22. štev*
dne 10. novembra 1900.
X. leto.
Izhaja vsako soboto ter stane za vse leto 1 K 60 ▼., za pol leta t K. — Za oznanila plačuje se ođ dvostopne peti t-vrste 16 v. Se se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni TIskarni" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Pozor — volilci!
Letošnje državnozborske volitve se bodo vršile iz splošnega volilnega Razreda dne 12. decembra, v kmetskih občinah pa dne 18. decembra.
Volilo se bo neposredno in tajno, to se pravi, volilci ne bodo več izbirali volilnih mož, ampak bodo kar volili poslanca, in sicer se zapiše ime kandidata za poslanstvo na glasovnico. Veljavne so samo glasovnice, ki jih je izdala politična oblast.      Tv "    * ni
Glasovnica se bo oddala zložena tako, da nihče na svetu ne bo vedel, kako je kdo glasoval.
Če je kdo glasovnico izgubil, ali če mu jo je duhovnik popisal, naj gre na Okrajno glavarstvo po drugo.
Ob enem z glasovnico dobi vsak volilec tudi izkaznico. To je treba skrbno čuvati. Kdor nima izkaznice, izgubi volilno pravico. Duhovniki bodo skušali volilcem vzeti te izkaznice, da pošljejo kake take svoje somišljenike •Volit, ki nimajo volilne pravice. Zatorej pozor na izkaznice.
Volilo se bo v vsaki občini, ki ima 500 prebivalcev, posebej. Tiste občine, ki nimajo 500 prebivalcev, bodo volile z drugimi občinami vred. Te občine so na drugem mestu v našem listu navedene, in je tudi povedano, kje da bodo volile.
—
Zakaj ne kmeta?
In v sedanjem času silijo vedno bolj gospodarske stranke na površje. Ljudje Uvidevajo, da le tedaj kaj dosežejo, če pridejo sami na krmilo, in tudi kmetovalec spoznava, da bo le tedaj kaj dosegel, ^o vzame sam vajeti v roke. če bodo imeli drugi vajeti v rokah, ne pride kmetovalec nikdar na boljše.
V drugih deželah in državah so se kmetovalci že davno postavili na svoje **oge. Na Nemškem imajo zvezo kmetovalcev. To je močna stranka, s katero se Morajo v nemškem državnem zboru podajati vse druge stranke, če hočejo kaj doseči. Ta stranka je že mnogo dosegla ln so kmetovalci v Nemčiji moč, ki se Vedno vpošteva.
Pri nas v Avstriji kmetovalci še niso ^ako daleč prišli. Ponekod so se že začeli fcibati, tako na Češkem, na Moravsfcem in Ja Zgornjem Štajerskem, in povsod je to kn*etovalcem na korist, ali v drugih deklah capljajo še vedno za klerikalci, tudi *e vidijo, da jim ti nič ne koristijo, ampak "aim> škodujejo.
Na Kranjskem se je nekaj tacega Navilo dne 26. oktobra lanskega leta,
v° Jo šlo za »Kmetijsko družbo«. Takrat
■» av?6 osutoj »     an (
so kmetovalci dosegli sijajno zmago, in to je zelo ugodno vplivalo na razmere v deželi. Kmetje so se začeli zavedati, da so možje, ki smejo mislili po svoji glavi, in katerim ni treba, da bi se pustili iz farovža komandirati: Komaj leto dni je minilo, odkar so kmetje farovško gospodo na občnem zboru kmetijske družbe nabili, že ustajajo kmetje kot kandidadje za državni zbor. To se pravi, ljudstvo samo pozivlje sposobno kmetovalce, naj prevzamejo kandidaturo za državni zbor. Na|No-tranjskem kandidira proti duhovniku Žitniku kmetovalec Ivan Božič,-v v ljubljanski okolici kandidira proti pen-zijoniranemu uradniku Vencajzu kmetovalec Josip Lenarčič, v mo-kronoško - radeško - trebanjsko - kočevskem okraju kandidira proti penzijonira-nemu uradn-iku PovŠetu kmetovalec Zupančič, v krško-novomeško-črno-maljskem okraju proti meščanskemu zasebniku Pfeiferju kmetovalec Globočnik. V vseh teh okrajih kandidirajo farovški same take može, ki niso kmetovalci, ljudstvo pa kandidira proti njim same kmetovalce!
Star agitator na deželi nam je pravil, da še nikdar ni videl kmeta s tako unemo agitirati kakor zdaj, ko gre za zmago kmetovalcev. Prej je bilo vse prisiljeno. Samo duhovniki in mežnarji so se volitev udeležili, kmetje pa se niso brigali zanje. Sedaj pa je vse drugače. Sedaj se je kmet zavedel, da sam sebi jamo koplje, Če voli klerikalca, in zato je šel v boj za zmago kmetovalcev.
To kmetsko gibanje je naletelo v farovžih na hud odpor. Duhovniki gledajo kar divje in kar zeleno pljujejo, ko vidijo, da se je začel kmet postavljati na lastne noge. Zdaj zmerjajo kmeta. »Vavpes« upijejo, »konski mešetaru, pa ne pomislijo, da je vsak najmanjši kmet vsaj toliko vreden, kakor kateri koli črni lenuh. Prej bo duhpvniki vedno imeli vse polno sladkih besed za kmete, zdaj pa imajo zanje same psovke. Kaj, ali niso to čedni ljudje. Prej so vedno pripovedovali, da hočejo kmetu pomagati. Storili niso ničesar, a zdaj, ko si hoče kmet sam pomagati, mu pa mečejo polena pod noge.
Zakaj bi kmetovalec ne zastopal kmetovalcev? Kandidatje, ki so jih izbrali kmetje poznajo kmetijstvo boljše, kakor vsi fajmoštri z njihovimi kuharicami vred. Noben drugi poslanec ne bo kmetijskih koristi tako dobro zastopal, kakor kmetovalec, a kdor se potegne za to, da bi se izvolili klerikalni penzijonirani uradniki in stari invalidi namesto kmetov, ta je sovražnik kmetskoga stanu.
Tudi v kmetskih bajtah se je začelo daniti. Naš človek mora z rodovitne svoje
zemlje na tuje, ker doma ne1 najde več kruha. Začel je spoznavati, <3la država samo imenitnikom in duhovnikom jasli polni, za kmeta pa se ne zmeni, ker so kmetski poslanci svoje volilce izdali in prodali. Tega se pa farovški boje, da bi se kmet utrgal s farovške verige in zato se tako strahovito jeze, da si hoče sam izbrati poslance.
Kar pišejo duhovniški listi, in kar govore duhovniki o tem kmetskem gibanju ima smisel: »Hudič naj vzame kmeta, ker neče več biti farovški suženj«.
Farovški zdaj kolnete tudi kmeta, kakor kolnete vse, kar se vam ne klanja do tal. Prav! Tako vam vidi vsa} kmet v srce, v to grdo, od najgnusnejŠih strasti napolnjeno srce.
Zakaj ne pustite kmetov v državni zbor? Veri in cerkvi poslanec kmet ne bo škode delal, saj je tako tesno zrasel ž njo in je tako veren, da bi rajše vse popustil, kakor da bi proti cerkvi in proti veri kaj storil. In vendar ne-čete, da bi volili kmete v državni zbor. Vemo, zakaj pravite »ne- kmeta«. Bojite se za svoje gospodarstvo, Za svojo nikdar polno malho. Kaj vera, kaj cerkev! Vi se bojite za kasto, ki vam jo je kmet doslej tako oslovsko-voljno polni!, klobuka neče več pred vami pod pazduho nositi, zato vpijete »ne kmete« in zato vpijete »Proklet bodi, stokrat proklet, kdor hoče izpodriti črne trote«.
Zatičina - Pleterje. ;
Zemlja in delo sta. podlaga vsemu življenju in vsemu blagostanju. Zemlja daje živila in surovine za najpotrebnejše človeškega življenja, delo pa pretvarja iste za človeško rabo. čim več je- zemlje v kmetski lasti, tem več delavcev se na njej preživi. V Avstriji so milijoni hektarov najboljše zemlje v rokah nekaj tisoč lastnikov, ki v zvezi s katoliškim duhovnikom našo Avstrijo vladajo. Mej lastnike tisočev hektarov zemlje šteje | tudi katoliško duhovenstvo. Ta zemlja je last mrtve roke. Zemljišča škofij in samostanov so ne glede na zemljišča nižjega duhovenstva velikanska. Število teh hektarov mrtve roke smo že pred letom povedali. Danes hočemo le pogledati, kako ta mrtva roka za slovenskega kmeta skrbi. Navesti hočemo le dva slučaja: Zatičina — Pleterje.
Zatičina ima krasne hoste in velika poslopja. Za majhen denar jih je naš minister za nauk in bogočastje prodal tujim menihom Cisterjancem iz Merenana. Ako bi naše duhovenstvo imelo le malo srca za našega kmeta, delalo bi na to, da kupi
zatiska občina to velepoaestvo. Iz njiv in travnikov bi se dobilo toliko, da bi prišlo malo plačati za hoste in poslopja. Več dobrih kmetov bi se bilo napravilo, če bi se tudi hoste-parcelirale, aH vsaj že obstoječe kmetije bi se bile utrdile z nakupom njiv in travnikov, in občina bi imela prostorna poslopja za šole, urade itd. Naše duhovenstvo pa je z vsemi kriplji delalo na to, da dobć to velepose-stvo v roke menihi, ki so zdajšnjem času mrtev les na drevesu narodovem. Napravili bodo v Zatičini gimnazijo ter v njej pačili mladež. Novomeška gimnazija — z Bogom! Za 14 posvetnih profesorjev z njih rodbinami ne bo več prostora v domovini. Pobožne, neumne ženice bodo dajale v testamentih ali drugače denar in svoja zemljišča menihom. Že imajo ti menihi faro in preskrbljujejo farana z »duševno pašo«. S tem imajo ključ do kmečke kaste v rokah. Kmetija za kmetijo pojde k zlodeju. Kostanjeviška grajščina — par tisoč oralov — je na isti poti. Pleterje — samo par tisoč oralov stare hoste. — Delalo se je na to, da to veliko posestvo kupi šentjernejska občina. Ta bi jo dobila za mal denar od prejšnjih lastnic. Zavohali so to namero naši duhovniki. Škofje so posredovali, in tuji francoski Kartajzi so jo dobili v svoje roke. Državna oblast je dovolila, da se naselijo ti menihi pri nas. Šentjernejska občina bi kup splačala lahko z razprodajo polja, travnikov, velike stare hoste bi ji ostale. Kmetje te velike občine nimajo host. Svinjereja je tu jedino, kar denar nosi. — Že stane v teh krajih voz listja v hosti 2 gld., voz drv 4 gid. Mrtva roka! Prokleto boš, kmet za listje in drva tlako delal menihom, ki baje žensk pogledati ne smejo!
Kje je bil tedaj tvoj poslanec V. Pfeifer, ko se je to dogajalo, kje, Zatičan tvoj, poslanec, ko se je zatiško veleposestvo zapravilo? Kje so pa bili tvoji duhovniki, ki se ti danes v volilnem času ližejo in ti pravijo, da so tvoji najboljši prijatelji? Pridni so bili, vozarili so se v Ljubljano in res spravili ta lepa posestva v roke, iz katerih jih kmet, ne dobiš tako lahko, vsaj ne s tem, če te duhovnike ali njihove kandidate v državni zbor pošlješ. Še ko-stanjeviško graščino bodo pomagali spraviti ti kmetski prijatelji v last mrtve roke. Potem pojdete tudi kostanjeviški kmetje po listje in drva gori v hrvaške gozde čez velike Petke, Stojdrago. To bo prijetna vožnja! Zjutraj pojdeš z doma in prišel boš drugi dan domu in toliko pripeljal, da boš dvakrat peč in kotel razgrel! Oj, to bo dobrota za tvoje ude, dolenjski kmet, in tvoj konj se ne bo 14 dni ganil v hlevu! —
Glejte, tako pride, če kmet v farovž za svet vprašat hodi in ob volitvah za farovškimi drvi.
Pfeifer ali Globočnik?
Iz Št. Jerneja. Že deset let smo bili z našim poslancem Pfeiferjem nezadovoljni. Mož je dober človek, in bi ljudstvu rad pomagal, ali kaj hočete, ko pa ne more, ko nima moči za bodi kako tako delo. Kdor hoče kmeta kot poslanec zastopati, ta mora biti doma na kmetiji, ta mora biti
sam kmet. Kmetsko gospodarstvo ni tako navadno, Ha ga prouči človek, če se le vozi po glavni cesti. Kmet ima sto različnih del, sto različnih skrbij v letu, sto in sto različnih okolnosti vpliva na njegovo gospodarstvo zdaj na slabo, zdaj na dobro. Naš Pfeifer se je v mestu rodil. Bil je par let na Dunaju in študiral. Toda obesil je studiranje na klin, ko je umrl župnik na Raki in mu zapustil polne skrinje srebrnine in obligacij, katere so raški kmetje v farovž nanosili. Pfeifer je spregel iz studiranja ter se v Krškem nastanil. S tem premoženjem bi si bil lahko kupil lepo kmetijo. Kaj je lepšega na svetu, kakor življenje na veliki kmetiji, če je denarja za vse, kar je treba! Samo od Boga je tak mož odvisen in mej pametnimi ljudmi živi,mej zdravimi ljudmi, ki Bogu čas ne kradejo ter si želodca in še kaj druzega po neumnem življenju ne zapravljajo. Pa Pfeifer tega ni storil. Živel je od obresti. To je presneto lahko življenje, ali moči moža so v takem delu kaj slabo porabljene. Mož mora ven v delo, ki vsaki dan nove vrednosti stvarja, in če je to dober krompir, dobro rejen vol, tolsto žvinče, je bolj zanj in za druge. V takem delu se spoznava življenje kmeta in njega gospodarstvo. Tak mož potem lahko reče, da kaj ve o kmetiji in tak mož lahko z dobro vestjo reče: bom šel na Dunaj, v Ljubljano kot poslanec. In tega bodo drugi porajtali, rekli bodo, da je dober strokovnjak v kmetiji in to dosti velja na svetu, ker ljudje vedo, da je kmetija temelj vsega gospodarstva, da človeštvo od fabričnih cunj ne bo sito, ampak od mesa, žita in krompirja.
Težko smo kmetje doslej šli volit Pfeiferja. Pa ga nismo imeli med sabo kmeta, ki bi ga na Pfeiferjevo mesto bili postavili. Nobeden ni mogel iti za poslanca. Zdaj smo Janeza Globočnika v Dobravi pri Kostanjevici pridobili, da prevzame poslaništvo, če bo izvoljen. Globočnik je še čvrst mož. Od Save do Kolpe ne poznamo v našem volilnem okraju kmetskega gospodarstva, ki bi imelo tako lepo govejo živino, kakor jo ima Globočnik. Mi kmetje iz njegove so-sedščine pravimo: Tak človek je vendar le dober kmet. Pa poznamo Globočnika tudi drugače. Mirno, ljudomilo živi mej nami. Pomaga, če more sosedu. Njegovo polje je vzorno lepo obdelano, z mladih nog, odštevši nekaj let vojaštva, je na kmetiji. Kadar mi drugi delamo, vidimo tudi njega pri delu; dasi brez otrok in lastnik velikega posestva, dela in se ukvarja z vsem, kar bi njegovo kmetijo povzdignilo, živi pa zmerno in pametno. Šolal se je več kot naš Pfeifer in kmetsko gospodarstvo pozna v spanju bolje kakor bivši poslanec kmetije Viljem Pfeifer, kedar ima shode in na njih o tem govori, kako bo našo kmetijo rešil vsega hudega.
Tu pač nobeden nas kmetskih vo-lilcev ne more za trenotek biti v dvomu, ali naj na volilni listič 18. decembra zapiše ime Pfeifer ali Globočnik. Naj se naši duhovniki na glavo postavijo, naj naš šentjernejski Fettich-Frankheim še tako jezno okolo sebe gleda, Pfeiferja ne moremo več voliti, ker ne smemo potem več na kak semenj v bližnje kraje in celo ne v mokronoški okraj, v katerem bo kmet Zupančič penzijonista PovŠeta
tako lepo na tla polo žil, da mu bo mora farovž še za zdravnika posebno pla&> preskrbeti.
Politični pregled.
Notranji položaj. Sedanje ministrstvo je izdalo geslo, da je treba vse moči posvetiti gospodarskim zadevam, in da morajo politične in narodne zadeve stopiti v ozadje. To ministrstvo pa je sedaj samo zavrglo svoje načelo. V Bosni so hočejo zidati nove železnice. Naša državna polovica mora zanje plačati 64*/t0/ot °£r" ska pa le 34V«V»» vzlic temu so Madjari zahtevali, da se morajo zidati samo take železnice, da bodo jedinole Madjari imeli od njih korist, a nobena taka, ki bi bil* tudi nam koristna. Naša vlada se je vdala. To je sramotno in poniževalno. Vlada mora za svoj načrt dobiti večino v drfc zboru, če boste slovenski kmetje volili klerikalce, ki so od vlade podkupljeni, boste krvave denarja plačevali za železnice, ki se bodo zidale za Madjare! Vlada je vsled svoje odjenljivosti prišla v veliko stisko in se lahko zgodi, da nastane ministrska kriza.
Volilno gibanje se Še ni prav razvilo, vendar kaže vse, da bodo letošnje volitve posebno burne. Zlasti klerikalcem vseh vrst se prav slabo godi. Ljudstvo je začelo spoznavati, da so klerikalci njegovi največji sovražniki in se povsod upira zoper klerikalne kandidate. Klerikalci bodo pri predstojećih volitvah najbri precej mandatov zgubili. Ali se boste slovenski kmetje pustili od drugih kmetov osramotiti in boste volili klerikalce, in to še najgrše klerikalce, kar jih je na svetu?
Vojna v južni Afriki še vedno ni končana. Buri se hrabro drže in delajo Angležem veliko škodo, zdaj tu, zdaj tam-Angleže velja ta vojna ogromne svote ift še se ne ve, kdaj bo končana.
Dopisi.
Iz slov. Štajerskega, 6. novembra-Z veseljem Čitamo, da se kmetovalci na Kranjskem in na Goriškem otresate f*" rovško tlake, da nečete več duhovnikov vsiliti, in ne onih posvetnjakov, katere duhovniki priporočajo. Dobro veste, da nosijo ti slednji farovške verige, da ni«0 svobodni možje. Tudi mi na slov. Štajerskem smo do grla siti tega gospodstva in bomo že letos začeli drugače postopa*1. Volili smo dozdaj, kar nam je farovž pr1' poročal, in na Dunaju so se ti poslano* zvezali z vašimi le v dosego duhovskib koristi. Vlada še nikdar prej ni toliko nemških uradnikov nastavila na slovefl* skem Štajerju, kakor v pretečenih letib« ko so le naši in vaši farovški poslan«1 bili glede Slovencev merodajni. Iz Štaj®r* skega pošilja vlada domoljubne slovensk0 uradnike na Kranjsko, pri nas pa
nastavlj*
Nemce. Naši vsi ti farovški poslanci * očigled tega očesa zatisnejo, nič ne s*0-rijo v zaprečenje tega zadavljenja n** štajerskih Slovencev. Seveda, naš poje slavospeve nemškemu viteškemu re<*j-bivsemu sovražniku Slovencev, ki se ro tudi iz pri nas dobljenih bogastev. Ta n^ škof Napotnik je letos slov. ljudstvu
menjeno, po njem plačano cerkev
f Ma-
riboru z nemško pridigo odprl. Ta W
£ovi duhovniki se ne bodo zoperstavljali ^ladi, v kateri tudi oni sedijo. Tu se pravi: *i vlada daš meni šole in drugo, jaz ti pa pustim, da te Slovence spraviš s sveta. Koliko tisoč damo slovenski kmetje za "višje šolanje naših fantov! Velika večina 'istih si življenje skrajša, ko mora mej šolanjem stradati. Zdaj pa tako delajo, da flaši otroci ne dobijo dobro plačanih uradniških mest v domovini, ampak tujci. Torej •še tega boljšega kosa kruha naš narod ne sme uživati. Marsikatero dekle se vsede po možitvi z domačinom uradnikom za -boljšo mizo. Tujec pripelje ženo iz tujine, ali pa gleda, da kako bogato nevesto pri nas dobi. Ali ne sprevidite slovenski kmetje, kaj se to pravi? Ko so nas tako •spravili na Štajerskem ob te kose kruha za naše otroke, se bodo spravili na Kranjsko in na Istro. Že zdaj tam malokdaj kak kmetski ali mestni fant v političnih uradih dobi prostor, če pa, potem le zato, 'da vleče za tuje grofe in barone. Tega vsega ti farovški prijatelji ljudstva, kakor ee radi zovejo, ne vidijo. Kako bi tudi brneli viditi! Njim gre za to, da sedijo v Vladi, da imajo njihovi prelati, škofje v vladi, merodajno besedo in v odplačilo ^a to dajo Lahom in Nemcem prosto pot, kakor hočejo ti zasedati odločilna, dobro plačana uradniška mesta. Mi kmetovalci moramo hudo delati. Tudi v Ameriko in na Vestfalsko moramo za kruhom. Ali naj tudi naši šolani sinovi potno palico "vzamejo v roke? Ali nas ni nič sram, da se držimo takih voditeljev, kakor so ti farovški? Pa kako smo neumni. Nemci in Lahi se kar le v pest smejajo, ko nas vidijo v taki slepoti, od idoa i n i   ■ i—i—*4tt—
Domače in razne novioe.
Priprava za volitve. Klerikalci so v Velikem strahu, da jih za njihovo izdajsko •počenjanje pri predstoječih volitvah za-•deno zaslužena kazen. Kakor hudič križa, tako se boje kmeta in ga skušajo z raznimi zvijačami in lažmi omrežiti, da bi t&opet volil klerikalce. Te dni, v torek, so imeli klerikalci v Ljubljani zaupno posvetovanje. Prišli so duhovniki in mežnarji od vseh strani, kmetov pa ni bilo nič. Potrdili so sklep ljubljanskih kanonikov in  njih podrepnikov, da morajo biti v kmetskih občinah izvoljeni vsi dosedanji poslanci,   v splošnem  razredu  pa nem-škutarski prijatelj kmetskih kožuhov advokat Šusteršič. Tudi so izdali klerikalci posebno knjižico, v kateri uče duhovnike, kako naj pri volitvah goljufajo. Storite torej somišljeniki svojo dolžnost in zlasti glejte duhovnikom na prste, da vas pri volitvah ne ociganijo. Tudi zunaj kranjske dežele bodo v slovenskih okrajih hude bitke. V Istri in v Trstu sleparijo Lahi na vse načine, da bi Slovence in Hrvate premagali in bo ta volilni boj jako težaven. Na Goriškem bo oster boj v peti kuriji, pa je upati, da zmaga napredna »tranka, kajti Goričani so jako bistroumni in se ne dajo za norca imeti. Na Štajerskem pride samo v celjski peti kuriji do boja mej Slovenci, v drugih okrajih bodo postavljeni kandidatje  voljeni soglasno. V peti kuriji kandidira tiskar Dragotin Hribar proti dekanu Žičkarju in je mogoče, da zmaga. Volilno gibanje kaže, kako je  narod na-napredna  misel poživila, vse   slovenstvo,  kako mogočno je
postalo to, še pred nekaj leti tako majhno gibanje. Storimo vsak svojo dolžnost in zmaga bo naša.
Tolovajstvo v Gočah na Vipavskem.
V zadnji številki smo poročali o tolovajskem napadu goških klerikalcev pod vodstvom njihovega kurata Ferjančiča na hišo goškega župana. Preiskovalni sodnik je dal aretirati kacih 30 klerikalcev. »Slov. N.« se je ostro oglasil proti temu, da se ni aretiral tudi duhovnik Ferjančič, ki je hoteč potlačiti celo zadevo, sam priznal svojo krivdo. Pred postavo so vsi jednaki, in če orožniki kmete ženejo vklenjene v ječe, zakaj ne bi tudi duhovnika. »Slov. Narod« je razkril, da so klerikalci tu in tam prosjačili, naj se cela zadeva potlači, a kakor se kaže, ne bo imelo uspeha. Ferjančič ima vsled postopanja preiskovalnega sodnika zdaj dovolj časa, da lahko vpliva na priče. To znajo duhovniki jako dobro. Znano je, da priče skoro vedno pod prisego lažejo, kadar se gre za to, da kacega duhovnika rešijo. Poznamo duhovnika, ki je dobil jako mastno faro, ker je neke priče naučil, da so po krivem prisegle. Bomo videli, kako bo v zadevi tolovajstva v Gočah. Škofov list se je že potegnilo za hudodelca Ferjančiča, kakor se potega za vsacega lumpa, če le nosi duhovske suknjo. '
Klerikalno gospodarstvo. Med goriškimi klerikalci se odlikujeta zlasti dva brata, ki šlišita na ime Pavlice. Oba sta duhovnika in doktorja svetega pisma in zastopnika najhujšega klerikalizma. Njiju oče je v Rihembergu župan in seveda tudi hud klerikalec. Sedaj je »Soča« spravila na dan celo vrsto škandaloznih stvari iz delovanja tega klerikalnega župana. Ti klerikalci so pač povsod jednaki poštenjaki.
Hvaležnost kardinala Missie. Iz Kan-dije pri Novem mestu se nam piše: Pred nekaj leti je v bolnici v Kandiji umrl neki umirovljeni župnik Jaklič. Služil je v Istri in si pridobil čedno premoženje v denarju. Zapustil je kacih štirideset tisočgoldinarjev. Glavni njegov dedič je bil tedanji ljubljanski knezoškof sedanji kardinal dr. Missia.... Za sve-čico na grob na vseh svetnikov dan dobi vsak revež potrebne vinarje, in če bi jih moral priberačiti. Tudi največjega reveža grob je vsaj malo zrahlan in prirejen za praznik vseh svetnikov. Grob tistega župnika Jakliča, ki je svojemu škofu zapustil tako lepe tisočake, pa je tudi ta dan bil ves zaraščen in poteptan. Na tem grobu ni bilo na vseh svetnikov dan nobene svečice. Kardinalov hvaležni spomin!
Kaplan se je zgubil. V Škocjanu na Dolenjskem šel je dne 24. oktobra t 1. kaplan Bojane spovedat zvečer nekega usnjarskega pomočnika, ker je bil nevarno zbolel. — Po spovedi je rekel kaplan, da pride zjutraj ob 8. uri z zadnjo popotnico in bo potem bolnika obhajal. — Že pred 8. uro zjutraj je bilo pred posteljo bolnikovo vse pripravljeno za sveto obhajilo, čakali so vsi že zelo nepotrpežljivo, celo bolnik je vedno povpraševal, kedaj pridejo »gospod«; hodili so gledat na prag, na cesto, toda kaplana z zadnjo popotnico le ni bilo. Slednjič se je to Čakanje vendar že vsem preneumno zdelo, ter gre jeden po kaplana. Pa kaj čuda, kaplana ni nikjer! Menda vendar ne, da bi se bil
zgubil! Iskali so, povpraševali in končno zvedeli, da se je kaplan odpeljal v Novo mesto, ali vsaj v smeri proti Novemu mestu. Hitro se je raznesla vest, da se je kaplan zgubil! — Bolnik je okreval tudi brez zadnje popotnice, pravi pa, da okoli kaplana ne bo več iskal zdravil za svojo dušo, da bi se isti iz njega norca delal! Na bolnika je kaplan pozabil; da bi pa pozabil iti v svojo farško gostilno, kjer se cele noči razbija, vpije in rjove, to pa se dosedaj še ni zgodilo! Seveda, vera peša!
Omikan duhovnik. Neki kmet z Golega je naredil pred svojo hišo znamenje matere božje. Mož je bil prepričan, da si s tem zagotovi iz veličan je, in morda je na tihem tudi upal, da mu duhovščina ne odreče priznanja za njegovo požrtvovalno vernost. Toda — kako se je zmotil. Duhovnik je otrokom naroČil, da se pred tem znamenjem ne sme nobeden odkriti. To svojo prepoved je utemeljeval tako čudno, da bi se tako ne izrazil niti kak konjaški hlapec. O kipu matere božje je namreč ta duhovnik rekel, da »gleda kakor maček«. Res, da se gre za čisto navadno znamenje, ali tako nespodobno izražanje je vendar škandalozno. Pa kaj čemo; so pač premalo omikani ti namestniki božji, ki ne vedo, kaj je sposobnost.
Gornjelogaške krščanske device iz „Marijine družbe" vprizorile so dne 5. t. m. velik škandal. V gostilni g. L. vršilo se je neko ženitovanje s plesom, kjer so zunaj pod okni prežale in čakale pozno v noč žejne device iz »Marijine družbe« na požirek vina in dobile so ga pod okna prav v obilni meri. Vendar s tem niso bile zadovoljne, nego so dalje sline cedile pod okni, hoteč imeti menda tudi še grižljaj svatovske večerje, in ta nadležnost je končno tudi že svatom presedala; a ker pa z lepa ni bilo moči znebiti se teh sitnih muh, morali so jih končno z vodo politi skozi okno, kar pa je pijane device tako razburilo, da so šiloma udarile v gornje nadstropje, ter tam dozdevno storilko, domačo pestunjo, s pestmi obdelovale, njo in celo sobo z vodo polile, ter končno napadle in telesno poškodovale še hišno gospodinjo, gospo L. Lepa deviška družba to!
Na Slapu pri Vipavi se je ustanovilo narodno-napredno bralno društvo.
Miška ukradla denar. V neki meščanski hiši v Radovljici je miš ukradla petak in desetak. Gospa je dela denar v škatljico in to pustila na mizi. Ko pride nazaj, ni bilo denarja več v škatljici. Hitro vpraša vse domače, če je kdo denar videl, a nihče ni vedel, kam je denar izginil. V tem začuje šum in vidi v luknji miško z denarjem. Ravno o pravem času je mogla še pristopiti in miški iz gobčka vzeti denar.
Premije za posle. Kmetijska družba za Kranjsko podeli 2. deo. 10 premij a 20 kron starim zvestim poslom na deželi.? Prošnje je doposlati do 25. t. m. osrednjemu odboru.
Državna podpora Poljedelsko ministrstvo je dovolilo 3000 kron podpore za osuševalna dela v starotrški dolini.
Deželni odbor istrski. »Edinosti« se poroča, da je premeščenje istrskega deželnega odbora iz Poreča v Pulj že sklenjena stvar, in je tudi gotovo, da
C am pite U i po razpustu deželnega odbora ne postane več glavar, nego da stopi na njegovo mesto sedanji puljski župan dr. Rizzi.
Vse hočejo požreti. Klerikalci so nenasitni. Kakor sestradani volkovi planejo na vsako kost, ki jo vidijo. Koliko so ljubljanskim tiskarjem, knjigarjem in knjigovezom že zaslužka odjedli, je znana stvar, ki smo jo že večkrat pojasnili. Nekaj let sem preže na Blasnikovo pratiko. Blasnikova tiskarna tiska sicer klerikalcem vse, kar hočejo, celo razupitire vol verski »Slovenski List«, a vzlic temu bi tej tiskarni radi ee tisto revno pratiko odjedli. »Gospodarska zveza« izda letos svojo pratiko, s katero hoče Blasnikovi tiskarni požreti nekaj grošev, ker jej ne zadostujejo ne bogate državne podpore, niti goljufije z umetnimi gnojili. In to zovejo klerikalci gospodarsko organiziranje in pospeševanje kmetskih koristi!
Redki slučaji. Nekje na Dolenjskem se je kaplan tako navlekel domačega vinčka, ko je pobiral pšenično biro, da je pri belem dnevu zašel v gnojnico. Ljudje so hitro prišli na pomoč ter izvlekli pijanega kaplana, katerega je pa že ta kopel nekoliko streznila, iz gnojnice. Kaj pa sedaj storiti? Peljali so ga v bližnjo hišo, kjer slučajno stanuje župan. Tam so kaplana nekoliko preoblekli, tako da je bil vsaj na videzno suh. Župan pa mu je dal svoj klobuk. V tej novi uniformi, seveda zavit v veliko »plahto«, se je pripeljal domov. Polagoma se je znebil vinskih duhov, aH to mu še dolgo ni moglo iti v glavo, da vsak človek lahko pade! Baje je šel potem pozdravit in se poklonit dobro rejeni kuharici, katera pa ni bila nič kaj vesela tega obiska, če prav ji je drugokrat kaplan vselej dobro došel! Ko je jedenkrat ta kaplan nesel nekam v hribe popotnico za umirajoče, je nazaj grede izgubil — štolo. Kako smo se čudili drugi dan, ko je nesel neki tukajšnji krznar na svoji umazani rami štolo k mežnarju. Ta je sicer rekel, da naj se molči o tem, a kaj se hoče, ko smo že preje vsi videli usnarja s »štolo«. Daleč smo prišli, na zadnje bodo še usnarji hodili obhajat, kaplan bo pa usnje strojil! — tTj Kadar se otava pokosi, so tudi po travnikih lepi sprehodi. Tudi kaplan je hotel to poskusiti ter lazil zvečer po travnikih tam za grmovjem; pa kmalu bi jo bil staknil! Nasajena ostra kosa je priletela ravno pred njega. Ptiček jo je hitro od-kuril, če prav je bilo to njegovo pravo domovanje! Še v grmovju ni tiČ varen!
Praznoverstvo in njega posledice. Stara resnica je, da koliko bolj je ljudstvo v duhovniških rokah, toliko bolj je vdano najneuninejšemu praznoverstvu. Duhovščina goji babjeverstvo prav sistematiško in namenoma že od nekdaj, in to je tudi vzrok, da ne izgine, dasi se je splošna omika ljudstva vendar znatno povzdignila. Kako strahovito bedaste stvari ljudstvo veruje, o tem se lahko vsakdo prepriča v krškem okraju. Tam se je raznesla govorica, da se je nekje blizu krškega prikazala Marija in prepovedala škropljenje in žvepljanje v vinogradih ter streljanje proti toči. Streljanje proti toči je prepovedala, češ, da se strelja v — Kristusa, škropljenje je prepovedala, ker se Škropi — Kristusova kri, in tudi žvepljanje je strogo prepovedala',   a ljudje   ne vedo   zakaj.'
■'■..... 11        f 1   «""t'""«i i
Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Morda ker prečastita duhovščina toliko »švefla«, da so ljudje že vsi neumni postali. Ljudstvo se je res dalo zbegati. Na stotine je kmetov, ki letos niso ne škropili ne žvepljali in tudi niso proti toči streljali. Posledica je, da imajo po sodbi strokovnjakov samo v vinogradih okrog 200.000 K škode. Ta resnična dogodba nam kaže, kako zelo je naše ljudstvo še zaostalo in kako globoko tiči v najbrez-umnejšem praznoverstvu, in kako nujno je v interesu ljudstva potrebno, da se že razbije prevlada tistih, ki hočejo naš narod z ago ved iti.
Na osem let po nedolžnem obsojen. Poročali smo, da je bil v Dobrunjah dne 19. avgusta ubit posestnik Jakovšek. Sum je pal na njegovega sina, ki je bil pri orožnih vajah in je prišel tisti dan obiskat dom. Vse zagotavljanje nedolžnosti ni sinu nič pomagalo, okoliščine so govorile proti njemu in vojaško sodišče ga je obsodilo na osem let ječe. Sedaj pa se je posrečilo orožništvu priti na sled pravim storilcem, ki že sede na Žabjaku. Njihova imena so: Fran Bencina, ki je glavni krivec, Miklavž Bricelj in Andrej Lampič.
Društvo v pospeševanje obdeiavanja ljubljanskega barja se je ustanovilo v Ljubljani in je deželna vlada dotična|pra-vila že potrdila. Namen društvu [q pospeševati obdelavanje sveta in porabo šote na ljubljanskem barju in hoče doseči svoj namen s tem, da bo: a) sklicavalo zborovanja (shode), b) izdajalo poučne strokovne liste in spise, c) prirejalo strokovne učne tečaje in potovalna predavanja, d) napravljalo poskuse radi zboljšanja obdeiavanja barjanskega sveta, e) pospeševalo dobivanje in uporabo šote, f) posredovalo za člane pri nakupu umetnih gnojil, kmetijskih semen, kmetijskega orodja in strojev ter drugih kmetijskih potrebščin, g) ustanovilo za člane Raiff-eisnovo posojilnico, h) pobiralo letne prispevke od rednih članov po določilih občnega zbora, i) izposlovalo subvencije od države, dežele in druzih faktorjev, k) izrekalo priznanje ali pa podeljevalo premije za zaslužno delovanje glede obdelovanja barjanskega sveta, 1) podpiralo svoje člane s svetom in dejanjem v vseh zadevah, ki so v zvezi z njihovimi barjanskimi posestvi, in m) uporabljajo vse, kar bi v zakonitih mejah utegnilo pospeševati društvene namene. — Prvo zborovanje se je vršilo 8. t. m. ob 11. uri dopo-ludne v mali dvorani »Mestnega doma«, na katerem se je izvoli načelnik in šest odbornikov. S tem zborovanjem bode združena tudi mala razstava pridelkov na barju. Letni donesek članov ne bo presegal dve kroni.
Steklega psa posestnika Jan. Recelja iz Kandije pri Novem, mestu so ubili dne 1. t. m. Ugrizel je prejšnji dan dninarico Fr. Kocjan in 1. t. m. ISletno Jos. Recelj. Obe so odpeljali na Dunaj.
Prijet požigalec. Dne 31. pr. m. je gorelo pri Matiji Bukovecu v Blatniku, občina črmoŠnjtce.1 Ker Je tisto nofc hotel i ulomiti pri Bukovcu tudi nek tat, sumili so, da je požigalec znani tat Fr.-Hrinskelc, katerega so zaprli. Brinskelc je dejanje < že pripoznal.
.     Nesreča. Z GoriČice se nam poroča: Na Vseh svetnikov dan popoludne peljala* se je iz Mengša, kjer je obiskala svoje, ranjce stariše, Franca Miheleio, žena po-
Lastnina
sestnika in mlinarja Frana MihelČiča Štude pri Domžalah. Že prav blizu doma se hlapcu splaši konj; žena skoči hitro rz voza, pa tako nesrečno, da je na mestu obležala — mrtva.
Nagla nesrečna smrt. V sredo zvečer 31. m. m. t. L, ko se je vračal v Pohoo domov od starešinstvene seje na Št.Viški gori ipodžupan Jakob Makuc, po pomače »Make« v Policah, padel je v meji tako nesrečno, da je bil pri tej priči mrtev^ Zapustil je ranjki 4 otroke.
Samomor ali zločin? V gostilni Jo-sipine Raje v Kandiji pri Novem mestu so pili 27. t. m. pop. ohdotni fantje Josip Mirtič, Ant. Lukšič in Jan. Leharna. Ob šestih je šel Mirtič domov in se vrnil ob 8. uri nazaj, a ni hotel v gostilno. Proti 10. uri je čul mizar. pom. Ant. Mrva nek šum v Krki blizu gostilne. Opazil je v vodi Mirtiča in mu podal desko v rešitev, Mirtič je pa ni mogel prijeti in je izginil v vodi. — Tovariša so prijeli.
Oba sina je izgubil posestnik Franc Lampič iz Zaloga pri Šmarju na jeden dan. Jeden je bil star 19 let ter v vsakem oziru vzgleden mladenič, drugi je pa ravnokar prišel od vojakov. Zbolela sta na tifusu ter v jednem dnevu umrla in na vseh svetnikov dan bila pokopana. Bog1 potolaži žalostnega očeta!
Ubegel vojak. Domobranski novinec Fr. Rus iz Žice pri Krki je 24. oktobra pobegnil iz Ljubljane in ga dosedaj še niso zasledili.
Boj z blazno hčerjo. V blaznici v Budimpešti je bila v posebni sobi hči zdravnika dr. Geze Dulačke. Dekle jo večkrat divjala, zato je imela svojo paznico. Te dni ponoči je postala zopet sila nemirna. Oče je hitel k njej, da ji da po* mirljivih zdravil, a hči je planila nanj, ga vrgla kakor otroka na tla in ga skušala zadaviti. Zdravnika so komaj rešili. Karlota se je pomirila, in koje bila zopet sama z očetom, ga je napadla iznova in ga zopet davila, in zopet so ga s teška rešili. Ko so odprli okno, da bi blaznico pomiril zrak, je skočila na ulico in se pobila do smrti.
Pobožni roparji cerkev. V Perugii imajo senzacionalno sodno obravnavo. Župnik don Barolomeo, cerkovnik, neki sernenarist in neki trgovci v Perugii so več let ropali ondotne cerkve. Ropala sta prav za prav le župnik in cerkovnik, drugi so pa ukradene stvari prodajali in kupovali. V neki cerkvi je župnik igral na orgije zato, da bi se ne čul hrup, katerega je delal cerkovnik, ko je trgal in lomil po oltarjih. Ali pa je šel župnik k spovedi k dotičnomu duhovniku, medtem pa je cerkovnik pobiral z Marije zlatnino. Občinstvo je strašno razburjeno, radi teh cerkvenih ropov.
Zakaj, se je nekdo usmrtil. V New-Vorku se je nedavno ubil zasebnik Herman, ter je kot vzrok svojega samomora navel v oporoki sledeče: Oženil sem se ■ vdovo, ki je imela odraslo hčer. V.to
i deklico se jo zaljubil moj oče in se poročil. Oče mi je postal torej" zet, pastorka pa mačeha. Žena' mi je 'rodila šina, ki* jo postal mojemu očetu/svak, mehT pa" ujec, ker je bil brat mojo mačehe. Radii tega mi jo bila moja lastna soproga ob jed nO"1 stara mati moje matere. Ob jednem sem bil mož.svoje žene in nje unuk, pa ker jo mož stare matere človeku ded, sem bil jaz Bam sebi ded! Da ne znorim radi tega groznega čudeža, se odrekam sani
iiiflrljsfjjilli   «nh*iq*ri-«tnbo-iiq vdcil
.....h'u    iijIhj' x i , *
in Usek .Narodne Tiskarne" v Ljubljani.