MESEČNA MLADINSKA PRILOGA »SLOVENSKEGA VESTNIKA« * DUNAJ, V PETEK 6. DECEMBRA 1946. — LETNIK I. — ŠTEV. 6
„Obvezujemo se, da bomo hodili po poti,
ki ste nam jo pokazali”
je vrste v neizprosnem boju proti fa* šističnim in reakcionarnim silam sveta, ki skušajo izpodkopavati resnično demokracijo in trajen mir v svetu in ki zato odražajo istočasno tudi bodoč* nost in neoviran razvoj mladih študentov.
V nedeljo 17. novembra je bil v Št. Rupertu pri Velikovcu veličasten pogreb 85 slovenskih partizanov, ki so darovali svoja življenja za pravice in lepšo bodočnost svojega naroda v bo* jih na Svinji planini in njenem vznožju. Poleg množice ljudstva so počastili spomin padlih junakov zastopniki Jugoslovanske armade in zastopniki zavezniških vojnih sil, predvsem sov* jetske in angleške armade. V imenu slovenske mladine bi morala govoriti na grobu padlih tovarišev tov. Anica špornova — Vida iz Lepene pri Želez* ni Kapli. Toda nekaj dni pred pogreb* no svečanostjo so oblasti iz nepozna* nih razlogov zaprle tov. Vido in namesto nje je izpregovorik ob odprtem grobu tov. Milena Mohorjeva iz Škocjana v Podjuni, ki je dejala:
»Vsi, ki vas danes polagamo v na* ročje zemlje, ste bili mladi. V letih polnih poleta in pripravljenosti na žrtve vas je zadela krogla zločinskih fašistov. Vi, mladi junaki in junaki* nje, ste kakor ostala mladina sloven* skega in bratskih jugoslovanskih na* rodov šli v tej težki borbi v prve vrste. Pripravljeni ste bili za osvoboditev svojega naroda in za pravično, človeka vredno svobodno življenje žrtvovati prav vse.
Največji del v naši veliki narodno* osvobodilni borbi je doprinesla mla* dina. V tem boju je v naših vrstah pa* dlo ogromno žrtev. Padle so za uniče* nje zločinskega fašizma, za osvoboditev koroških Slovencev in združitev vseh Slovencev, za skupno in srečnejše življenje v novi domovini Jugosla* viji, za bratstvo in za sožitje vseh svo* bodoljubnih narodov. V naši borbi nas ni vodilo narodno sovraštvo. Pozivali in kazali smo pot vsem od šovinizma zaslepljenim. Naša mladina je šla v borbo za mir v svetu, za sodelovanje
Ob slavnostni otvoritvi Mladinske proge je pozdravil zbrane graditelje predsednik Centralnega sveta Ljud* ske mladine Jugoslavije Rato Dugo* njič z naslednjimi besedami:
»Pogosto so govorili, da je bila Mladinska proga velika šola mladine Ju* goslavije. To je resnica. Na progi smo se učili in se naučili ustvarjati, graditi. Učili smo se pismenosti, dvignila se jc kulturna raven mladine, mnogi mladinci so sodelovali morda prvič v fizkulturnem življenju; z delom in s tečaji smo si izpopolnjevali strokovno znanje, usposobil se je velik, vnet naraščaj mladincev, ki ne znajo le de* lati, temveč tudi hočejo. Toda glavno, česar smo se v tej šoli, ki se imenuje Mladinska proga, naučili, je seveda borba — učili in naučili smo se zrna* govati.
Dograditev proge je bila krona njene gradnje. Brigade so delale pod naj* težjimi pogoji v dežju, snegu in blatu ter so zmogle ne le določena dela, ampak tudi nepričakovane ovire pri use* ku na Kiseljaku. Ovrgli smo stara poj* movanja o normah, borili smo se s po* časnostjo, razsipavanjem, birokracijo, z nenačrtnim delom. V tej bitki je mladina zmagala. Rezultat je dogoto-vitev proge 22 dni pred rokom, ki so ga določili naj večji optimisti med strokovnjaki.
Na progi smo sc učili tudi boriti, naučili smo se, da velika dejanja, velike stvari nastajajo iz malih, da brez
in za spoštovanje med narodi. S krvjo smo ustvarjali in tudi ustvarili sode* lovanje slovenskih in avstrijskih de* mokratičnih množic.
Drzno in junaško je šla mladina v
boj. Nadaljevala je tradicijo mladega koroškega junaka Malgaja. Tradicijo neštetih mladih tovarišev iz let 1918 do 1920 in pozneje, ki so se na tej slovenski zemlji borili za svobodo.
Vi, padli tovariši in vse neštete žrtve, ki jih je utrpel slovenski narod, ste naši vodniki in naš kažipot. Ob*
vsakdanjega žilavega dela posamezni* kov ni velikih zmag skupnosti. Mladinska proga jc delo 65.000 mladincev in mladink, toda je tudi delo slehernega izmed njih posebej. Ali bi si mo* gli zamisliti Mladinsko progo brez ži* vega dela slehernega inženirja, tehni* ka, mladinca iz brigade, kuharice, strojepiske, statistika, intendanta, bolničarja, šoferja, mehanika, telefonista itd. Številni odlikovani ali pohvaljeni udarniki pričajo o vscl} tistih posameznih junaštvih, iz katerih je sestavlje* no veliko junaško delo — Mladinska proga.
Že večkrat smo poudarjali, da Mia* dinska proga ni vezala le dveh krajev med seboj, temveč da je hkrati pove* zala še trdneje mladince vseh naših narodov, kakor tudi našo mladino z demokratično mladino sveta. Na mladinski progi se je kovalo novo prijateljstvo med narodi, prijateljstvo de* jan j, ne besed. Na progo so prišle al* banske, češkoslovaške, bolgarske, gr* škč, poljske, madžarske, romunske mladinske brigade in delovne skupine švicarske, danske, francoske, belgijske, nizozemske, avstrijske in indijske mladine, dalje mladine Lužiških Srbov, mladine izseljencev iz Francije. Prav tako so bile na progi delegacije mladine Sovjetske zveze, republikan* ske Španije, Amerike, Anglije, Finske, Italije, Kanade, indonezijske mladine iz Irana in Mehike.
Mladinska proga je veliko delo, to*
vezujete nas, da tudi mi prav tako kakor ste to storili vi, odločno in brez strahu hodimo po poti, ki ste nam jo pokazali. Obvezujemo se. da bomo šli po tej poti. Ne žrtve, ne zatiranja in
lilo, da bi klonili. Vemo, da je pred nami svetla in lepša bodočnost. Dose* gli jo bomo^ pa naj nas stane, kar hoče. Opora in zgled na tej poti pa nam boste vi, ki ste za nas daroyali najdražje — svoja življenja.
Slava vam!
da ne edino delo ljarodov Jugoslavije in mladine Jugoslavije. To je velika šola, toda samo eno šolsko leto. Mia* dinska proga je velika zmaga, toda ne končna zmaga. Velik uspeh je, toda uspeh, ki nas ne sme demobilizirati, ampak nas mora mobilizirati za nadaljnje uspehe.
Dokažimo ponovno, da ni naloge, naj je še tako velika in težka, ki bi je Titova mladina ne mogla izpolniti! Dokažimo, da ne bomo le zgradili mladinske proge do Sarajeva, temveč bomo storili še mnogo drugih stvari! Zgradili smo progo, to pa še nič ne pomeni, če ne veste, da smo jo zgradili s pesmijo. V tem je tudi njena mogočnost. Gradili smo jo in prepe« vali, ker smo vedeli, da gradimo za ljudstvo, za Tita, za sebe. Stopimo v leto 1947 z enakim navdušenjem, pa bomo ob koncu slavili še večje zmage!
17. november
mednarodni študentski dan
Napredna študentska mladina vsega sveta jc praznovala 17. novembra svoj prvi Mednarodni študentski dan.
Ko so zborovali lani novembra v Pragi študentje vsega sveta na svojem prvem kongresu, da bi manifestirali enotnost študentov vseh narodov v boju proti ostankom fašizma, tedaj je bil soglasno izbran 17. november kot Mednarodni študentski dan. Ta dan je borbeni poziv študentom fsega sveta, naj brez ozira na narodnost, raso ali veroizpoved združijo in okrepijo svo-
17. november je bil določen za Med* narodni študentski dan v počastitev spomina na 17. november 1939, ko so hitlerjevske drhali pobijale na praških ulicah češke študente, ki so protestirali proti hitlerjevskemu nasilju. Po* vod za streljanje in zapiranje študen* tov je dal uboj dr. Matuška in devetih drugih študentov, ki so jim sledile ve* like študentske demonstracije. Nemci so demonstracije krvavo zatrli, po* bili okrog 1000 ljudi ih postrelili ter odpeljali v koncentracijska taborišča na stotine študentov.
Borba čeških študentov proti nem* škjm okupatorjem je bila del težke in slavne borbe proti fašizmu, ki jo je vodila napredna študentska mladina vsega sveta. Napredni in demokratič* ni študentje so se dobro zavedali že . davno pred vojno, da pomeni fašizem za vse narode nesrečo, da pomeni vojno ter negotovo bodočnost za mlado pokolenje. Tudi v stari Jugoslaviji sc je študentska mladina tega dobro za* vedala. Znane so slavne tradicije na* prednih študentov beograjske univer* ze in ostale študentske mladine Jugoslavije proti reakcionarnim in faši* stom naklonjenim predaprilskim reži* mom Jugoslavije. Zasluge, ki jih ima mladina pred vojno, v narodnoosvo* ^burnim Torbi !n~ njen doprihos^za do-kočno zmago ljudstva nad fašističnim okupatorjem, je najbolje označil mar* šal Tito z besedami:
»Študentska mladina je zavzemala pred vojno, med vojno in zavzema sedaj v vsakem pogledu eno izmed pr* vih mest med našo napredno mladino.«
Istočasno ko so v Jugoslaviji padali študentje, braneč svobodo in neodvis* nost naših narodov pred fašističnimi barbari, so padali junaški sovjetski študentje, ki so s svojimi velikimi zgledi pokazali pot odločne borbe vsej napredni študentski mladini sve* ta. Mladina nikoli ne bo mogla pozabiti prelite krvi in padlih žrtev za svo* bodo in napredek, zato tudi nikoli ne bo dovolila, da bi razvoj narodov in bodočnost ogražale reakcionarne sile, ki dandanes ponovno poskušajo kaliti prijateljsko sožitje med narodi in rovariti proti miru. Skupna borba, skup* ne žrtve in skupni interesi so vezali demokratično mladino v boju proti fašizmu in jo tudi danes povezujejo v borbi za skupne cilje v mogočno sve* tovno federacijo demokratične mladine. Skupaj z Mednarodno študent* sko zvezo postaja Svetovna federacija demokratične mladine mogočen branik demokratičnih in naprednih sil v boju proti ostankom fašizma, sov* ražnikom napredka in ljudske demo* kracije.
Mednarodni študentski dan sporni* nja študentsko mladino sveta na krvave žrtve, ki so jih dali demokratič* ni študentje zato, da je človeštvo premagalo najstrašnejšo nevarnost, ki mu je kdaj pretila — jarem fašistič* nega suženjstva. Mednarodni študent* ski dan je borbena mobilizacija demo* kratične študentske mladine vsega sveta v ettotni borbi proti ostankom fašizma, sovražnikom mednarodnega sodelovanja, za mir med narodi, blagostanje in srečnejšo bodočnost mla* dine.
Borba demokratične študentske mladine bo tem uspešnejša, čim bolj se bo uveljavilo geslo Svetovne federa* cije demokratične mladine: »Mladina vsega sveta — združi se — naprej za trajen miri«
Naučili smo se zmagovati!
Šentjakobski pionirčki
preganjanja, prav nič nas a.: Lo prisi*
Mladinci pri Otonu Župančiču
V	naslednjem prinašamo vtise tova* risa V. Blažiča o obisku pri največjem živečem slovenskem pesniku Otonu Župančiču.
»Ko to pišem, ne morem verjeti, da je bilo vse to res, ne morem razumeti veličine tega dogodka — vse sc mi zdi tako čudno ... Prav za prav tudi tega ne morem reči, kajti v trenutkih tega velikega doživetja mi je bilo vse tako blizu, tako prisrčno domače, da si kdaj prej tudi v sanjah nisem mogel kaj takega priklicati pred oči. Biti pri takem velikem možu, kakor je pesnik Oton Župančič— tako no domače nas je sprejel s svojo šegavostjo — biti ne* kaj trenutkov z njim tovariš s tovarišem. da, to je doživetje, ki bo meni in vsem nam trem, ki smo bili deležni tako velike časti, ostalo vse življenje pred očmi, kakor nam je danes, le dojeli bomo to mogoče kdaj kasneje bolj kakor zdaj.
V	učiteljskem domu v Ljubljani
smo sklenili, da bomo naš zavod ime* novah po našem največjem živečem pesniku — Otonu Župančiču. Izvolje* ni smo bili trije delegati, ki naj bi s to našo skupno željo šli k pesniku.
In včeraj smo bili pri njem.
»Kar naprej, kar naprej,« nas je smehljajoč se vabil v svetlo sobo, po* tem pa smo si stisnili roke.
»Poslani smo k vam z naročilom,« je nagovoril pesnika vodja delegacije tovariš Lado, »da vas poprosimo, če bi naš zavod lahko v bodoče nosil vaše slavno ime. Ta želja je vzklila v srcu vseh nas. vaše slavno ime naj nam bo svetal zgled, kako moramo spoštovati naš slovenski jezik, katerega predstavnik in mojster ste vi.«
Veliki mož se je smehljal, nas vsakega posebej pogledal in dejal, da mu je velika čast. Toda imel je pomisle* ke: koliko je slavnih mož med mrtvi* mi — Cankar. Kette, Murn, Kosovel in še mnogo drugih zaslužnih za naš
narod — zakaj ne bi njih tako poča* stili?
»Sklenili smo, da*prav vas.«
»Ali vendar, bi ne bilo bolje, da bi koga drugega izbrali? Pomislite malo.«
»Odločili smo se — prav vas, ker ste ravno vi za našo mladino ustvarili toliko lepih nesmrtnih del!«
Mož se je smehljal, nato pa se pošalil:	I
^Nazadnje se bom moral res vdati, ker vas je veliko, jaz pa sem sam!«
In res je pristal.
Obljubili smo mu. da bomo vredni njegovega imena, on pa se je spet na* smehnil in dejal, da o tem ne dvomi. Spraševal nas je. kako živimo v inter* natu. mi pa smo ga povabili na otvo* ritveno akademijo.
In kam potem? Prijeli smo se pod pazduho jn se fotografirali. Pa še zunaj enkrat pred hišo. Naročil nam je, da naj v njegovem imenu pozdravimo vse gojence učiteljskega doma. segel nam je vsem v roko in poslovili smo se. Še enkrat se nam je nasmehnil, mi pa smo presrečni hiteli domov, da čimprej prinesemo svojim tovarišem to veselo vest.
Kaj dela
Ka j in koliko je doprinesla slovenska mladina? V letošnjem letu je opravila Ljudska mladina Slovenije na delovnih akcijah 3,003.552 delovnih ur, od teh samo v poletnih dveh me* sccih 560.063 ur. Skupna vrednost de* lovnih akcij v Sloveniji sc ceni na pet milijonov 832.300 dinarjev, medtem ko izkušenj, ki so si jih pridobile mla* dinske brigade, niti preceniti ne mo* remo. Slovenska mladina je sama organizirala ali pa pomagala pri clektri* fikaciji Bloške planote, regulaciji Pes* niče, graditvi železniške proge pri Bo* rovnici in Bubnjarcih in pri graditvi cest Ljubljana—Ježica in Podsmreka —Vrhnika. N a/ Mladinsko' 'prog6 • je, ' odšlo 5.685 mladincev in mladink, v počitniške kolonije pa je LMS posla* la 11.628 pionirjev.
Kulturna brigada z Mladinske proge. Poleg velike naloge: čimprej zgra* diti progo Brčko—Banoviči. so si mla* di graditelji Mladinske proge zadali še eno. morda še težjo kot prvo: raz* siti vsestransko delavnost na kultur* no-prosvetnem področju.. Samo do septembra so imeli na Mladinski pro* gi 141 i politično*vzgojnih predavanj,
vembra predstavilo z igro »Mladost očetov« sovjetskega pisatelja Borisa Gofbatova. Nastopali so mladinci in mladinke, ki še nikoli niso igrali. Zato so bili ljudje tembolj presenečeni. Kajti z voljo, samodisciplino, veliko požrtvovalnostjo in še večjim veseljem so premagali pomanjkanje gledališkega strokovnega znanja in do* segli uspeh, ki ga ljudje niso priča* kovali.
Za mladinsko prvenstvo Slovenije v orodni telovadbi so bile izbirne tekme že po vseh okrožjih Slovenije. Fizkul*
turna zveza Slovenije je razpisala sa* mostojno mladinsko prvenstvo v orodni telovadbi in s tem omogočila mladini, da v resnici preceni svoje spo* sobnosti. Doslej je mladina vedno tek* movala skupaj s starejšimi, izkušeni* mi telovadci. To ji je jemalo gotovost in samozavest, ki sta pri orodni telo* vadbi tako odločilnega pomena. Razpis samostojnega mladinskega tekmovanja pa je dal mladini nov polet in možnost, da se čimbolj izpopolnijo v orodni telovadbi.
Ob priliki otvoritve Mladinske pro*
ge je Svet kanadskih Južnih Slovanov poslal mladim graditeljem 10.000 do* larjev kot »prispevek k temu veličast* nemu podvigu jugoslovanske mla* dine«.
Jugoslovanska udarna brigada v Češkoslovaški
Na povabilo Zveze češkoslovaške mladine je Centralni odbor Ljudske mladine Jugoslavije poslal na Češko mladinsko delovno brigado, ki sestoji iz samih udarnikov z Mladinske proge. 100 mladincev in mladink iz vseh krajev Jugoslavije je odšlo v Češko* slovaško, da poglobijo bratstvo in enotnost med narodi Jugoslavije in Češkoslovaške in da pokažejo češke* mu in slovaškemu ljudstvu delovni
Uroš Ambrožič, ki je tudi v inladin* ski udarni brigadi, piše v domovino, da jih je slovaško in češko ljudstvo
mi	mu m siovasKemu ijuusivu u
663 poljudno-znanstvenih predavanj, polet, ki preveva jugoslovanske naro* 346 diskusijskih ur, več sto literarnih Je predvsem njihovo mladino, ur, 42.098 sestankov in bralnih krožkov ter izdali 1260 stenskih časopisov. tV avgustu pa se je osnovala »Kultur* na brigada Mladinske proge«, ki jo se* stavljajo večinoma mladinci iz tovarn in kmečki sinovi. V okviru te brigade je bil organiziran dramatsko*pevski zbor, folklorna in fizkulturna skupina.
Poleg vseh težav so manjkala še bc* sedila, umetniške pesmi, dramatska snov itd. z gradnje Mladinske proge, to vse je bilo treba šele ustvariti.
Sedaj gostuje »Kulturna brigada z Mladinske proge« po vsej Jugoslaviji s svojim programom, ki predstavlja pregled življenja in dela graditeljev Mladinske proge.
Študentje tehnične fakultete v Ljubljani so na predvolilnem sestanku pregledali svoje delo. V letnem semestru je bilo opravljenih 1506 izpitov, med* tem ko je bilo v letu 1939 položenih samo 745. Študij posameznika so za* menjali s študijem v skupinah in tako
sprejelo tako prisrčno in s takim navdušenjem, kakršnega so bili vajeni samo v Jugoslaviji. Kjer koli hodijo, kadar si ogledujejo Prago, sc vozijo z avtobusi, prisostvujejo gledališkim predstavam, posebno pa pri njihovem delu na njivah sladkorne pese v Ma* lenišicah, srečujejo iskrene in prijaz* ne ljudi, ki z navdušenjem govorijo o novi Jugoslaviji in njeni mladini.
O delu mladinske udarne brigade Uroš Ambrožič ne piše veliko, saj za* dostuje dejstvo, da brigada sestoji iz 100 udarnikov, ki so pripravljeni po* kazati bratski Češkoslovaški odraz dela v novi Jugoslaviji.
Pismo koroškega mladinca z Mladinske proge
liko tudi na Podjuno s svojimi grički in z gorami v ozadju. Gozdovi se me* njavajo s polji koruze in pšenice. Bo* sanci in Bosanke v svojih čistih, belih nošah nas ljubeznivo pozdravljajo. Že ko smo sc bližali svojemu cilju, nas menjan s siuuijciu v »u|>iuau	je zajelo splošno navdušenje, ki vlada
dosegli zelo lepe uspehe. Samo na teh* tu. Vsepovsod kamioni polni mladine, nični fakulteti je izšlo 6 stenčasov s fcj prepeva. Prav sedaj prihajajo nove
Objavljamo pismo koroškega roja* nili mi v Ljubljano vsaj kot pohvalje* ka. študenta Staneta U r š i č a , ki ga na brigada. Včeraj sva s tov. Bratu* je napisal kot član V. ljubljanske mla* žem iz Slovenskega Primorja postavi-dinske brigade ob svojem prihodu na la na jvišjo normo: 250 samokolnic v Mladinsko progo.	šestih urah!
»Na kamionih smo se v ponedeljek Vstajamo ob štirih, na delu smo od (8. julija 1946) po neverjetnih ovinkih petih do enajstih. Spimo odlično. Dne-in strminah pripeljali iz Bukinj v 12 vi so sicer precej vroči, a noči so hla* kilometrov oddaljeni Kiseljak. Pokra* dne. Urana je izdatna in zdrava, rano* jina spominja na Dolenjsko in neko- go bolj sladka in mastna,	'n
kakor jo
iihamo doma. Kuha nam mama tova* rišice-študentke iz Ljubljane.
.Navezali smo takoj trdne stike s sosedi. Grki so nas včeraj povabili na miting. Imajo sijajen pevski zbor. V petju tekmujemo že z njimi. Pokazali so nam svoje krasne narodne plese. Plesali so v svojih starih nošah ob spremljavi dud. Mnogo je bilo smeha,
meni taKuiteti je izsio o sicncusuv s m prepeva, rrav seuaj prinajajo uuvo spremljavi uuu. jmuuku jc uuu nmv.ii«, 60 številkami. Posebno veliko delo je brigade. Okoli Bukinja nas jc bilo bli* ko smo jim ljubljanski študentje citi*
inrm no nnrlrnr in HCipiillnP« n<>	vcoli	numrlnoiiti	Tflli Ofllnilll' P \/ »TliitlHo«' (StilTO^rslcG
bilo opravljeno na področju socialne* ga skrbstva. Študentje tehnike so dobili v osmih mesecih 1,240.800 dinarjev štipendij. V študentskih domovih je stanovalo 80 tehnikov, 21 sc jih jc zdravilo v zdravilišču Goriče, za dru* ge zdravstvene potrebe (preglede, na* bavo zdravil, zdravljenja itd.) pa je organizacija izdala .34.500 dinarjev. V delovnih akcijah in na strokovnih
zu 3000 mladincev vseh narodnosti od Trsta do Makedonije.
Ko smo prispeli v svoje taborišče, 300 m od mineralnega vrelca, se nam je odprl širok razg'cd ob novi progi prav do Banovičcv. Veliki nasip, ki ga bomo gradili, oziroma ki ga že gradi* mo, je komaj pet minut od naših šo* torov. Naši sosedje so na eni strani grški mladinci, na levi mladi študent-
(jv/lOVIlIIl tlKLlJtlll n* iiti »tli /» v	)^1 ^N1 IlIlBUlllvlj IItl iv * i uiiHui 1,luuv‘ v
praksah pa so študentje tehnike opra* je beograjske univerze, a proti vasi tr-vili 114.154 delovnih ur za obnovo in žaška brigada. Včeraj so prišli, burno izgradnjo države.	pozdravljeni,
V No ;m mestu je bilo otvorjeno mladinsko gledališče, ki se je 7. no*
češkoslovaški bratje. Kiseljak je središče najboljših brigad: za trdno pričakujejo, da se homo vr*
rali odlomke iz »Ilijade« (starogrške junaške pesnitve), in ko se je izkaza* lo, da znamo bolje starogrško kakor oni sami. — Tržačani so razigrani, borbeni fantje. Pri nas pa prevladuje slovenska pesem. Danes smo imeli v grškem taborišču lepo gledališko pred* stavo beograjskega narodnega gledališča, Katajcv »Rodni dom«. — Pri vseh prireditvah pride do prisrčnih in spontanih manifestacij bratstva in edinstva vseh narodov Balkana in delovnega ljudstva vsega sveta.
Titova domovina — ti si kakor zdravje!«
Pismo iz Madrida
Prinašamo glavno vsebino pisma, ki ga je poslala napredna španska mladina, združena v organizaciji mladih socialistov — Svetovni federaciji demokratične mladine.
Dragi tovariši!
Napredna španska mladina, ki je tolmač čustev vse španske mladine, trpeče pod Francovim nasiljem, pozdravlja Svetovno demokratično mladino vsega sveta.
Španska mladina pripisuje veliko važnost borbi za pomoč španskemu narodu, ki se je začela v demokratičnem svetu, v kateri igra glavno vlogo Svetovni demokratična mladinska zveza. General Franco pozna revolucionarni duh španske mladine, predvsem njenega najnaprednejšega dela. I;ranco pozna junaštvo mladincev in mladinskih voditeljev, ki so padli kot žrtve zločinskega režima. Imena Evgenije Mesone, Jaine Diravau, Juana Rosa, Antonija Lopeza itd. so imena, ki jih španska mladina ponosno ponavlja. Vsako teh imen jc izraz junaštva naše mladine, ki |io desetih letih borbe ni odnehala in'se pripravlja, da bo zadala smrtni udarec osovraženemu Francovemu režimu.
Francovo besnenje proti podtalni mladinski organizaciji, proti našim pripadnikom in voditeljem raste iz dneva v dan. Prav sedaj preti smrt Joseu Lnchinazu in Juliu Hernandezu, ki sta obtožena, da sta podtaknila bombo v »Nemški dom«. Petnajst dni so zverinsko mučili v kleteh »Gover-naciona« (policije) štirinajst pripadnikov mladinskega osvobodilnega gibanja, katerih edini prestopek je bil. da so se borili za svobodo Španije. 950 jetnikov jc v zloglasni ječi, kjer jih mučijo zaprte v samicah. V Burgosu se vrši gladovna stavka 800 jetnikov v protest proti nečloveški kazn:, ki jo hočejo izvesti nad 200 jetniki. O zdravstvenem stanju stavkujočih jetnikov prihajajo vznemirljive vesti.
Vse to nas ne ho zlomilo in oplašilo. Nasprotno, tako stanje bo še bolj razplamtelo našo borbo za dokončno uničenje tega režima. To dokazuje aktivnost naših mladincev, ki so dne 19. julija tega leta razdelili 14.000 letakov in pri belem dnevu obesili štiri velike republikanske zastave itd.
Borimo se in borili se bomo vedno močneje, dokler naša domovina ne bo svobodna in srečna, dokler mladina Španije in mladina vsega sveta nc iz-vojujc svobode, napredka, pravice do izobrazbe in sreče.
Z borbenih položajev vam pošiljamo nujen poziv, da nam nepretrgano pomagate v neenaki, a junaški borbi. Naša borba je tudi vaša borba, ker je frankizem kot vsi fašistični režimi klic nove vojne, ki bi svet po zlomu nacizma še enkrat potegnila v obup in smrt.
Španska mladina potrebuje v svoji osvobodilni borbi pomoč Svetovne federacije demokratične mladine; to nam boste nudili tako. da boste povsod ra*zkrinkovali fašistični značaj Francovega režima, zahtevali od vseh vlad prekinitev diplomatičnih in trgovskih stikov s Francom ter manifestirali za konec nasilja in preganjanja v Španiji.
Mladina Španije jc prepričana o solidarnosti mladine in vseh narodov sveta, zato se borimo z navdušenjem in izjavljamo iz našega nepremagljivega Madrida trdno voljo boriti se do popolnega uničenja Francovega falan-gizma, ki je grožnja, naperjena proti svetovnemu miru in proti demokratičnim svoboščinam narodov.
Živela Svetovna federacija demokratične mladine!
Živela svetovna demokracija! Živela španska republika!
Živela napredna mladina Španije!
NEKOČ IN DANES
Nekoč sem blagroval nje, ki so oči
zaprli,
da niso zadnjih dni sramote več uzrli! danes blagrujem vas, ki oči imate
mlade,
da uresničene uzro vse naše nade.
O. Z up unči?
Sovjetska mladina na potovanju
Sonce zahaja za Volgo. Na vodi drgetajo prameni, ki imajo barvo malin. S parnikovega krova plava pogled čez velikanski tok in visoki breg s kade* cimi se dimniki velikega mesta, ki se vse utaplja v zelenju. To je pradavni, v 11. stoletju ustanovljeni Jaroslavelj ob Volgi, ki je povezan z mnogimi slavnimi stranmi ruske zgodovine.
Parnik sc bliža pristanu. Kupole cer* kva jasno izstopajo iz soparice in v večerni luči se svetijo okna visokih hiš. Sijajen drevored lip se vleče ob bregu, ki postaja vse višji, čim bližje prihajamo.
Potniki splezajo po dolgih, ozkih le* šenih stopnicah na breg. Med njimi vzbuja posebno pozornost skupina dečkov in deklic z nahrbtniki. Imajo vesele, ožgane obraze in močne noge. V mesto gredo v redu in se radovedno ozirajo na vse strani. Za njimi sto* pa učitelj.
Njihova pot ni dolga. Zc stoji pred njimi ne posebno velika, trinadstrop* na hiša z napisom »Izletniški in turistični dom za otroke«. Poslopje ima prijazno, čisto, zeleno dvorišče z drev* jem in klopmi.
Stara postrežnica prijazno smehlja* je se odpre vrata in hiti po ključe. Medtem sc otroci igrajo z Miškom, dolgodlakim psičkom, ki prav zaupno maha z repom. Ne traja dolgo, ko se stara žena spet vrne s svojimi ključi in odklene dve snažni sobi.
»Prosim, deklice i sem, v to sobo in dečki tu zraven. Slecite se in umijte, potem pa se odpočijte. Zajtrk je ob osmih.« Stopiš v svetlo, čisto sobo in se sijajno počutiš. Stene so svetlomodre, tla so čisto poribana in postelje se svetijo v belih preoblekah Kako prijetno je vse to po nemirni noči na parniku. Mali turisti hitro odvržejo svoje nahbrtnike in sc prerivajo v ko* palnico, da bi se umili.
V turističnem domu je veselo, od ra* nega jutra do poznega večera. Mala skupina se pripravlja na odhod, šteje konzerve in polni male zabojčke z opremo. Preden gredo na pot, spregovori voditeljica doma še nekaj besed razigrani skupinici, pogleda, če so otroci vse vzeli s seboj in še vpraša, če res vsakdo ve za cilj izleta.
Deset let že obratuje dom za otroke — turiste v Jaroslavlju in že deset let ga vodi Marija Tihonovna Ivanova. Ta nadarjena vzgojiteljica, ki ima za seboj bogate šolske izkušnje, je pre* pričami, da lahko igra naravno nag* ncnjc otrok do potovanja v vzgoji mladih rodov veliko pozitivno vlogo, če ga le pravilno vodimo. Izleti razširjajo Obzorja otrok in jih navdušujejo za potovanja, ki krepijo rastoči orga« nizem mladega rodu. Marija Tihonovna je takrat povedala svoje misli so* delavcem Okrožnega šol. sveta, ki so jo tudi podprli. Tako je lahko or* ganizirala Klub malih turistov. Ta klub je imel velik uspeh in kmalu je iz njega nastal Dom za otroke — turiste, ki nudi mladim ljudem brezplač* no hrano in brezplačno prenočišče.
Naloge doma so rasle iz leta v leto. Takšni domovi so nastali tudi v dru* gih mestih, v Ugljiču, Ribinsku, Rostovu in Perejaslavlju. Letošnje po* let j e je kakih 400 učenev obiskalo tak* šne domove na področju Jaroslavlja. Izleti in ekskurzije si postavljajo najrazličnejše naloge. Vedno pa imajo za cilj pouk geologije, rastlinstva, zem* ljepisja, zgodovine in slovstvene zgo* dovine. Pred vojno so organizirali celo potovanja na polotok Kola, na Ural, na polotok Krim in na Kavkaz. Zdaj so najbolj zanimiva potovanja v Moskvo, Leningrad, Arhangelsk, Gru* zijo in v Ukrajino. Seveda smejo iti na. daljša potovanja samo izkušeni mladi turisti. Začetniki se morajo iz* prva že zadovoljiti, da spoznajo svojo domačo okolico, svoj okraj, kar pa za otroke ni nič manj zanimivo. Sku* pina, ki smo jo zgoraj omenili, je bila na krožnem potovanju, ki je vodilo skozi stara mesta in zgodovinsko za* nimivc kraje okolice Jaroslavlja.
Leta 1944 so sc mladi turisti spravili na potovanje, da bi poiskali pri* merno kamenje, ki bi služilo za grad*
njo nove železnice. To nalogo so tudi uspešno rešili.
Dom obratuje poleti in tudi pozimi. Med zimskimi počitnicami in ob nedeljah in praznikih prirejajo izlete s smučmi in razne zimske igre.
Delo v domu je vsestransko in vse* binsko bogato. Vsak dan j c treba od* praviti na stotine turistov. Iz dneva v dan prihajajo brzojavke, ki imajo vse isti naslov »Jaroslavelj — poštni predal št. 63«. Marija Tihonovna 'se ne* umorno zanima za vse izlete in se ve* seli vsakega pisma in vsake brzojavke.
Omembe vredno je, da so vsi pomočniki Marije Tihonovne njeni nek* dan ji gojenci, ki so že od detinstva navdušeni za .potovanje. .Namestnika voditeljice doma V. Pele vin in L. Go* loduhina sta prav tako nekdanja »mlada turista«, ki pa sta medtem že dovršila pedagoški inštitut. A. Pan* kraov, študent leningrajske univerze, je med vojno izgubil vso svojo dru* žino. Lansko poletje je prišel k Mariji Tihonovni in dejal:
»Nimam nikogar več in zato priha* jam k vam kakor k materi.«
»Prav imaš,« je dejala preprosto in iz srca Marija Tihonovna. »Boš pač
moj otrok, delo zate bomo že našli.«
In zdaj prihaja Pankratov vsako poletje v dom turistov. Tu ga sprejmejo prav tako prisrčno in prijazno, kakor bi ga sprejeli na domu staršev.
Na poštni predal št. 63 prihaja mno* go pisem. Poleg naivnih otroških pi* seme, ki v njih bodoči mladi turisti prosijo za pomoč, da bi uresničili svoje sanje, poleg vprašanj učiteljev o metodah pri deii\ ekskurzij, prihajajo tudi pisma, ki so polna hvale za vo* ditelje turističnega doma.
»Ko sem v odmorih sedel pri tabo* riščnem ognju, sem lahko govoril svo* jim tovarišem o Krimu, ki sem ga pre* hodil kot mlad turist,« piše Boris Kor-nilov. »Potovanje in hribolazstvo sta me napravila odpornega, kar mi je zc* lo prav prišlo na pohodih v zadnjih letih.«
»Turistika mi je marsikaj dala,« pi* .še Murašev. »Toda največ ji vendar dolgujem zaradi tega, da me je na* učila ljubiti domovino.«
Ta pisma so za Marijo Tihonovno najlepše odlikovanje in zahvala za njeno požrtvovalno delo, za njeno de* jansko ljubezen do otrok in za njeno zvestobo turistiki. J. Dobrolenskaja
Ivan Cankar:
GREH
Toplo je bilo, in sneg se je tajal na strehah; kapalo je dol, in kaplje so se lesketale v soncu. Po cestah so hodili
lepo oblečeni mestni ljudje.
Mati je prišla prezgodaj pred šolo. Na velikem prostoru je bilo še vse mirno; okna visoke hiše so se bleščala, in časih se je začul glas učitelja, ki je govoril v šoli z rezkim in zvenečim glasom.
Od daleč je bila prišla mati; iz vasi
-je prišla,v, ki je. bila dobre-štiri uce-od /mesta.,r'čjeni škornji'-t-' moški škor-
nji, ki so segali do kolen — so bili vsi blatni; tudi krilo je bilo oškropljeno — široko kmetiško krilo z zelenimi ro* žarni. V desnici je imela mati dežnik in veliko culo. ki je imela v nji srajce in par novih škornjev za Jožeta; v le* vici pa je držala velik robec in v vozlu je bila shranjena desetica, ki jo je bila prinesla za Jožeta.
Mati je bila trudna in lačna, kupila si ni zjutraj nič kruha, zato da je osta* la desetica cela. Noge so jo bolele, in kašljala je; njen obraz je hil suh, glo* boke jame so bile v licih. Hodila je po trgu gor in dol in je gledala na okna, ki so se bleščala, kakor da bi bila pozlačena.
V šoli je zazvonilo; zvonilo je dol* go. in nato je nastal šum in ropot. Iz velikih vrat se je vsulo vse polno štu* dentov; najprvo tisti mali iz nižjih razredov — kričali so in se podili po trgu, za njimi večji študenti — stopali so bolj resno in visoko.
In prišel je tudi Jože v gruči veselih
tovarišev.
Ugledal je mater — zelenorožasto kmetiško krilo, visoke blatne škornje, rdečo jopo, na glavi pisano ruto. pre* vezano zadaj, in veliko culo in nerod* ni dežnik.
»Ali ni to tvoja mati?« ga je vprašal tovariš.
»To ni moja mati!« je ogvrnil Jože.
Sram ga je bilo zelenoražastega kme* tiškega krila, visokih škornjev, rdeče jope in rute in dežnika in velike cule; v tej veliki culi so bile njegove nove srajce, ki jih je šivala mati ponoči, in so kapale njene solze nanje.
Skril se je v gručo in je šel mimo.
Mati pa je stala in je gledala s skrb* nimi očmi. Kmalu je šum ponehal, sa* mo po malo so prihajali študenti iz šole; potem je zazvonilo, in vse je bilo
spet tiho.
Že se je mati napravila, da bi šla na stanovanje Jožetovo in da bi tam čakala nanj. Ko je storila nekaj korakov, se je spomnila, da se je morda zamudil kje v šoli, in se je vrnila in je čakala.
Noge so jo bolele; naslonila se je ob zid in je gledala gor na okna, ki so se bleščala v soncu; čakala je do poldne.
Opoldne je zazvonilo v šoli in tudi zu* naj je zazvonilo; od vseh strani so se oglasili opoldanski zvonovi. Zašumelo veš, če si vse uganke pravilno rešila, je spet, in iz šole so se vsule goste gruče. Mati je prišla bliže, čisto blizu k velikim vratom in je iskala Jožeta. Ni ga bilo. Vse je zopet utihnilo; pri* h a j ali so samo še učitelji, bradati, res* ni in so se ozirali nanjo.
Zaskrbelo jo je v srcu; prestrašila -se je i a prišlo i. j ir je:na'3Trittoh..'«h>' ioŠMr morda zelo bolan doma in da čaka na* njo, da kliče svojo mater. Hitela je na stanovanje in noge so se ji tresle.
Jože je bil doma; sedel je za mizo in je imel knjigo pred sabo. Ko je odprla duri, je takoj vstal in ji je prišel naproti.
»Kdaj pa si ti prišel?«
»Ob enajstih.«
»Kaj me nisi videl, ko sem te ča* kala?«
»Nisem vas videl!« je odvrnil Jože.
Popoldne sta šla po mestu, po lepi cesti; vse hiše na desni strani so se praznično svetile; svetle kaplje so padale od žleba in so tolkle veselo ob kameniti tlak. Jože je spremljal ma* ter. ko se je vračala domov. Tiščal se je blizu k nji in jo je držal za roko. Pri srcu mu je bilo, da bi se skril in da bi zajokal na glas. Srečavali so ga tovariši, in tudi tisti tovariš ga je srečal. ki ga je bil vprašal pred šolo: »Ali ni to tvoja mati?« Jožeta ni bilo več sram — zaklical bi na glas: »Glejte, to je moja mati!«
Hodil je zraven matere, na njegovi duši pa je ležal greh in ga je tiščal k tlom, tako da so bile njegove noge trudne in težke. 1 Iodil je zraven ma* tere kakor Judež zraven Kristusa.
Zunaj mesta sc je poslovila, in Jože se je bil namenil, da bo pokleknil in da bo skril glavo v njeno krilo: »Mati, zatajil sem vas!« — Toda ni pokleknil. Ko je bila mati že daleč, je zaklical za njo:
»Mati!«
Mati se je obrnila.
»Zbogom, mati!« je zaklical in tako sta se ločila. Od daleč je še videl, ka* ko je hodila mati počasi po blatni ec* sti; njeno telo je bilo sključeno, kakpr da bi nosila na ramah veliko breme.
Jože je šel domov in je sedel v kot na veliko culo, ki jo je bila prinesla mati, in je zakril obraz z rokami in je zajokal.
Greh je ležal na njegovi duši, in vse solze ga niso mogle izprati; zdrknile so ob njem kakor ob trdem karpnu ...
Dolgo je od tega in greh leži na nje* govi duši težak in velik kakor prvi dan, in tako je zdaj njegovo življenje vse polno žalosti in trpljenja.
RENOV TOMAZEK Z RUT
KAKO SEM SE CVRL V PEGICI
Tisto leto, ko sem se rodil, so starši podrli staro hišo in pozidali novo. Vendar je trajalo še nekaj let. preden je bilo vse urejeno, kajti ni bilo dovolj denarja, da bi končali vsa dela naen* krat. Treba je bilo s trdim delom spro* ti zaslužiti, da so lahko poklicali tega ali onega obrtnika, da je dokončal kakšno nujno delo.
Spominjam se, da me je vsako jesen hudo zeblo in da nisem mogel najti v hiši toplega kotička, kjer bi se pogrel, kadar sem-bil pošteno premražen.
Tedaj sem bil star tri leta in pol in zunaj je bil siv jesenski dan. Padal je dež, pa je včasih potegnil ledeno mrzel veter, da je zazeblo v kosti. Pri nas so bili spet enkrat zidarji, prav nič pa se ne morem spomniti, kaj so prav za prav delali. Vem samo, da me je strahovito zeblo, da so bila povsod vrata odprta, v katero koli sobo sem prišel, in da je bilo povsod enako mraz.
Staršev tedaj ni bilo doma. pa tudi starejši bratje in sestre so delali na polju, tako da sem bil kar sam z zidarji. Nikomur se nisem mogel potožiti in nikjer pogreti.
Navsezadnje sem se zatekel v ku» hinjo, kjer se je svetil čisto nov šte* dilnik. Ker so opoldne zadnjič kurili, „ip bilp. ppzuo. .popoldne tudi tu mraz. "Prišel je mimo zidar, odprl pečico v štedilniku, potegnil iz nje posodo z mlekom, nato pa pustil vratca pečice odprta. Pristopil sem bliže in začutil, kako iz nje diha in vabi prijetna to* plota. Pristavil sem stol, splezal nanj in se splazil v pečico.
Zunaj se je pričelo mračiti in v mali kuhinji je postalo kmalu čisto temno. Čeprav v pečici ni bilo ravno preveč udobno in sem se moral sključiti v dve gubi, mi je bilo vendar nebeško pri* jetno. Ves dan sem prezebal, sedaj pa sem le našel kotiček, kjer je bilo tako prijetno toplo, da bi človek na večno ostal sključen v pečici; samo da ne bi bilo treba več prezebati. V trenutku sem pozabil na vse tegobe mrzlega dne, zasanjal o lepših krajih in presladko zadremal.
Prav nič nisem vedel, kdaj so se zaprla vratca pečice. Pozneje so mi po* vedali, da je starejša sestra prišla do* mov s polja, mimogrede zaprla vratca pečice, zakurila ogenj v štedilniku, na* to pa odšla v hlev krmit živino.
Prebujenje iz sladkih sanj je bilo nadvse mučno. Ko me je začelo peči po golih kolnih in komolcih, je bila prva misel, da bi planil iz pečice. To* da vratca pečice so bila zapahnjena od zunaj. Začel sem jokati in vpiti na ves glas, toda nikogar ni bilo. ki bi me rešil iz mučnega položaja. Zunaj ni bilo slišati ne korakov, ne govorjenja. Kot nalašč ni bilo nobenega zidarja blizu.
Plošča v pečici sc j c vedno bol j razgrevala in bolečine na kolenih in komolcih so postajale vse bolj neznosne. Prestavljal sem noge in roke, pri tem pa obupno jokal. Navsezadnje mi je začel pojemati glas in mislil sem, da bom moral umreti. Tedaj pa sem za* slišal zunaj korake. Bil je neki zidar. Kolikor je bilo v meni še glasu in mo* či, sem začel klicati na pomoč, toda zidar si ni bil na jasnem, od kod pri* hajajo klici. Poklical je druge in vsi so začeli iskati po hiši, nihče pa se ni spomnil, da bi pogledal v pečico. Sele ko je pritekla sestra iz hleva, sc je spomnila, da bi znal tičati v pečici, in je sunkovito odprla vratca.
Od tega trenutka dalje se ničesar
več ne spominjam. Pozneje so mi po« vedali, da sem tisti hip, ko so me potegnili iz pečice, utihnil in izgubil zavest. Tudi zdravljenja se prav nič ne spominjam, samo na kolenih so ostale po hudih opeklinah bele maže, ki me bodo vse življenje opominjale, da pe« čica ni primeren kraj, kjer si človek lahko pogreje premrle ude.
Mislim pa, da mi je od takrat osta« la nekakšna mržnja do jesenske megle in dežja z vetrom. Čeprav je jesen ta* ko pestra v barvah in bogata v narav* nih darovih, se je nikdar ne morem iskreno razveseliti. Vselej težko čakam prvih snežink, da pobelijo pokrajino, kajti prihajajo v jesenski mrak kakor tihi znanilnici zimskega veselja.
STRIC JOŽA SVOJIM PRIJATELJEM
Moji najmlajši prijatelji so prav v teh dneh pošiljali pisemca s svojimi gorečimi željami Miklavžu in njego* vim pomočnikom. Marsikatere želje tudi letos ne bo mogoče izpolniti, ker so grdi in hudobni fašisti celo Miklav* žu polomili in uničili njegove tovarne, kjer so se izdelovale vse najlepše stvari za naše male. Toda nekje na svetu je dežela, kjer so noč in dan na delu pridne roke, ki gradijo in ustvar* jajo velike in lepe tovarne. Mogoče bo Miklavž že prihodnje leto lahko naro* čil v teh novih tovarnah vse tisto, kar si naši malčki najbolj goreče želijo, in tedaj se bodo lahko veselili prav tako kot nekoč njihovi starejši bratci in sestrice. Pač pa morajo ostati vse leto pridni, se naučiti vsaj dveh lepih slovenskih pesmic, da bodo znali Miklav* ža po slovensko pozdraviti, kadar bo spet prišel s svojimi darovi.
Stric Joža tudi misli na to, kako bo* do njegovi mali in veliki prijatelji pra* znovali letošnji božič in s kakšnimi občutki bodo stopili v novo leto. V prvi vrsti naj velja naša najbolj topla in iskrena misel vsem tistim tovarišicam in tovarišem, ki bodo zaradi svoje poštene borbe za pravice in enako* pravnost obhajali praznike v zaporih, kakor so jih v letih fašističnega naši* 1 ja leto za letom obhajali deset tisoči naših najboljših. Če se jih bomo spom* nili z iskreno ljubeznijo, se ne bodo
čutili več osamljene in njihova vera v zmago pravice bo postala neomajna. Mi pa bomo stopali v novo leto s trd* no zavestjo, da se je še vsako nasilje zlomilo in da tudi pri nas ne more trajati večno. Tudi v bodoče se ne bomo ustrašili žrtev, če jih bo terjala naša borba za pravice, kajti samo tako smemo upati, da bomo nekoč lahko ponos* no stopili med svoje brate kot enaki med enake.
Julka Žele iz Doba pri Pliberku:
Praviš, da si še tako majhna in da ne Ves, če si vse uganke pravilno rešila, posebno tista s pikami je bila prehuda zate. Zato si zaenkrat še ne upaš več pisati stricu Jožu, ker ne veš, če te bo sprejel v krog svojih prijateljev. — Veš, moja mala Julka, napravila si več, kakor sama misliš. Napisala si tako prisrčno pisemce, da bi te stric Joža najrajši prav iskreno objel in po* ljubil na tvoje laske, pa čeprav bi bile malo zmršene od jesenskega vetra. Praviš, da si učenka tretjega razreda. Kar pohvaliti te moram, da znaš tako lepo in pravilno pisati. Če boš tudi na* dalje tako pridna, mi lahko verjameš, da boš marsikaj dosegla. Vidiš, Julka, in ker si bila tako pridna, nisi bila sa* mo sprejeta v krog prijateljev »Mlade Koroške«, ampak te je doletela tudi sreča, da boš prejela lepo mladinsko knjigo kot nagrado za rešene uganke. Prav toplo in prisrčno pozdravljena!
Prigode muca Godrnjača
Prijatelji, oglejmo si zgornjo sliko in jo prav lepo opišite ter pošljite stricu Jožu. Najboljši opis slike bo objavljen in nagrajen. Zdaj pokažite, kaj znatel
Oton Župančič:
NAŠE LUČI
Odgovori, Ciciban:
kaj je naša prva luč?
Naša prva luč je sonce: z zlato roko svet odgrinja, zlatih ciljev nas spominja.
Sonce je zašlo za goro; odgovori, Ciciban: kaj je naša druga luč?
Naša druga luč je mesec; daleč smo se zanočili, v mesečini prav hodili.
Sonce je zašlo za goro, mesec je odšel za soncem; odgovori, Ciciban: kaj je naša tretja luč?
Naša tretja luč je ogenj: gospodarja, vso družino zvabil v svojo je svetlino.
Sonce je zašlo za goro, mesec je odšel za soncem, ogenj v hiši je ugasnil; odgovori, Ciciban: kaj nam je četrta luč?
Luč četrta je beseda: jasna hodi med narodi, dušo k duši tajno vodi.
Sonce je zašlo za goro, mesec je odšel za soncem, ogenj v hiši je ugasnil, sam ostal si brez besede; odgovori, Ciciban: kaj je naša zadnja luč?
Naša zadnja luč je duh: vse je mračno, duh nam seva, k Bogu pota razodeva.
Mccda ms U
»Dvorec pionirjev« v Leningradu
lahko sprejme vsak dan nad 5000 pio* nirjev. Dvorec, ki ga sestavljajo štiri poslopja, je sezidan na razsežnem prostoru, ki ima lepe vrtove in nasade. V prvi zgradbi so prostori za kul* turno in umetniško izpopolnjevanje pionirjev. Vsak si izbere tisto panogo, ki ga najbolj veseli. V teh sobah so klavirji, violine, harmonike itd. Poleg tega so v teh prostorih lepe glasbene dvorane, kjer pionirji prirejajo koncerte. V drugem nadstropju je lutkov* no gledališče, lepe knjižnice, sobe za mlade slikarje in kiparje in sobe, kjer se pionirji učijo raznih narodnih in umetnih plesov. Pionirji iz tega dvorca so med vojno priredili okoli 2500 koncertov na sami fronti in še sedaj dobivajo pisma od hvaležnih vojakov.
Druga zgradba je tehnični oddelek. Tu si pionirji izpopolnjujejo svoje tehnično znanje. Tu so delavnice za letalske modele, delavnice za fotografije in filme, sobe, kjer se mladina se* znanja z radiom, telegrafom in telefonom itd.
V tretji in četrti zgradbi so spalni* ce, dalje jedilnica, ki naenkrat lahko sprejme nekaj stotin otrok, in velika plesna dvorana z marmornatimi stebri in pozlačenimi lestenci, kjer prirejajo slavnostne proslave.
Še nekaj je posebnega na tem Dvorcu pionirjev. V dom ne more prihajati vsak pionir, ampak samo tisti, ki se res dobro učijo v šoli in se lepo ob* našajo. Ker je dvorec tako lep in življenje v njem tako lepo urejeno, se vsi leningrajski pionirji pridno učijo, da lahko obiskujejo »Dvorec pionir* jev«.
Ali veste, da razni deli sveta uporab* ljajo različne koledarje oziroma pišejo različne letnice? Najstarejši koledar je judovski, ki je za 3760 let starejši od našega »gregorijanskega«, ka* kor ga imenujemo. Abesinci imajo tu* di svoje štetje, in sicer je njihov koledar za 284 let mlajši od našega. Pa še nekaj razlik obstoja med obema koledarjema: abesinski ima dvanajst mesecev, ki pa imajo vsi po 30 dni. Ker se tudi oni ravnajo po sončnem
letu, pridenejo v navadnih letih koncu dvanajstega meseca še 5, pri prestopnih letih pa 6 dni. Novo leto praznujejo 10. sept. po našem koledarju.
To vse vam je mogoče že znano. Gotovo pa ne poznate najkrajšega koledarja. Ta se je pisal samo 12 let, in sicer od 1793 do 1805 v času prve francoske republike. Ko je Francija postala cesarstvo, so zopet pisali in šteli po starem.
Sa šisise ffaue
SKRIVALNICA »KOKOŠKA«
Poglejte to kokoško, kako išče zrna med rožicami. Če boste potipali pri pravi rožici in potem pravilno nada* ljevali s sestavljanjem zgoraj in spodaj napisanih črk, boste dobili star rek, ki ga gotovo poznate tudi vi.
KRIŽANKA ..SLON"
Vodoravno: 1. Domač ptič; 6, glavno mesto Koroške; 8. gozdna ži» val; 10. domače žensko ime.
Navpično: 1. G. e.; 2. pijača sta* rih Slovanov; 3. ovčja mast; 4. domača žival; 5. koroška reka; 7. domače mo* ško ime; 9. nikalnica.
REŠITVE UGANK IN KRIŽANKE
Ker so ji naši pionirji pomagali, je Mojca zelo hitro pravilno sestavila besede in dobila tele stavke:
Mačka	lovi	miši
Pes	čuva	hišo
Dekla	molze	kravo
Hči	pomiva	posodo
Mizar	dela	stol
Kokoš	nese	jajca
Ker so vam pike dela* le posebne težave, se boter ugankar ni pre* več hudoval, da je bi* lo tako malo pravil* nih rešitev. Sedaj pa si dobro oglejte', katere pike manjkajo in če seštejete vodoravno ali navpično vse ostale pike, boste vedno dobili samo sodo število.
Vodoravno: 1. Laž; 3. kri; 5. gaz;; 8. Vsi sveti; 5. b. t.; 10. al; 11. a. i.
Navpično: 1. Listi; 2. žge; 3. K, S.; 4. riba; 6. ata; 7. Žila.