IZHAJA VSAK ČETRTEK UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 35, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini Tednik LIST Posamezna številka 1.280 lir NAROČNINA Letna 40.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 45.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1784 TRST - ČETRTEK 23. MAJA 1991 LET. XL. Neodgovorne grožnje Za učinkovitejšo politiko Slovencev v Italiji Na zadnjem vsedržavnem kongresu liberalne stranke Italije je bila, v sicer skoraj prazni dvorani, kakor se opravičujejo odgovornejši predstavniki, sprejeta resolucija, ki zahteva iskanje možnosti za vrnitev Italiji nekaterih istrskih ozemelj ob predvidenem skorajšnjem razpadu Jugosla-! yije. Pobudo utemeljujejo z domiselno tezo, da sta Osimski sporazum podpisali Ita-; lija in Jugoslavija. Ob izginotju ene pod- j Pišnice, to je Jugoslavije, pa naj bi druga stran ne bila več vezana na pogodbo. Stvar bi lahko bila tudi nepomembna, kajti nekaj Prenapetežev lahko najdeš v vsaki italijanski stranki. Misovci so seveda skoraj užaljeni, ker jih je nekdo prehitel in sedaj lv- Rofko Dolhar j tijo nadoknaditi zamujeno s pobudami, za katere zvemo s plakatov. Za to jim seveda Pridejo prav tudi deske, ki so sicer name-Rjene skorajšnjemu referendumu. Resolucija sama je imela za posledico nasprotni lzjavi strankinega vsedržavnega tajnika in tudi italijanskega ministrskega predstdni-i ka, ki se ga stvar še kako tiče, saj spadajo liberalci v vladno večino. Dovolj zaskrbljujoče pa je, da se na isto temo, z istimi idejami vrača liberalni poslanec in načelnik obrambne komisije italijanskega parlamenta Costa, torej predsednik državne ustanove. Mislim, da bi mo ral vsaj zunanji minister De Michelis, ki Se že tako rad vmešava v jugoslovanske notranje zadeve, zavzeti natančno stališče. Italijanska publika, predvsem pa italijanski politiki bi se morali zavedati, da je cas Dannunzijevih od velikega Dučeja in-sPiriranih avantur že zdavnaj konec. Pa tudi izkušnje z razglasitvijo Ljubljanske pokrajine z vsem, kar je temu sledilo, bi jih nioralo nekaj naučiti. Pa se zdi, da jih ni. Vsekakor gre postaviti nekaj pik na ?. Italijanski politiki bi morali predvsem vedeti, da tudi morebitni razpad sedanje Jugoslavije še ne pomeni pravice do svobodnega plenjenja njenega sedanjega ozemlja. Predvsem gre pribiti, da so sedanje republiške enote, začenši s slovensko, suverene lastnice svojega ozemlja in torej jamstvo Za njegovo celovitost, ki jo bodo vsekakor ribale braniti. Da bi pa razpad Jugoslavije dal pravico za izničenje Osimskega spora-*Uttla, je res za lase potegnjena ugotovi-ev. Predvsem pa naj se zavedajo tegale: ce velja ozemeljska nezaščitenost za istrsko ozemlje, velja tudi vsaj za bivšo Cono ^ neuresničenega Tržaškega ozemlja. Zgodovinske spremembe, katerim smo priča na svetovnem in še posebej na evropskem političnem prizorišču, narekujejo tudi Slovencem v Italiji, da temeljito premislimo svoj položaj, da ocenimo prehojeno pot in uskladimo svoj korak z zahtevami novega časa, pa tudi z doslej nesluts-nimi možnostmi, ki jih odpira. Ce smo Slovenci v Italiji marsikaj dosegli na kulturnem in gospodarskem področju, in to zlasti na Tržaškem in Goriškem, a v zadnjih časih tudi na Videmskem, je po drugi strani naš temeljni pravni status še vedno nedorečen in s tem vedno bolj vprašljiv, povrh pa smo priča nenehnim poskusom krčenja pravic, ki nam jih je vendarle uspelo uveljaviti, kakor tudi sprejemanju ukrepov, ki ne upoštevajo naših zakonitih zahtev in koristi, če jih že ne teptajo. Dolga desetletja zaman čakamo na globalni zaščitni zakon, ki naj bi bil v skladu z današnjimi evropskimi standardi, in še tisto, kar nam v tem pogledu od časa do časa napovedujejo osrednje državne oblasti, nas prej vznemirja, kot pa navdaja z upanjem. Medtem smo zabeležili napade na rabo slovenščine v tržaških rajonskih svetih in na dvojezične osebne izkaznice v tržaških okoliških rajonskih svetih in na dvojezične osebne izkaznice v tržaških o- koliških občinah, nova razlaščanja slovenske zemlje, sprejemanje urbanističnih in drugih normativov, ki prezirajo našo specifiko, itd. Vse to objektivno veča asimilacijski pritisk na našo skupnost, ki že tako izgublja na življenjski moči zaradi splošnejših demografskih gibanj. Vzrokov za naš nezadovoljivi položaj je brez dvoma več, prav gotovo pa jih je treba iskati tudi v dokajšnji neučinkovitosti dosedanje politike Slovencev v Italiji. To politiko označuje razkosanost naše narodne skupnosti, ki ni nikoli mogla ali znala polno vzpostaviti povsem demokratičnih odnosov v svojem notranjem življenju, pozna pa množični pojav vključevanja v vsedržavne politične stranke, in povrh zlasti še v takšne, ki so bile zavezane danes povsem preživelim ideologijam. Razkol v italijanski partiji je ravno na tem podtročju prinesel nove delitve. Cas je, da Slovenci v Italiji krenemo na drugačno pot. Svoje napore za učinkovitejšo politiko moramo usmeriti v krepitev samostojnega političnega nastopanja, kakor tudi v krepitev enotnosti, ki naj bi bila plod in hkrati predpostavka dozorelega političnega pluralizma. Da je to pravilna in vsekakor uspešnejša smer, nam dokazuje- dalje na 2. strani ■ RADIO TRST A ]j Za učinkovitejšo politiko Slovencev... ■ NEDELJA, 26. maja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša i2 župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: »Glavne osebe na potepu« (Pavle Zidar); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 V studiu z vami: Joži Peterlin; 17.00 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PONEDELJEK, 27. maja, ob; 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kro-nika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«, bralni roman; 11.45 Slovenska lahka glasba; 12.40 Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Veselo na otroškem valu«; 17.00 Poročila in kulturna kronika. ■ TOREK, 28. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Jaz, Mikula-letič; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«, bralni roman; 11.40 Slovenska lahka glasba; 12.40 Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Pesniške podobe; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SREDA, 29. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«, bralni roman; 11.40 Slovenska lahka glasba; 12.40 Akademski pevski zbor Frarre Prešeren iz Kranja; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 16.00 Glasbena kronika s Hrvaškega; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Slovenska literatura na stičišču z italijanskim svetom; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ ČETRTEK, 30. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Slovensko denarništvo v Trstu; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Alberto Moravia: »Prezir«, bralni roman; 12.00 Spoznavajmo Slovenijo; 12.40 Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po želajh; 14.00 Poročila in deželna kro i-ka; 16.00 Moški zbor Slava Klavora iz Maribora in mešani zbor Obala iz Kopra; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja: Trst je klical; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PETEK, 31. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kroni ka; 9.30 Človek v mejnih situacijah; 10.00 PoročTa in pregled tiska; 11.40 Alberto Moravia: »Prezir«, bralni roman; 12.40 Zborovska glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Otroški knjižni sejem«; 14.30 Od Milj do Devina; 16.00 Pianist Enrico Rosado (Portugalska); 17.00 Poročila in kulturna kro nika; 17.10 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SOBOTA, 1. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Simfonični orkester RTV Slovenija vodi Antonu Nanut; baritonist Josip Lešaja; 12.00 Alberto Moravia: »Prezir«, bralni roman; 12.15 Rezija in Kanalska dolina; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 16.0 Ekspresionizem v slovenski glasbi: Marij Kogoj; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Vittorio Tivoli: »Horizont nič«, enodejanka; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ nadaljevanje iz 1. strani jo tudi izkušnje drugih manjšinskih narodnostnih skupnosti v Italiji in Evropi, v Italiji predvsem izkušnje Nemcev na Južnem Tirolskem in Francozov v Dolini Aoste, ki so s samostojnim političnim nastopanjem v uveljavljanju svojih narodnostnih pravic prišli veliko dlje kot Slovenci v Italiji. V okviru prizadevanj za polnejšo demokratizacijo in torej tudi za notranje utrjevanje naše skupnosti je skrajni čas, da bi odpadli zgodovinski monopoli in zapostavljanja, da bi ustanove, organizacije in pod-j jetja, ki so po svojem izvoru, naravi ali namembnosti moralna last celotne skupnosti, dejansko prišli pod demokratični nadzor vseh njenih komponent. To bi med drugim omogočilo racionalnejše izkoriščanje naših sil in sredstev, pa tudi celovitejšo skrb za življenje naše skupnosti na vseh področjih, od gospodarskega in kulturnega do socialnega in ekološkega. Notranja demokratizacija in vzporedna rast enotnosti bi naši skupnosti omogočili vse bolj pol-| nokrvno povezovanje in vključevanje v širše politično in sploh družbeno življenje, kakor bi ji tudi večali moralno moč za uveljavljenje svojih zahtev in koristi. Načeli političnega pluralizma in narodnostne samobitnosti sta ob načelih socialne pravičnosti, graditve pravičnega sožitja med tu živečima narodoma, varovanja! dobrin okolja in evropskega federalizma od j vedno usmerjali delovanje Slovenske skup-| nosti, pravzaprav od vedno tvorita, tudi formalno, se pravi statutarno, sam razlog njenega obstoia. Prav zato se Ssk danes lahko predstavlja kot pobudnica nujnega preokreta v politiki Slovencev v Italiji, pa tudi kot temeljna nosilka alternative v tem smislu. Seveda je potrebno, da Ssk v ta [ namen ustrezno prenovi svojo organizacijo j in okrepi delovanje, in to predvsem v smi-1 slu večje strokovnosti ob doslednem spoštovanju načela enotnosti v raznolikosti. V tem duhu se Ssk v svoji sedanji predkon- POJASNILO V zadnji številki NL (z dne 16. t.m.) je pomotoma izostalo pojasnilo, da je avtor obeh slik na prvi strani lista prof. Aleš Brecelj. Za spodrsljaj se opravičujemo. Ured. grešni fazi obrača na celotno slovensko javnost, na vse njene zemljepisne in idejne komponente. Pripravljena je odprto sprejeti vsako pobudo ali predlog, tako posameznikov kot skupin, ki bi ju navdihovala že omenjena načela samostojnega političnega nastopanja, političnega pluralizma in demokracije, socialne pravičnosti, plodnega sožitja, varovanja dobrin okolja in evropskega federalizma. Neodgovorne grožnje 0 nadaljevanje iz 1. strani Ob koncu moramo Slovenci spomniti italijanske oblasti, ki so zadnje čase čedalje bolj prisotne med italijansko manjšino v Istri (kateri seveda mi privoščimo vse dobro), da bi italijanska stran morala predvsem spoštovati in uresničiti sprejete, podpisane in ratificirane mednarodne sporazume, ki so še po petnajstih letih mrtva črka. Kakor je tudi še neizpolnjen, torej mrtva črka, čeprav že izglasovan (in torej po vseh pravnih normah veliaven) tisti zakon, ki zadeva slovenske televizijske programe. Tudi ta zakon že celih 16 let čaka na realizacijo. Kaj pomeni sejanje fantastičnih revan-šističnih potez, pa je jasno razvidno tudi n pisanja italijanskega tržaškega dnevnika in iz poudarka, ki ga je dal tako neodgovorni resoluciji. Kaže pa tudi, da se isti časopis ni ničesar naučil od zgodovine. 17. maja je objavil ponatis svoje prve strani izpred 50 let, ko so Ducejeve vojaške sile izkoristile nejasni položaj v tedanji kraljevini A'ba-niji. Ali morda nekateri mislijo, da se bo lahko taka avantura na Balkanu snet ponovila? Mislili smo, da imajo samo kratek spomin. Če pa ponovno objavljajo svoje lastne strani, iz katerih so razvidne gro^e zgodovinske napake (ki so jih navsezadnje spravile na kolena, ker so vojno na Balkanu izguhili), je očitno, da ponavljajo razred, ker jih zgodovina ni ničesar naučila. Neodgovorne grožnje s premikanjem mejnih količkov vsekakor še nikomur niso prinesle sreče. Tudi sodobnim Dannunzije-vim cpigonom je ne bo. Obisk v Moskvi zelo pozitiven NOVI LIST Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Uredništvo: Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Ivo Jevnikar, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj. Tisk: Tiskarna Graphart, Trst, ulica Ros: setti 14, tel. 040/772151. Slovenski ministrski predsednik Peterle in zunanji minister Rupel sta na tiskovni konferenci v Ljubljani zelo pozitivno ocenila svoj tridnevni obisk v Moskvi. Razgovori z ruskimi in sovjetskimi zveznimi predstavniki so bili jasni in iskreni, je povedal Peterle. Podčrtal je pomen sporazuma o rusko-slovenskem gospodarskem, kul-1 turnem in znanstvenem sodelovanju, ki po njegovih besedah odpira velike možnosti, vključno s sovjetskim plačevanjem slovenskega blaga in uslug s konvertibilnimi valutami. Rupel je med drugim povedal, da je bila osnovana delovna skupina, ki bo nadzorovala izvajanje sporazuma. Na sovjet-1 skem zunanjem ministrstvu so pokazali zadovoljstvo nad neposrednimi stiki s Slovenijo. Sprejet je bil tudi predlog o odprtju slovenskega predstavništva v Moskvi in ruskega predstavništva v Ljubljani. O slovenskih predstavništvih v tujini je bil govor tudi na zasedanju komisije za mednarodne odnose slovenskega parlamenta. Po načrtu zunanjega ministrstva bi morala osamosvojena Slovenija še letos odpreti 19 zastopstev v tujini. Možni sta mehka in trda varianta. Po prvi, ki jo podpira zunanji minister Rupel, naj bi skušali doseči sporazum, po katerem bi jugoslovanska diplomatska zastopstva skrbela tudi za slovenske interese. Če to ne bo mogoče, naj bi segli po trdi varianti čisto ločenih zastopstev. Komisija je bila mnenja, da bi morali imeti slovenski diplomati slovensko državljanstvo. Začela je tudi postopek za imenovanje novega zastopnika v Washingtonu. 0’Riagan o evropskih manjšinah Žalna slovesnost v Cerknem Društvo slovenskih izobražencev je v Ponedeljek, 20. t.m., priredilo srečanje z oglednim gostom Donellom 0’Riaganom, ki je generalni sekretar Evropskega urada za manj poznane jezike. Gre za neuradni organ Evropske skupnosti, ki je nastal pred desetimi leti na osnovi znane Listine Arfe v korist manjšin. CVRiagana je na ponedeljkovem srečanju predstavil deželni svetovalec Slovenske skuonosti Bojan Brezigar. O njem je povedal, da dobro pozna tudi našo, slovensko stvarnost. Ker je tudi sam manjšinec, saj je po rodu Irec, ima za te probleme še poseben posluh. Gost je občinstvu med drugim povedal, da ima Evropski urad za manj znane jezike tele naloge: politično in pravno podpira manjšinske jezike, organizira razna zasedanja o vprašanjih, ki so pomembna za manjšine, spodbuja sodelovanje in kulturno izmenjavo in financira razne specifične načrte in pobude, ki so v korist manjšinam. Evropa je pravi jezikovni in kulturni mozaik, je nadaljeval Donall 0’Riagan. Pomembno je predvsem to, da smo danes pri-ce razvoju nove miselnosti. Prej so narodi težili za tem, da bi nadkrilili druge, danes Pa se govori o sodelovanju, o zaščiti manj razširjenih jezikov, o Evropi Regij in ne več nacionalnih državah. Različnost ni nikoli povzročala vojn in spopadov, je zaključil predavatelj. Spopade je doslej povzročil le odklon nekaterih ljudi do različnosti. Vsakdo mora braniti svoj jezik in identiteto. Svetovalec Brezigar na Sardiniji Pomembno je, cla se začno tudi dežele ukvarjati s problemom zaščite narodnost-ni/i. manjšin, za katere država doslej ni pokazala velikega zanimanja, je na okrogli 17lizi, ki je potekala v soboto, 18. maja, v Sassariju, poudaril deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar. Na srebanju v tem sardinskem mestu so udele-2enci obravnavali deželni zakonski osnu-*ek za zaščito sardinskega jezika, ki ga je Predložil deželni odbor. Predlog sardinskega deželnega odbora, le na srečanju dejal svetovalec Brezigar, J Ronk te vabimo na Oster protest Ssk v Gorici med Slovenci iz Podgore Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti v Gorici je izrazilo oster protest zaradi prepovedi uporabe slovenščine med kazenskim postopkom na goriški preturi. Slo je za prvi poskus, da bi tudi na Goriškem uveljavili določila novega kazenskega postopnika, ki pripadnikom priznanih manjšin omogoča uporabo materinščine pred kazenskim sodnikom. To je bila tudi zahteva sovodenjskega župana Primožiča, ki se je znašel pred sodnikom zaradi nekega domnevnega formalnega prekrška fbil je namreč nato oproščen), njegovega branilca, odvetnika Sancina in še ene priče. Pretor pa je zahtevo zavrnil, češ da PRAZNIK ŠPARGLJEV V ŠTANDREŽU Tudi letos bo v Standrežu na Goriškem priljubljeni Praznik špargljev. 2e drugo obstoječa zakonodaja ne nudi opore za trditev, da so tudi Slovenci na Goriškem priznana manjšina. Goriška Slovenska skupnost odločno nasprotuje takemu tolmačenju, ki je v nasprotju z znano razsodbo ustavnega sodišča glede rabe slovenščine pred kazenskim sodnikom, a je tudi skregano z dejstvi. Med drugim so na Goriškem državne šole s slovenskim jezikom, v veljavi pa so tudi drugi zakoni, ki veljajo tako za Gorico kot za Trst, v Trstu pa se člen novega kazenskega postopnika mirno izvaja. Protestirajo tudi v Trstu V zvezi z zavrnitvijo prošnje v slovenščini je tržaško pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti objavilo tiskovno poročilo, v katerem obsoja ravnanje tržaške občine, ki se še vedno sklicuje na tako imenovano okrožnico Staffieri iz julija 1988. Jr g J , aru5°i Omenjena okrožnica, piše Slovenska skup- pnre.,a Prosvetno društvo | nost) je protizakonita, ker krši pravico pri- KONCERT mešanega pevskega zbora »Podgora« Dirigent dr. Mirko Špacapan ROMJAN, cerkvica Sv. Stefana sreda, 5. junija 1991, ob 20. uri Na koncu družabno srečanje! desetletje ga Standrež. Praznik bo potekal 25. in 26. maja ter 1. in 2. junija. V nedeljo, 26. t.m., bo v okviru kulturnega programa na sporedu slikarski ex-tempore za otroke osnovnih in srednjih šol. Nato bosta nastopili domača baletna in ritmična skupina ter plesna skupina iz Nove Gorice. Naslednjo nedeljo, 2. julija, pa bosta pela Standreški mladinski zbor ter zbor Mirko Filej. Nato se bo občinstvu predstavila še dramska skupina Prosvetnega društva Standrež z vedro igro »Dolžnost je dolžnost« avtorja Marjana Marinca. Ljubitelji plesa bodo prišli na svoj računa v večernih urah, udeleženci pa bodo lahko tudi pokusili razne jedi s šparglji, ki jih je v Standrežu še posebno veliko. Zadnja leta jih je sicer nekoliko manj, pravijo organizatorji praznika, saj se je zaradi številnih razlastitev zmanjšala tudi površina obdelovalne zemlje. Bojan Brezigar o jugoslovanski krizi Stališče italijanske vlade, zlasti zunanjega ministra de Michelisa do jugoslovanskega vprašanja je povsem nerazumljivo; Poleg tega nasprotuje interesom dežele Furlanije-Julijske krajine, predvsem pa njenemu glavnemu mestu Trstu. Tako je n& tiskovni konferenci v torek, 21. maja, nejal deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar. Časnikarjem je porodi o sestanku, ki ga je imel dan prej z ^nnanjim ministrom Republike Slovenije c*r- Ruplom. Minister je izrazil zaskrbljenost zaradi nerazumevanja, na katerega ie nova slovenska vlada naletela v Italiii. Združenih državah in pri Evropski skupiti Slednje iz nerazumljivih razlogov nočejo priznati izida referenduma, pa če-Prav ga je bil oklical demokratično izvorni parlament v Sloveniji. Pred nekaj Revi se je podobno zgodilo na Hrvaškem kjer se je velika večina prebivalstva izre-, n za samostojnost. Italija pa želi demonično in združeno Jugoslavijo, ki v no-Vln razmerah ne obstaja in ne more obdajati. Zunanji minister Rupel je zato zanro- sil Predstavnika Slovenske skupnosti Bre- zigarja, naj poseže pri italijanskih oblasteh, saj bi slovenska vlada želela vsaj razumeti vzroke za takšno zadržanje. Bojan Brezigar je na tiskovni konferenci naDove-dal, da bo v deželnem svetu FJK vložil resolucijo v zvezi s tem vprašanjem. Sestal se bo tudi z deželnimi svetovalci iz Veneta in s Tridentinskega. Italijanski pogledi na bodočnost Jugoslavije nasprotujejo politiki Pentagonale in osi Barcelona - Trst - Budimpešta, ki sta nastali z namenom, da bi zaustavili franco-sko-nemško težnjo po okrepitvi svojega vpliva v Sredozemlju. Takšno politiko pa je mogoče voditi le s konkretnim sodelovanjem Slovenije in Hrvaške, je poudaril Brezigar. Če pa bo Italija vztrajala pri svojih stališčih, obstaja resna možnost, da bo Slovenija navezala tesnejše stike z Avstrijo, ki je nedvomno pokazala več razumevanja za niene zahteve. To na bi lahko privedlo do formacije nove, tokrat navpične osi, ki bi vodila od Hamburga in preko Dunaja vse do Reke in KoDra, kar bi bdo za našo deželo in še posebej za Trst naravnost pogubno, saj bi to mesto deiamko ostalo brez svojega zgodovinskega zaledja. znane manjšine, kot je slovenska, da se v stikih z upravo poslužujejo materinega jezika. To pravico je med drugim potrdilo tržaško prizivno sodišče v razsodbi oktobra lani. Tajništvo izraža popolno solidarnost predsedniku Kmečke zveze Alojzu Debeli-su, ki je bil deležen krivičnega ravnanja, in si pridržuje pravico, da tudi pri pristojnih organih preveri pravilnost ravnanja tržaške občine. SEKCIJA Ssk ZA OBČINO GORICA Nova sekcija Ssk za občino Gorica je 8. t.m. izvolila svoje vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Damjan Paulin, za tajnika Karlo Brešan, za blagajnika Vladimir Brešan. Na zadnjem kongresu Ssk na Goriškem, ki je potekal v mesecu aprilu, pravi novoizvoljeni predsednik sekcije Paulin, je bil odobren novi statut, ki predvideva združitev raznih podsekcij v sekcijo občine Gorica. Do sedaj so namreč delovale tri podsekcij e: Standrež, Podgora in Stmaver-Pevma-Oslavje. »Mislim, da je bila ta združitev nujno potrebna,« pravi Damjan Paulin, »saj smo potrebovali neko povezavo med raznimi podsekcijami. Nujna je bila tudi koordinacija dela vseh izvoljenih predstavnikov Slovenske skupnosti v vseh občinskih svetih na Goriškem in članov rajonskih kon-zult pa tudi vseh tistih, ki so imenovani v razne komisije in odbore. Sekcija Ssk za občino Gorica bo spremljala upravno in politično življenje, ki je na Goriškem zelo razgibano,« poudarja novi predsednik sek-ciie. »Svoje delo pa bomo v kratkem nri-čeli z analizo zakonov o statutih krajevnih uprav, saj je to vprašanje za nas zelo pomembno. O tem bomo razpravljali že na prihodnji seji.« —o— NAŠE SOŽALJE V Padovi je umrla gospa Anica Ker-telj, rojena Pasini. Bilo ji je 62 let. Možu, inž. Ivu Kertclju, ki je naš naročnik, in hčeri Adriani, izražamo ob smrti drage žene in matere globoko občuteno sožalje. Pogreb je bil v Padovi v petek, 17. t.m. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENIA Zanimiva vsebina najnnvejše Mladike V tem mesecu je v Trstu izšla naj novejša številka mesečnika Mladika, ki ga izdaja Slovenska prosveta. Revija vsebuje številne zanimive vesti o kulturni dejavnosti Slovencev v Italiji in po svetu, veliko prostora pa je odmerjenega literarnemu snovanju naših sodobnih pesnikov in pisateljev. Nadvse pomenljiv je uvodni članek časnikarja Saše Martelanca, ki predlaga, naj bi Slovenci končno oklicali premirje. »Nismo še uredili svojih zadev,« ugotavlja avtor članka. Razkol med nami bo trajal tako dolgo, »dokler se ne bomo sporazumeli vsaj o definicijah ključnih dejstev iz polpreteklosti — in kje so potem še pravična stališča in dokončne resnice! Najnovejši primer: še po petdesetih letih ne zmoremo enotne ocene recimo o Osvobodilni fronti. Naj jo obsojamo — a kaj, ko pa so se v njej prepoznavale množice idealistov in narodnjakov? Naj jo poveličujemo — a kaj, ko pa so jo manevrirali totalitarci in zlorabili zločinci?« »Obe stališči prisegata na svoj prav in obe sta dejansko resnični,« nadaljuje Saša Martelanc v svojem zapisu.« Dokler pa bomo imeli dve resnici za en sam pojav, bomo imeli tudi dva tabora, seveda sprta. Neki zelo moder in uravnovešen Slovenec napoveduje, da utegne to trajati morda še sto let. V tem dolgem času pa bo vendarle treba živeti, pa še intenzivno živeti, saj si postavljamo samostojno domačijo, ki bo od nas terjala veliko naporov, da bo ostala, se utrdila in zacvetela. Naj pomemben del svojih energij potrošimo za nerazvozljive pravde o osvobodi1-nih frontah, torej za spore in sovraštvo?« se ob koncu sprašuje avtor zapisa. Mladika vsebuje tudi nekaj zanimivih intervjujev, med katerimi naj omenimo pogovor z duhovnikom Tonetom Zrnecom, slovenskim misijo narjem, ki je med drugim veliko let deloval v Južni Ameriki. Med drugim je g. Zrnec napisal knjigo »Vodnik po Baragovi deželi«, obenem pa je avtor dokumentarnih filmov o Ireneju Frideriku Baragi in kiparju F. Goršetu, pisec vrste učbenikov za slovenske šole v Kanadi, urednik revije Božja beseda v Torontu, zborovodja mnogih mladinskih zborov in še marsikaj. Intervju je izšel v rubriki »Osem Slovencev za danes«. Mladika objavlja tudi četrti in zadnji del zanimivega pogovora Iva Jevnikarja z dr. Matejem Poštovanom, ki obuja spomine na znanega političnega delavca dr. Antona Korošca. V nadaljevanjih je tudi objavljen zapis arhitekta Vinka Lenarčiča o velikem slovenskem umetniku Plečniku. Prof. Martin Jevnikar pa v najnovejši številki Mladike ocenjuje tri literarna dela: zbirko petih iger za otroke in odrasle Jožka Lukeša z naslovom »Igra za vse življenje«, povest koroškega pisatelja Karla Mauserja »Srce nikoli ne laže« ter knjigo Mira Raka iz Ljubljane »Taki smo pač lovci«. V mladinski prilogi Rast naj omenimo krajši članek, ki govori o odnosu mladih do politike V njem piše, da je mladini všeč samozavesten, uspešen, akcijski tip politika, ki s svojo močno osebnostjo lahko potegne ljudi za seboj, ki zna brez težav razločevati med bistvenim in nebistvenim. Večina mladih pa se politike vsekakor izogiba kot »umaazne stvari«. Vzrok je v tem, pravi avtor članka, ki sicer ni podpisan, da se ljudje dandanes počutimo dobro, nimamo večjih odgovornosti. Mladina pa ima itak vse, piše v članku, zato ni več tiste potrebe po aktivizmu, po borbi, s katero si v preteklosti marsikaj dosegel. V Mladiki lahko preberemo še vrsto drugih zanimivosti ter literarnih prispevkov. Revija med drugim objavlja novelo Janeza Kolenca »V pokoj«, ki je prejela tretjo naglado na literarnem natečaju Mladike. PROSTOR MLADIH Skavtsko srečanje v Šempolaju jurjevanje 1991 VEČER V DSI V TRSTU V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 27. maja, srečanje z Jožetom Babičem — filmskim režiserjem. Podlaga za pogovor bo televizijski film »Pogreb«, ki ga bo predstavil prof. Aleš Doktorič. Začetek ob 20.30 Bibliografija slovenskega tiska v Argentini Knjižnica Dušana Černeta iz Trsta je pred kratkim izdala pomembno knjigo Marjana Per-tota z naslovom »Bibliografija slovenskega tiska v Argentini 1945-1990.« Knjiga ima izredno dokumentarno vrednost, saj obsega popis 74 periodičnih izdaj, ki so po drugi svetovni vojni izhajale ali pa še izhajajo v Argentini v slovenskem jeziku. Delo dopolnjuje prvo knjigo, ki jo je pred nekaj leti prav tako izdala Knjižnica Dušana Černeta in ki vsebuje bibliografijo slovenskih knjig iz Argentine. V najnovejši knjigi Marjana Pertota je zelo natančno in skrbno popisan periodični tisk slovenskih predvojnih in povojnih emigrantov. Treba je povedati, da je slovenski tisk naših priseljencev pred drugo svetovno vojno začel kmalu hirati. Vedno več je bilo časnikov in časopisov, ki so se združevali in začeli tudi pisati v španščini, nekateri pa so začeli izhajati celo izključno v španskem jeziku. Povojni slovenski emigranti pa so z neverjetno radoživostjo ohranili svojo slovensko dušo. V Argentini izhaja še danes veliko periodike v materinem jeziku. Tako izdajajo na primer dva tednika, več revij, številna društvena glasila itd. Ob listanju te knjige se bo bralec prav gotovo začudil nad izredno živahno izdajateljsko dejavnostjo naših rojakov v Argentini, s katero dokazujejo svojo veliko ljubezen do slovenske besede. Kot rečeno, je avtor Marjan Pertot v svoji knjigi vzel v poštev kar 74 periodičnih izdaj. Knjiga vsebuje natančno dokumentacijo vse slovenske periodike, kraj izhajanja, imena urednikov in izdajateljev ter nekaj drugih pomembnih podatkov. Obenem objavlja knjiga fotokopijo naslovne strani vsakega tednika ali glasila in obenem navaja vse številke raznih listov, ki jih ima na razpolago knjižnica Dušana Černeta in druge slovenske knjižnice in ustanove, Knjigo »Bibliografija slovenskega tiska v Argentini 1945-1990«, ki je prav pred kratkim izšla iz tiskarne, bodo še v tem mesecu predstavili v Trstu. Jurjevanje je za vsako skavtsko organizacijo največji praznik v letu. Če predstavlja poletno taborjenje višek skavtskega življenja, saj vsak član preživi nekaj dni v stiku z naravo, je jurjevanje za vse skavte poseben dan, ker so na ta praznik sprejeti v skavtske organizacije vsi novinci in novinke. Ti so se skozi vse leto pripravljali na ta dan in so opravili ustrezen izpit. Letošnje jurjevanje tržaškega dela Slovenske zamejske skavtske organizacije je bilo v nedeljo, 28. aprila, na prostranem travniku v bližini Šempolaja. Veliko izvidnikov in vodnic, to je mladih med 11. in 16. letom starosti, se je zbralo že dan prej in kljub mrazu in vlagi prespalo na kraju jurjevanja. Dela so imeli kar precej, saj so pripravili vse potrebno za naslednji dan, ko se je na travniku zbrala skoraj vsa skavtska družina, da bi medse sprejela vse nove člane in članice. 2e zgodaj zjutraj se je na travniku zbralo okoli 250 skavtov in skavtinj. Dan so za- t. čeli s sveto mašo, ki so jo lepo izoblikovali tisti vodi, ki so prespali. Maši, ki jo je daroval Anton Bedenčič, je sledilo polaganje obljub novincev in novink. Najprej je spregovorila načelnica dr. Ana Batagelj Slobec, ki je poudarila važnost trenutka, saj je obljubilo 35 volčičev in veveric in 30 izvidnikov in vodnic. Posebno razveseljivo .je dejstvo, da kljub padanju rojstev število volčičev in veveric stalno krepko narašča. Kratkemu nagovoru načelnice so sledile obljube. Najprej so se zvrstili pred zastavo volčiči in veverice, ki so v minulem tednu uspešno opravili izpit srebrne zvezdice. Nato so bili na vrsti izvidniki in vodnice, ki so obljubili zvestobo Bogu in domovini, da bodo pomagali svojemu bližnjemu in da se bodo držali predpisov izvidnikov in vodnic. Tudi vsi novinci izvidniki in novinke " vodnice so v dneh pred jurjevanjem položili izpite in pokazali, kaj so se naučili v letu priprave. Pri izpitih so voditelji z veseljem ugotovili, da njih trud ni bil zaman. Maši in obljubam je prisostvovalo nad 500 ljudi, posebno veiiko je bilo staršev in prijateljev skavtske organizacije. Po maši in obljubah so bile na vrsti igre. Volčiči in veverice so imeli na programu vrsto skavtskih iger. Prav prijetno jih je bilo gledati, kako so se s svojimi voditelji podili po travniku. Izvidniki in vodnice pa so imeli na programu veliko orientacijsko igro, pri kateri so morali dokazati znanje iz orientacije, opazovanja narave in naravnih pojavov, zgodovine skavtizma in drugih področij, ki so zelo pomembna za vsakega skavta. ^ Ob 16.30 je bil napovedan taborni o- EGIDIJ VRŠAJ Evropska skupnost: pravni temelji, tehnologija, zaposlitev, Regije h. VISOKA TEHNOLOGIJA IN KONKURENČNOST PODJETIJ V zadnjih treh stoletjih so za razvoj tehnike značilna tri obdobja: ~~ tehnika energije; ~~ tehnika materialov; ~~ in tehnika informacij od sredine tega stoletje dalje. Z obdelavo informacij se ukvarja disciplina ki se imenuje informatika; v ta namen se posluje kompjuterjev ali računalnikov. Proizvodna Podjetja že vlagajo vsaj eno tretjino investicij v nove tehnike informacij in komunikacij. Raz-*ogi za investicije v to programirano avtomatiza-cijo so številni: — povečanje produktivnosti, to je proizvodnje na delovno uro; ~~ skrčenje trajanja proizvodnih ciklov; ~~ boljše nadzorstvo nad stroški; ~~ večja konkurenčnost podjetja; ~~ možnost standardizacije; ~~ odprtje novih tržišč. Na mednarodni ravni je vsekakor važna mož-Post standardizacije, ker se z njo odpravlja tehnične pregrade v trgovini; nadalje se z obrati Programirane avtomatizacije lahko, v celoti ali delno, ponovno uporabi projekte, izdelane za Prejšnje proizvode. Nove informacijske tehnologije spreminjajo odnose med dobavitelji in trgovci na drobno oziroma na splošno med proizvodnim in potrošniškim sistemom. S prodajnimi elektronskimi centri zadnje generacije ali EPOS je mogoče registrirati značil-Posti vsake transakcije ter sporočiti podatke dobaviteljem, prevoznikom in vmesnim razdeljeval-Cem, skratka vsakemu členu verige ponudba — Povpraševanje, ki je temeljni zakon tržnega gospodarstva. Proizvodne načrte je mogoče hiUo Popraviti na podlagi naglo prejetih informatizi-lanih podatkov o prodaji. Pri trgovinskih zbornicah v Trstu in Vidmu deluje informacijski center »Eurosportello«, ki Podi podjetjem telekomunikacijske zveze z Ban-aPii podatkov (»Data Banks«) pri Evropski skup-Posti in sicer preko ustanove CERVEOL v Padovi. Pri Informacijskem Centru v Ljubljani pa je, Preko računalnikov in telekomunikacijskega o-‘Orežja »on line«, možen dostop iz Slovenije in Sojine do informacijskega sistema IC - INFD ^Prila letos je bilo v Sloveniji okrog 240 tisoč radunalnikov. Evropska skupnost — v okviru svetovne teh Pološke revolucije — posveča vedno večjo po-20rn°st strategiji tehnološkega razvoja, koopera aile ter inovacij. Ta strategija temelji zlasti na Direktivi 85/530 v Evropski tehnološki skupnosti Pa Direktivi 87/290 ali tako imenovani Zeleni lst'ni o razvoju skupnega tržišča za telekomuni-ac*.iske servise in opremo ter na Evropskem e-PQtnem aktu iz leta 1987. Ta akt ali listina pou-aria> da je okrepitev znanstvene in tehnološke osnove evropske industrije eden izmed ciljev Vl'opske skupnosti. Listina tudi začrtava Evrop ski okvirni program 1987-1991 za znanstvene in tehnološke raziskave in razvoj. Evropska skupnost tudi državam nečlanicam nudi možnost za sodelovanje pri novih tehnoloških programih (npr. COST in EUREKA). Evropski okvirni program 1987-1991, za katerega je Evropska skupnost nakazala 10 milijard ECU-jev ali okrog 15 tisoč milijard lir, obsega osem specifičnih področij: — Kvaliteta življenja: to področje vključuje zdravstvo (program AIM), zaščito proti radioaktivnosti ter varstvo okolja; — Informatika in komunikacije: tu so vključene informacijske tehnologije (program ESPRIT in RACE), telekomunikacije ter novi skupni servisi, vštevši prevozi; — Modernizacija industrije: to področje zaobse-ga znanstveno-tehnološke programe za proizvodnjo (BRITE), za nove materiale (EURAM) ter za tehnične standarde in merske metode (BRC); — Optimalna uporaba »biologičnih virov«; sem sodijo biotehnologija ter agro-industrijske tehnologije; — Energija: za jedrsko energijo sta programa JRC in JET; drugi programi zadevajo ne atomske energije ter racionalno uporabo e-nergije; — 6. področje obsega znanost in tehnologijo za razvoj; — 7. področje vključuje znanstveno-tehnološke programe za morje in ribištvo; — 8. področje pa ima za cilj izboljšanje evropske znanstvene in tehnološke kooperacije; gre za kvalifikacijske in stimulacijske programe kot COMETT, FAST in EUROTRA. Poleg tega obstajajo še multilateralne agencije ter znanstveno-tehnološki programi, ki zagotavljajo kooperacijo med evropskimi podjetji, a so izven Okvirnega programa Evropske skup nosti 1987-1991. Glavni programi te vrste so naslednji: — Evropski vesoljski programi: ESA, ARIANE ESPACE, EUTELSAT, EUMETSAT in A-POLLO; — Kooperacija za atomske raziskave: evropski laboratorij CERN v 2enevi; — Kooperacija pri atomskih elektrarnah: program Superphenix - NERSA francoskih, nemških in italijanskih podjetij; — Evropska letalska industrija: »Airbus Industrie«, ki je postala glavni tekmec ameriških letalskih tovarn; — Kooperacija za inovacije: program EUREKA-European Research Coordination Agency, pri katerem, kot že omenjeno, lahko sodelujejo tudi države, ki niso članice Evropske skupnosti. Pri formiranju Evropskega enotnega tržišča 1992 je posvečena posebna pozornost malim in srednjim podjetjem. Za njihovo modernizacijo in povečanje konkurenčnosti je bilo odobrenih že okrog 30 nacionalnih zakonov (npr. za industrijo, obrtništvo, trgovino in turizem ter za znanstveno-tehnološke raziskave) ter okrog 20 evropskih zakonov, ki nudijo financiranja z olajšavami. Evropska skupnost daje financiranja preko Evropske investicijske banke BEI in preko takoime novanih strukturnih fondov: FESR (za Regije v zaostanku), FSE (za socialo in zaposlitev) ter FEOgA (za kmetijstvo). V obeh primerih morajo podjetniki vlagati prošnje pri pristojnih Bankah za srednjeročno kreditiranje, katerim glede tega stoji na čelu »Mediocredito Centrale« v Rimu. Pri informatiki sem omenil tudi standardizacijo, za katero je Evropska skupnost izdala že nekaj stotin direktiv ali zakonov. Standardizacija pomeni poenotenje tehničnih predpisov v državah članicah ter s tem odpravo tehničnih pregrad v medsebojni trgovini in integraciji. Tehnične pregrade posameznih držav so norme ali predpisi, ki gredo od zdravstvenih in veterinarskih standardov do tehnologije ter do sistema označevanj in merskih metod; delno so tudi izraz protekcionizma, npr. proti tuji kmetijski proizvodnji. Evropska skupnost se ne spušča v podrobne predpise za tehnične specifikacije in teži k harmonizaciji ali uskladitvi nacionalnih zakonodaj. Skupni evropski standardi so bili najprej uvedeni za nova področja. Tehnične norme sestavljajo posebni evropski organi za standardizacijo. Evropsko sodišče v Luksemburgu je potrdilo »načelo medsebojnega priznavanja« tehničnih norm ter atestatov in certifikatov. Blago, ki je bilo zakonito proizvedeno v eni državi članici, ima, po tem načelu, prost pretok v druge države članice. Medsebojno priznavanje nacionalnih tehničnih norm za proizvode vsebuje izjemo za primer, ko je določena nacionalna norma upravičena za zaščito zdravja in varnosti potrošnikov ter za varstvo okolja. Za države nečlanice pa odločitev Evropskega sodišča omogoča, da se tuji proizvajalec prilagodi tehničnim normam tiste države članice, ki mu najbolj ustreza, ter preko nje izvaža v Evropsko skupnost. V okviru GATT-a (Mednarodni sporazum o trgovini in tarifah) so v letu 1988 podpisali pogodbo, po kateri ima tuji proizvajalec enak pristop do nacionalnih certifikacijskih postopkov kot domači. Certifikate držav nečlanic potrjuje Izvršna komisija Evropske skupnosti v Bruslju. Certifikacija je atestiranje ali potrdilo, da proizvod ali storitev ustreza določenim tehničnim specifičnostim. Načini certifikacije o ustreznosti normam so trije: — izjava samega proizvajalca, da je proizvod v skladu z normami; — atestati pristojnih laboratorijev; — certifikati ali značke o skladnosti, katere izdajajo organi, ki so neodvisni od proizvajalca ter kontrolirajo izdelavo. Certifikate utegnejo zahtevati: — oblasti (npr. iz varnostnih razlogov); — zavarovalnice, — kupci in potrošniki (npr. zaradi garancije za kvaliteto). Tipologija norm za standardizacijo je naslednja: — osnovne norme za določen sektor, — norme za terminologijo, — norme za karakteristiko proizvodov, dalje na 8. strani ■ SKAVTSKO SREČANJE V ŠEMPOLAJU JURJEVANJE 1991 ■ nadaljevanje s 6. strani genj, pri katerem so sodelovali vsi prisotni, saj so voditelji znali vključiti v program take točke, ki so pritegnile pozornost vseh. Pri tabornem ognju se je zbralo tudi veliko staršev in starih skavtov. Posebno prisrčna je bila preizkušnja, ki so jo morali opraviti štirje prisotni skavti, ki so položili obljube pred 30 leti. Dokazali so, da so kljub temu še vedno zelo spretni pri postavljanju šotorov in da bi lahko sodelovali na vsakem skavtskem tekmovanju. Ob koncu srečanja se je vsem prisotnim staršem zahvalil za udeležbo načelnik Teo Kralj, ki je obenem obvestil vse prisotne, da bodo tabori zadnja dva tedna julija za izvidnike in vodnice in prvih deset dni avgusta za volčiče in veverice. Srečanje se je zaključilo z že običajno Pesmijo slovesa in s čiščenjem travnika, saj je ustanovitelj skavtizma Robert Ba-den-Powell dejal, da mora skavt, ko odide s travnika, zapustiti samo dve stvari: zahvalo lastniku in popolnoma čist in urejen travnik. Evropska skupnost: pravni temelji... B nadaljevanje s 7. strani — tehnološka tipologija, klasificirana po velikih gospodarskih sektorjih, — norme za kolavdacijo, — norme za varnost, — norme za storitve, — norme za planiranje in inženjerijo obratov. Za izvoznika je prava tehnična pregrada za trgovinske izmenjave nujnost, da ugotovi ateste ali izvide, ki so potrebni za njegove proizvode, preskrbeti si mora predpisane norme pri Organu za standardizacijo države, v katero hoče izvažati. Večina držav ima svoje norme prilagojene dokumentom mednarodnih ustanov, to je ISO, GATT in Evropska skupnost. Po preskrbi norm mora poizvajalec-izvoznik prilagoditi tem predpisom svoje proizvode ter najti še pristojni laboratorij za preizkuse in homologacijo. Podpisniki že omenjenega sporazuma GATT iz leta 1988 so se obvezali, da bo vsaka država podpisnica za ta namen ustanovila za izvoznike Center za informacije. Organi za standardizacijo so evropski: CEN (European Committe for Standardization) ustanovljen leta 1961 ter CENELEC (European Com mitte for Electrotechnical Standardization), nacionalni pa so npr.: UNI (za Italijo), DIN (za Nemčijo), AFNOR (za Francijo) ter BSI (za Veliko Britanijo). Glavna svetovna organizacija za standardizacijo je ISO (International Organisation for Standardization); ustanovljena je bila leta 1947 ter je v njej včlanjenih že okrog 90 držav. Doslej je izdala preko 6.000 tehničnih norm. CEI ali IEC pa je svetovna organizacija za' elektrotehnično standardizacijo. Člana ISO in IEC sta tudi evropska organa CEN in CENELEC. CEN in CENELEC, ki imata sedež v Bruslju, sestavljata evropske norme, ki naj po eni strani povečajo tehnološko konkurenčnost evropske industrije v svetu in po drugi strani naj prispevajo k formiranju Evropskega enotnega tržišča 1992 z odpravo tehničnih pregrad proti izmenjavam. CEN ima certifikacijsko znamko CENCER, CE- NELEC pa CCA. CEN in CENELEC sta tudi dala pobudo za projekt »CERTIFIcat«, to je za tele-matično Banko podatkov; slednja razpolaga z in formacijami o kategorijah proizvodov, za katere je potrebna certifikacija, ter o pristojnih laboratorijih in nadzornih organih. Informacijska tehnologija in telekomunikacij ska industrija imata v politiki standardizacije po seben položaj tako zaradi proizvodnih kot zaradi splošnih nacionalnih gospodarskih interesov. Skupni evropski standardi na teh področjih sc tehnična osnova za močno in konkurenčno informacijsko tehnologijo in telekomunikacijsko indu strijo Evropske skupnosti. Slovenska vlada je 5. aprila 1990 odobrila štu dijo o usmeritvah za prilagajanje Republike Slo venije integracijskim procesom Evropske skup nosti. Pri standardizaciji, piše študija, se bc Slovenija ob preostalih aktivnostih zavzemala za neposredno prevzemanje mednarodnih standardov, za čimprejšnjo vzpostavitev domačih mednarodno priznanih testnih laboratorijev, za večjo slovensko aktivnost v komisijah mednarodnih organizacij za standardizacijo ISO in IEC ter za kooperacijo Zveznega zavoda za standardizacijo s tema dvema organizacijama. (V prihodnji številki NL tretje poglavje: »ZAPOSLITEV, ZLASTI MLADINCEV«) LETONSKA BO IMELA LASTNO VALUTO Letonska je napovedala uvedbo lastne valute. Imenovala se bo LAT. Pribaltska republika se bo dokončno odpovedala rublju na začetku prihodnjega leta. O zadevi je pisal moskovski list »Komsomolskaja Pravda«, ki je pohvalil zunanji videz bankovcev in kovancev. Natisnjenih bo skupno šest bankovcev, vrednih pet, deset, petindvajset, petdeset in sto ter petsto latov, kovanca pa bosta le dva: za en in dva lata. poh,e-noet stikevedv mre m r meemrr mc France Bevk HUDA URA XXIV. 21. Nevihta se je bila zdivjala, klanci so bili potihnili. Tine je še vedno stal na mestu, kamor se je bil zatekel nekaj minut po zločinu. Bil je premočen do kože, klobuk je bil zgubil, lasje so se mu lepili na čelu in se ocejali na lica in za vrat. S hrbtom je slonel ob deblu in tiščal roke v žepih. Le zdaj pa zdaj si je z desnico obrisal vodo, ki se mu je natekala v oči. Glava mu je klonila na prsi. Mislil je, toda nobene misli ni mogel domisliti do konca. Zasipali so ga mešani občutki. Drobci predstav so kot v omotici vršeli mimo njega. Kaj se je zgodilo? Zdelo se mu je, da vse to ni bila resnica, ampak se je izvršilo v nekith daljnih, krvavih sanjah. Da, spominjal se je trenutka, ko je bil stopil iz hiše. Z občutki blaznega ljubosumja, hkrati z rahlim upanjem, ki mu ga je bil vdahnil Ivanc. Zdelo se mu je, da še ni vse izgubljeno. Potuhnjeno ko mačka se je plazil za onima dvema, ki sta hitela po sadov- njaku. Prihulil se je k drevesu v bližini, da bi mu ne ušla nobena beseda. Takrat ni mislil na uboj. Saj mu je po prvih besedah, ki jih je govorila Zalka, srce kar drthtelo. Dekle Pavleta ni maralo, odbijalo ga je z očitki in tožbo. Privzdigovalo ga je, da bi bil najrajši zavriskal in planil iz svojega skrivališča. Bilo mu je, kakor da se je šele v tistem trenutku do konca zavedel svojega globobokega čustva do Zal-ke. Da bi le pes ne bil tako strašno zavijal in glušil besed! Ni mu bilo več mar, če ga opazita; ni se zdrizal, ko sta se ozirala proti njemu. Ko je dekle zbežalo proti hiši in je zagledal fanta tik pred seboj, se ni premaknil. Ni mislil zavpiti ne udariti, morda je hotel spregovoriti le nekaj besed: »Pusti to dekle, saj vidiš, da te ne mara.« Ali nekaj podobnega. Tedaj ga je treščila Pavletova pest v prsi: »Kaj vohuniš tod?« Zaječal ie in omahnil, udaril z glavo ob deblo. Vzelo mu je razsodnost, a se je v trenutku spomnil noža, ki mu je tičal za golenico. Ne, saj prej ni mislil nanj, a tedaj, kakor da se mu je sam oglasil in se mu potisnil v roko ... Streznil ga je jek, ki se je izvil iz ranjenčevih prsi. Spustil je nož na tla-Morda bi se bil upognil, dvignil Pavleta, če ne bi bil zaslišal naglih korakov, ki so se bližali po vrtu. Grozi se je pridružil strah; bežal je, butal ob debla, ko da ja slep, se ustavil ob robu sadovnjaka ob goz du. Tam se je oslonil ob deblo mahovite | tepke in težko dihal. Tako je stal. Zdelo se mu je, da se ne bo več premaknil. Bil je brez volje in brez moči. Prebujal se mu je kes zaradi dejanja, a je bil še tako podmolkel, da se mu je komaj dotikal zavesti. Polagoma so se mu misli jasnile, v srce so mu vstajali občutki in ga čimdalje huje težili. Mislil je na Pavleta. Z začudenjem se je zavedel, kako mu je na mah skopnela vsaka senca sovraštva do njega. Rad bi se bil prepričal, da se ni mogei lagati Z grozo pomešan strah mu je z vedno večjo težo legal v ude. V prsih mu je zastokalo, kakor da se mu suh jok trga iz globine. V stiski se je spomnil na Boga. Toda ni molil, ne bi našel besed, le misel mu je šepetala prošnjo, naj bi Pavle ne bil mrtev. Saj se ni bal kazni. Nanjo tedaj ni pomislil. Bili so drugačni strahovi, ki so mn razganjali prsi. (Dalje)