdinand Doma, Albert T plat, Jože Šijiec, Bojah KW nič; v Dravljah: Franc Jamnik; v Celju: Franc BlagotinšeL j v "Rimskih Toplicah: Berhar’ Poljanec; v Jevnici: Jože Benčič; v Zalogu: Jože Kačar; r Mokronogu: Helena Kora v Mošnjah: Vladimir Novak' 9. junija V Kamnici pri Mariboru: ja Pilih, roj. Vidovič (iz BrC stanice); v Olimju: Stanko Amon st.; v Rimskih Toplicah: Ciril rinšek; v Podbrezjah: Franc Perne; v Kranju: Štefan Simonič; v Novem mestu: Jože Vesel; v Ljubljani: Anton Greg0)* Kristina Tomažin, roj. Davi- ■ na Bledu: Peter Prezelj; 10. junija V Mengšu: Boštjan Testen; v Ljubljani: Danica-Marija Bie mec, Jože Piškur, Vera P0P0 vič:; v M v Mariboru: Pavla Poljahšc , roj. Bezeljak; v Gozd-Martuljku: Franc BF11 kuš; v Kranju: Ivan Jakopin; v Tacnu: Marija Lampič; na Viču: Željko Boškin; v Vevčah: Vladimir Novak; v Celju: Danijel Kerkoč; na Drenovem griču: Štab1' Stanovnik; v Seču: Marija Fabjan; v Dol. Logatcu: Marija JVL11 ' roj. Leskovec; v Polju: Jože Kačar; v Mali Stari vasi: Anton šeb1" 12. junija V Brusnicah pri Novem m03*'11' Marica Gazvoda; v Ljubljani: Ana Ušaj, Štancar, Zdenko Rupnik, V* Setnikar, Matija Jakič; v ^ v Novem mestu: Franc Strh36 st.; na Jesenicah: Maks Vidmar!• v Škofji Loki: Alojz ŠtčehJelj' Frančiška Bajt; -^cassxuatTMMJBi Program SLOVENSKEGA DNE Slovenska pristava, Cleveland, Ohio 1. in 2. julija 1978 SOBOTA, 1. JULIJA 4.00 — 5.00 Prihod gostov: Slovenska glasbena skupina ZVON, Fairfield, Conn.; Plesna skupina TRIGLAV, Milwaukee, Wis., solist g. Blaž Potočnik in pianist prof. Jože Osana, Toronto, Ont. ^•00 Začetek programa:] 1. Ameriška in slovenska himna 2. Otvoritev praznovanja Slovenskega dne 3. Slovenija v svetu 4. Dram. društvo LILIJA, Cleveland, Ohio Pripravil g. Ivan Jakomin 5. Fantje na vasi, Cleveland, Ohio vodi g. John Sršen 6. Humorist Srečko Gaser, Cleveland, Ohio 7. Solist g. Blaž Potočnik, spremljava prof. J. Osana, Toronto, Ont. 8. Plesna skupina TRIGLAV, Milwaukee, Wis., vodi Franci Coffelt 9. Slovenska glasbena skupina ZVON, Fairfield, Conn., vodi Armin Kurbus, pevovodja Peregrin Us 10. Plesna skupina KRES, Cleveland, Ohio, vodi Bernarda Ovsenik Takoj po programu ho zabava s plesom. Igral ho orkester ALPSKI SJSKSTET. Kurjenje kresa Nedelja, 2. julija ^•00 Sv. maša pri spominski kapelici Marije Pomagaj na Orlovem vrhu. Sv. mašo bo daroval škofov tajnik č. g. Frank Kosem. Petje bo vodil prof. J. Osana. 1.2.00 — 2.00 Kosilo Zbiranje narodnih noš pri kapelici Marije Pomagaj za povorko. Povorka do odra pri hiši Hinka Lob^ta, kjer se bo vršil program. Začetek programa: 1. Pevski zbor KOROTAN, Cleveland, Ohio, vodi ing. Frank Gorenšek , 2.00 2.30 3.00 2. Plesna skupina KRES, Cleveland, Ohio, vodi Bernarda Ovsenik 3. Slovenska šola Sv. Vida, Cleveland, Ohio, vodi učiteljica ga. Milena Stropnik 4. Mladinski pevski zbor, Cleveland, Ohio, . vodi g. Miha Vrenko 5. Slovenska šola Marije Vnebovzete, Cleveland, Ohio, vodi g. Rudi Knez 6. Slovenska telovadna zveza, Cleveland, Ohio, vodi M. Rihtar 7. Mladi harmonikarji, Cleveland, Ohio vodi Rudi Knez \ 8. Slavnostni govor, g. Ciril Mejač, Washington, D.C. 9. Solist g. Blaž Potočnik, spremljava prof. J. Osana, oba Toronto, Canada 10. Plesna skupina TRIGLAV, Milwakuee, Wis., vodi Franci Coffelt 11. Slovenska glasbena skupina ZVON, Fairfield, Conn. 12. Skupni pevci Po progro.mu ho zabava in ples. Igral ho orkester ALPSKI SEKSTET, Ameriika Domovina prva dva Mm ¥ pip ne bo itšfa zaradi počiink svojega osofeja V tiskarne Ameriške Domovine je en sam tiskar, en sam ročni stavec in sesta.vljalec stkani poleg treh strojnih stavcev. Ameriška-Domovina ima samo ene-urednika za celoten slovenski del, ki je istočasno tudi bralec krtačnih odtisov. Da morejo ti dobiti vsaj dva tedna oddiha na leto, ha žalost ni druge uiožnosti kot izdajanje lista za ta čas prekiniti. Ameriška DombViha zato od 3. do 17. julija 1978 ne bo izšla. h se, ki imajo kaka nujna sporočila, sestavke, napovedi in vabila za. prireditve in nastbp'e v juliju, Pnosimo, da te pošljejo v objavo tako, da bodo najkasneje 28. junija zjutraj v'urednikovih rokah, če nočejo, da bodo objavljeni Še pred počitnicami. Izgubljene domačije Sredi samotnih planjav domačija stoji, • pred njo lipa mogočna s klopjo, oh njej starec, ki z zadnjo močjo na palica se opira in brani zemljo. Nad petsto let ta dom na bregu je stal in vsem v tem času je kljuboval, sedaj pa umira, umira zakaj? Pred hišo lipa stoletna stoji, lipa košata, kaj vse si že videla ti, ki gledala si — v stoletja rodov? In starca! To je oče Jernej, ki z ljubeznivo skrbjo v svobodi leto za letom je seme sejal, zdaj pa deveti je križ dočakalr. Pokorno dočakal deveti je križ, do katerega je zemljo oral in sejal, za kruh pa izdal je poslednji drobiž. O, oče Jernej, domačije stražar, proti zadružništvu zemlje čuvar, umirajoče si zdaj domačije. Nikogar več za tabo ne bo, ti si poslednji, ki vzel bo slovo. v Zaman Zemlja vabi in kliče, kdo bil bo predhodnji, ki šel bo na griče? Na bregu zapuščena kmetija stoji in lipa stoletna se v vrhu suši! Umrl je Jernej, ki na zemlji tej zapustil spomine nekdanjih svobodnih kmetij. Valentin Potočnik prailajajfg se fainrsIziM kez Ssoja! Buenos Aires, Arg. — Trideset let mineva, odkar smo zapustili begunska taborišča in se začeli naseljevati v novih deželah. Dogodki iz dobe okupacije in revolucije so že tako oddaljeni, da bi jih lahko že presojali nepristransko, brez pretiranega vpliva čustev in osebnih odnosov. Vendar temu ni tako. Še vedno se najdejo posamezniki, ki razpravljajo strastno o tem, kaj bi bilo, če bi to. ali oni v revoluciji delal drugače in če bi tega ali onega ne bilo. Ne morejo se prikopati do tega, da bi postavili revolucijo v Sloveniji in Jugoslaviji ter njene posledice v okvir tedanjih svetovnih dogajanj, zlasti še, ko poznamo po 30 letih dokumente, ki odkrivajo nove poglede in pojasnjujejo stvari, ki so nam bile med revolucijo še nerazumljive. Če bi Vsi v emigraciji to upoštevali, bi nujno morali priti do spoznanja, da smo Slovenci v osnovi delali pravilno in da smo zbrali edino pravo pot, ko smo se uprli kommunizmu in šli v protiirevolučijo. Pa tudi bi spoznali že lahko, da je Sovjetska zveza, odn. Stalin izrabil vsa sredstva, da bi vzpostavil komunistične režime, kjer bi bilo le mogoče. Stalin je znal izigravati tri zahodne velesile ob zasledovanju svojega cilja. Stalin in Molotov sta v Jalti naravnost izsiljevala zahodne velesile. Ker je bilo tedaj že povsem jasno, da bodo Nemci poraženi, je Stalin usmeril vse svoje prizadevanje v to, kako bi iztrgal zase čimvečji kes plena. Poglejmo dva značilna primera: Češkoslovaško in Poljsko. Obe sta imeli med vojno svoji demokratični vladi v eksilu v Londonu. Obe sta si prizadevali, da bi bili Čehošiovaška in Poljska po končani vojni svobodni demokratični državi. Izbrali pa sta si različni poti, kako naj prideta do Svobode njuni državi. Odnos obeh vlad v Londonu do ZSSR je bil drugačen kakor do jugoslovanske vlade v Londonu,. v kateri je predstavljal Slovence dr. Krek. Toda vse tri države so bile končno deležne j iste usode, ko so postale žrtve sovjetskega imperializma in komunizma. Čelidšlbvuška. V ČehoslovaŠki emigrantski vladi v Londonu je bil nedvomno dr. Beneš najuglednejša osebnost. Toda zastopaj je izjemno stališče do Sovjetski zveze v primeri z vladami Poljske, Jugoslavije in drugih predstavnikov svojih držav' v eksilu. Dr. Beneš je namreč zatrjeval, da je samo Sovjetska Rusija tista, ki je sposobna zavarovati. mir in demokratizacijo v svetu. Sicer je priznal, da je ta demokracija nekoliko „pro-gresistična“, toda to ga ni motilo. Dr. Beneš je zato naravnost omalovažujoče gledal na našega dr. Kreka, ki je v Londonu dosledno zastopal protikomunistično stališče in svaril pred Sovjetsko zvezo. Po mnenju dr. Beneša naj bi bila prav Sovjetska Rusija tista, ki edina more zavarovati Čehoslovaško neodvisnost pred vsemi napadi. Dir. Beneš in Jan Masaryk, sin velikega filozofa Tomaža G. Masaryka, sta leta 1939 bežala pred Hitlerjem iz domovine. Ko je bila Č eh orio vaška .1. 1945 osvobojena nacistične okupacije, je bila v Košicah na Slovaškem sestavljena prva vlada v osvobojeni ČehoslovaŠki. V njej so bile zastopane vse stranke. Zunanji minister je postal Jan Masaryk, za predsednika pa je bil izvoljen dr. Beneš. S spretnim manevriranjem Sovjetske zveze je pri volitvah v konsti-tuanto 1. 1948 dobila komunistična partija 38 odstotkov. Odpor proti komunistom pa je vedno bolj naraščal, zlasti med mladino. Partija je izgubljala na prestižu. Po naročilu in nasvetu Sovjetske zveze je v prvih dneh march 1948 čehoslovaška komunistična partija napravila udar, prevzela (vso oblast in zaprla meje na zahod. Ko pa je Sovjetska zveza junija istega leta hotela vsiliti ČehoslovaŠki tako ustavo, ki je bila za svobodoljubne Čehe in Slovake nesprejemljiva, je tragedija Beneševe politike dosegla svoj višek: Jan Masaryk, zunanji minister, je razočaran napravil samomor s tem, da je skočil skozi okno in ie Ubil. Druga verzija pa je, da šb ga vrgli skozi okno sovjetski Agenti. Dr. Beneš pa je odstopil I ih pošta! jetnik v „švcibodi“, katero j'e šahi soustvarjal. Čehoslovaško državo je zagrnila železna zaVSsa. Poljska je bila eden najtežjih problemov'pri pbgajahjih med ichodnimi evrk; in Stalinom. Najprej je poljeko napadel Hitler in si. jo razdelil s Sovjetsko zvezo. Septembra 1939 je bila že formi raba poljska emigrantska vbada- 3' sedežem v Londonu. Ustanovila je poljsko Legijo, ki se. je bojevala na strani zahodnih zaveznikov. Postopoma je število noljskih vojakov narastlo tako, ' da je Churchill v Jalti priznal, da je v angleško armado vključenih 150.000 Poljakov, ki Se junaško opri j o proti nacistični Nemčiji. Leta -IN1-’-, so bile od-1'krite Katvnske jame. Znani Varšavski Upor Poljakov je začel proti nacistom zaradi bližine Sovjetske vojske v prepričanju, da bodo Sovjeti pomagali upornikom. Pa so Stalinove armade mirno čakale, in se niso premaknile v pomoč upornikom, dokler jih niso nacisti do zadnjega poklali in uničili. Monte Casino je tesno povezan z legendarnim junaštvom poljskih borcev v sklopu angleške armade in zvezan z grozotnimi poljskimi žrtvami. Na sovjetsko pobudo je bila v Lublinu 1944 ustanovljena prosovjetska poljska vlada. Na konferenci v Jalti je. Churchillu uspelo po trdih pogajanjih, da je bil sprejet dogovor, da se luiblinska vlada razširi in reorganizira v proivizionalno vlado Narodne enotnosti, v kateri naj bodo zastopane vse stranke v domovini in v eksilu. Taka vlada naj bi izvedla svobodne, splošne in tajne volitve. Bila je sestavljena junija 1945. V njej je bi! podpredsednik Mikolajčik, ki je bil predsednik poljske vlade v eksilu in predsednik velike poljske Kmečke stranke, izrazito demokratično in narodno usmerjene. Ko je Stettinius v Jalti v debati o sestavi te razširjene lulblmske vlade predlagal, da bi vnesli v dogovoru dodatek, naj bi poslaniki treh zahodnih velesil nadzorovali volitve, je Molotov to odločno odklonil, češ, da bi bil to izraz nezaupanja in poniževanja Poljakov. Leta 1947 so bile po dogovoru res „volitve“. Te so bile izvedene po načrtih in pod nadzorstvom Sovjetske zvege, tako da je komunistična partija dobila 90% glasov. Mikolajčiku je še uspelo, predno so ga mogli spraviti v zapor, da je pobegnil iz države. Poljsko je zagrnila železna zavesa. V Jugoslaviji je bil potek razvoja dogodkov bistveno različen od razvoja na Poljskem, pa zopet drugačen od onega na Če-hoslovaškem. Nikjer v Evropi, razen v Jugoslaviji, ni bilo komunistične revolucije v času okupacije. V Italiji in Franciji so bili partizani razdeljeni na oddelke po svetovnih nazorih, toda nihče ni zagrešil niti poizkusa ^revolucije v času okupacije. IZa razumevanje dogajanj v Sloveniji je nujno poznati Bakunin ov katekizem (glej Zbornik Svobodne Slovenije 1973-75). Slovenski in jugoslovanski komunisti so se ravnali dosledno po tem katekizmu, morili zavedne Slovence, kakor je predpisano prav v tem katekizmu in vzgajali revolucionarje, kakor je tam predpisano. Ko je padlo stotipe žrtev, so šele nastale v obrambo Vaške strgže in pozneje domobranci, ki so prešli v zmagovito protirevolucijo. Druga posebnost je bila ta, da je bila Jugoslavija edina država med drugo svetovno vojno, kjer je bil boj proti okupatorju smatran od lastnih rojakov kot zločin. To je razglasila koncem leta 1941 komunistična OF v Sfovehiji in zagrozila, da bo kaznovan s smrtjo vsak, ki bo začel boj preti okupatorju, ne da bi se podredil vodstvu komunistične partije. To j'e slovenska OF dejansko izrševala. Tito pa je začel boj proti Mihailoviču, ker se ta ni hotel podrediti vodstvu komunistične partije. Djilas je priznal in je dokazano po dokumentih iz nemških arhivov: Titovi glavni sovražniki niso bili okupatorji, ampak četniki in ostali protikomunistični borci. Naravna posledica tega je dejstvo, kot je razVhd.no iz nemških dokumentov, da bi se Titovi partizani zvezah z hemškimi nacisti in bojevali skupaj z njimi v primeru izvedbe. Churchillove zamisli, da' naj bi se zavezniki izkrcali v Jugoslavijo na Jadranski obali. Stalin, je dobro vedel, zakaj je ta načrt preprečil in pridobil Roosevelta, da je osvojil Stalinovo odklonilno stališče.' Da Titova revolucija ni propadla'in da so partizani dobili oblast v Jugoslaviji, je bila zopet zasluga Stalina: njegova vojska je zavzela Beograd in ga 'podarila Titovim partizanom, 'da niso pred koncem vejnfe omagali. Na Slovensko pristavo geneva Zemljevid kaže pot na Slo- vensko pristavo iz Clevelande po avtocesti U.S. 90 do izhoda 534 pri Genevi in nato dalje do cilja. Slovencev 'je skušal hoditi po stopinjah Beneša in Mikolajčika Snoj, pa je bil deležen iste usode kot ona dva. Pri vseh teh razmišljanjih moramo nujno priti do spoznanja, da je vsako očitanje tej ali oni demokratični politični stranki pri Slovencih, ali slovenskim politikom na sploh ali posameznikom, neutemeljeno. Zgodovina bo tista, ki bo vsakemu dala mesto, ki mu gre. Nepristranski zgodovinar ne bo v zadregi. Na Poljskem in v ČehoslovaŠki ni bilo slovenskih politikov . . . * Pred letošnjo junijsko proslav si pokličimo v spomin besede dr. Alojzija Odarja, s katerimi je zaključil svoj spominski govor na junijski proslavi pred 25. leti: Onemela so usta naših žrtev, večkrat grozno spačena od nadčloveškega trpljenja. Njih grobovi so razsejani po naši domovini. Večkrat so onečaščeni. Toda kljub temu nam govore tako naglas, kot bi noben govornik ne mogel. Poslušajmo njihov glas: „Naše trpljenje in naša žrtev nista bila nespametna in odveč. Za veliko stvar smo se borili. Zanjo smo padli. V boju žrtve morajo biti. Ne zatajite ideje, zaradi katere smo šli v smrt. Ne predajajte se komunizmu brez boja. Čujte, kako ječe podjarmljeni za železno zaveso. Ne omagujte v svojih težavah. Naše so bile večje kot vaše. Zato vas smemo.opominjati. Res, da pred smrtjo nismo videli zmage. Toda ideja, zaradi katere smo padli, ni zaradi tega nič manjša, nič manj svetla in vzvišena." Nato je nadaljeval dr. Odar: „Smrt omili ostre poteze na obrazu. Pogled umrlega se upre v daljavo. Malenkosti se izravnajo, časnost izgine, nastopi prostrana večnost brez meja. Odložite medsebojna obračunavanja," slišimo danes govoriti naše žrtve. ..Zedinite se vsi Slovenci, ki hočete ostati zvesti poštenemu slovenskemu imenu. Naše žrtve so bile prevelike, da bi jih .smeli vi zapravljati z mešebojnim obsojanjem. Nas, ki ~mo padli zaradi komuniznpa, je združila misel, da je komunizem naj večja nesreča za slovenski narod. Naj združuje ta misel tudi vas. Kadar je domovina v nevarnosti, se morajo notranja nesoglasja odložiti. Zločin nad domovino bi zagrešil, kdor bi jih ne hotel odložiti. Slovenska domovina je danes v veliki nevarnosti. Zato bedite meds sabo spravljivi.” Te besede veljajo tudi še ob letošnjih junijskih proslavah žrtev revolucije in okupacije ter po končani vojni pomorjene slovenska narodne vojske. Ravnajmo se po njih. M. S. ” MALf OGLASI LASTNIK PRODAJA” 13-letno "split level” hišo blizu katoliške šole in nakupovalnega središča. Za pojasnila kličite 944-2142. -(97-99) MALI OGLASI Hiša naprodaj Lastnik prodaja zidano hišo z 8 sobami, kolonialno v Eucli-du, 3 spalnice, jedilnica, vsa podkletena, priključena garaža za 2 avta, mirna predmestna okolica. Srednjih 50. Kličite tel. 731-0522. (98,99) F ORS ALE Portable Underwood typewriter, like new $40; Wringer Maytag Washer $25, Lav/n roller $5; Poll fence digger $3. CaH 432-0963 (98-99) V bližini Lakeland in Neff Rd. Prostor za urade — takoj na razpolago, 500, 675, 100 do 4,000 kv. čevljev, 500 kv. čevljev opremljeno. Izvrsten dovoz na 1-90 in 1-271! 2G1-6211 J. Dallos (Th.-Fr-x) GRADIM, POPRAVLJAM, BARVAM Gradim prizidke, nove garaže, izvršujem popravila in pleskam. Delo dobro in po ugodni ceni. fmim FiMLj 850 E. 256 St., Euclid telefon 731-2644 v (96, 98, 99,102,103); Hiša naprodaj Z aluminijem opažena hiša, s 3 spalnicami in veliko kuhinjo je naprodaj v okolici St. Clair Avenue. Kličite tel. 531-2948 popoldne. (98,99) Dve stanovanji oddajo Tri in štirisobno stanovanje, s spreprogami in ogrevom. oddajo v okolici Sv. Vida. Kličite tel. 361-6472. (97-98) V najem oddajo Pet velikih sob, na novo prepleskanih. Kličite 431-9305. (96-99) V najem oddajo Štiri sobe, na novo prepleskane, zgoraj, oddajo družini brez otrok. Kličite 36.1-0566 (97-99) Sobe oddajo v najem Pet sob, na novo prepleskano, zgoraj, oddajo družini brez otrok. Kličite 361-0566. (97-99) Hiša naprodaj v Euclidu Dvostanovanjska hiša je naprodaj v Euclidu, opažena z aluminijem, V/2 garaže, Srednjih 30. Kličite 942-6542. (94-98) FOR SALE BY O WNER 2 family brick, 5-5, (located in the E. 156 Waterloo s.rea, in excellent condition. Must see to appreciate. Call 481-3720 after 5 p.m. (94-98) Noči zidani unči V Willowieku nedaleč cd Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kliči fee ga pojasnila UPSON REALTY CO. UMLA *99 E. 260 St. 731-1070 Odprto od S. do 9. Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje zgoraj oddajo družini z na več kot 2 otrokoma na 693 E. 159 St. ' (92-99) VOLTAGE CON VERTERS for foreign travel all over the world. Za vaš brivski aparat, likalnik. vdihalnik in prenosni sušilnik. Pošiljamo po vseh ZDA in Kanadi. BRODNIK EROS. 16015 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio 44110 (96-99) V NAJ 1 IM Čehoslovaška, Poljska in Ju- Stahovaiije oddajo oddam 3-sobno neopremljeno Petsobno Stanovanje zgoraj, stanovanje s kopalnico pošteni goslavija so postale komunistične 'oddajo družini brez otrok In osebi, po želji ga.raza. Kličite države. Vsaka je prehodila svojo brez živali. Kličite tel. 391-0575. 361-0989 po 47 uri .opoldne. ‘pot, predno je' postala žrtev. Od ' (98,99) (96-101). / AMERIŠKA DOMOVINA'; JUNE 29, 1978 ■WWIWJMfl« 1 je zato stal le pet in sedemdeset ® ^ j centimov. BREZ DOMA ! Zdaj sem lahko zapustil Pariz, ^ kar sem želel storiti čimprej. SK ‘ Hektor Mal^t ) Vzel sem jo iz žepa, da bi pogledal, koliko je ura: poldne. Sicer sem imel dovolj časa na razpolago in mi je zato bilo pač vseeno, če je poldne ali ne. Vendar pa sem se čutil srečnega, da sem mogel ra svoji uri ugotoviti, da je poldne. Zdelo se mi je, da je ura nekak prijatelj, s katerim ge je mogoče pogovarjati in ga vprašati za nasvet. “Koliko je ura, prijateljica?” “Poldne, dragi Remigij.” “Poldne? Misliti moram torej na to in ono.” Nedvomno.” “Dobro, da si me na to spomnila. Brez tebe bi bil gotovo pozabil.” Zato sem pač pri tebi, da te spomnim na vse, kar je treba.” Ker sem zdaj imel Kapija in uro, s katerima sem se mogel pogovarjati, se mi moj položaj ni zdel več tako žalosten. Moja ura! Kako prijetno sta zveneli ti dve besedi! Kako zelo sem si je vedno želel, a bil sem prepričan, da je nikdar ne bom dobil. Zdaj pa je tiktakala v mojem žepu. Oče mi je sicer dejal, da ne gre vedno prav, a to ni bilo važno. Šla je; in meni je to zadoščalo. Če ne bo hotela iti, jo bom potresel in, če še to ne bo dovolj, jo bom pa odprl. Tedaj bom vsaj videl, kaj je v njej in kako je sestavljena, da more iti. Morala me bo ubogati, ker bom zelo strog gospodar. a sem se premislil. Bogve če je res, da moja ura ne gre prav. Morda pa ura na gradu prehiteva? Spravil sem svojo drago prijateljico v žep. Zadovoljen sem bil z njo, tudi če je kazala drugače kot ura na. kraljevem gradu. Dolgo časa sem iskal, preden sem našel zemljevid, kakršnega sem si želel. Moral bi biti prilepljen na platno in bi ne smel stati več kot dvajset soldov, kar je zame bilo že mnogo. Končno :e mi je le posrečilo, da sem našel primeren zemljevid, ki je Dve poti sem imel pred seboj: eno, ki je držala skozi Fontainebleau proti italijanski meji, druga proti Mcntiougea. Ker mi je fciilo popolnoma vseeno, po kateri POGOVOR Z USTANOVITELJICO SLOVENSKE “DRUŽINE KRISTUSA ODREŠENIKA” (Nadaljevanje) NASTANEK NOVE DRUŽBE In ste o tem s kom govorili? Z dekleti, s katerimi sem se poznala, smo se pogovarjale, I kako bi se dalo to narediti. Lah- naj krenem, sem kar na slepeč* ' J ' N1 d \ izbral tisto, ki je držala skozi ko recem’ da sm0 blle kot drob Fontainebleau. (Dalje prihodnjič) Najsodobnejša seizmološka postaja Na Rudniku bodo do konca leta zgradili seizmološko postajo, ki bo spremljala zemeljske premike in bo najsodobnejša na Balkanu. Opremljena bo z najmodernejšimi aparati, kakršne uporabljajo v svetu za te namene. Spremljali bodo lahko sleherni premik tal na območju balkan-bil sicer že orumenel, ki pa me skega polotoka. DR. LUDOVIK PUŠ: Moji zbori (Nadaljevanje) Janez me je povabil, naj pridem kakih 14 dni pred novo mašo, da bo mogoče pevce vsaj nekoliko pripraviti' za veliko slovesnost. Med tem je vse uredil z ž 'mikom zaradi stanovanja in vse oskrbu v župnišču, skupno sta se lotila pomnožitve obstoječega zbora, ki je ime komaj zaslužil. Ko sem prišel, so bili stari in nc-vi pevci že vsi pripravljeni, da bodro prihajali k vajam redno vsak sleherni večer. Vasi so tam redke in daleč-Bil sem tako prevzet od vesel- vsaksebi, mnogo je tudi samot-da nisem niti opazil, da jelnih domačij zelo oddaljenih od fare, tako da je bilo obiskovanje ja, bil tudi Kapi skoraj prav tako vesel kot jaz. Vlekel me je za rob jopiča in zdaj pa zdaj zalajal. Končno pa me je njegovo lajanje, ki je postajalo čedalje močnejše, zdramilo iz sanj. “Kaj hočeš, Kapi?” Pogledal me je. Ko pa je videl, da sem preveč zbegan, da bi ga razumel, se je čez nekaj trenutkov vzpel name in položil šapo na žep, kjer sem imel spravljeno uro. Hotel je vedeti, koliko je ura, da bi mogel povedati ,cen j enemu občinstvu' kakor takrat, ko sva še hodila z Vitalisom naokrog. Pokazal sem mu jo. Gledal jo je nekaj časa, kakor da bi se hotel spomniti, nato pa je začel vaj velika žrtev. Toda kaj ljudje ne napravijo, da bi tako velik praznik in tako redek, kakor je nova maša pri Sv. Treh Kraljih, čimbolj povzdignili! In smo z božjo pomočjo začeli. Tako primitivnega zbora nisem v svojem življenju nikoli več šolal in vodil, dovolj je bil ta. če naj bo slovesnost popolna, se ja tačas morala peti latinska maša in o tem ni moglo biti nikakih pomislekov. Vedel sem to, bil sem pripravljen vzeti nase najvišjo mero potrpljenja,zvrhano posodo napora in žrtve. Mislil sem, da je moj dobri dolgo- sreči in tako dobro,da bi tudi glasbeni strokovnjak koma'j mogel misliti, da prihaja to petje od skoraj samih ad boe pevk in pevcev. Ta primer je zadostno dokazilo, kaj premore velika predanost nekemu cilju in prekipevajoča volja doseči ga za vsako ceno. Vsi so hvalili in se čudili uspehu, novomašnik sam je bil tako srečen in vesel, da mu je zablestela solza v očesu, ko mi je izrekal svoje priznanje in zahvalo. In tega dogodka tudi v poznejših letih ni pozabil. Rad verjamem, da je prijatelj Janez, mučenec Gospodov, posredoval pri Očetu in Sinu, da sva z mojo ljubo ženo skozi vse temne dneve in prožeče viharje z božjo milostjo prispela v visoka leta; verjamem tudi, da bo za svojega pevca na novi maši, kadar bo ta stopil pred Sodnika, pokazal na svojo mučeniško prelito kri, no seme. Ko je raslo drevo, so listi odpadali, a korenine so pognale. Ko sem bila še v Ljubljani, so k meni prihajale študentke, včasih nas je bilo v majhni sobici tudi dvanajst na kosilu. Ko sem bila socialna delavka, sem videla od blizu problem nezakonskih mater, borbe za ohranitev otroka oziroma za odločitev za splav. Takrat sem si rekla: Moj Bog, saj ne moreš samo govoriti: otroka moraš imeti, ampak je treba za to tudi nekaj narediti, tako seim imela željo, da bi pri tem kaj pomagala. Že po naravi sem taka, da bi rada vse. Rekla sem: Vse, kjer lahko in kar ‘lahko in kolikor lahko! Nimate torej nekefga določenega delokroga? Predvsem tisto, kar je najbolj potrebno. Če sta dva, boš pomagal najprej tistemu,, ki je najbolj potreben. To gotovo. Drugače pa, če se le da, nobenemu ne odrečeš. To se pravi, da nobenemu ne delate konkurence? V naših pravilih so stalne samo smernice. Ena določba pravi, da je treba pravila vsakih pet let pregledati in prilagoditi. Niso za večne čase. Vse vaje (skupne molitve, razna duhovna opravila itd) so samo svetovane, so sredstvo, zato je tudi veliko svobode v tem. Odnos do Boga mora biti oseben. Za Boga se ne moreš odločiti kot skupnost, ampak kot posameznik. Naj vam preberem nekaj odstavkov iz naših sedanjih pravil. PRAVILA j “Družina živi med svetom, da s svojim življenjem in delom vnaša evangeljskega duha v vse oblike človeškega življenja in udejstvovanja. Zunanji način prilagodi okolici po splošno ve-1 Ijavnih naravnih in krščanskih načelih. Sestre spolnjujemo nalogo družine, da z opravljanjem svetnega poklica v svojem oko-1 lju in poklicnem področju opravljamo svojo dolžnost kot krist- ’ janke, članice družine. S priložnostnim apostolatom poleg poklicnih dolžnosti v službi Cerkve na najrazličnejših področjih. Glavni učbenik družine je evangelij; najvažnejša metoda dela pa ponižno in potrpežljivo ska-zovanje ljubezni in dobrote. Z materinsko ljubeznijo, to je z osebno požrtvovalnostjo, vsestransko skrbjo poskuša družina Naznanilo in zahvala 112! 1978 Nobenemu, in če bi kdo rad pomagati povsod, kjer je nji-delal, kar mi delamo, naj kar bova pomoč potrebna. Družina začne. j kot skupnost pa posveča svojo Bo vedno ostalo tudi za nas. ,skrb najbolj potrebnim in zane-Naredite to, česar drugi ne 'marjenim v telesnem, duhovnem narede. Mislim tudi, da v krščanstvu ni predvsem važno, koliko se naredi, ampak da to, kar narediš, narediš z ljubeznijo. Ko ste bili v Nemčiji, ste imeli že določene poglede na vaše bodoče delo? Takrat smo že gradili hišo. Določene poglede smo imeli Vedno, ampak še danes ne morem reči: to je naš delokrog. n/ib°Z,!rilniepriSOdbi miI°-(Najbolj važno je to, da si čisto predan, da Bog lahko dela s te- sten in usmiljen. V Šentvidu Dobiti mojemu stanju primerno javno službo v času tik po vojni in v neurejeni novi državi ni bila lahka stvar. Moje bivanje v domači hiši se je radi tega raztegnilo na mnogo mesecev. veselo mahati z repom in je presenečenje! Nič ne vem, kaj zalajal dvanajstkrat zaporedoma. Torej le še ni pozabil! Koliko denarja bova zaslužila z uro! To je bila še ena korist, ki mi jo je prinesla ura, na katero prej nisem niti pomislil. Ker se je vse to zgodilo na Ulici, nasproti ječi, naju je več ljudi začelo opazovati; nekateri so se celo Ustavljali. Če bi imel dovolj poguma, bi kar tukaj začel s predstavo. A zbal sem se, da bi me zalotil stražnik. Sicer pa je bila ura že dvanajst in čas je bil, da krenem na pot. “Naprej!” še enkrat sem pogledal proti ječi, kjer je ostal moj dobri oče, medtem ko sem jaz lahko šel, kamor koli sem želel. Nato sva se s Kapi jem oddaljila. Medpotoma sem se spomnil, da bi mi v sedanjem položaju zelo koristil zemljevid Francije. Vedel sem, da jih prodajajo ob obrežju, zato sem krenil tja. Ko sem šel prek trga Carrousel, so se moje oči kar same od seibe obrnile proti uri na gradu Tuileries. Hotel sem se prepričati, če moja ura in ona gradu kažeta enako. Na moji uri je bilo pol ene, na grajski pa ena. Katera izmed obeh ni šla prav? letni prijatelj Janez to zaslužil. Naneslo je pa, da, je ravne v Toda, pomislite, kakšno čudovito'tistem času dozorela preselitev je Janez trikraljskim pevkam in pevcem o meni dal vedeti, nikoli ga nisem vprašal. Toda med dolgimi skušnjami dan za dnem sem začutil, da jim je moral povedati, kakšen izreden pevski voditelj in glasbenik da sem, in ia sem sposoben iz njih narediti dobre pevce in da o tem ne more hiti nikakega dvoma, samo če ne bo nobeden vaje izpustil, pri vajah pa zvesto sledil mojim naukom in navodilom in vse tako napravil, kakor bom rekel. Natanko to sem ugotovil pri vseh, ki so sestavljali tisti zoor. Njihova pazljivost, vnema in naravnost občudovanja vredno navdušenje so bili tako dognani, da se mi je sicer težko delo z njimi spreminjalo v prijetno doživljanje in ednistveno spoznanje, kaj sila požrtvovalnosti tudi pri zelo preprostem človeku zmore. Seveda so bile težave, a trdna volja je bila tako močna, da je premagovala ovire in jih končno zmagoslavno premagala. Rečem vam, da je bilo tudi meni samemu toplo pri srcu, ko je iz kmečkih grl teh pevcev zadonela olb novomašnikovem prihodu v cerkev slavna Riharjeva ‘Novi mašnik, bod pozdravljen’ zelo slovesno in kar dovršeno. Hotel sem potresti svojo uro,(Tudi drugo petje je šlo vse po tedanjega dolgoletnega farnega organista v Šentvidu Pavla Jermana na novo faro na Homcu boj, kar hoče, da si pripravljen sprejeti tudi neuspehe, tudi bolezen, tako kot naši invalidki Zinka in Marjetka, da ga nosiš z ljubeznijo in da' veš, zakaj ga ali duševnem pogledu. Sestro, ki je izstopila, naj spremlja lju bežen sosester, ki so ji v vsaki stiski dolžne priskočiti na pomoč.” Torej ni tako, da bi jo imeli za odpadnico? Ne, tudi vsaka, ki je odšla, je prispevala svoj delež. To je tako kot tisto listje, ki čeprav odpade, pomaga drevesu, da raste. Morda še to: Vse vaje duhovnega življenja imajo namen, da nam pomagajo spoznavati božjo voljo in jo velikosrčno spolnjevati ter tako v nas večajo ljubezen do Boga. Vsaka sestra ima pravico, da vaje in pripomočke duhovnega življenja prilagodi svojim potrebam in sposobnostim, ven Z globoko žalostjo naznanjamo, da nam je umrl 24. maja 1878 naš dragi brat, oče in stric St. CIRIL GOSTIČ M.D, Pokojnik je bil rojen 23. junija 1924 v Ljubljani. V Združene države je prišel z mamo, bratoma in sestrami leta 1949. Vrnil se je v Evropo v Muenchen v Nemčijo, da je doštudiral medicino. Po končani šoli se je vrnil v Ameriko k svojim domačim. Vršil je svoj poklic. Pogreb je bil iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete 30. maja ob 9. uri dopoldne. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Fr. Tomcu, ki je takoj prihitel, da mu je podelil sv. posledno olje, in bil je navzoč pri njem ob smrtni uri. Iskrena hvala dr. Louisu Tomtzu za molitve sv. rožnega venca ob krsti. Najlepša hvala vsem, ki so ga prišli kropit in Id so darovali za sv. maše. Hvala za cvetje! Hvala gg. duhovnikom, father Viktorju Tomcu, father Louisu Tomtzu ter father Zagorcu za prelepo sv. mašo in vse obrede v cerkvi. Hvala g. dr. Louisa Tomtzu za spremstvo na pokopališče Kalvarijo. Dragi Ciril počivaj v miru! Žalujoči: žena Draga z otroci brat Ivan sestri Albina in Marija ter svakinji in nečaki v Clevelandu in Sloveniji. Cleveland, Ohio, 29. junija 1978. nosiš, da s tena soodrešuješ, da idar naj to naredi po nasvetu in si ves Kristusu na voljo, da greš J z dovoljenjem svojega duhov-za njim, nič več. Kam te pelie. neua vnditklia za njim, nič več. Kam te pelje, je njegova zadeva. Brezpogojno zaupanje, da nas bo nekam pripeljal. Ne toliko v načrtih: to bomo • ™ i t -i . ... , ioiiko v naerun: to bom naredili, „„„ bem„ naredili... žino šoloobveznih otrok, Homec je pa blizu Ljubljane, kamor bodo mogli hoditi v šole od doma. Poslovil se je zatorej od Šentvida,, kjer je organistovsko mesto ostalo prazno. Stari 'šentviški župnik Vidergar, ki me je imel zelo rad, je imel očividno težave pri svojih poskusih, da bi dobil novega organista. Kar prav mu je zatorej prišlo, da sem bil ravno v tistem času jaz doma in se me je pošteno lotil, naj prevzamem organistovsko mesto za nekaj časa, med tem se mu bo pa morda posrečilo boditi stalnega. Iz zdravstvenih razlogov sem se pomišljal sprejeti, pa mi je službo toliko olajšal, da so pomisleki od te strani odpadli. Sploh pa ta Tako, tako! To se sliši zelo nestvarno in vem, da bo kdo rekel: ženska zmešana, saj ne ve, kaj bi rada. To sem tudi že slišala. Jaz ne bi nič rada. Za mene je osnovno samo to: biti nega voditelja. Sicer pa imate duhovne zaobljube evangelijske popolnosti, tj. zaobljubo uboštva, čistosti in pokorščine. Kdaj pa to narede? Fo enem letu lahko vsaka naredi za eno leto. Večne pa lahko šele po desetih letih in tudi, ko je sestra primerno stara, nič prezgodaj. ŽIVLJENJE ZA BOGA Čeprav je sedaj v njihovi hiši NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN To order, send $4.50 plus 50c for postage per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432 SLOVENSKI DAN I. IN 2. JUUJA SLOVENSKI PRISTAVI Bogu na voljo; samo to bi res že stiska s prostorom, so eno rada- _ majhno sobico uredile kot kape- Zgradili ste to hišo, da ste lico. Tam je Najsvetejše, ki je lahko skupaj. ^ j srpe hiše. Zmenile so Se, da bo Že od vsega začetka, ko smo | vsaka eno uro na teden molila začeli graditi hišo, smo imele i pred Najsvetejšim. Za tiste, ki pred očmi: Ne gradimo to hišo se že v župnijski cerkvi udejst- za se. Tudi družina kot taka mora živeti v uboštvu, če ni naše, ne moramo deliti s tistimi, ki so potrebni. To se pravi: hiša mora biti odprta. Zdi se mi zanimivo in novo, da vi sprejemate v vašo skup- služba tačas ni bila naporna, ker J105** v sv°j krog iz vseh poklicev je bila ločena od mežnarske, najbrž je še danes. V Šentvidu je bil organist samo to, pri obilici prostega časa pa se je lahko ukvarjal s kakim postranskim poslom in zaslužkom. Prevzel se-m in postal organist v farni cerkvi teritorialno najobsežnejše fare v ljubljanski škofiji. (Dalje prihodnjič) in stanov tiste, ki se žele posvetiti Bogu. Imate v svoji sredi invalide. Samostani navadno ne sprejemajo takih članov. Invalidi ali bolniki niso člani zato, ker so invalidi in bolniki, ampak so enakopravni člani, ki lahko veliko narede za Boga. Vaša pravila je potrdil ljubljanski nadškof. Kaj je v njih povedano? vujejo pri skupnih pobožnostih, je Angelca rekla, da lahko velja to za uro molitve. Niso hotele sprejeti tega, češ da je tisto nekaj drugega in ohranjajo to “domačo” uro molitve. Vsak te- kaj časa se človek tudi premaguje in se kaže lepšega, kot je v resnici, če pa vse deliš z njim, deliš tudi ure, ko nisi razpoložen ali si nervozen ali pa je tak on, tvoj bližnji. Ko to premisliš, razumeš, kako dele svojo duhovnost tudi s tistimi, ki niso prišli k njim je že veliko takih družb, ki žive svojo sredo bodo sprejeli še enega majhnega otroka, ki je s^ep in ki bo z njim še več. dela- Tako se rojeva nova oblik3 redovništva. Je to redovništvo bodočnosti? Vsekakor raste iz naših pogojev in potreb s posluhom za današnji čas. Po svetu zato, da bi živeli redovno življenje, ampak ker so bili v stiski. Nimajo nobenih obveznosti do den imajo skupno premišljeval- verskega življenja, ki je v hiši, no uro, ki se je udeleže tudi pri- pač pa so vključeni v njeno ži-jalelji od zunaj. Vse pa poma-!vrenje kot enakopravni z vsemi gajo pri gospodinjenju in kuha- drugimi. nju, kot katera more. Enkrat na teden pride kaplan maševat za skupnost. Načelo, ki ga Angelca rada poudarja, je tudi to, da je potrebno mnogo več požrtvovalnosti, da z ljudmi deliš svoje življenje, kot pa da jim posvetiš nekaj ur in si potem prost. Ne- Govoril sem z Marjetko. Rekla je: “Jaz sem tu zelo srečna.” Posveti se vsakemu, ki je potreben tolažbe. Rešuje pošto in piše pisma pa tudi - pesmi. Zinka na svojem malem vožičku v svetu svoje duhovno poslanstvo. Na sploh je pri nas kri2a redovniških poklicev, če ostanemo na takem številu novink, kot je zadnja leta, potem bo Pri nas čez 40 let le še 700-800 slovenskih redovnic (Kolikor jih je tačas v clevelandski škofiji; Op. por.). Mar danes res ni več med mladimi velikosrčnosti? V dobi krize se odkrivajo nov® oblike in evangelij navdihuj6 nove vsebine, ker je evangelij .----------------------------------------------------------------—__________________________________________________ -"--‘“j ne- xiii, oonazi trni n -J!. „ » i fC . IJ. # ““■■■"■■■■■■"■■■■■“■■■■■■■"■■■■■■■■bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb kroži po stanovanju, kjerkoli je 23 večne čase. potrebna. Malo pomaga v kuhi-j Pogovarjal se je o. Franc Bole-nji, popazi tudi na Tadejo. Vi 0 Pridite v dneh 13,-16. julija na KARNEVAL na vsakoletni “Homecoming” in Cestni semenj fare sv. Vida - Glass Ave. in Norwood Rd. četrtek - petek - sobota - začetek ob. 7. uri zvečer v nedeljo se začne opoldne VOŽNJE - IGRE - NAGRADE V četrtek - Pizza, klobase, hamburger, vinarce Bflflfl BBBBBBBBBBBBBB^MBBBBBBBBBBBBBBBBBr .» . . _HI ---------—-----^»■■■BBBBBBBB w petek ■ Rine ali sarma od 5. ure naprej V soboto - Sveže ali suhe slovenske klobase in kislo želje od 6. me naprej V nedeljo - Goveje kosilo od f f. ure naprej Krofi naprodaj v četrtek, petek in soboto v Avditoriju