Zborovanje delegacije ^Zaveze jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani. 5. in 6. sept. 1919. V soboto, dne 6. sept. t. I. je otvoril tov. predsednik Luka Jelenc delegacijsko zborovanje. Dvorana in galerija je bila nabito polna, ker je bilo poleg polnoštevilno zbranih delegatov navzočih tudi mnogo učiteljstva, ki so posetili zborovanje kot nedelegati. Predsedstvenl govor. Ob veliki pozornosti je povzel besedo predsednik tovariš Jelcnc in izvaja sledeče: Cenjena delegacija! Minulo je leto, kar je biia zadnji pot zbrana v tej dvorani Zavezina delelegacija. Od tega časa so se odigrali zgodovinski dogodki, ki ne bodo dali samo Evropi, temveč vsem celinam naše zemlje novo obliko, novo lice. Stari mogočni prestoli so se razrušili, iz razvalin in podrtin pa so zrasle nove, čvrste, čile države. Med državami, ki jih je zadela maščevalna roka vesoljne pravice, je tudi bivša trhla, gnila in krivična Avstrija. Ob njenem razsulu so v radosti vzkipela srca zasužnjenih slovanskih narodov. Težka mora je padla z zmučenih njihovih duš in osvobojeni jeklenih okovov so stopili ti narodi na plan s svežo močjo v novo svobodno življenje. Pričeli so orjaško delo osvobojenja: ustanovili so lastne svoboane države. Našei in ujedinil se je tudi naš troimeni narod ter ustanovil svobodno kraljevino Srbov, lirvatov in Slovencev, ki naj jo čuva Iiog, čvrsti in krepi ter stori mogočno in slavno na vekov veke. Vabim Vas, ko zboruje danes prvič Zavezina delegacija v svobodni državi, da zakličemo naši svobodni kraljevini, naši narodni kraljevi dinastiji Karagjorgjevičev, Nj. Veličanstvu kralju Petru I. in Nj. Visočanstvu prestolonasljedniku regentu Aleksandru: Zivio! (Buren aplavz.) Osvobojeno izpod avstrijskega birokratizma, tlačenja in zatiranja je s širokim poletom vstopilo slovensko učiteljstvo v novo dobo. Naša osrednia organizacija se je zavedala v tem važnem trenutku svoje dolžnosti. Začela je takoj vršiti svojo nalogo. Vedela je, da je gmotno dobro podprto učiteljstvo glavni in trden temelj krepkemu razvoju in napredku narodnega šolstva. Zato je zastavila Za.veza takoj ob vstopu v novo dobo vse sile, da povoljno reši gmotno vprašanje učiteljstva in odpravi do tadajni mizerni emotiii njegov položaj, kar se ji je v veliki meri posrečilo. Ko je dobojevala boj za kruh, je načela druga važna stanovska in šolska principielna vprašanja. Ne bom se spuščal v podrobnosti njenega delovanja v minuli upravni dobi, povzeli boste vse to iz tajnikovega poročila, omenirn naj le še dve najvažnejši zadeve. Ze pred prevratom je začel Zavezin odsek za reformo šolstva sestavljati načrt zakona preustrojitve narodnega šolstva. Lepo uspelo delo Zavezinega odseka je bilo podlaga delu ankete, ki io je bilo sklicalo nato v isto svrho poverjeništvo za uk in bogočastje v Sloveniji. V minulih dneh pa smo dobili načrt šolskega zakona, ki ga je izdelal v to svrho sklican prosvetni odbor šolnikov v beogradu. Več stvari je vzela ta anketa iz Zavezinega naerta, vendar ima ta načrt mnogo določil, ki nasprotujejo principijelnim našim načelom in so zu nas nesprejemljivi. Treba bo še mnogo posvetovanj, da ustvarimo moderen šolski zakon, ki bo podlaga krepkemu razvoju in napredku narodnega šolstva v blaginjo in lepšo in boljšo bodočnost našega troimenskega naroda. Naša društva bodo dobila ta načrt v pregled, da ga proučijo, izreko o njem svojo sodbo in stavijo izpreminjevalne predloge. Druga zadeva, na kateri se marljivo dela, je snovanje osrednje učiteljske organizacije za vso državo. Delo za to je v polnem teku in jaz gojim popolno nado, da se nam uresniči lepa ideja. __ Kakor rečeno, se v podrobnosti o delu Zaveze ne bom spuščal. Poudarjam le, da ni samohvala, če trdun, da sme Zaveza z zadovoljstvom zreti na svoje delo in uspehe v minuli upravni dobi. Od zadnje delegacijske seje se je članstvo Zaveze zvišalo za 4 društva. Ustanovilo se je Velikovško, Pliberško in Boroveljsko društvo na Koroškem in Marnberško učiteljsko društvo na bivšem Stajerskem. Vsa 4 društva so priglasila pristop k Zavezi in njih delegati se udeležujejo današnjega zborovanja. Iskreno Vas pozdravljam odposlance iz dragega nam Korotana in one z dravskih bregov! Živeli! (Odobravanje.) Z žalostjo v srcu pa moram javiti cenjeni delegaciji, da Uoriško, Sežansko, Tolminsko in Tržaško učiteljsko društvo in ,,Slovensko učiteljsko društvo za lstro", Postojnsko in del Logaškega učitcljskega društva še vedno trpe in ječe pod težkim tujim suženjskim jarmom. Dal Bog, da bi vsem tem vrlim našim tovarišem zopet zasijalo svetlo solnce svobode, da bi se zopet pridružili Zavezi in delovalo v njej! Ni pa ta draga trpeča naša raja popolnoma ločena od nas. Ne, vsa ta društva so zastopana danes tu. Primorski učitelji - begunci so se združili v Ljubljani v poseben klub, ki zastopa njih koristi. i a klub je izrekel željo, da bi zastopai y Zavezi za časa okupacije, za časa njih sužnosti koristi primorskega učiteljstva po svojih odposlancih. Vodstvo Zaveze je z veseljem ugodilo izraženi želji. Delegate tega kluba pozdravljam prav iskreno iz vsega srca! Moj pozdrav tudi vsem drugim delegatom in delegatinjam: b tem otvarjam 28. Zavezino deleiiacijsko zborovanje. Predno preidemo na dnevni red, mi je prijetna dolžnost, da pozdravim zastopnika poverjeništva za uk iu bogočastje v bloveniji višjega šolskega nadzoruika gosp. dr. Poljanca. (Odobravanje.. S tem, da je poslala ta šolska oblast svojega zastopnika na naše zborovanje, je pokazala, da se zanima za naše želje in težnje. Učiteljstvo pričakuje in se trdno nadeja, da bo poverjeništvo storilo vse in ničesar opustilo, kar ima biti v napredek in prospeh narodnega šolstva in v dobrouit uciteliskega stanu. Veliko veseije navdaja moje srce, da mi je dana prilika pozdraviti v naši sredi zastopnike ucite ljstva onega dcla našega troimenega naroda, Ki je največ pretrpel, največ storil za naše osvobojenje in ujedinjenje, da morem pozdraviti zastopnike vrlega srbskega učiteljstva. Zdrav nam brat Dimitrije Sokolovič1), Mihajlo i> t a n o j e v i č"), Milan Popovič3), Ceda Todorovič*. in Milutin Stankovič5). Pozuravljam Vas mili bratje v ime vsega v Zavezi včlanjenega učiteljstva! Dobro došli v naše vrste. (Dolgotrajno in burno odobravanje.) K besedi se je na to oglasil zastopnlk poverje^ištva za uk In bgočastje prof. dr. Poljanec, ki je v izbrani besedi in v lepih prispodobah slikal delovanje in nalogo učiteljskega stanu. Pozdravljal je zborujoče učiteljstvo v imenu poverjetidištva. Umenjal je neprilike učiteijskega stanu v prejšnjih dneh. Imeli smo kočo s slamnato streho in še pod to smo bili tujci: trpeli smo, tresli smo se — tujec nam ie vladal; danes si gradimo lastno zgradbo, ki nam naj bo mogočen dom. Odpira se široko polje na udejstvovanju izvenšolskega delovanja. Ni ga učitelja, ki bi ne deloval na kakem polju izven šole. (Jre za povzdigo telesne, nravne, umske in umetniške vzgoje. Posebno spretno je govornik slikal povzdigo umetniske vzgoje naroda, ki nam zopct poživi in okrepi našo narodno individualnost, našo narodovo dušo, s katero se bo naš narod dvigai in ohranjal ter obvaroval vseh tujih navalov. L)okler si narod ohrani svojo čisto individualnost, toliko časa se mu ni bati propasti. Uomače vezenine, nagelj in rožmarin, narodno petje so bogata polja iivaležnega narodnega dela. Govornik je pozdravil v imenu poverjeništva tudi bratske srbske učitelje. (Odobravanje.) Med tem je prišel v dvorano, da se udeleži zborovanja, g. Svetozar Ojorgjevič, poročevalec o zakonu za izboljšanje gmotnegapoložaja učiteljstvu v ,,Narodnein predstavništvu" v Beogradu. Predsednik Jelenc ga pozdravi in predstavi delegaciji, ki ga je burno pozdravila. ') Predsednik Udruženja srbskega učiteljstva. -) Urednik ,,Srbskega učitelja" in referent za ljudsko šolstvo v ministrstvu prosvete. 3) Clan glavnega odbora ,,Udruženja". *) Podpredsednik ,,Udruženja". :>) Urednik ,,Narodne Prosvete". Prisostvoval Je z velikim zanimanjem vsem razpravam delegacije. Srbski pozdravi. Predsednik srbskega učit. udruženja tov. D i miirije Sokolovič izvaja v svojem pozdravnem govoru sledeče: Iznenadila je njega in njegove tovariše iskrena prijaznost, s katero so ga sprejeli slov. tovariši. Pred 6 leti, ko je bil zadnjič v Sloveniji, se ni nadejal, da pride tako hitro do ujeainjenja. 1 cžke so bile žrtve za združenje vseh Jugoslovanov, delili smo od nekdaj radost in žalost. Sedai pa je treba, da se dvigne iz kosti, ki smo jih ostavili na bojiščih po vsej J2vropi, narodna kultura. V to svrho smo pozvani v prvi vrsti jugoslov. ueitelji, da dvignemo narod na ono stopinjo kulture, ki jo po svojem zvanju, po svojih zmožnostih zasluži. Narodni učitelj je bil vedno z narodom in to bo tudi v bodoee. Prvo poulago hočemo tvoriti s skupnim delom v edinstveni organizaciji. Nikdar ne smemo biti razjedinjeni, treba temveč za vse bodoče čase, da smo >edno. Solidarnost se je pokazala formalno že v enotni plači. Caka nas pa še delo z ozirom na enotni šolski zakon; v tem smislu potrebujemo edinstvene stanovske organizacije v državi. Tukaj naj sodeluje v prvi vrsti narodni učitetj. Naše geslo naj bo: Nlčesar o nas brez uas aii proti nam! Vedno z narodora, a nlkdar proti narodu! S tein postanetno sila s katero se mora račuuati. Naše ujedinjenje nam je porok in potom njega storimo vse, da bo naš troimeni narod zopet vzpostavljen! (Dolgotrajno in burno odobravanje, ki noče prenehati.) Temu je sledilo poročilo o enotnem strokovnem organlziranju vsega jugoslovanskega učiteljstva, od tov. Engelberta Gangla, prednašano le v njemu lastnem govoru, ob veliki napetosti zborovalcev in burno odobravano in često prekinjeno po aplavzu, ki ie napravilo na vse zborovalce naiglobji vtis. f^oročilo prinašamo na uvodnem raestu današnje izdaje; predloge, ki so bili odobreni smo pa priobčili že v zadnji številki ..Učiteljskega Tovariša". K besedi se je oglasil urednlk »Narodne Prosvete" tov. Miljutin Stankovič: Kot smo dali irbi, ne oziraje se na žrtve, vse v dosego svoje svobode, tako liočemo tudi žrtvovati naše poKrajinske organizacije v aosego skupne stanovske jugosiovanske organizacije. Kadujem se, da smo našli v tem _mi_lu vellko slovensko dušo, ki nas razume. Jugosiovanski ucitelji smo bili od nekdaj prvi glasnLki jugoslovanske ideje. Uverjeu sem, aa je cas našel svoje ljudi. Kadujem se in verujem, da bo lzvirala vclika korist iz skupnega dela! (.Uelegacija govornika živahno aklamiraj leinu je sledilo poročilo tov. A n t. Merv i č a „0 šoistvu v zasedenem ozemlju". Z veliko napetostjo so sledili poslušalci razpravam govornika, ki nam je v skoro dveurnem govoru razpravljai o vseti nagotah tega najaktualncjsega in najperečejšega nasega vprašanja. bKlepe delegacije srno priobčili že v zadnji stevilki. Poroiilo prinesemo v celoti v prihodnji številki. 1 ov. Mervič nam je postavil temelj najvažniijšemu delu za bližnjo bodoinost. (Njegovo poročilo je sprejela delegacija z viharnim odobravanjem na znanje.) Tov. V i 1 i b a 1 d Rus je podal tajnlško poročiio o delovanju Zaveze v preteklem letu. Njegovo poročilo priobčimo v prinodnji .tevilki v celoti. Poročilo o računskih zaključklh. Tov, J e 1 e n c in tov. L u z n a r sta poročala o računskih zaključkili, ki sino jih priobCili že v predzadnji številki. V imenu pregledovalcev računov je predlagal tov. Pristovšek absolutorij, ker je vzela dciegacija odobrenje na znanje. Pri volitvi treh pregledovalcev računov so bili izvoljeni kot pregledovalci računov tovarišl Kecclj Alojzij, Kovač Zdravko in Pris t o v _ e k franc, Poročilo gospodarskega odseka. Prora.ua, V imenu gospodarskega odseka je tov. L u znar predlagal siedeči proračuii za leto 192U, ki ga je delegacija odobrila: lisk ..Učiteljskega iovariša" (466X52) letno 26.000; tisk ,,Popotnika" (1700X12) letno 20.400; poštnina ,,Uč. Tov." (35X52) letno 1820; poštnina ..Popotuika" (35X12) letno 420; uredništvo ,,Učit. lov." 1200; uredništvo ,,Pop." let. 600; upravni_tvo ,,bč. Tov." let. 1440; upravništvo ,,Pop." let. 6uO; oapravništvo ,,Uč. Tov." in ,,Pop." let. 300; vodstvo let. 1800; seje vodstva in upr. odb. let. 3.200; tiskovine let. 3.400; stalno tajništvo letno 1800; sotrudnik let. 600. Skupno letno 61.680 K. Vpokritje tega proračuna predlaga isti poroievalec v imenu gospodarskega odseka sledeče predloge, ki so bili sprejeti: 1. Članarina društev naj se zviša kot prispevek ,,Zavezi" na 44 K, drugo pa ostane v blagajni okr. učit. društev. Vsak član prejema ..Učiteljskega Tovariša" in ,,Popotnika". 2. Vsi člani plačajo celo članarino in naj se v organizaciji ne dela razlik tudi glede plačevanja. Kdor izmed parov ne mara prejemati listov, nai jih odpove v korist ,,Zavezinega" sklada ali pa v korist učiteljiščnikom, med katere se razdele. Prispevajte za stanovski sklad! Tov. B r i n a r je povdarjal, da je dolžnost vsakega organiziranega člana, da prispeva vsaj nekaj za stanovski sklad. Imen mnogih tovarišev še pogrešamo v seznamu. Nujnih izdatkov za ustanovitev skupne organizacije, važni izdatki za našo novo strokovno pisarno in mnogo izdatkov za korist našega stanu je ravno sedaj, ko se vse giblje in preobrazuje, ko se polagajo temelji ustave in zakonom, na podlagi katerih bomo živeli pozneje. Potreba je, da se naša organizacija poteza za naše interese tu in v Beogradu; potreba je, da nas informira in propagira našŁ stališče in naše ideje povsod, kjer odločujejo o nas. Za to ji je pa prav v sedanjem času potreba izrednih denarnih sredstev. Zato, vsi na krov, da bomo lahko dosegli naše smotre in da bo zmaga naša! Stanovsko-politiškl odsek. Poročevalec tov. Š u m e r. Draginjske doklade za učlteljev d q v c e. Tov. R a j š p utemeljuje predlog glede določbe v naredbah, da se učiteljem-vdovcem, katerih otroci so dosegli že 12. leto, odtegne draginjsko doklado. Ta naredba je odločno krivična. Za oženjene taka določba ne velja in oni prejemajo draginjsko doklado za otroke tudi pofem, ko so vsi otroci že dopolnili 12. leto. Tu je nelogika in neenako postopanje! Vdovci so s tem dvojno prizadeti. Manjka jim pri odgoji otrok že en član druzine, da jim je vzgoja otrok otežkočena; dopolniti je potreba očeta ali mater na kak drug način in se ima s tem večje izdatke. Od otrokovega 12. leta naprej pa jim odpade še draginjska doklada, medtem ko jo CLenjeni, pri katerih živita oba vzgojitelja, prejemajo najmanj do 20. otrokovega leta. Sprejet je bil sledeči predlog: ,,Zaveza" su pozivlja, da stopi v stik z organizacijo državnih uradnikov, da se z isto skupno uapravi vloga in korake na finančno ministrstvo, ki naj izpremeni sklep čl. 6 naredbe ministrskega sveta z dne 28. junija 1919 o draginjski dokladi in vse enake določbe in sicer v tem smislu, da se z obvdovelimi državnimi uradniki in z njihovinii neprcskrbljenimi otroki postopa enako kakor z oženjenci. Učiteljski zastopnik v okr. šol. sv. v Cerknicl. Sprejet je bil predlog, da naj se pri pover jeništvu za uk in bogočastje podvzame vse ko rake, da sc v cerkniškem okrajnem šolskem zastopu postavi tudi drugi zastopnik učiteljstva, do katerega je učiteljstvo po zakonu upravičeno. Resolucije in predlog koroškega učiteljstva. Zaradi sklepov delegatov koroškega učlteljstva so se vsi tozadevni predlogi odstopill ,,Zavczinemu" vodstvu, da jih isto samo reši. Učiteljskl sod. Tov. Č e r n e j utemeljuje predlog glede ustauovitve učiteljskega častnega soda. Sprejet je bil predlog, da naj se osnuje poseben odsek, ki bo sestavil pravila za izvedbo takega učiteljskega soda. Smernice naj bodo: 1. poravnava storov; 2. pritisk na krivca; 3. čiščenje našega stanu; 4. nameščanja. V ta odsek sq bili izvoljeni tov.: L. Cernej, L. Jelenc, M. Mehletova, J. Miklavčičeva, H. Šumer, V. Zupančičeva. Vštetje vojnih let dvojno. Oelegacija je spiejela predlog odseka, naj se ozira v tetn oziru učiteljstvo na drugo državno uraaništvo, če bo ujira všteto, bo itak tudi učiteljstvo tega deležno. Vštetje službenih let. Olede vštetja let se je delegacija postavila na prineipijelno stališče, naj se deluje na to, da bodo v pokojnino šteta vsa leta, ki jih je prizadeti faktiiiuo odslužil od prvega nameščenja naprej. Zaradi vojne prizadetim učnim osebam in učit. vojakom naj se v napreuovanje vštejejo vsa leta od istcga roka, ko bi naredil provizorični učitelj usposobljenostni izpit, ako bi bile normalne razmere, in če je dotičnik sedaj dovršil izpit pravočasno. ,,Zaveza" naj izposluje posebno naredbo v tem smislu. Usposobljenostni izpit. Ddegacija je sprejela predlog tov. L a p a jn e j a, da naj se usposobljenostni izpit črta iz no- ,-rn Tol^rttia vega zakona o narodnih šolah in naj se priznanje usposobljenja poveri nadzorniku, kar se naj skuša s strani ,,Zaveze" uveljaviti. Posebni šolski uradni list. Sprejet je bil predlog odseka, da naj bi za šolstvo pričel izhajati posebni uradni list, ki se naj tiska v slovenski tiskarni. ,,Zaveza" naj predloži predlog Višjemu šolskemu svetu. Znižana vožnia po železnicah. Delegacija naroča ,,Zavezi" nai deluje z vsemi sredstvi na to, da se znižanje vožnje — kot državnim uradnikom ¦— čimprej uveljavi. (NB: Opozarjamo na ,,nisarno strokovnega tajništva" v današnji številki!) Zoper omejevanje osebne svobode. Sprejeta je bila sledeča resolucija odseka: ,,Ministerialni odlok, ki prepoveduje sprejem učiteljev — gažistov v aktivno vojno službo in utesnuje učiteljstvo v njega osebni svobodi, je v navzkrižju z zahtevo, da morajo biti javne službe vsem državljanom v jednaki meri dostopne ter sili na oni strani prizadete v stan, kojega more uspešno izvrševati le, kdor čuti za to poklic, na drugi strani pa jim zabranjuje dostop v stan, v kojein bi se lahko z velikim uspehom uveljavili, med tem ko bi bili šolstvu in sebi v balast. Izvedba te min. naredbe bi tedaj pomenila hud udarec po šolstvu in istotako po zasebni sreči iu zadovoljnosti prizadetega. Učitcljstvo zahteva tedaj v interesu človečnosti in šolstva, da vlada omenjeno min. odredbo prekliče in se tako ustreže načelu, da morajo biti vse javne službe vsakemu državljanu v jednaki meri dostopne." ' Protest učlteljstva proti novemu uvajanju koruptnlh razmer. Tov. Šmajdek je prečltal odlok nekega okrajnega glavarja in pojasnil škandalozen slučaj, ki ga je zagrešil neki okrajni- glavar napram neki učlteljici, ki spomirtia popolnoma na vlado Šusteršičeve d ob e. Sprejet je bil predlog, da učiteljstvo javno protestira proti takim slučajem, obsoja nekorektno postopanje s strani glavarstva in p o z i v 1 j a ,,Z a v e z o", naj stori vse korake"), da se ponovni taki slučajl v novi dobi zatro že sedaj v kali. O b poročilu o tem slučaju je zavladalo med delegati in zborovalci veliko ogorčenje, da so pod sedanjo vlado taki slučaji sploh še mogoči. Srbski tovariši so ob poročilu tega slučaja zmajevali z glavo. 0 tem izpregovorimo ob priliki še javno besedo. Poročiio pedagoško-dldaktiškega Poročevalec tov. Pav. F1 e r h. odseka. Reforma šolskih tiskovin. Nekateri tovariši so že poslali vzorce za enotno uradovanje in enotne tiskovine. Iz večih poročil iz zadnjih štev. ,,Uč. Tov." je posneti, da bi bilo takili obrazcev še več dobiti. Obenem pa je znano, da se z isto zadevo bavi Višji šolski svet. Zato naj ,,Zaveza" v ,,Uč. Tov." pozove vse one, ki irnajo kakc tozadevne predloge ali kake take vzorce, na] jili pošljejo do konca t. 1. na ,,Zavezo"; la jili zbere in odstopi Višjemu šolskemu svetu. Sprejeto! Za odpravo nemškega pouka. ,,Zaveza" se pozivlje naj stori vse korake, da e nemščina tudl v višjeorganiziranih šolah kot neobvezni predmet odpravi. V novi svobodni dr2avi naj bo konec našemu hla^^evanju. Resolucija se sprejme. Vodstvo ,,Zaveze" se povtri, naj stori po lastnem prevdarku primerne korake, da se dotična naredba Viš. šol. sveta v kolikor se tiče samo nem_ke;.;a pouka (Ur. list z dne 30. jan. 1919) razveljavi. Rnotne počitnice za vso Slovenijo. ,,Zaveza" naj deluie pri Višjem šolskem svetu na to, da se uvedejo enotne počitnice za vso Slovenijo ln sicer od 1. 7. do 31. 8. vsakega leta. Poročilo časrikarsko-književnega odseka. Sprejete so bile tozadevno resolucije, ki smo jih priobčili v zadnji številki lista. Poročilo odseka za retormo šoistva. Tudi v tetn oziru so bile sprejete resolucije in izvoljen odsck, kakor smo objavili to v zadnji Stevilkl. Dopolnilne volltve v odseke. Tov. F1 e r e poudarja, naj se pri volitvah ne ozira na zastopnike bivših kronoviti, temveč naj pri izbiri pride v poštev le garancija, da bo izvoljeni v resnici deloval točno in marljivo pri potrebnem delu. V odseke so bili izvoljeni sledeči tovariši in tovarišice: Gospodarski odsek: Bernot I., Lapajne, Likozar, Pristovšek, Voular. Stanovsko-pol. cdsek: Črnagoj, Lovšin, Mahkota, Štefančič, Šumer. Pedagoško-didakt. odsek: Aichholzer, Baukart, Kmetova, Meliletova, Vendramin. Časnikarsko-književni odsek: Dimnik, Gangl, Flere, Mervič. Predlogi in nasveti. Tov. L a p a j n e je stavil sledeče predloge: Trgovski tečaj na ,,Licej u". Najodločnejše se protestira, da se pri vsprejemu v ta tečaj zapostavljajo učiteljski kandidati drugesa in tretjega lctnika za absolventinjami osmega razreda in se zahteva, da se tozadevni sprejemni pogoii izpremene. ,,D o m i n S v e t". Delegacija protestira, da bl se naš stan blatll v listu, ki zasleduje kulturna strcmlienja slovenskega naroda. kakor se to viši v zadnjih šttvilkah ..Dom in Sveta". VnanU pozdravl. Z a .: r e b , 4. 9. 19: Bratski pozdrav Slovenciina i Srbiina. Naprej zastava Slave! Za ,,Savez" Trstenjak. Sarajevo, 4. 9. 19: Srdačno pozdravljamo odlično zborovanje i želimo svaku sreču u radu na narodnu slogu i jedinstvo. Za ,,Savez učitcljskih društava u Bosni i Hercegovlni". Prcdsednik Lazarevič, tajnik Blazekovič. * Protestna vloga z opisom slučaja je že odPoslana ne merodajno mesto. Op. uredn. Chrudimi, 27. 8. 19: Ceh osl o v a šk a: Najsrdečnejši pozdrav vsemu učiteljstvu slovinskemu. Jsem potešču, že svobodnč republiky Ceskoslovanskč mohu pozdraviti svobodne učiteljstvo slovinske. Tešme se z toho, že nebude již mofiti ani Vaše ani naše školstvi mura klerikdlni a drah byrokratiskeho žakonska. Nyni očekavame, že njen naš, ob i Vaš narod svrhne se sebe klerikalnl jafmo fimske, pravč tak jako svrhlo byrokraticke jafmo zakonske. Až to se stane, budo naše slovanske narody opravdu pokrokovymi a zavladne u nas a mezi nami laska, štčsti a blahobyt. Vašemu pokrokovemu učiteljstvu Jihoslovanskčmu z plna srdece vola ,,2iveli"! Adolf Šustr, m. p.