•f CMcagi, in. By trfer af tin prubtat, A. S. Birleson. Postmaster General.
r
r
S
Naročnina:
Za člane, na leto.. .$0.96
Za nečlane.........$1.50
Za inozemstvo.....$2.00
NASLOV uredništva in uprav, ništva:
1981 W. 22nd PUce, Ckicago, 111.
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
.*» Entered as Second-Clan Hatter January 18, 1916, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24 1912
The largest Slovenian Weekly in the Unitad States of America.
Issued every Wednesday
Subscription price:
For members,yearly.$0.96 For nonmembers.. .$1.50 Foreign Countries.. $2.00
OFFICE: 1951 W. 22nd Place, Chicago, IU.
r1
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOg IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918
■' ■ _._________ ___.______- _._ —1—;—____
No. 28. Štev. 28.
Chicago, IU., 17. julija (July) 1918.
Leto IV. Volume IV.
Ameriške vesti.
JUGOSLAVIJA URADNO. PRI-POZNANA.
Dne 9. julija, kmalo po zaključku zadnje številke lista je prejelo uredništvo našega lista od sobr. gl. predsednika Pavel Schnellerja iz Clevelanda, O. sledeče brzojavko. Ker iste nismo mogli zadnjič priobčiti, jo prinašamo danes na tem mestu in sicer:
"Jugoslavija uradno pripozna-na po vladi Zedinjenih držav. Naša deputacija j« bila prisrčno sprejeta. Uradno se je vzelo sliko vseh članov naše deputacije Zajedno z državnim tajnikom Lan-singom."
Pisali smo že, da se je mudil te dni v Washingtonu, D. C. naš sobr. predsednik g. Pavel Schnel-ler in naš soJbrat gl. tajnik g. Jos. Zalar ki sta še z dvema drugima zastopnikoma Slovencev Rev. K. Zakrajškom in Mr. L. J. Pirccm prisostovala velikim svečanostim v glavnem mestu Združenih držav. Označeni gospodje so tvorili deputacijo, ki je bila dne 3. ju lija sprejeta po državnem tajniku Lansingu. Bolj (podrobna poročila o tej svečanosti prinašamo zajedno v tej številki pod drugim naslovom.
Pozor rojaki!
Upravnik Jugoslovanskega urada Odseka za javne informacije v Washingtonu, D. C., nam poroča, da potrebuje ta urad 20 Jugoslovanov, ameriških državljanov, v starosti nad 31 let, ki bi opravljali na bojnem polju tajniške posle znane dobrodelne družbe Y. M. C. A. Kogar veseli ta posel naj se obrne za nadaljna pojasnila v slovenskem jeziku naravnost na: Committee on Public Information, Jugoslav Bureau, 10 Jackson Place, Washington, D. C.
Brzojav in telefon pod državno upravo.
Washington, D. C., 13. julija.— Danes zvečer je bila sprejeta v se-natski zbornici resolucija, ki daje predsedniku Združenih držav moč in pravico prevzeti v imenu vlade vse brzojavne in telefonske naprave v Združenih državah. Resolucija je bila sprejeta z 46 proti 16 glasovi; pred nekaj dnevi je bila odobrena ta resolucija tudi v kongresni zbornici z 241 proti 4 glasovom. Ta novi zakonski načrt stopi v veljavo, ko ga bo še predsednik Wilson podpisal.
Zaeno je sklenila senatska zbornica, da naj se radi počitnic vršijo zasedanje iste samo ob pondeljkih in četrtkih in sicer do 26. avgusta t. 1. Slične počitnice bo gotovo uvedla tudi kongresna zbornica.
Odločilni dan za uvedbo splošne prohibicije.
Washington, D. C., 13. jul. Danes so se senatorji formalno ze-dinili glede odločilnega glasova -nja za uvedbo splošne prohibicije. O tej važni točki se bo razpravljalo in glasovalo šele 26. avgusta t. 1.
Bivši nemški parniki v ameriški službi.
Washington, D. C., 13. jul. — Republika Uruguay je dala Združenim državam na razpolago osem večjih tovornih parnikov, ki zavzemajo 62,000 ton. Vse te parni-ke je uroguajska vlada zasegla Nemcem za časa sedanje vojne. Največji tovorni pamik "Wie-gand" je prekrščen na ime " Arti-gas", zavzema 8,800 ton. Štiri izmed teh parnikov bodo dale Združene države Angliji na razpolago.
Predsednik Wilson čestital Franciji.
Washington, D. C., 13. jul. — Povodom 129-letnice padca Ba -stille, ali rojstva francoske repu -blike, je poslal danes predsednik Wilson v imenu ameriškega ljud -stva predsednika francoske republike sledečo brzojavno čestitko:
'4 Amerika prisrčno pozdravlja Francijo na dan prijetnih sporni -nov ter izraža prijateljstvo in u danost pomenljivi stvari, v kateri sta sedaj oba naroda tako srečno združena. 14. julij, kakor naš 4. julij je stopil v novo veljavo ne samo za Francijo, temveč za ves svet.
Kakor je Francija praznovala dan našega 4. julija, tako praznujemo mi vaš dan 14. julija z zanimanjem in zavestjo medsebojnega armadnega prijateljstva; naše skupno orožje ima namen, na katerega smo tudi mi zelo ponosni.
Morje se nam dozdeva danes zelo ozko, kajti Francija je naša ožja srčna prijateljica. Sedanjo vojno vodimo ne da bi rešili sami sebe neprijetnostij, temveč da bi rešili tudi vse človečanstvo.
Mi si torej ponujamo danes medsebojno prijateljske roke; desnico ponujamo danes tudi onim velikim narodom, s katerimi smo združeni, in onim naro.dom vse -povsod, ki ljubijo nad vse pravico in resnico. Mi se dpnes ponovno posvečujemo plemenitim idejam za mir in "pravico; na vse to smo ponosni, kar je dvignilo Francijo in Ameriko visoko nad svobodne svetovne narode.
Francoska trobojnica vihra danes nad našo Belo hišo in Amerika je ponosna, da zamore izkazati Čast vaši zastavi."
Patrijotično delo Reda Kalumbo -vih Vitezov.
Znana in največja ameriška katoliška podporna organizacija reda Kolumbovih Vitezov (K. o i C.) je pričela nabirati med svojim članstvom prostovoljce, ki bodo opravljali v Franciji domoljubno delo kot tajniki te organizacije. Skupno število teh tajnikov bo znašalo do 15. septembra t. 1. že 1000. Zaeno bo red Koluubovih Vitezov pričel z novo kampanjo patrijotičnega sklada v znesku 50 milijonov dolarjev v vojne dobrodelne svrhe.
Občutna kazen za nelojalnost.
San Antonio, Tex., 13. jul. — Bivši saržeirt vojaške godbe v Camp Tarvis — Oscar Biermann je bil danes obsojen vsled , nosti na 30 let ječe. Biermann je bil uslužben pri vojaški godbi že nad 20 let. Ker se je nedavno skrajno nelojalno izrazil napram vladi Združenih držav, ga je zadela sedaj tako občutna kazen.
Srbom na pomoč.
Uradni list vlade Združenih držav (Official Bulletin) poroča z dne 9. t. m. da je določilo ravnateljstvo Amer. Rdečega križa $71,278.— v pomoč Srbom. S tem denarjem se bo kupilo 482 ton raznovrstnega živeža (mo»ke, ri-ža, fižola, sladkorja, maisti soli) in 30 ton mila, kar se bo poslalo s posredovanjem Srbske misije Amer. Rdečega križa preko o-ccana na Srbsko.
Označena množina blaga 'bo zadostovala za 10,000 oseb za prehrano za dobo pol leta.
(Opk ured. Kakor znano, je načelnik te srbske misije naš vel »•.-gledni rojak Rev. Francis Jager, major Amer. Rdečega križa, ki je odpotoval šele pred nekaj meseci s svojim bratom, arhitektom Ivan Jagrom na Srbsko po naročilu naše vlade.)
'Pogon na "slackerje" v Chicagu.
Od 12. do 14. t. m. je bila naša chicaška policija zelo zaposlena povodom pogona na "slackerje" ali mlačneže. Policija je ustavljala sumljive moške kar po ulicah, po tovarnah in po javnih lokalih. Vsakdo,, kdor se ni izkazal z registracijsko kartico je bil odveden v zapore. Tekom teh 3 dni je bilo na ta način aretiranih okrog 15,000 oseh; kakih 2000 je ostalo v znno -rih, ostali so bili pa zopet izpuščeni na svobodo.
Na Marquette policijski postaji (na Robey in W. 23rd; St.) je bilo odvedenih minolo nedeljo 250 oseb v zapore, 50 izmed teh je bilo pridržanih. Čuli smo, da je bilo pri tem prizadetih nekaj naših rojakov, ker so pozabili doma registracijske listine. Dalje se čuje, da ima policija pod ključem več Ogrskih Slovencev iz Chicaga, ker se niso registrirali in nimajo niti prvega državljanskega papirja. Eden izmed teh je bil nedavno obsojen na leto dni zapora, ker se ni pokoril postavam. Sramota za vsakega takega " slackerja"!
Lepa nagrada.
New York, N. Y., 15. julija. — Iz Londona prihaja semkaj poročilo, da je razpisal te dni londonski list "Daily Mail" $50.000 nagrad« onemu, ki bi prvi preletel Atlantski ocean s kakim croplanom. P ga je določena s kakega poljubnega kraja Združenih držav, Kanade, Nove Fundlandijc, Velike Britanije ali Irske, ali naobratno. Doba za polet je določena na 3 dni.
Novo vojno posojilo Italiji.
Washington, D. C. — Dne 0.
julija t. 1. je vlada Združenih držav posodila Italiji nadaljjiih 10 milijonov dolarjev v vojne svrhe. S tem znaša skupno posojilo Italiji $660,000,000, skupno vojno posojilo zaveznikom pa $6,091,-590,000.
Vlada bo zasegla tobak.
Washington, D. C., 15. jul. — Ker nastaja vsled vojne vedno večje vprašanje po tobaku, bo skoro gotovo vlada Združenih držav prevzela v svojo oskrbo vso k on -trolo tobačne industrije. Vlada hoče pred vsem skrbeti zato, da bo dovolj tobaka za domače in zavezniško vojaštvo na fronti, ostanek bo pa določila za civilno prebivalstvo.
Vojni industrijski odsek poroča, da znaša letna vporaba tobaka na osebo kakor sledi: V Italiji 2 funta, v Franciji 3 in pol funtov. Anglija, Francija in Italija so popolnoma odvisne od uvoza tobaka iz Združenih držav.
Ogromna tovarna za lokomotive
Iz New Yorka se poroča, da n** merava ravnateljstvo znanih 6ai-dwinovih tvornic lokomotiv zgraditi v East Chicagu ogromno novo slične tovanio, ki bo veljala z opremo vred 8 milijonov dola" jev. Za stavbo te tvornice bo potreba 12 tisoč ton jekla in železa; ko bo tovarna dograjena, bo do bilo v nji dela skoraj okrog 5000 delavcev.
Bolnišnica postavljena v petih urah.
Rekord pri zgradbi kakega poslopja se je doseglo nedavno v Grasmere, N. Y. ko so postavili neko leseno vojaško bolnišnico ravno v petih urah. Bolnišnica meri 230 čevljev na dolgo in 36 čevljev na široko; pri gradbi U-ga poslopja je bilo zaposlenih 300 različnih delavcev.
Z delom, ali kopanjem stavbi-eča se je pričelo zjutraj ob 7 uri; ko je parna piščalka naznanjala poldne, so bili vsi delavci s stav-
bo že gotovi, da so se vrnili domov. Zgrajen je bil oddelek na parno kurjavo; napravljen je bil vodovod, električna razsvetljava, kopel j in cementna- tla v sobah označene bolnišnice; popoldne i-stega dne je ležalo že nekaj vojakov na posteljah v veliki bohii-ški sobi.
Zasedanje kongresa zaključeno.
Washington, D. C., 14. julija.— Zasedanje kongresa, ki je trajalo neprestano oil 3. decembra lanskega leta,' se je včeraj zaključilo vsled počitnic doJ9. avgusta t. 1.; v Washingtonu je ostalo samo še nekaj senatorjev, ki bodo opravljali najbolj nujne posle po dva dneva na teden.
Zadnje zasedanje kongresa je v zgodovini Združenih držav zelo važno, ker je trajalo skoro 7 in pol mesecev in ker se je med tem časom ukrenilo toliko važnih stvari izmed teh so bolj glavne sledeče:
Dne 7. decembra 1917 je kongres odobril resolucijo za napoved vojne Avstro-Ogrski.
Med tem časom je bil sprejet
v kongresu vojni proračun v znesku več bilijonov dolarjev.
Odobrilo se je zakon za vladno kontrolo železnic tekom vojne, tako tudi kontrolo brzojava in telefona.
Poostrilo se je znano špijonaško tavo ter dalo predsedniku moč, da reorganizira razne vladne de-partmente.	/
Podaljšalo se je naborno dobo na 21. letne mladeniče; sprejelo se je naborno postavo za podanike zaveznikov in lyikaterih nevtral-cev.
Sprejet jc bil zakonski načrt za novo Vojno posojilo v znesku $8,000,000,000, za uvedbo splošne prohibicije in splošne ženske volilne pravice.
Tekom zadnjega kongresnega zasedanja je držal predsednik Wilson petkrat svoj govor kongresni kom in senatorjem glede zelo važnih zadev.
Farmer umoril tri svoje otroke.
(Po Duluth Nc\vs Tribune.)
Little Falls, Minn., 12. julija. — John Wosniak (morda Slovenec Vošnjak?) po poklicu farmer, živeč nedaleč od tukaj je umoril danes tri svoje otroke s tem, da jini je prerezal vratove. Njegova žerja je zbežala z zadnjim otrokom/detetom v naročju še pravočasno k nekemu bližnjemu sosrdu, ter je s tem rešila sebe in zadnjega otroka. Ko je policija Vosnja-ka aretirala, je hladnokrvno priznal svoj krvavi čin.
Mrs. Vošnjak zatrjuje, da se je njeni mož zadnji dni dokaj čudno obnašal in sklepa, da ni bil pri pravi pameti. Vedno se je bal, da bo njegova družina trpela glad.
Ko ga je šerif odvedel v zapor mu je morilec rekel: "Obesite me, če me hočete!"
V Bostonu jih bo zeblo.
Boston, Mass., 15. julija. — Načelnik lokalne kurilne administracije v Bostonu je izdal postavno določbo, da se ne sme v tem mestu kuriti s premogom po privatnih hišah pred 1. deccmbrom tekočega leta. Ta odredba velja za stranke, bi hotele kuriti pred 1. decembrom zaradi toplote. Označena kurilna administracija priporoča tudi ljudstvu, da naj se že sedaj prskrbi z drvmi za zimo.
Posledice splošne prohibicije.
Ako se bo uvedlo s 1. januarjem 1919 v Združenih državah splošno prohibicijo, bo zvezna vlada zgubila pri tem $300,000,000 davkov na leto ;ameriško ljudstvo si bo pa pri tem prihranilo 600 milijo-
nov dol. letno, katere potroši v tem času za pijačo. Računa se, da znaša letna vporaba pijače okrog 2 bilijona galon.
Vsled splošne prohibicije bo moralo prenehati z obratom 1500 tovarn in bo moralo zapreti nad 200,000 salunov svoja vrata.
S tem se bo prihranilo na leto približno 40,000,000 bušljev žita.
Nad 200,000 uslužbencev, natakarjev in delavcev po raznih pivovarnah bo zgubilo svoj zaslužek.
Skupna glavnica, ki je danes naložena v produkciji opojnih pijač znaša okrog bilijon dolarjev, skupno še pa producira opojne pijače na leto za $772,000,000; večina tega kapitala bo ostala mrtva.
Sedaj je na trgu za $500,000,-000 vrednosti vlske, katero bo treba pred 1. januarjem spraviti v denar, ali pa pretvoriti v druge industrijske svrhe.
Vojaki bodo dobili državljanske papirje.
Washington, D. C. 15, julija. — Državni department za delo je' je poslal danes potrebne informacije in tiskovine ameriški armadi na Francosko v svrho naturalizacije onih inozemcev, ki služijo v naši armadi.
Po novi postavi dobi lahko veliki državljanski papir vsak podanik zaveznikov prideljen ameriški armadi, ali mornarici, ki jci ,	, . , ~	~
živel eiro leto v Združenih <m*+rfke Rhone* Ta da" £ blA11Tu1amree
^	jslovemo otvorjen veliki Wilsonov
I iT)ost čez označeno reko.
Prvi čez most so korakali ameriški vojaki, tem so sledili angleški, italijanski in francoski; njim jc pa sledil ameriški poslanik s svojim spremstvom.
General Cadorna degradiran. Rim, Italija, 15. julija. — Urad-
Ta bitka je trajala več ur, ali toliko časa, da so se morali Nemci umakniti nazaj.
Nemci so danes zjutraj vprizo-rili tudi napad na naše postojanke pri Chateau Thierry in Vauxu. Pri tem so pa neleteli na slabo, ker jih je naš oddelek s strojnimi puškami ustavil. Število padlih na strani sovražnika je ogromno.
Veliko veselje v Washingtonu.
Washington, D. C., 15. julija.—
V tukajšnjem mestu vlada veliko veselje in navdušenje nad nepričakovano sijajno zmago ameriške armade na Francoskem. Odkar so dospele naše čete na Francosko, niso dosegle še nikdar tako velikega vspeha o kakršnem se danes semkaj poroča. Predsednik Wilson je danes nestrpno zasledoval in čital poročilo vojnega departmen-ta o sijajni zmagi naših čet, ki so zapodile Nemce čez reko Marne. S tem so pokazali Amerikanci sovražniku, da so kos svoji nalogi in da je od teh še mnogo pričakovati.
Wilsonov most v Franciji.
Lyons, Francija, 14. julija. — Današnji francoski narodni praznik se je praznovalo tukaj, kot še nikdar prej. Slavnoeti se jc udeležil tudi ameriški poslanik Wm. G. Sharp, ki je govoril nad 300,000 oseb zbrani množici ob bregovih
Inozemske vesti.
Hindenburg mrtev.
Amsterdam, Holandsko, 13. julija. — Tukajšnjemu listu "Les Nouvelles" se poroča, da je nemški feldmaršal Hindenburg na-i liagloma umrl zadet od kapi na možganih; njegovo mesto bo sedaj prevzel general Ludendorff, načelnik nemškega generalnega štaba.
Vest o Hindenburgovi smrti je došla semkaj iz poročil potnikov, kajti nemški listi niso smeli zadnji čas ničesar pisati o njegovi bolezni in smrti. Zatrjuje se, da je povzročil smrt Hindenburgu oster jereg in spor z nemškim cesarjcm, ki se je vršil še dne 16. maja v mestu Spa, glavnem nemškem vojnem stanu. Od onega časa dalje je bil feldmaršal Hindenburg vedno bolj in bolj slaboten, dokler ni podlegel posledicam mrtvo-uda.
Feldmaršal Hindenburg je bil pred vojno že v pokoju. Vsled prošnje cesarja Viljema sc je pa zopet dejanski udeležil vojne v Iztočni Prusiji in na Ruskem, kjer je dosegel velike uspehe; vsled tega je bil tudi imenovan feldmaršalom cele nemške armade. Hindenburg je dosegel lani dne 28. septembra 70 leto svoje starosti.
Velika zmaga Amerikancev.
Z ameriško armado ob Marne,
15. julija. — Pri Jaulgonnc, južno ob reki Marne je potisnila ameriška armada Nemce nazaj, da se v divjem begu umikajo preko reke. Pri tem so Amerikanci zajeli 1500 nemških vojnih vjetnikov s celim brigadnim štabom.
Boj traja še dalje. Poroča se dalje, da so tudi francoske čete zadele sovražniku hud udarec.
Dalies zjutraj so Nemci pri Jaulgonne na malih pontonskih mostičih prekoračili reko Marne. Naša artilerija je pa to prodiranje sovražnika še pravočasno zapazila, nakar ga je pričela strahovito obstreljevati. Mnogo mostov se je porušilo z vojaštvom vred.
ni vojaški list prinaša kraljevi odlok, da ,se mora bivši italijanski general umakniti iz vojaškega življenja. Zaeno je ukazano, da mu je odvzeta čast (naslov) generala in vsa plača. Ta kazen je zadela tudi generala Parro in Capello.
Vojna oblast je kaznovala bivšega generala Cadorno vsled tega, ker se je lansko leto slabo obnesel pri vpadu avstrijske armade na soški fronti.
Ruski car še živi.
Stockholm, Švedska, 12. julija. Bivši ruski car Nikolaj Romanov ni bil umorjen^ ampak še živi; tako tudi ui bila umorjena njegova družina, ko se je preselila iz Ekaterinburga.
To vest prinaša ruski list "Novo je Vlademnosti" v pismu, katerega je pisal te dni Nikolaj Romanov nekemu izmed svojih bivših generalov. Pismo se glasi: "Mi živimo v pomanjkanju. Celo knjige so nam prepovedane. Ko snjK) zapuščali Ekaterinburg, so nas hoteli banditje napasti. Pri tem nas je rešila samo božja Previdnost. Aleks, moj sin, leži nevarno bolan v postelji."
Papirnati denar na Ruskem.
Znano je, da prede slaba raznim ruskim narodnim mogotcem, ki so prodali sefbe, ljjudstvo in domovino kajzerju za judeževe miljone. Načelnik sedanje bolj-ševiške vlade Lenine si najbolj beli glavo, kako bi bilo mogoče priti do državnega denarja. Vsled tega je iadal nedavno odredbo, da je ves prejšnji ruski denar neveljaven, da je treba kovane novce zamenjati z novo valuto in je dal v to svrho tilskati za 40 biljonov papirnatih rubljev. Nevedno rusko ljudstvo je moralo torej zamenjati prejšnji srebrn in zlat denar za ničvrednega, ali iz papirja. To so polsledice boljševizma na Ruskem.

JULIJA 1918.
Steelton, Pa.
NASfAMlLO
It urada dr. Vit. sv. Martina št.
75 KSKJ. La Salle, m.
S tem naznanjam vsem članom našega društva, da se vrši prihodnja seja v nedeljo, dne 21. julija. Ker bo ta seja polletna, ali glavna, ste proseni vsi člani, da so iste gotovo udeležite. Na tej seji imamo na dnevnem redu več važnih točk za rešiti. Tudi se moramo domeniti zaradi dvorane in prihodnjega zborovanja. Pridite torej vsi na sejo, da bomo stvar najboljše sklenili in rešfli v napredek društva in K. S. K. Jed-note.
S sobratskim po^daravom
J. Barborich, tajnik.
NAZNANILO.
Vsi člani(iee) dr. sv. Jožefa št. 112 Ely, Minn., so vljudno proseni, da oddajo listke velikonočne spovedi najkasneje do 21. julij?. To velja posebno za one, ki so na potnih listih. — Sicer je to že nekoliko pozno, a vendar je'dana še vsakemu priložnost, da se izkaže ozir. opraviči, da ne bo potem nepotrebnega oporekanja, če bo kdo suspendan.
S sobratiskim pozdaravom
Matevž Zgonc, tajnik.
NAZNANILO.
Članice društva sv. Rozalije št. 140 K. S. K. J. v Springfield, 111. uljudno prosim, da se prihodnje seje dne 21. julija polnoštevilno udeleže. Ta seja bo že sedma seja v tem letu in niti še enkrat niso bile vse članice navzoče. Pridite torej sedaj vse in ne iščite izgovorov. Zime sedaj ni, pot je lepa in gladka. Če bi se pa morda katera izgovarjala, da nima kje svojih otrok pustiti, pa pripeljite ali prinesite iste s seboj. Če malo za-kriči, nič zato. Pridite torej cenj, sosestre vse na prihodnjo sejo.
Nekatere se tudi izgovarjajo, češ, brez mene bodo že naredile. Seveda se naredi. Če jih pa ni za dosti na seji navzočih, se pa ne more nič narediti. Navadno je pa tako, da če se kaj naredi, bo do-tična, ki ni bila na seji na jn an j zadovoljna. Vsepovsod se jezi: to ni prav, pa zopet drugo ni prav! Ko pa nastcpi dan ziborovinja, pa sedi lepo doma. Torej zapomnite si: Ako hočete, da boste zadovoljne, kar se na seji sklene, pridite na sejo in povejte tam svoje mnenje ne pa, drugod. Ravno sedaj imamo nelko posebno t(»č ko za rešiti. Torej pridite vse na prihodnjo sejo. Tudi sosestre iz bližnjih naselbin pridejo \ ačkrat na obisk k svojim sorodnikom :. znancem; pa pridite sedaj, da se lahko še seje udeležite.
S sosestr pozdravom
Marija Barbonč, predsednica.
NAZNANILO.
Iz urada dr. sv. Marije Magdalene št. 162, K. S. K. Jednote, Cleveland, O., se naznanja članicam, da se bo vršila izvanredna seja v nedeljo, dne 21. julija ob 2. uri popoldne v prvem nadstropju stare šole, pri kateri bo prišlo več važnih točk na dnevni red. Ena najbolj važnih točk bo pa volitev nove tajnice. Prošene ste, da se te seje udeležite vse brez izjeme, da boute lahko preudarile in izvolile tajnico, katera bo imela društvo pri sreu, kateri bo pripuščal čas, in katera ne bo preveč oddaljena od drugih sosester in članic. To je jako važno, da je tajnica društva blizu kraja društvenega zborovanja ,ker je hudo za članice in tudi ni piijetno za tajnico, če je oddaljena, kakor sem sedaj jaz na primer, posebno pa še, če ji ne pripušča čas. Preudarila sem dobro vso stvar in prišla do zaključka, da bo najbolj prav za vse, zame in za članice, ako se izvoli tajnico, ki je v slovenski okolici.
Pobiralo se bo tudi asesment aii mesečno vplačilo in katere še niste plačale svojega asesment a, prosim da to poravnate pri prihodnji ali izvanredni seji 21. julija.
Nekatere članice bi tem potom opomnila, da naj se bolj zanimrjo za plačevanje svojih asesmentov, ker ni tajnici nobene prijetnosti, vedno opominjati; še hujše je pa, ako mora članico suspendirati. Prosim torej, da se nekoliko bolj ozirate na društvene tajnične opomine kakor pa dosedaj.
S sosestrskim pozdravom
Mary Mačerol, tajnica.
Mich.
Cenjeno uredništvo! Upam, da natisnete ta moj do pis v nam prttjufbljenem Glasilu.
Mislim, da je to prvi dopis v našem Glasilu iz tega kraja. Pri tem zvračam vfeo krivdo na nas, ker
smo tako počasni in leni s pošiljanjem dopisov.
Najprvo hočem pisati nekoliko o patrijotični paradi na 4. julija, katerega so se vdeležila tudi 3 društva iz Ahmeek, Mieh., i nsi-cer: Dr. sv. Alojzija št 88. K. S. K. J., dr. sv. Cir. in Met. S. H. Z. in dr. Srca Jefcuš. 111. H. Z. Dne 30. junija so imela vsa tri društva skupno sejo in končno smo prišli do zaključka, da se mora vsak Slovenec in Hrvat iz Keweenaw County odzvati pozivu pred sednika Združenih držav in S3 u-ddežiti velike patrijotične pai "de v Calumet, Mich.
Dasiravno je bilo feti dan slabo, deževno vreme, -zjutraj, se nas je vseeno zbralo lepo število Slovencev in Hrvatov v Meistni dvorani ob 15 min. Čez 7. zjutraj. Zatem smo z zastavo na čelu odkorakali na polstajo, kjer smo dobili posebni (Special) vlak in sc odpeljali proti Calunietu, kjer so se zbirala vsa društva, da se vdeležijo velike patrrjotične manifestacije.
Ne bom več omenjal naših tu-akjsnjih razmer, ker so ravno take, kakor drugod sirom držav. Omeniti hočem le toliko, da imamo žal tudi tukaj še nekaj "Av-strijakov", katerim je še danes "c. kr." avstrijska vlada pri srcu, čeravno so se morali pobrnti s trebuhom za kruhom iz Av.'rije, ki jim ni več mogla dati drugega, kakor 3 leta militarrzma in to brez plače. Ti "patrijotje" so na videz Amerikanci samo radi lepšega, a v srcu pa mislijo čisto drugače. Dandanes se pa lahko človeka spozna tudi od zno.raj koliko velja.
Zatorej opominjam in kličem še enkrat vse Slovence v Združenih državah: Ljubite svojo novo domovino ne samo na videe, ampak tudi s srcem. Ona. je vas * žela v svoje naročje in /v&m dala vse pravice ter prosto pot do izobrazbe. Ali nima sleherni človek odprto pot do napredka v tej svobodni državi? Da.
Torej ljubite in spoštujte deželo, ki vas je vzela v svoje naročje. Spolnujte postavo in pozabite na Avstrijo, ki je bila naJša bi-rokratična mačeha. Postopala je s Slovenci in še postopa, kakor neusmiljeni gospodar s psom na ccsti.
Dobro so nam še znane razmere v naši stari domovini, pod katerimi smo morali trpeti Slovenci stoletja vsled pritiska nemških pesti. German nas je vedno potiskal od severa (proti jugu; to je lahko znano nam vsem, posebno pa še Belokranjcem. Sedaj je napočil torej čas, da mi ameriški čCovcnci lahko pomaigamo našim dragim v stari domovini. Sedaj lahko potisnemo nemlškega sovra-ga nazaj, samo ako stojimo združeni in zahtevajmo naše zajamčene pravice.
Dragi ameriški Slovenci! Čas je tukaj; ako ga zdaj izgubimo, bodo naši sobratje onkraj oceana morda zonet še stoletja ječali pod nemškim jarmom. To že velja star pregovor: da si moramo pomagati sami in Bog nam bo pripomogel.
Sedaj je čas naše rešitve! Pusti mo vse spletke in osebnosti pri kraju in združimo se v en tabor, da bomo lahko pomagali našim dragim sobratom in sosestrani v domovini do boljšega.
Osobito Slovenci, ki so malo na boljši stopinji tukaj v Ameriki bi se morali združiti skupaj; tem bi tudi mi, drugi Slovenci sledili. Treba je iti le z lepim zgledom naprej, da bi ljubili eden drugega. — Žal pa, da je dandanes med nami ravno nasprotno. Priznati moramo naše lastno slabo stran, vsled česa se vedno ravsamo, '1 kavfcamo'' in mečemo sami sebe po zobeh, kar povzroča vedne nove stranke. Če so trije Slovenci skupaj , bi se jih rado že četvm-o kregalo. — Preteklost nate uči, da radi vidimo v sobedovem očesu ,nit, ne pa bruna pri samemu sebi. In kdo je temu kriv? Odkrito povedano, da je krivo mnogo temu naše časopisje tukaj in v stari domovini. Slučajno mi je priše" v roke neki novi ameriški slovenski dnevnik ki je vse stvari skupaj steknil o neki ljubljansJ:i
ntk onega lista ifelil eo na iste osebe. Po u-rednfkovi sodbi bi bilo mnenje tako, ako bi njegov brat koga u bil, bi potem tudi on podedoval ime ubijalca. Temu pa ni tako. Vsakdo pod milim solncem ima svoje napake in tako je tudi z nami Slovenci. Samo krivda je tolika na naši strani, da se večkrat prepiramo za prazen "nič", med tem ko druge narodnosti lepo napredujejo poleg nas in tudi iz našit interesov.
Zatorej kličem pri zaključku še enkrat: Na noge Slovenci! Doli z osebnostmi! Doli z neivoščlji-vostjo! Doli s častihlepjem in vse bo šlo gladko naprej!
Josip Butala, «ian K. S. K. J.
Spoštovani g. urednik:—
da mi odmerite malo
Milwaukee, Wis.
Cenjeni sobrat urednik:— S tem poročam, da gre tukaj v Milwaukee z delom prav dobro ; bodisi za ženske, ali m >ške. Vsakdo dobi lahko delo, če le ii life.
Nadalje se pri tej priliki srčno zahvaljujem naši dični K. S. K. J., za tako hitro izplačano svoto $1000, kot posmrtnina po mojem pokojnem in ljubljenem možu Frank Anzely, katerega priporočani v molitev in Mag spomin vseni prijateljem in znancem
Žalibože, da je Ju v naši nisel-bini vedno dosti smrtnih slučejev. Sedaj pobere smrt enega, ali dru-
11. julija eo dobili vseh skupaj]priliki nad eno uro trajajoč go-
v našem Glasilu. Ker se malokdo oglasi iz naše naselbine,
zato sem se jaz namenil, da malo
opišem i« tukajšnje naselbine.
Rad bi namreč povedal, da smo tudi pri nas v bližnjem mestu Hafc-risburgu, Pa., proslavili na lep način letošnji Četrti julij, največji praznik Amerike, "Dan Neodvisnosti in dan Svobode."
Ta dan je bil velikega pomena za nas Slovence in za ves zatirani jugoslovanski narod. Na ta dan bi se bil moral vsak naveden Jugoslovan udeležiti parade; nas Slovencev se je udeležilo parade okoli sto petdeset, deloma mož, mladeničev in deklet, kar je pri -Učno veliko število za »ako malo slovensko naselbino, kakor je Steelton, Pa. Spremljala nas je slovenska godba (Liberty Band) iz Steeltona. Zjutraj smo se vsi jpbrali v društveni dvorani sv. A-lojzija in ob 9. uri smo'se vsedli na kare cestne železnice in smo se odpeljali v Harrisburg, Pa. Ob
10.	uri se je pričela parada, kon čala pa ob 1:30 popoldne; štela je okoli 30,000 o-seb, največ je bilo Italijanov; oni so najprvi koraka
11.	Tudi kajzerja so k pogrebu peljali, namreč velikega prešiča kajzerjevo čelado (pikelhaubo) na glavi; jaz sem si mislil: če bi bil ta ščctiuast kajzer saj pečen, bi dobro zaleglo trudnemu in lačnemu človeku po dolgi hoji.
Vsak človek komaj čaka, ko bo
enajst žrtev na površje.
Parna lopata dela na vso moč ponoči in podnevu, enako tudi rudarji na tri šihte, da dobe mrtvece prej na površje. Ali ostalih sedem bo jako težko dobiti, ker bo treba na tisoče ton kamenja in zemlje odstraniti.
Imena ubitih rudarjev so: John Pelanovič, Elija Karakas, John Muhar, Joe Spolar, Frank Fuller, Lazo Belach, Mike Vinovich, Mike Zetz, Mike Sipka, Mike Allar, Andrej Boronač, Lazo Kolagija, Tony Doto, John Popelič, Tony Divazo, Tony Puleti in John Pa radiš.	Poročevalec.
Pisna naših (ianov vojakov.
pega. Najhujši so pa taki slučaji, ,
če umre kedo, ki ni bil član noče- P™el dan neodvisnosti m sve nega podpornega društva, da mo
rajo prijatelji in sorodniki pokojnika hoditi okoli ter pobijati mile darove za njegov pogreb. To je res omilovanja vredno in žalostno! Ali ni tu v Milvaukee dosti raznovrstnih društev tako, da i-ma vsakdo lepo priliko za pristop. Tu imamo n. pr. dva društva K. S. K. J. in mo (žensko dr.) v West Allis (dr. sv. Janeza Krst. št. 65, dr. sv. Jožefa št. 103, dr. Mar. Poni. Kristj št. 165). Vsr.-kdo orna torej priložnost pristopiti k naši Jednoti; dobro je pa, če je človek zavarovan pri več društvih in organizacijah, ker pride prav osobito v slučaju snvrti. Zal, da je dosti takih ibrzskr<bncžev, ki pravijo: "Če umrem, naj me pokopljejo, kamor ohčejo!"
Poglejte drage mi sosestre i.i sobratje! Jaz sem pri naši dični K. S. K. J. že 17 leto. Ta Jednotn je meni dosedaj že iiiplačala $2050. — Za kar j! izrekam še enkrat srčno zahvalo. Jaz bom o stala pri tej Jednoti do za dne ga zdihljeja.
Rojaki in rojakinje! Pristopajte h K. S. K. J. Pomnite, da smrt ne "aka Smrt je sigurna, čeravno nam še neznano kedaj da pride. Pristopajte k podpornim društvom, da ne bodo imeli vaši prijatelji sitnosti i vami, če vas smrt pobere!
S pozdravom do vsega članstva naše slavne K. S. K. J. želeča vsem obilo uspeha.
Barbara Anzely.
tovne demokracije, ko bo zasvetila luč svobode, da ne bomo zasužnje ni, kakor smo bili v naši stari do movini, Avstriji, pod nemškimi kremplji.
Tukaj v naši naselbini pridno kupujejo Posojilo Svobode; še več bi jih lahko kupilo, žal pa da jih je nekaj takih, ki pravijo, da kai dane.i lahko potrošim, mi ni treba odlašati za jutri; vsak zaveden Slovenec bi moral kupiti posojilo Svobode; s tem pomaga Združe nim državam in sam sebi, ker de nar tako naložen je bolj varen kot pa na banki in več obresti do naša kakor kje drugod.
li koncu svojega pisanja po [tfdravljam vse zavedne Slovence in Slovenke širom Amerike. Zahva liti se moram tudi Mr. Markotu Kofaltu, ker se je tako potrudil dna 4. julija, da smo se tako lepo obnesli pred drugimi narodnostmi Hvalo moram izreči tudi Mr. in Mrs .Rozman, ker so nas tako lepo postegli s pijačo in dobrim prigrizkom, da smo potolažili prazne želodce.
Peter Gor še.
La Salle, 111.
Prosiin vas, g. urednik, da mi odmerite nekoliko prostora v listu, ker že ni bilo v njem dalj časa n slišati iz naše naselbine;.
Najprvo omenjani, da smo praznovali tukaj letošnji dan 4. julija s tako slovesnostjo, kot še nikdar prej. Mislim, da ga skoro ni bilo Slovenca v naši naselbini, da ne bi storil ta dan svoje patrijo-tične dolžnosti.
Sporočam tudi žalostno vest, da smo te dni izgubili enega soroja-ka, vsem tukaj dobro pognanega prijatelja Frank Ferme-ta, ki je umrl dne 26. junija. Bil je lepo, po katoliškem obredu pokopan. Pripadal je k tuk. društvu Vit. \iw. Martina št. 75 K. S. K. J. Pokojnik je bil zvesti član naše Jednote skoro 14 let. Zajpušča žalujočo žr-no in 6 otrok; 2 hčere in 3 sinovi so pri materi, a starejši njego^ sin je pa že pri vojakih, da se -bo boril za domovino.
Dal Bog pokojnemu našemu sO-bratu večni mir in počitek v tuji zemlji!
Delavske ra'zmere so tukaj po navadi; dela se vsaki dan in tudi zaslužek je dofber, ali če primerjaš istega z dana&njo draginjo, ti ne preostane nič v denarnici. Vsledtega naj v&aka gospodinja pazi pri nakupovanju potrebščin in naj jih jemlje tam, kjer so po ceni pred vsem od naših rojakov, ali domačih trgovcev. Podpirajte domačine ir. d?žJ> •? ge^la: Svoji K r vojim I
Naročnik.
Gorman, Wis.
Cenjeni gospod urednik:— Prosim za malo prostora v vašem listu, da objavite imena onih, ki so darovali za družino Kaltni gar, ponesrečeno od hudeag vihar-harja dne 31. maja.
Darovali so: Frank Lesar $5; Fr. Lunka $5; Frank Čampa $5; Frank Oman $5; Anton Toleni $3; Frank Francel $3; Anton Kore -vcc $3; Frank Cmok $3; Anton Kožar $2; Frank Lekan $2; Frank Murgel $2; Frank Prebil $2; Math. Ramovš $2; Fred Korevec $1; Frank Korcvec $1; Joe Korevec $1; Jakob Malnar $1; John Bajuk $1; Anton Fertuna $1; Josip Permc $1; John Murgel $1; John Petkovšek $10.	x
Lepa hvala vsem, ki so kaj darovali in vsem onim, ki so pomagali delati stanovanje ponesrečencu! Bog Vam povrni stoterno in obvaruje naj Vas take nesreče! Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam K. S. K. J.
Frank Lesar, nabiralec.
Nogales, Ariz. 4. julija, 1918,
Cenjeni sobrat urednik:— Prosim vas, da mi pripustite malo prostora v našem GlaJsilu, katerega tudi dofbivam semkaj, •e je pru(v precej daleč.
Najprvo se lepo zahvalim sobr. gl. tajniku Jos. Zalarju za poslano nam vojakom zelo priročno darilo v imenu vsega članstva. Poslano bom ohranil v trajnem spominu.
Jutri bo ravno 5 tednov, kar sem se vsedel na vlalk v Ciccri zvečer ob pol 8rh, ki me je pripeljal v Chicago in tam si je pripel še več vozov. Ob 9. uri je že ropotal proti Jolietu, po Chicago Alton železnici čez St. Louis, Mo. in potem še 10 milj do Jefferson Barracks. Tam smo ostali 5 dni, kjer so nas vse lepo in natačno pregledali do čistega, ter nam dali potrebne stvari in obleko za službo strica Sama. In hajd naprej, v kraj, kjer ni nobene zime ne snega; kjer vedno toplo solnce sije čez hrifbe in doline in čez le pe rn puste kraje. — Po M. K. T. Pacific železnici smo se peljali cele 3 dni in 3 noči, čez države Mo, Ark. Tex. do Ariz, da semkaj v Nogales. Od postaje smo korakali v hrib še kake pol ure do naših šotorov. Take hiše so res najbolj prikladne, ker jih lahko prenašamo s kraja v kraj kot polž. Na hribu smo ostali 13 dni, zatem smo se po pomaknili nižje v dolino, kjer so nas razdelili v kom-panije.
Tukaj doli sem imel prec srečo, ker sem našel prva dva Slovenca doma iz Colo. Sedaj nas je pa tu že 10 rojakov, mogoče še več? Vsi smo si prav prijatelji; pogovarjamo se v prostem času, d i nam bolj hitro mine čas. Čez teden se pridno vadimo in učimo, kako bo najložje "kajzerja" v Berlinu presenetitii, dočini imamo ob nedeljah popolnoma prosto. Danes, ker je ravno praznik, (4. julija) sem se snravil k pisa nju ter k skleipu istega iskreno pozdravljam vse članstvo K. S. K. J. posdbno čl. dr. sv. Štefana št. 1 in tudi vse člane S. M. P. D r. "Danica" in vse prijatelje in znance v Chicaigi; dalje pozdravljam vse svoje sorodnike v La Salle, II!., in Clevelandu, O., ter navajam tu svoj nasUv:
Pvt. Frank Terselich, Co F. 35 Inft. Nogales, Ariz.
vor, za kar je žel burno pohvalo in prtehanje. Članice tega odseka in slovenskega odseka Amer. Rdečega križa so naročile Rev. C. Zupanu, da naj v njih imenu iskreno pozdravi vse zavedne in rodoljubne Slovenke tamkaj na zapadu, oziroma v Pueblo, Colo.
—	Dne 28. t. m. (zadnjo nedeljo v juliju) priredi društvo sv. Štefana št. 1, K. S. K. J., družabni izlet v Willow Springs, 111. Kdor izmed članov se namerava udeležiti teag piknika, naj pride dne 25. julija zvečer ob pol 8. uri v cerkveno dvorano k seji, da bo odboru mogoče urediti potrebne stvari glede teag izleta.
—	Dne 5. t. m. je odšel prostovoljno k vojakom komaj 16 in pol leta stari Mirko Kušar, edini sin znane in redoljubne družine Ivana in Helene Kušar v Chicagu. Označeno jutro se je poslovil od svojih starišev in sester kot običajno, ko je šel na delo; vrnil se pa ni več domov, ker je šel namesto na delo
—	k vojakom.
Kako je vleklo našega Mirkota k vojakom nam kaže sledeče pismo, katero je poslal par dni kasneje svojim starišem: "Dragi at a in mama! — Jaz sem odšel k mari-narjem. Bil sem na naboru in poslali so me na vežbališče. Mesečno vam hočem poslati svojo plačo. Ko me preoblečejo v vojaško suknjo. Vam pošljem svojo sliko. Vožnjo je plačala država. Tukaj se hočem pridno učiti in s spominom na vas si bom sladil svoje delo. Pred vsem se hočem učiti metati bombe, ravnati s puško in kako zgrabili "kajzerja" za goltanec. Dragi starisi! Eno vas prosim na kolenih, da ne ukušate preprečiti mojega koraka. Nebojte se zame, ker jaz vas bom še videl predno od -idem na bojno polje. VaS Mirko."
—	Vsa čast in priznanje tako domoljubnemu in pogumnemu ame-rikanskemu .slovenskemu mladeniču! Družina Kušar je lahko ponosna na svojega sina. Nadebudni Mirko Kušar je prideljen sedaj Signalnemu bataljonu v Philadel-phiji, Pa., kjer bo hodil v brezžično brzojavno šolo.
Virginia, Minn.
Velika nesreča se je pripetila tukaj dne 27. junija in jc usmrtila osemnajst oseb v SI iver rudniku.
Vzrok nesreče je bila eksplozija dinamita, katero povzročila Strela. Strela je udarila v električno žico, ki je vodila v rudnik in bila zvezana v tako imenovano "Gopher hole" (rov), katero so nameravali izstreliti dne 30. junija. Bila je velika množina črnega prahu in dinamita; ker pa ni bilo še vse v zvezi z električno žico, o-peratorji govore, da je eksplodiralo devet ton dinamita, drugo je še ostalo v luknjah, kamor je bil zložen; eksplozija je bila tako močna, da je zrušila ves rudnik.
Dne 28. junija dobili so prve štiri žrtve na površje; potem «o dobili 30. junija dve žrtvi in 3. julija še pet, tako da do danes dne
Lokalne vesti.
—	Rojaki in rojakinje iz Chicaga ter bližnje okolice! Pridite prihodnjo nedeljo (21. t. m.) popoldne ob 2. uri pa veliki s'hod po -družnice SI«ve. Narodne Zveze, ki se vrši v Hoerberjevi dvorani na Blue Island Ave. in W. 21. Place. Na tem shodu boste slišali znamenite govornike od blizo in daleč, med temi bo tudi dr. Boguinil Voš-njak iz Washingtona, D. C. Na sporedu bodo tudi pevske točke, dcklamacija in žive slike. Ta dan bo videti tudi prvič na odru našo novo jugoslovansko zastavo, ki je bila dne 4. t. m. v Washingtonu, D. C., uradno razvita in priznana. Udeležite se torej tega znamenitega shoda polnoštevilno!
—	Dne 11. in 12. t. m. se je mudil v našem mestu Rev. Ciril Zupan, župnik slovenske cerkve v Pueblo, Colo., vračaje se iz Washingtona, D. C., kjer je zastopal pueblske Slovence pri velikih narodnih svečanostih dne 4. julija. Rev. C. Zupan je obiskal tudi naše uredništvo; pravil je, da je bilo v Washingtonu nepopisno lepo. Pri javnem nastopu je žela baš naša jugoslovanska skupina največ priznanja in pohvale.
Dne 11. julija zvečer se je Rev. C. Zupan vsled povabila udeležil seje odseka Jugosl. Žena in De -klet v Chicagu ter je držal pri tej
Listnica npravništva.
Math Banko, Oglesby, 111. — Vi
se pritožujete, da ne dobivate lista že toliko časa. Čemu nam pa niste tega že prej naznanili? List pošiljamo vam in materi redno na naslov R. F. D. No. 24. Ogsleby, 111. Nekdo prejema list, ker nam pošta istega še ni vrnila.
Glavna stvar pri tem je pa, da vam tudi sedaj ne moremo pošiljati lista na kak drugi (pravi naslov) ker istega niste v svojem pismu nič označili. Odgovorite nam torej takoj. Lista vam ne moremo pošiljati na pravi naslov, če istega ne vemo.
Fr, Tr. Pbgh, Pa. — Glasilo se tiska redno vsak torek; ekspedi-cijo istega oskrbuje Nar. Tiskarna ne pa upravništvo. Mi vam lahko dokažemo z uradnimi potrdili od pošte, da ga prejme pošta nekaj že vsak torek do 5. ure popoldne, ostanek pa naslednji dan (v sredo). Če je pri tem pošta tako počasna, da dobite list šele čez 1 teden, ni torej pri tem krivda pošte v Chicagu, temveč je morda krivda vaše poste, ali pa pismonoše.
..Alojz Krajnik, čl. dr. št. 1. Chisholm, Minn. — Izvolite nam
naznaniti natančen naslov (poštno bokso, ali ulico in hišno štev.) da boste list točno dobivali.
Kupujte Vojno varčevalne znamke!
While lomeoM girm hto Life —whet are you vi vine?
-tMnk a
IŠČEM PARTNERJA
ali, druga za svojo grocerijsko trgovino in mesnico.
Dotičnik mora biti izvežban ali izurjen mesar in oženjen. Imeti mora par sto dolarjev denarjr, kot soglavnico; ume ti mora saj deloma angleški in kak slovanski jezik. Dotičnik je lahko nekaj mesecev ali za začetek pri meni na stanovanju.
Trgovina, katero vodim že več let je v sredini slovenske naselbine v Chicagu, en blok oddaljeno od slovenske oerkve. Lepa prilika za pridnega in podvzetne-gn človeka! Pišite, ali obrnite se za pojasnila na:
Anton Pybica, 1952 W. 22. Place Chicago, 111.
(Advert is. No. 28.)
(Slovenian National Alliance)
SEDEŽ: CLEVELAND, OHIO. Glavni urad: 1052 East 68nd 8t. Cleveland, 0. CastAi predsednik: Rev. Matej F. Kebe, McKeesport, Pa. Predsednik: Paul Sehneller, 6313 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
1)	Podpredsedniki: Rev. James Černe, 820 New Jersey ave., Sheboygan, Wis.
2)	Filip Gorup, 1006 N. Chicago, St., Joliet, 111.
3)	Rev. Fr. Mihelčič, Ely, Minn.
4)	Louis J. Pirc, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Tajnik: Frank Hudovernik, 1052 East 62nd St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: Joseph Svete, 1782 E. 28th St., Lorain, Ohio.
Nadzorniki:
1)	Dr. James M. Seliškar, 6127 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
2)	Josip Perko, 2236 So. Wood St., Chicago, 111.
3)	Agnes Zalokar, 1081 Addison Rd., Cleveland, Ohio.
4)	Louis Jager, box 295, Hibbmg, Minn.
Porotniki:
1)	Anton Grdina, 6127 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
2)	M. Kostanjšek, 302 No. 3rd West, Virginia, Minn.
3)	M. F. Kobal, 1240—3rd St., LaSalle, 111.
4)	Rev. F. J. Ažbe, 620 Tenth St., Waukegan, 111.
5)	Jakob Ambrož, 429 East 160th St., Cleveland (Collinwood), Oliio.
Zastopniki v Jugoslovanski Narodni Svet:
1)	Dr. Frank J. Kern, 6204 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
2)	Rev. K. Zakrajšek, 62 St. Marks Place, New York, N. Y.
3)	Josip Zalfvr, 1004 N. Chicago St., Juliet, 111. Uradno glasilo: "Jugoslovanski Svet", 461—8th Ave., New York,
N. Y., in drugi listi, ki so nam naklonjeni.
Vse denarne pošiljatve in stvari, tikajoče se Zveze naj se blagovoli pošiljati na glav. tajnika Fr. Hudovernik, 1052 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.
III. Zapisnik seje izvrsevalnega odbora Slovenske Narodne Zveze.
Tretja seja izvrševalnega odbo -ra se je vršila dne 21. junija ob 8:30 zvečer v uradu tajnika. Na vzoči so bili: Paul Sehneller, Louis J. Pirc, Frank Hudovernik, Josip Svete, Agnes Zalokar, Anton Grdina in Jakob Ambrož. Odsotna: Dr. J. M. Seliškar in dr. Frank J. Kern.
Tajnik poroča, da se je seja prestavila za nekaj dni preje, kakor bi se imela vršiti in to radi zelo važnih stvari, ki so imele stiko z Jugoslovansko proslavo v Wash -ington, D. C., dne 4. julija.
Čita se zapisnik druge seje z dne 28. maja in se sprejme z malimi popravki.
Finančno poročilo tajnika: Do • hodki v mesecu juniju.-
Doneski: Rezit št.
Frank in Fany Htodo-
vernik . . ..........$ 1.00
Podr. št. 5, Joliet, 111 45.00 V. Laurich, Chicago, 111., @25e za 1.1918.. Ivan Kušar, Chicago, 111., (a) $1, jan. do jun. Paul Sehneller, Cleveland, Ohio.........
Carmen Jvorče ...... 5.00
Jože Z i. oka r........ 5.00
Rev. Jo p p Škur____ 5.00
Frank Poje ........ 5 00
Frank DraJ'cr...... 5.00
2
9 10
11
12
3.00
6.00
10.00
13 }\
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28 29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60 61
5.00 5.00 3.00 3.00 3.00
2.00 2.00
62	Josip Sintič ........	1.00
63	Frank Kenik.........	1.00
64	Frank Hudovernik ..	2.00
65	Janko Švigelj ......	9.00
66	I. M...............	10.00
67	I. M...............	1.00
68	Podr. št. 22, Sava,	
	Pueblo, Colo., ......	214.14
69	I^ouis Knaus, Clev. O.	5.00
70	Andrej Korenčan ....	1.00
71	Podr. Rock Springs,	
	Wyo., št. 27........	65.00
Josip Jen*."? .. Anton Kaušel; John L. Mihelič Ivan Zorman . Anton Pluth .
Josip Ivregar ..............3.00
Ignac Pekol ................2.50
Frank Pekol................2.50
Joe Kezelly ................2.00
Anton Anžlovar --------2.00
John Centa ................2.00
Anton Novak................2.00
Frank Zakrajšek Rudolf Perdan .
Neža Zalokar ............2.00
John Rakar____i...	5 00
France Porče — ...	100
John Babnik................1.00
John Pikš ......................100
Mike Piks . . . Frank Tomažič Karol Vintar ,
Joe Marolt ..................1KX)
Jože Černe ..................100
Anton Eppich ............100
Mihael Gole................1.00
John Levar ... Frank Znidaršič
Anton Kovačič............100
Frank Brajer................100
Jakob Jarc .........
John Gržinčič ............100
Josip F. Boldin..........100
John Čebular Frank Zorich 'Anton Bobnar FraAk Tomažič
Skupaj dohodkov v juniju $477.64
*
Stroški v juniju:
Ček št.
1	Sloga Publ. Co. za tiskovino ............$ 3.55
2	Pečati..............80
3	The S. Barker's Sons
potrebščine ......................9.75
4. Jugosl. Kancelarija	200.00
5	Za inkorpor. Zveze. *	2.00
6	Zapisnikarju I. V. S. zbora, nagrada ..........10.00
7	Tajniška nagrada za
junij.............10.00
8-9 Organizator SNZ. R. A. T., mesečna plača
in vožnja ....................125.00
10	"Cl. Amerika" za -ti,
skovine ..........................42.00
11	Leo Schwalb za dvorano itd. 6. 9..............23.50
12	Grocerija, kruh itd.,
dne 6. 9......................7.87
13	Brzojavke................1.69
14	Korespondenca, eks-pres in potrebščine
za tri mesece............8.29
Skupaj stroškov v juniju $444.45
1.00 1.00 1.00
1.00 1.00
1.00 1.00 1.00 1.00
Anton Osovnik......
Anton Smole
1.00
Louis Mežnar ......
Matt F. Intihar--------2.00
Louis J. Pirc .i....	5.00
James Debevc......
Anton Grdina......
NOVI ČLANI IN ČLANICE V
MESECU JUNIJU. Pri podružnici "Dr. Janez Ev. Krek, št. 1, Cleveland, O.
Janko Švigelj, Louis Grčar, Louis Merhar, Frank Zupančič, Andrej Orehek, Rev. Kazimir Zakrajšek, George Turek, George Malovrh, Frank Gracar, Lovrenc Bandi, Frank Stopar, John Novak, Rajmnud Magajna, Josip Pečar, John Božič, Frank M. Jakšič. — Skupaj 16 novih, prejšnji prenos 160, skupaj 176 članov.
Pri podružnici št. 7, Chicago, 111.
Frank Vidmar, Anton Beribak, Ignac Perko, Math. Marešič, Peter Zeli. Skupaj 5 novih članov, prejšnji prenos 57, skupaj 62 članov.
Pri podružnici št. 3, Sheboygan, Wis.
Anton Borse, Mike Djumlja, Fred Lesjak, Math. Florjane, John Grandlič, George Gergich, John Grad, Anton lic, Ana lic, Rok Juriček, Frank Maretič, Fran Mikolič, Louis Metelko, Anton Starich, Gustie Starich, Frank Su sha, Joe Susha, Stanko Uršič, Anton Zaman, Anton Šircelj. Skupaj 20 novih članov, prejšnji prenos 1, skupaj 21. ^
Pri podružnici št. 21, Carbondale, Pa.
Mary Mramor, Math, Mezze, Mike Mezze, John Ravnikar, John
Pri podružnici "Sava", št. 22, Pueblo, Cok>.
Mary Buch, Maks Buh, Marko Predovich, John Kambich, Matt Cohalich, Mark Stepan, Nick Fa-bijanieh, Joe Kosanovich, Geo. Bu? kovač, Milka Tishma, Louis An-zich, Mary Anzich, Rev. Ciril Zu pan, Mary Zdravje, Anton Novak, Ana Papesh, Frances Pavlin, Jozc fa Meglen, Frank Zupančič, Joe Kralj, Tom Butkovieh, Christina Blatnik, Mark Ilich, Rosie Tho -mas, Joe Paulin, Matt Jesih, Mauv Thomas, John Jaklich, Peter To -mich, Joe Marcelja, Joe Drobnich, Nick Mikatich, George' Thomas, Geo. Cudich, Frank Virant, Joe Fricel, Ivan Culig, Joe Sterle, Frances Itoitc, Tony Rupar, M. J. Kern, Geo. Klobuchar, Anton Prijatelj, Mary Prijatelj, Ana Pritekel, Tonny Zalar, L. C. Jaklich, Jernej Zdravje, Matt Stiblar, Fr. Lozar, Jakob Krasowa, Daniel Tishma, Anna Pugelj, E. J. Men-singer, Frank Pajk, Frank Bojc, John Jersin, Martin Kolbesen, Anthony Jersin, Joe Zupančič, Frank Culig, Peter Brajdich, John Per -ko, Jack llenicksman, Frank Jane-zich, Rev. Peter Zupan, Frank Jarc, Anton Mehle, Mary Kukar, Anton Glach, Anna Brajdich, Fr. ITenigsman, Joe Anžlovar, Mike Pajk, Feliks Roitz, Mary Mehle, Joe Steblaj, Nick Babieh, Tony Pri jat u, W. L. Predovich, John S. Roitz, John Butkoviehj Eli Predovich, Albin Mensinger, Mary Mesojedec, Joe Magajna, Peter Culig. Skupaj 87 novih članov.
Pri Slovenski Narodni Zvezi je do sedaj priglašenih 27 podružnic.
Identification Cards.
Predložijo se slike in prošnje od članov za izdajo teh kart: Andrej Orehek, Brooklyn, N. Y., Raj-mund Magajna, Josip Marolt, John Gržinčič in Frank Hudovernik, vsi v Cleveland, O. Prošnje se predložijo najprej J. K. v Washington, D. C.
DOPISI IN POROČILA.
Zapisnikar I. V. S. Z. se lepo za-1val ju je za malo nagrado in obenem podarja nazaj Zvezi. Se mu izreče lepa zahvala.
Prečita se pismo od g. Louis Jager, bivšega tajnika podružnice v libingu, Minn., da je poslal na SNZ. veliko Jugoslovansko mapo (zemljevid), ki je lastnoročno njegovo delo in ker odpotuje kot prostovoljec k Jugoslovanski armadi na Solunsko fronto, da jo podari Zvezi. Obenem pozdravlja vse člane SNZ. in da je svoj tajniški posel izročil predsedniku podružni -ee. G. h. J. se izreče najlepša za -hvala za dar, ker bo mapa naše jugoslovanske zemlje prav hodila pri raznih predavanjih.
Predloži se pobotnica J. K. o prejetih $200.00 od SNZ. terse tajnik lepo zahvaljuje za poslano svoto.
Predloži se pismo od J. N. Sveta iz Washingtona, D. C., v katerem naznanjajo, da po sklepu I. V. S. Z. meseca aprila 1.1. v Clevelandu, O., da je g. R, A. T. pod nadzor -stvom in s financo pri SNZ. od 1. junija t. 1. naprej.
Prečita se pismo od tajnika nove podružnice "Sava" št. 22, Pueblo, Colo., v katerem naznanja na Zvezo, da so si ustanovili novo podružnico s pomočjo nenadomestljivega narodnega organizatorja g. R. A. Trošta, ter se Zvezi lepo zahvaljujejo, da je poslala tega moža tja, da je organiziral Slo -vence in ameriški javnosti predstavil naše težnje.
Prečita se poročilo od novo ustanovljene podružnice v New York, N. Y., da se je dne 16. junija t. 1. ustanovila podružnica. Pristopilo je takoj nad 80 članov. Glavni govornik je bil dr. Bogumil Vošnjak. Poročilo se vzame na znanje z veli kim navdušenjem, ker New York kot" velika slovenska naselbina, kjer prebivajo po večini sami iz -obraženi Slovenci in Slovenke, da so se odločili za pravo stran.
Prečita se poročilo od Executive Division Military Intelligence Branch, Washington, D. C., o katerem vprašanju se odgovori nazaj na svoje mesto.
Prečita j o se poročilna pisma od organizatorja g. Rudolf A. Trošta iz naselbin: Pueblo, Denver in Leadville, Colo., in Rock Springs, Wyo., ki se vzamejo na znanje.
Prečita se pismo od Matt B. iz Greenwood, Wis., v katerem prosi SNZ. za govornike, da bi se tam raztolmačilo o našem gibanju.
v Sklene se, da se počaka toliko Časa, da bo imel J. N. S. dne 2. julija v Washington, D. C., svojo sejo in tam se bo nekaj ukrenilo.
Prečita se poročilo Jugosl Kan celarije, v katerem poročajo o našem poročilu v državnem zboru.
Prečita se pismo tajnika podružnice v Joliet, 111., v katerem poroča, da si je podružnica nadala ime "Knezoškof Jeglič".
Prečita se pismo tajnika podružnice v New York, N. Y., v katerem prosi, da se takoj odpošljejo "Standard knjige" za vodstvo podružnice.
Prečitajo se vabilna pisma od Srbske Narodne Obrane za Vidov dan, tajniku se naroči, da odgovo ri po sklepu odbora.
Prečita se pismo podružnice v Sheboygan, Wis., v katerem se poroča stalni odbor za leto 1918.
O. predsednik poroča o spre je -mu g. Masaryka v Hollenden hotelu dne 15. junija t. 1. Pri sprejemu so bili sledeči člani SNZ.: Paul Sehneller, Louis J. Pirc, Anton Grdina, Frank Hudovernik, Jakob Debevc, Edward Kalish, dr. James Seliškar, Josip Zalokar, Josip Černe, ki so zastopali SNZ.; Hrvatski Savez in Snbsko Narodno Obrano so zastopali: J. Tomic, S. Bernardič, N. Diklich, E. Perich in N. Živkovich.
Prečita se vojna dopisnica iz
Italije, ki jo je pisa} vojni begunec Andrej Divjak, v kateri se zahvaljuje Zvezi za pošiljanje Jugoslovanskega časopisja, da so tam zelo veseli, da kaj slišijo o tem gibanju ter pozdravljajo vse člafte SNZ.
Tajnik poroča, da se je na zabavnem večeru dne 9. junija t. 1., ki je bil prirejen za povabljene goste in člane SNZ., prijavilo 58 o-seb, ki so se zavezale mesečno prispevati za sklad S. N. Z. $174.00 Enak zabavni večer bo kmalu zopet sklican in bodo vsi drugi poklicani, kakor so bili zadnjič, da pridejo vsi na vrsto. Enake večere se priporoča, da prirejajo po raz -nih naselbinah, kjer so že podružnice ustanovljene.
V listu Prosveta št. 137 t. 1. je bila opomba urednika, da je Zveza poslala na omenjeni list več resolucij. za priobčitev. Na tem mestu naj bo povedano, da iz glavnega Urada SNZ. še ni bilo nikdar kaj poslanega na Prosveto za priobčitev. Zveza se poslužuje le jugoslovanskega časopisja, ki priznava naše gibanje in Londonski odbor.
Predložijo se računi za izplačilo in se vsi odobrijo. (Glej račun za mesee junij.)
Ker je 4. mesto v nadzornem odboru prazno, se sklene, da podružnice v državah Minnesota, Colorado in Wyoming priporočajo nekaj članov za to mesto, ker so jim člani bolj znani, kateri nadzornik bi bil dober in priporočljiv. Vsa poročila naj se blagovoli poslati najkasneje do 1. avgusta t. '1. na glavnega tajnika Zveze.
Prečitajo se imena članov in članic SNZ. in Z. J. Ž. I. D., ki se bodo udeležili v narodnih nošah dne 4. julija jugoslovanskega proslavlja in razvitja nove Jugoslovanske zastave.
Ker je vsak dan več važnih zadev za rešiti, se je sklenilo, da se bodo seje izvrševalnega odbora S. N. Z. vršile dvakrat na mesec in sicer vsako drugo in četrto sredo v mesecu, ali pa kadar je nujno potrebno.
Ker je bil dnevni red izčrpan, zaključi predsednik sejo ob 11:30 zvečer.
Cleveland, O., dne 21. jun. 1918.
. Paul Sehneller, predsednik.
Frank Hudovernik, tajnik.
Družina John in Uršula Kučic iz South Chicaga, III.
Oče in mati sta obhajala včeraj svojo srebrno poroko.
Vojak John E. Kučič,
sin družine John Kučič-a iz South Chicaga.
Prideljen 21. pešpolku v San Diego, Cal.
VABILO.
S tem uljudno vaibrm vse člane podruž. Slov, Narodne Zveze v Chieagu, da se udeležijo prihodnje mesečne seje dne 20. julija ob 8. uri zvečer v Cerkveni dvorani.
Predvsem naj se udeležijo te seje oni kandidati, ali novi člani, ki so se šele te dni za pristop prijavili, da jim izročim potrdilne karte in zvezina pravila.
Na tej seji se moramo tudi domeniti glede potrebnih priprav za naš, dne 21. julija popoldne se vršeči shod v Hoeilberjevi dvorani.
Cenjeni člani! Agitirajte že sedaj marljivo ea obilno vdeležbo tega shoda! Pripeljite s sabo vse zavedne prijatelje in znance, ker na tem shodu se 'bo čulo in videlo marsikaj lepega.
Z domoljubnim pozdravom
Ivan Košar, tajnik.
Chicago, 111.
Na seji Zveze Jugoslovanskih Žena in Deklet dne 27. junija je bilo sklenjeno, da se udeleži tudi Zveza J. Ž. in D. ter poleg teh šc Slovens/ki odsek Rdečega križa — velike patrijotične parade na 4. julija. Pričele so se takoj priprave za to parado, in se je s pomočjo več Slovenk pripravilo toliko, da se kaj takega še ni videlo v Chieagu Ne mislimo s temi besedami kaj takega, ki bi bilo v zvezi s tolikimi stroški, da se še ni videlo tu popreje, ne, temveč, v paradi so šle j> ponosom Slovenke v narodnih nošah« in kaj takega se še res ni dogodilo preje tu v Chieagu. In na to smo mi chikaški Slovenci in Slovenke lahko ponosni. 32 naših članic R. K. v paradi, nato Slovenke v narodnih nošah (20), na čelu jim velika slovenska zastava. — Številni gledalci so jam na mnogih krajih ploskali. Da so se pa vse te predpriprave izvršile tako
točno, gre pa hvala tistim Slovenkam in Slovencem, ki so tako neumorno delali celi teden za to po-menjiivo stvar. Re's so se slišale tuintam zaničljive opazke, za katere se pa žene in dekleta niso brigale, temveč so nadaljevale začeto delo. Odbor Zveze Jug. Ž. in D. vam vsem, ki ste na kakšen koli že način pripomogli (e) k olep-šamju 4. julijeve parade, kliče: Živele! Le tako vneto naprej za mili naš slovenski narod, našo novo domovino, ter našo skupno Jugoslavijo! Sramota, pa za tiste, ki nočejo pripoznati lastffega naroda običaje, ter jih še celo zasra-mujejo. V Ameriki je ravnotako malo pripoznan in spoštovan ti*ti, ki svoj narod zaničuje, kakor v sti ki je zoper Ameriko.!
Dne 11. julija se je vršila redna seja naše Zveze in odseka Rdečega križa. Na prošnjo ge. Helene Kušar je počastil to sejo s svojim obiskom tudi Rev. Ciril Zupan, ki je bil navzoč tudi pri .slovesnosti v Washingtonu 4. julija povodom razvitja Jugoslova/nske za-
ranih ameriških Slovenk pomno • žilo.
Naj bode še omenjeno, da jo pristopilo na seji dne 27. junija 37 novih članic k naši zvezi, in da jih manjka samo še 16 da nas bo sto! Na tej seji je govorit izborilo naš znani rojak g. Alojz Žužek, ki se je žal te dni preselil v Cleveland, O.
I)ne 21. julija popoldne ob 2. uri bo pa v Hoerfberjevi dvorani zopet nekaj zanimivega, na kar se opozarja vfce Slovence in Slovenke iz Chicaga. Ta dan se vrši javen shod podruž. Slov* Nar< Z\ eze. Pridite polnošteviliio v Hoerberjevo dvorano, kjer boste slišali in videli veliko zanimivega!
Redne seje naše Zveze se vršijo do preklica Msalv drug četrtek zvečer v cerkveni dvorani. Prihodnja seja bo torej dne 25. julija. Pristopnina k Zvezi Jug. Žena in Deklet znaša 25c in 15c me-sečnine.
Odbor naše chikašike Zveze je sledeči: Predsednica Mrs Helena Kušar; podpredsednica Miss Marv Če ni off; I. tajnica Miss Mary Merlak, 1817 W. 22. P!. ; II. tajnica Mrs Mary Blaj; blagajni-čarka: Miss Ivana, Slabe; nadzornice: Miss Katy Triller, Mrs Jerica Jurjevec, Miss Mary Spi-lar. Miss Mary Gregorich in M Us Albina Volkar.
Pozdrav vsem jugoslovanskim ženam in dekletara sirom Ame- * rike.
Odbor.
IVERI.
_i j
Dobrodelnost, ki se pričenja doma, pokriva največ grehov.
Čuvaj se one ženske, ki ljubi bolj denar, kakor ljubezen.
Moderni zrakoplovec rabi varnostno sidro in prostor, kamor se bo usidral.
Boljše Je da znate in veste vse natanko o kaki stvari, kakor pa
da bi vedeli le nekaj o vsem. •
Če hočete doseči popularnost, morate obdržati lastne neprilil.e in težave sami zase.
Dobrodošlo zdravilo.
Znano je, da kaj radi zanemarjamo dolžnosti, da bi vedno pazili na čistost želodca in črevesja. To zanemarjenje nam lahko povzroča različne boleziii. Pri takih neprilikah je Trinerjevo a-meriško eliksir vino najbolj dobrodošlo zdravilo. To vino izčišča želodec in črevesje; odpravlja za-basanost, napenjanje, glavobol, nervoznost, povrača zopet pravi okus in urejuje ves notranji pre-'bavni sistem. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino ni pijača temveč zdravilo, katero se mora jemati po navodilu in sicer od 1—2 žlice pred jedjo, 3krat na dan. To zdravilo ni nikakor v zvezi s postavo napram žganju in al-
stave. Povedal je veliko lepega ' koliolnim grenčecem, ki lahko člo-
in jedrnatega in ko je precej na S veka upijanijo. Tozadevno se je . 1 '____:__1
ol)širno razložil in opisal slovesnost v Washington«, tedaj si je gotovo vsaka navzoča članica želela samo v srcu: O da bi bila tudi jaz ta dan v Waslpngtonu!
V imenu naše Zveze se prav lepo zahvaljujemo Rev. Ciril Zupanu iz Pueblo, Colo, za njegov nastop pri naši seji; za njegove bodril ne besede in prijaznost, katero je nam ta večer izkazal. Upamo, da bo ponesel ta gospod našo idejo tudi v veliko zapadno slovensko naselbino v Pueblo, Colo., da se bo število organizi-
jc
izrazil solicitor poštnega depart -menta v Washingtonu, D. C. meseca, septembra 1917. Vsled tega lahko oglašujemo to zdravilo po časnikih in .sprejemamo zanj naročila kretom pošte. — Cena $1.10 v lekarnah. — Trinejev Liniment je izboren pripomoček zoper rev-matizem, nevralgijo, hrbtobol, k-palike, otekline i. t. d. Dobiva se v lekarnah. Cena 35 in 65 e, po pošti 45 in 75 c. — Joseph Triner Company, Mfg. Chemists, 1333— 1343 S. Ashland Ave., Chicago, 111. (Advertis.)
■" '.■; * f- * -
■■■^rm
Jedaote ▼ Združenih driavah
i Ml Weiit 22nd Place
Uredništvo in upravništvo:
Telefon: Canal 2487.
Chicago, tSL
Za člane, na leto.
Za nečlane.....
Za inozemstvo . .
Naročnina:
, $0:96
, 1.50 , 2.00
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION ^ oftbe
Issued every Wednesday.		
Owned by the Gzand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.		
It61 West 22nd Place,	OFNCE: Phone: Canal 2487.	CHICAGO, ILL.
For Members, per year.	Subscription price:	...........$0.96 ........... 1.50
For Foreiam Countries.	................... ..	........... 2.00
		
ZGODOVINSKI DAN ZA JUGOSLOVANE V AMERIKI DNE 3. JULLTA V WASHINGTON^ D. C,
"Clevel. Amerika." koje urednik se je te dni udeležil velikih slavnosti v Washingtonu, D. C. piše:
Kako silna misel je to, ko se je dne 3. julija v glavnem mestu Zedinjenih držav, v Washingto-mi. D. (\ uradno priznalo od strani vlade, da so Jugoslovani odvezam vsake pokorščine napram avstrijskim vladarjem ter se jim priznava pravica, da sami odločujejo o svojem življenju in svobodi. Ameriška vlada je po predsedniku Wilsonu in po državnem tajniku Robert Lansingu dne 3. julija podala zastopnikom Slovenske Narodne Zveze, Hrvatske f»a Saveza in Srbske Narodne Odbrane, svečano izjavo, da zadnja kaplja ameriške krvi bo tudi zadnja kaplja za svobodo Slovencev. Hrvatov in Srbov.
Ve matere slovenske, ve hčere slovenske, sinovi, očetje in 'bratje, ali veste, da vi in vaši pradedi že nad 600 let niso imeli nobene pravice da bi sami odločevali o svoji državi, o svoji' svobodi, ali veste in se zavedate, da so vaši sinovi dolgih šesto let prelivali kri za nemške in avstrijske cesarje. a v škodo slovenskega, jugoslovanskega naroda T Ne bo več tega. Od 3. julija najprej ste svobodni in je vam priznana pravica, da odločujete sami o sebi.
Dolga so bila štiri leta svetovne vojne, ko je ameriška vlada gledala borbe raznih narodov za obstanek ali smrt. Toda pravica mora vselej zmagati. In zmagala je tudi danes.
Bil je svečani trenutek 3. julija, ku so zastopniki jugoslovanskega naroda, to je, Slovenci, Srbi in Hrvati šli v Washington •"red* prvega ministra ameriške republike. Hon. Robert Lansinga, ki je poklical te narodne zastopnike, da pridejo k njemi^ in nm razlože težnje jugoslovanskega naroda. Bil je zgodovinski trenutek, ko je dne 3. julija ob 12. uri opoldne državni tajnik Lansing stopil v dvorano za državne zadeve pred zastopnike jugoslovan skega naroda.In ko so mu zastopniki našega naroda povedali, kaj mi zahtevamo in hočemo, je odgovoril državni tajnik Lansing našim ljudem. Državni tajnik je ob koncu svojega govora dejal:
'' Gentlemen Jugo-Slavs, (gospodje Jugoslovani): Iskreno veselega se počutim danes ker imam čast, da govorim z zastopniki jugoslovanskega naroda. Prosim vas, da upoštevate sledeče besede: ZEDINJENE DRŽAVE BODEJO POSVETILE ZADNJO KAPLJO KRVI, SVOJO ZADNJO MOČ, DA VAS REŠIJO AVSTRIJSKE SUŽNJOSTI. VAŠA JUGOSLOVANSKA STVAR JE NAŠA AMERIŠKA STVAR. VI ZMAGATE IN MI ZMAGA GAMO. V vsem našem boju smo popolnoma edini v geslu da krivica mora biti poražena, pravica mora biti zmagovita. In še enkrat vam zagotavljam, da ZEDINJENE DRŽAVE NE BODEJO ODNEHALE PREJ, DOKLER VI JUGOSLOVANI NE BODETE PROSTI AVSTRIJSKEGA SUŽENJSTVA." ^
Nikdar prej v zgodovini Zedinjenih držav in v zgodovini slovenskega oziroma jugoslovanskega naroda se ni še pripetilo, da bi
pripomore Jugoslovanom do, te-ra, da ustanovijo svojo lastno državo.
Ves govor državnega tajnika Lansinga je 'bil priobčen v uradnem glasilu ameriške vlade "-The Official Buletin,"lfler se je čita-.o tudi priznanje Jugoslovanskemu Odboru. Pa to še ni vse. ..Predsednik Wilson je uradno sprejel predsednika Jugoslovanskega Narodnega Sveta v Wash-ingtonu, dr. Biankinija, kateremu je dal isto svečano obljubo kot državni tajnik Lansing.
Lansingu je bila poleg tega izročena še pqsetbna resolucija Slovencev, Hrvatov in Srbov, naslovu jena na predsednika, in Mr. Lansing je ponovno zatrjeval v pol ure trajajoči avdijenci da Zjedinjene države ne odnehajo prej, dokler Avstrija ni razrušena in Jugoslavija dobi tako vlado, kakor jo narod zahteva.
Dogodki v Washingtonu pretekli teden, ko je bil prvič slovenski narod narod pred ameriškimi oblastmi zastopan, jasno kažejo vsem zavednim Slovencem, da se pridružijo jugoslovanskemu gibanju. Kajti ameriška vlada z vso .•esnobo javno priznava jugoslovansko gibanje kot ga širi Jugosl. Odbor in pozivlje vse Slovence ter ostale dele jugoslovanskega naroda, da se pridružijo temu gibanju. To niso šale, to so stvari največjega 'Zgodovinskega pomena, in vsa očitanja nasprotnikov, ki po avstrijskem vzgledu delajo neslogo in pa sovraštvo med narodom, bodejo izginila v prah, ko se narod prepriča, da se hoče ustvariti med,nami krvavo ti-ranstvo boljševlkov, da bi brat brata klal. Čehi v Rusiji so pokazali boljševikom, da se ne uklonijo njih tiraniji, češkim borcem v Rusiji pomaga ameriška vlada proti nasilju in tiranstvu bolj-ševikov, ki pod naoelstvom Židov Lenina in Trotzkija koljejo zavedne Ruse. SLOVENCI TAKE-
GA GIBANJA NE BODEMO TRPELI MED NAMI* Vaše mesto je 7 ameriško vlado, ona vam pravi: Združite se vsi vfbratski ljubezni napnite vse sile, da se ustanovi svobodne država Jugoslovanov. '
JUGOSLOVANSKA ZASTAVA.
Jugoslovanska zastava je bila dne 4. julija prvič razvita v Washingtonu v navzočnosti zastopnikov ameriške vlade. Pred razvitjem se je vršila parada Slovencev, Hrvatov in Srfbov. Zavito zastavo so nosile v paradi štiri deklice in sicer ena Slovenka Miss Fannie Lausehe, ena Hrvat kin ja Miss Margie tJrškovič, ena Srbki-nja Miss Vojnovič ter ena Ameri-kanka, Miss Bettie Baker, hčerka vojnega ministra, ki je korakala na čelu in nosila to zastavo prva v paradi, ki je trajala nad eno uro. Izredna čast, da je nosila hčerka vojnega ministra našo zastavo, je dovolil vojni tajnik Baker, ki je zelo naklonjen Jugoslovanom.
Novi vojni davki.
Dne 9. t. m. se je vršilo v za-kladniškem departmentu v Washingtonu važno posvetovanje glede novih vojnih davkov. Država hoče namreč spraviti skupaj dovolj sredstev za vispešno nadaljevanje vojne in konečne zmage. Pri tem Ibo skušala vlada uvesti med ljudstvom še večje varčevanje m omejiti preveč potratno življenje; vsled tega bo>do v prvi vrsti prizadeti bogatini, ker bo
od izdelanega blaga; drugi davek
Aaj bi bil pa intlerektni, ali neposredni, katerega maj toi plačeval odjemalec pri nakupu blaga.
Večji davek se namerava uvesti na avtomobile, zlatnino, god-hene inštrumente, na telefon, br-zojav, mehko in opojno pijačo, tobak, novo ofbleko, pohištvo, toaletne predmete, gazolin jn na hotelske račune. Davek ibo naložen tudi gospodi,ki ima moško in žensko služničad (posle), kajti posle smatra vlada k potrati; kdor jc tako bogat, da lahko vzdržuje posle, lahko plačuje nekaj davka od tega, ker mu ni potreba delati; kar je povsem pravilno.
Tukaj navajamo ta/belico novih vojnih davkov, katere bo moral zanaprej odjemalec (kupce) plačevati, če bo ta davčni predlog sprejet in uveljavljen.
50 odstotkov pri podrobni ceni od zlatnine, vpoštevši žepne in stenske ure. Armadni častniki, naj bi bili pri nakupu teh predmetov oproščeni tega davka.
20 odst. pri avtomobilih, avto-vozovih, motornih cikljih, Ibicrk-Ijih, gumijastih obročih in pri godbenih inštrumentih.
Posebni davek pri vseh novih moških oblekah vrednih nad $30.-00; pri klobukih nad $4.00; pri pajamah in srajcah nad $2.00, pri nogavicah nad 35c par; pri čevljih *nad $5.00, pri rokavicah nad $2.00, in pri spodnjem perilu nad $3.00.
Davek bo naložen na ženske o-blefce, vredne nad $40.00, suknje nad $30.00, krila (kiklje) nad $15.00, klobuke nad $10.00, črev-lje nad $6.00, jopice nad $5.00, korzete nad $5.00, svilo vredno nad $1.50 jard, kontenino nad 50c jard, volneno 'blago nad $2.00 jard in na vso kožuhevino. Davek na suknene obleke bo treba tudi plačati, če bodo veljale iste več kot $15.00.
Dalje Im) naložen vojni davek na razno pohištvo, predvsem na potratne in razkošne svetilke, namizne prte, nože* žlice in vilice, srebrnino, china blago, in umetna steklene izdelke. Na pohištvo bo naložen davek, če bo veljal vsak posamezni predmet (kos) ve« kot ^5.00; na pregrinjala, vretfn? nad $2.00 jard in na preproge, vredne nad $5.00 štirjaški jard.. Dalje bo naložen davek na de? narnice (ročne in druge) na šče-ticej glavnike, ogledala in razne toaletne predmete vredne nad $2.00.
Lastniki hotelov bodo zahtevali
%
od strank 10 odst. pri hotelskih računih od vsake najete sobe nad $2.50 dnevno in če potroši oseba več kot $5.00 na dan v hotelu. Davek na račune po kabaretih se bo tudi zdatno povišalo.
Davek od gazOlina bo znašal 10c pri galoni; davek pri telefonskih in brzojavnih tporočilili nad 15c se bo podvojilo.
Prizadeti bodo vsled novega vqjnega davka tudi lastniki kino-gledišč, ker bo treba plačati še enkrat več davka pri vstopnini in pri dolžini filmov. Davek lia o-pojno pijačo bo podvojen; namesto dosedanjih $3.20 pri viski, bo treba plačati $H.40 davka od ga-Ione. Pri mehkih pijačah bo davek sledeči: 20c na galono .sirupa in izvlečkov, namesto dosedanjih 5e, 32c namesto 8c; 40e namesto dosedanjih 10c in 80c namesto dosedanjih 20c. Od mineralne vode se bo davek zvišal namesto 1c pri galoni na 1(5«'; povišan 'bo tudi davek na prežveko-valni guniij na lc pri 5c zavitku. Davek na tobak in cigarete bo podvojen.
Davek od avtomobilov bo razdeljen sledeče: od avtomobila ki zavzema 23 konjskih moči $15.00, od 24 do 30 H. P. $25,00; od 31— 40 H. P. $40.00, nad 40 H. P, $50.00. Davek na članstvo pri raznih klubih bo podvojen.
Bogatini ibodo. morali plačevati od vsakega moškega pOsla 25 odstotkov, od njegove plače in 100 odstotkov -od povprečne plače /e imajo več kot štiri posle, ali več. Vsaka družina bo imela lahko e-nega ženskega posla davka prostega, od vsake nadaljne služkinje bo pa 10 odst. davka od njene plače in 100 odst. od več kot štirih ženskih poslov.
To je le nekak izvleček novega vojnega davčnega zakonskega načrta, ki še ni uveljavljen ali potrjen. Vsekako si lahko mislimo, da ne bo sprejet v celeni obse
lil trigovino. pa ne bo oporekal, če se uvede višji davek na oni gazolin, katerega vperalbl j a goapoda za svoje avtomobile «'4egi, da se zafbava in krati eas, kakor tudi na vse razkošne predmete, katere rafcijo (bo gatini.\ ;
Kaj so roški Bolševiki?
ba Amerike ter da bo Amerika žrtvovala zadnjo kapljo krvi, da
davek v dve vrsti; prvič v direkt- novi davek (lOe pri galoni gazo-
Vsi svobodoljubni ljudje so z navdušenjem pozdravili vspešno izvršeno rusko revolucijo, prepričani, da bode ruski narod, potem ko se je otresel tiranskega carizma, znal dhvarovati svojo neodvisnost ter se tudi z vsemi silami odločno in vspešno boriti y}a svetovno demokracijo prori nemškemu imperializmu in ti-ranstvii. Upati je bilo, da se bodo gnjile razmere, ki so vladale pod carsko vlado v Rusiji, te njeljito izpremenile ter prinesle narodu v resnici pravo svobodo, vzbudile v njeih neomajno odločnost proti Nemcem in resnično borbo za svobodo vseh narodov.
Žal, da so bile te nade varane, kakor hitro so se polastili ruske vlade takozvani boljševiki, ki so naravnost izdali rusko ljudstvo Nemcem na milost in nemilost. Za Rusijo najsramotnejši separatni mir je bil sklenjen pod njihovim vodstvom — v korist Nemčije, ruskemu narodu pa v pogu bo. V državi sami vlada največji nered in nasilstvo ter so pokoli na dnevnem redu, medtem ko je država na zunaj prava ničla vplivohi svojih voditeljev, o katerih se je dolgo časa govorilo, da so plačani z nemškim denar-jem.
Gotovo bode zanimalo vsakega naših somišljenikov, kako sodijo Rusi.sami o boljševiški vladi in o voditeljih boljševikov. Najbolj značilno pa je pismo Vladimirja Uourtseffa, katerega delovanje za svobodo Rusije priznavajo vsi svobodomiselni Rusi. Kot re-volucijonar, kot mož, ki se je leta in leta boril proti ruskemu d<>-spotizmu in številnim izdajal-tjeh, je Bourtseff ljubljenec vseh Rusov. Bil je preganjan od carske vlade, istotako pa so ga tudi boljševiki zaprli takoj, kakor hitro so prišli na krmilo, ker so se bali, da bi ne izdal njihovih spletk.
Ko se mu je posrečilo pobegniti iz ječe v Helsingforsu v času, ko so Nemci obstreljevali mesto, je naslovil iz Stockholma pismo \ia njegove ječ^rje, katero prinašamo deloma v naslednjem, da bodo naši čitatelji spoznali, kaj so v resnici boljševikj, katere je označil Baurtseff deloma za nemške agente.
"To pismo naslavljam na vas, moji ječarji. Poznal sem pred vami mnogo drugih "ječarjev", toda na nikogar niseni še nikoli pisal pisma. Moji prejšnji ječarji so bili odkriti sovražniki človeštva in svobode, ki so me ut a k ni i i v ječo zaradi tega, ker sem se boril za socijalizem in svobodo. Vi pa ste zame izvanredni ječarji. Niste se pokazali pred menoj v žandarski uniformi, temveč ste se, ko ste me aretirali in zaprli, skrili za nekaj, kar je meni drago — za prapor socijalizma in svobode. Tega nikakor\ne morem pustiti brez protesta.
Mislim, da imam pravico reči to kot star revolucijonarT Tekom carske vlade so me zaradi mojega bojevanja proti nji skozi mnogo let vrgli v ječo ter me izgnali U Rusije ... Vedeli ste dobro, da sem vaš odkrit nasprotnik, in zato ste storili dobro, da ste me zaprli v ječo, ko ste prišli do vlade. Ali boja proti vam«ne bom o-pustil iii hočem izraziti mišljenje o vas vseh mojih tovarišev v ječi in vseh svobodoljubnih Rusov.
Zame niste ni navadni lopovi, temveč se zavedate svojih zločinov. Vi ste izdajalci svoje domovine! Vi ste izdajice, vi ste sleparji! Vi ste tatovi ali zagovornik tatov. Vi ste morilci ali zagovorniki morilcev. ^ Mnogi izmed vas pa ste bili še včeraj člani soeijalisticnih strank in ste nam govorili v imenu socijalizma. Še danes nam lahko govorite v imenu socijalizma, toda za nas niste več socialisti, temveč edinole še naši ječarji, naši orožniki, naši cenzorji, naši morilci.
Ko sem pred enim letom prvikrat protestiral proti prvemu vašemu koraku v Rusiji, ko so vas poslali Nemci iz Nemčije v zapečatenih vozovih v Rusijo, sem
nisem, ta št« talci kriminalisti, kakor ste v resnici."
Zatem našteva zločine, katere so izvršili boljševiki, in zla, katera so povzročili ruskemu narodu, ter nadaljuje:
f< Boljševiki, ki vas vse obtožujemo. Pri priložnosti bomo zahtevali sodbo za vse boljševike, in pred javno sodbo bodete moraU odgovarjati za vse vaše čine. Prva legalna sila v Rusiji bo morala upostaviti poseben preiskovalni odsek, ker bo to ves narod zahteval."
Tako sodi o ruskih boljše vik Ui star revolucijonar, ki je bil preganjan zaradi svoje svoibodoljub-nosti, tako sodi tudi večina ruskega ljudstva, in istotako sodi o njih tudi celi svet, edinole med nami je dobe še rojaki, ki pri vsaki priliki zagovarjajo to za ruski narod pogubonosno vlado.
J. S.
vojnem času "humbug" in netim-
Čeho-Slovaki na Roškem.
Goriomenjene Vojne litanije se glasijo v izvirniku, ali v francoščini sledeče r LITANIES DE LA GUERRE
Sur 1» sentinelle tvancec, qui dani 1« nuit froide at noire veille sur nos arm«««:	O Mere, veillez.
Sur Peclaireur qui »'avance a tra-rcri boU «t qu'une surprise peut perdre:	O Mer«, veillez.
Sur I« chasseur, I« dragon, 1« bustard, I« cuirassier et (ous nos bard is' cavaliers volani partout pour surpr«ndr« L'Allcmand et le ' tailler en pieces: O Mere, veillez. Sur 1'artiIIeur dont 1« canon f ronde sans cesse et que les batteries ennemies boudraient aneantir:
O Mere, veillez. Sur 1'oiseau de France qui surbole les positions teutonnes et qu'ils boudraient blesser a mor t:
O Mere, veillez. Sur l'officer sans peur qui com-mande, tout droit, sous les obus qui pleuvent et les balles qui sif-flent:	O Mere, veillez.
Sur tous nos soldats terres dans la tranebee, epiant le Prussien, et que la mitraille arrose sans re-lache:	O Mere, veille*.
Sur nos bardis narins navigant a la surface des flots our sous les eaux, exposes a chaque instant a I'invisible et terrible torpille:
O Mere, veillez. Sur le pauvre blesse qui tombe, souffre et gemit dans la nuit glacee, tur le champ de bataille:
O Mere, veillez. Sur les malades et les mourants dans un lit d'bopital, attendant la sante ou la mort:
O Mere, veillez* Sur 1'ame de tous nos soldats qui s'envole vers I'autre monde:
šlo nemški armadi in nemškim agentom v roke
Ako se oziramo na današnje razmere, ki vladajo na Ruskem, se moramo čuditi veliki sreči on-dotne češko-slovaške armade, ki tvori jedro proti kajzerizmu. Ta armada je sestavljena pred vsem iz Čehov, ki so pobegnili od avstrijske armade in se pridružili svojim bratom Slovanom v skupnem boju za osvoibojenje njih domovine poti rusko zastavo.
Češko-slovaška armada na Ruskem šteje dandanes že okrog 60,
(Po Chicago Daily Journal.) Sleherni dan nam priča in kaže, da bo morda že kmalu napočil čas, ko bodo zavezniki pričeli pošiljati saj v manjših množinah izdelano blago v Rusijo, kjer ga tako nujno potrebujejo. Upa-
ti je tudi, da «o blago ne bo prea- |Su, brlnc.rdier <°	'
blesses et les morts; sur 1'infir-mier, sur le major qui se devou-ent sans treve: O Mere, veillez. Sur le malheureuz prisonnier, sans nouvelles et loin des siens et de la France:	O Mere, veillez.
Sur le pauvre envahi que le barbare vole, massacre et brule sans merci:	' O Mere, veillez.
Sur le pretre-soidat que la guerre a contraint d'abandonner sa pa-roisse, sur le cure qui gemit sur son eglise detruite et ses fideles disperses:	O Mere, veillez.
Cur les veuves et les orphelins en larmes, la soeur qui pleure son frere, I« mere qui a perdu son fils, 1'epouse qui ne sait rien de son mari, et le petit enfant qui prie pour son pere: O Mere, veillez.
000 mož. Ti vojaki so vsi dobro j'tSi'T'Jlte
oporekali
davek (li .	_
ni davek, katerega naj bi plače- lina) hud udarec za vso ameri-' vedel, da imam prav. Vedel pa vedno zatrjujejo da je molitev v
oboroženi, izborn odisciplinirani, hrabri in zvesti svoji stvari do smrti. Vse te lepe lastnosti Češkoslovaške armade ji dajejo moč in priznanje. Pomniti je pa, da je to še le začetek. Skoro sleherni češki vojak v tej armaidi razume deloma ruski jezik. Vsak izmed teh je občutil že doma udarec te-vtonizma, vsled česar ga osobito v sedanjem času črti se hujše in skuša doprinisti temu sovražniku krvavo »maščevanje.
Ti vojaki so vsi zavedni in navdušeni Slovani, goreči za slovanske ideje. Ti vojaki so večinoma tudi kmečkega stanu, ki dobro u-mevajo svoje življenske težave, kakor jih umeva skoro 85 odstotkov vsega ruskega prebivalstva.
Pred nekaj tedni iso se vršila pogajanja, dft naj ibi se dalo Čeho-Slovakom ladje na razpolago za prevoz v Ameriko, ipoteni pa še naprej do Francije. Sedaj je pa boljše, da ostane ta armada še na Ruskem; treba bo isto celo še o-jačiti. Zavezniška ekspedicija proti Rusiji je sicer težavna in nemogoča; lahko pa pošljemo tja rešilno, ozir. pomožno espedicijo z živežem, municijo in drugim, da bodo Čeho-Slovaki lahko še v bodoče ustavljali prodiranje sovražnika na ruski zemlji.
Čuditi se moramo v resnici, da bo morda ravno mala Češka — čeravno doma zasužnjena — ona sila, ki bo po svojih begunih in ujetnikih pomagala Rusiji odbijati tevtonskega so vraga in da bo vporabila svojo skupno silo v boju za civilizacijo. V tej zadevi moramo izražati Čeiho-Slovakom že danes največje priznanje.
Vojoe litanije.
V glavnem uradu Ameriškega Rdečega Križa v Chicagu je videti več zanimivih stvari ki se nanašajo na sedanjo vojno. Tako si lahko ogledate ondi raznovrstno, sovražno orožje, kroglje, plinove maske, vojne slike itd. Te stvari naravno niso na prodaj, temveč le na ogled.
Ko se je mudil minuli teden u-rednik našega lista v označenem uradu, mu je prodajalka pač ponudila za nakup lično tiskane "Vojne litanije," v francoskem in angleškem jeziku. Te litanije so bile izdane, ali tiskane v Parizu in jasno kažejo sedanji verski čut francoskega naroda, ki se priporoča Nebeški Materi Mariji v varstvo v teh resnih časih. To navajamo tukaj vsled tega, ker naši napredni slovenski svo-bodomisleci in drugi prosviljenci
fants, at attend la victoire et la
P«'*:	O Mere, veillez.
V slovenščini :
Preclst ražo na fronti, ki Čuva v hladnih in temnih nočeh našo armado: Čuvaj jo o Mati (Marija!)
Vojaka izsledovalca, ki se pomika skozi grmovje in se pogubi, če ga v jame jo: Čuvaj ga o Mati!
Ohasseurja, dragonca, huzarja. kirasirja in našo vrjo kavalerijo, ki skuša sovražnika iznenaditi in pregnati: Čuvaj jih o Mati!
Topničarje, kojih topovi nikdar ne molčijo, in katere bi mord?. sovražne baterije lahko uničile: Čuvaj jih o Mati!
Ptiča Francije (zrakoplovca) ki se dviga nad sovražnimi armadami, ki je v nevarnosti da bi padel in se ubil: Čuvaj ga o Mati!
Častnika, ki zapoveduje brc/ strahu med padanjem krogrelj in žvižganjem svinčenk: Čuvaj ga o Mati!
Naše vojake, ki se borijo s Pru-si v za kopih in katerim groz;jo strojne puške s krogljami: čuvaj jih o Mati!
Naše hrabre pomorščake, k: brodarijo po vodah in pod vodo, vedno v nevarnosti pred nevidnim strašnim torpedom: Čuvaj jih o Mati!
Ubogega ranjenega vojak«, ki pade, trpi in zdihuje na bojnem polju v mrzli noči: Čuvaj ga o Mati!
Bolne in 1 umirajoče na posteljah v bolnišnicah, ki pričakujejo zdravje ali smrti: Čuvaj jih o Mati!
Duše naših vojakov, ki se preselijo na drugi svet: Čuvaj jih o Mati!
Nosilce ranjencev in mrtvili, bolniške postrežnice in zdravnike, ki delajp brez počitka: Čuvaj jih o Mati!
Nesrečnega ujetnika, v tujini ki ne dobi nič poročil, od svojih dragih h Francije: Čuvaj ga o Mati!
Revno ljudstvo, katerega barbari ropajo, masakrirajo in po/i-gajo brez usmiljenja: Čuvaj ga o Mati!
Vojaškega duhovnika, katerega je vojna oropala njegove fare; njegovih jokajočih se vernikov vsled porušene cerkve in njegovo razpršeno čredo: Čuvaj vse o Mati!
»
Vdove in sirote ki jokajo, sestro ki plaka za bratom,* mater, ki žaluje za sinom, ženo, ki nič ne ve o svojem možu, otroke, ki molijo za svojega očeta: Čuvaj jih o -Mati!
»"Francijo,' s krvavečim srcem, ki želi zopet svojim otrokom veselje, ki pričakuje zmago in mir: Cu vaj jo o Mati!
IC* S« IC*
Jednota
4 ^KM»»00HHlMM0P0>O<M»WM>MM»»MIM8tMI
Ustanovljen« t Joliet«, m, dne 2. april* 1894. Inkorporirsna ▼ Jolietu, državi IUtnoia, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefoa 1048
i*1 ustanovitve do 1. junija 191** skupna izplačana podpora
$1,176,135*31
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Panl Sehneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohie. X. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. H. Podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, III. .. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., 8o. Chicago, 111. Vrhovni adravnik: Dr. Martin Ivee, 900 N. Chicago 8t., Joliet, III.
NADZORNI ODBOR:	i
Josip Dnnda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. ~ Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111.
Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintx, 1107 Haslage Ave., N. a Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd 8t., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. r	PRAVNI ODBOR:
Anton Burgar, 82 Cortlandt 8t., New York, N. T. Joseph Russ. 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, I1L Telefon Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopiae, druStvefce vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22 n d Place, Chicago, III
le proslave izmenoma nad 30,000 oseb.
Proslava v Washington!! dne 4.|uli|a.
(Posebno poročilo.)
Dan Neodvisnosti in Razvitje Jugoslovanske zastave. — rdele -žba našega naroda. — Člani Jugo -.slovanskega Narodnega Sveta pri Lansingu. — Dr. Biankini in njegova soproga gosti predsednika Wilsona na Mount Vernonu in pri svečanosti. — Sprevod za zastavo.
—	Betty Baker, hčerka vojnega ministra, nosi zastavo v sprevodu /. eno Srhkinjo, eno Hrvatico in eno Slovenko. — Svečano razvitje jugoslovanske zastave. — Srbski poslanik govori in razvija zastavo. — Prisega. — Nepopisno na -vdušenje. — Program Jugc:slova -nov pri Svečanosti Neodvisnosti.
—	Amerikanske deklice in mlade -niči plešejo narodno Kolo. — Velik sprevod na Kapitol. — Jugoslovani in njihova zastava na čelu parade. — Na Kapitolu.
Dan četrtega julija 1918 bo zapisan v zgodovini našega naroda z zlatimi črkami. — Daleč od svoje potlačene domovine, za časa najbolj krvave borbe in najstrašnejšega trpljenja, skozi katero preja naš narod, so razvili Jugoslovani zastavo svojega združenja, svoje bodoče svobode in neodvisnosti v prestolnici in na svobodni zemlji svoje velike zaščitnice Amerike. Nad granitnimi temelji narodne volje je dvignila narodna duša veličasten hram narodnega združenja in nad njim razvila živ simbol vse svoje bodočnosti, pra -por svobode, znamenje revolnei je, sveto znamenje novega poko-ljenja. Po dolgih stoletjih krvi in verig, v plamenu in ognju muk in izčiščenja, je naš narod dozorel za veiiko idejo, ki ga danes vsega prevzema in ki ga je danes navdahnila s trdo, nezlomljivo odločnostjo, da vrže raz sebe jarem robstva, sramoto suženistva in hlapčevstva, da visoko dvigne glavo in da sam izreče sodbo o svoji usedi. V vsej svoji zgodovini ni bil naš narod še nikdar tako silen, kakor je danes. Želja za svobodo ga je napravila ustašem, a silnim ga je napravila ideja združenja. Ker on je čutil in razumel, da brez združenja ni svobode, in da vsaka svoboda brez združenja pomeni novo suženjstvo pod starim ali novim
vlsnosti, kojemu on odpira vrata, mora razsuti svoje zlate žarke z enako toplino v vsako srce, v vsako dušo našega naroda, kjerkoli bi on bil, kjerkoli živel. Združenje je pogoj in vzrok našega bodočega življenja, ono je edina sila, iz koje moremo črna t i nado za srečnejšo bodočnost, kovačnica, v koji se kujejo moči, ki jih ni ena sila ne more zdrobiti, sodišče, pred katerim se mora pokloniti vsak di -plomatski izgovor in pred katerim mora biti odbita vsaka zla zahteva odkritega sovražnika in lieemer-skega prijatelja. Ideja našega združenja je podkopala temelje Avstro-O grške imperije, ona je s silo svoje resnice odbila vse tuje aspiracije na naše narodne teritorije, ona bo brezpogojno privedla naš narod do doseženja njegovih ciljev — do svobodne, neodvisne in združene Jugoslovanske države.
Zastava, ki se je razvila v \Vash-ingtonu dne 4. julija v prisotnosti tisoeev našega in ameriškega naroda, je od sedaj dalje posvečen znak naše narodne borbe, pod katerim se bo jugoslovanski narod boril, dokler jo iznova ne razvije na milih tleh svobedne domovine.
Pred proslavo je bilo osem članov Jug. Narodnega Sveta, ki so obenem tudi ameriški državljani, sprejeti od državnega tajnika Lan-singa, kateremu so izročili memorandum na predsednika Wilsona, ter so se mu obenem zahvalili tudi na zadnjih izjavah, s katerimi je zasigural v imenu ameriške vlade ne samo simpatije, temveč tudi dejansko pomoč za uresničenje naših idealov. Pred odhodom iz ministrstva so se dali nasi narodni voditelji skupno z gospodom Lansiu-gom slikati.
Na dan proslave smo bili n;i vsi počaščeni s tem, da je bil predsednik Jugoslovanskega Narodnega Sveta celi dan s svojo soprogo gost predsednika Wilsona. Tako je dr. Biankini zastopal tega dne jugoslovanski pok ret tekom državne proslave na Mount Vernonu, ko .je predsednik Wilson govoril svoj znameniti govor, s katerim je se enkrat zagotovil, da ne bo Amerika utaknila preje meča v nožnico, dokler ne <bo celemu svetu za-garantiran mir na podlagi svobode in samoodločevanja posameznih narodov.
1'videvajoč, kako velike važnosti bo enodušna in složna manifestacija, se je naš narod odzval nad vsako pričakovanje; iz večine jugoslovanskih kolonij so prisila odposlanstva ali cele skupine, da prisostvujejo proslavi. Nekaterim ni bilo žal niti dva- ali tridnevno potovanje, da bi mogli priso -stvovati razkritju zastave, ki ute-lešuje in reprezentira celo našo borbo in vso našo bodočnost. Predolgo bi bilo, ako bi hoteli našteti vsa društva in korporacije, in vs-led tega se hočemo omejiti samo na to, cla naštejemo kolonije, ki so bile zastopane. Evo jih: Altona, Pa.. Baltimore, Md., Ridgewood, N. Y.% Brooklyn, N. V., Burdin, Pa., Cementon, N. T., Hoboken, N. J., Johnstown, Pa., Youngstown, O., Yukon, Pa., Lebanon, Pa.. Leetsdale, Pa., Monessen, Pa., McKeesport, Pa., New York, New Mexico, Philadelphia, Pa., Pitts -burgh, Pa., Pueblo, Colo., Rankin, Pa., Rochester, Pa., Steelton, Pa.,
Ob treh popoldan se je začel raz-poredovati naš svečani sprevod pred hotelom Virginia. Potem, ko so se vsi zbrali in uvrstili, se je začel pomikati sprevod skozi glavne washingtonske ulice proti Agricultural Grounds, kjer se je imela raz viti naša zastava. Na čelu sprevoda je igrala godba. Njej so sle
Pomorski kapitan Šutelič je privezal z mornarskimi vozli zastavo ter jo fcro&l gospodu poslaniku, ki jo jorzji^l polag.iMH tVi*. on . vzgor.
Tedrj. j<» veter trainee, močneje . . . Iv,tel, je o<r)xOi;«i našo zastavo m j; reči, da ;.ij so ne boji, Jcajti č ^rav je rav.-jji dale«* od domovine, katere nade in življenje ona sedaj predstavlja, je vendar dvignjena v zavezniški in njej vedno prijateljski deželi.
In ona se je dvigala sveto in po-lahko . . . Pri svojem prvem poletu je bil ta naš sokol miren in plah . , . Čutil je morda, da ruši in ubija s svojim pozdravni tisočletnega ljutega dvoglavega orla .. videl je okoli sebe duhove vseh naših pobitih junakov in narodnih
Ko. je bila zastava razvita in ko »e je poleglo silno navdušenje in vikanje, je držal poslanik kralje -vine Srbije, g^Ljubomir Mihajlo-vič, sledeči govor:
"Razvili smo danes to zastavo svobode in jedinstva. Prisezimo, da hočemo biti vedno pripravljeni umreti zanjo.
Ko so osnovatelji te velike re -publike proglasili pred st od vain -štiridesetimi leti na današnji dan svojo neodvisnost, so istočasno proglasili one principe, ki morajo nekega dne osvojiti celi svet. Principi osebne svobode in svobode vladanja so bili prvikrat javno izraženi v ameriški revoluciji, mi zaslužimo ime nositeljice moderne svobode. Amerika je stvorila si -stem principov, ki so danes ideal
mučenikov, katerih prisego inorajv.*ega civiliziranega sveta. Ameri-izpolniti naš sokol v potokih našejka je postala pribežališče vseh, ki
krvi . . . Težak mn je. bit najbrže prvi polet, . . . vedoč. da dvogla-vi orel, četudi oslabljen in stav, še vedno preži na njegovo gnezdo, preži na njegove mboliče sokoliče, tam daleč preko morju v naši domovini.
Na tisoče rosnih oči ga je spremljalo na njegovem prvem poletu, srca vseh po so močno utripala ... Kot da nam je bil vsem oni 55 čevljev visoki mlaj prenizek, kajti ko je zastava prispela do vrha, snto hoteli in želeli, da bi tu ne ostala. Hoteli smo, da se* vzdigne še višje, višje ... ne 55 čevljev, temveč 55 tisoč čevljev visoko, da bi jo morda mogli zapaziti tudi naši zasužnjeni bratje v domovini.
In prispela je do vrha . . . za-plapolala veselo . . . vetrn« jo .ic
V) •»!"	i . v » i v i	i •
dile glavne zastave in oddelek So-!nc!<?J	• • f teda-
pritisne ob dej)H> ui klone . . . .
Kako . . . zakaj? . . .
, . T * ,	St. Diego, Oal., St. Louis, Mo.,
gospodarjem In nas krik za svo- Woodland, Pa., Woodlawn, Pa.*
bodo bi ostal glas vpijočega v pu-	'..... .
ščavi, da ga ni spremljal vihar , ™ a™™kl,h m ™J,h !nozeffl-združenja, ki mu je dajal vse veodhenjakov so pnsostvah
čjo silo, čim dalje ga je nosil. Ve- proslavi: ^ton Bake^> lika Srbija, Velika Slovenija, Ve-j*°proga vojnega tajnika z otroci, lika Hrvatska bi ostale krhke igra- kongresni k Borland s svojo sepro-
čice v rokah diplomacije z ene ali druge strani, in do njihovega uresničenja ne bi moglo nikdar priti. Nedavna preteklost nam je pokazala, kako so centralne sile žejno in gladno grabile ter radostno podpirale vsako pojavo našega liarcd-nega separatizma, ker so vedele in še vedo, da je konec njihovemu vladanju v času, ko se pojavi na -rod združen. Ta čas pa je prišel.
ljo, cel odbor Y. M. C. A., Mrs. Fo rest, Miss Masaryk, hčerka profesorja Masaryka, in več višjih ameriških, angleških in drugih čast -nikov . Omenili moramo tudi znanega ameriškega časnikarja Gor-dona Smitha in odlične ameriške publike, ki je prisostvovala v velikem številu.	%
Poleg srbskega podanika, go-speda Ljuhomira Mihajloviča so
Ideja in volja združenja, dovče - bili navzoči vsi ostali gospodje s rajšnji sen, a današnje dejstvo, so poslanstva, a od strani srbske voj-se razvili od malega vetriča v si- ske smo videli; majorja Clajiča, len orkan, ki preff seboj neusmi- poročnika Jelača in Skobla ter na-ljeno ruši vse, kar mu je na potu,j rednika Mandiča m Borkoviča. a kar ni čvrsto in zdravo. Ker no-j Skozi celi popoldan je prisostvo-yo solnce, sdlnce svobode in neod- valo razvit ju naše zastave in osla-
kolov, s katerimi je bil tudi km ljevič Marko. Za to prvo skupino je korakala Miss Betty Baker, hčerka vojnega tajnika, ki je v naši narodni noši nosila s se tremi drugimi deklicami, od katerih je bila eiia Slovenka, ena Hrvatica in ena Srbkinja, zvito jugoslovansko zastavo. Za zastavo »r* korakali vsi oni, ki so bili v narodnih nošah, za temi pa so se uvrstili pevci, korporacije in zastopniki ter oni, ki so bili v civilni obleki. Sprevod je Ibil zaključen z oddelkom Sokolov.
Ko se je sprevod pomikal po washingtonskih ulicah, se je ameriška publika čudila po Cfii poti redu, ponosu in zavesti, ki se je zrcalila na vsakem našem olrazu. Treba je bilo videti, kako so stopali naši Sokoli, vedoč, da no.jjo v svoji sredi sveto zastavo. Na vsakem obrazu se je izražala voija in odločnost, da so pripravljeni braniti jo pred vsakim sovražnikom, in da bi hoteli žrtvoVati, da jo morejo čim prej zmagoiiosno ponesti v staro domovino.
Na Agricultural Grounds je bil postavljen poseben oder za tambu-raše in godbo. Pripravljeni so bili stoli za goste in odličnike, ve* prostor pa je bil okoli in okoli okrašen z ameriškimi in našimi narodnimi zastavami. V sredi je bil postavljen 55 čevljev visok mlaj, namenjen, da prvikrat svooodno v zrak udrži našo jugoslovansko zastavo.
Na Agricultural Ground.; je bilo že polno odličnih oseb in občinstva, ki je naš sprevod z navdušenjem pozdravilo. Takoj je nastalo med vsemi veselo razpoloženje ter se je naš svet hitro upoznal z ameriškim občinstvom, ki je z velikim za ni -manjem motrilo naše narodne noše.
Na prostoru sta bila dva foro grafa in en kinematograf, ki so razvitje jugoslovanske zastave in glavne točke proslave za vedno ovekovečili.
Sokofli in korporacije so zovzeli nato odrejena mesta, nakar je dospel srbski poslanik g. Ljubomir Mihajlovič, ki je izrazil željo, da sam sebno razvije jugoslovansko zastavo, da bi tako pred zunanjim svetom dokazal, da smo bili .mi samo en narod in da želijo in za-litvajo vsi Jugoslovani v zeilinje-nju s Srbijo svojo svobodo in neodvisnost. Prihod gospoda posla nika je bil pozdravljen s srbsko narodno himno, katero so odigrali tamburaši. Ko so potihnili zadnji akordi himne, so vsi navdušeno pozdravili gospeda poslanika, ki je s svojo pflemenitostjo 111 ljubeznivostjo, osvojil vsakega Jugoslovana, ako ga dotedaj še ni poznal.
so tlačeni. Ona je postala ognjišče svobode. In vsled tega se ni čuditi, da smo mi potlačeni narodi predstavniki modeme svobode.
zastopnik Jugoslovanskega Odbora v Londonu, in pogosto prekinjen po gromkem odobravanju, govoril v angleščini sledeče:
"Trideset milijonov oseb, ki žive v mraku hablsburške tamnice in ki so pripravljena, otresti se v javnem uporu sramotnega jarma, pošilja „ ameriškemu narodu poslanico, v kateri ga prosijo: "Pomagajate nam v tej poslednji borbi, katere izid pomeni za nas ali smrt ali popolno neodvisnost!" Žrtve avtokracije gledajo iz svojih tamnic, s svojih morišč na to mesto prečko oceana, na vaš Kapitol, od koder je vaš predsednik proglasil evangelij svetovne demokracije. V svojem smrtnem trenutku pozdravljajo žrtve Habisburžanov ideale demokracije in bodočo svobodno in neodvisno Jugoslavijo.
Iz rok Amerike sprejemajo Jugoslovani bakljo državljanske svobode. Stara zgradba, umirajo-•e habsburško cesarstvo, ta naj:.
Toda to, kar nam oni dajejo, ni j^j. I starejša trdnjava pravic kraljev mo zaščita, temveč so nas vzeli tu-1 Ji0 ,,,llostl ,)0ŽJ1' ie že v Pknienu. di pod svojo Obrambo. Na evrop - To c'«*amtvo F M* nevarnost zi
skih bojiščih se nahaja danes že nad en miljon teh braniteljev svobode sveta. Njim bo sledil drugi milijon in nadaljni milijoni, do -kler ne bo porušena zveza zloči-cev, katere tvorijo nemški, madžarske, turške in bolgarske horde, katerih edina težnja je, uničiti svobodo civiliziranega sveta. Te divje čete so ranile mnogega iz -med nas, toda ubile niso nikogar. Mi še živimo!
Pangermanizem jo zelo nevaren sistem. Medtem ko smo#mi vsi delovali za miren razvoj naših krajev in za napredek človeštva, je pangermanizem razvil vse svo-
Vsaj smo vendar mi vsi želeli, da bi bila vesela, da bi plapolala... Zato so tudi prišli iz vseh krajev Amerike njeni sinovi, da jo v'dijo in pozdravijo. A ona, kako*- da ne mfisli na nas, kakor da ne deli našega veselja, da jo vidimo prvikrat v zraku . . . Naš sokol je izgledal miren, morda je bil v mislih tam daleč, daleč za morjem . . .
Toda kaj smo tudi drugega hoteli od njega r Ali nismo iskali v tej zastavi slike domovine? Ali nismo v njej vtelesili vso našo preteklost in vso našo bodočnost t To žna in plaha ,odločna in sveta v J onem prvem trenotku, ko se je sklonila ob deblo kot razpeta, je bila živa slika razpete naše domovine . . . Ali nas ni taka najlepše spominjala onega daljnega kraja, kjer se sedaj ne raduje in ne prepeva, kjer njeni mladiči sokoliči umirajo od puške in gladu, umirajo daleč od nje brez njenega poljuba in brez njenega hlada?
Mnogim našim sokolom ni bi	„
; , _. .. . ...» og voza vati nemške namere, je na-soieno, da bi mogli na bojišču ali ^	„ i	•
UJl '	®	J	posedala Avst . o Ogrska vojno
svobodo vsake dežela na svetu, z to raj tudi ameriške svobode. Med amerikanizmom in avstro-nem-škim duhom ne more biti kompromisa, onadva se izključujeta kot življenje in smrt, kot v<*la in o-genj.
Ni samo slučaj, da prevzema Amerika vodstvo vseli onih narodov, ki gredo za tem, da o.-vobo-de zasužnjene narode. Spomnimo se besed, katere je izgovoril Lincoln leta 1861 v dvorani proglasitve Neodvisnosti v Philaclelphi-ji: "Proglasitev neodvisnosti ni dala. svobodo samo temu narodu, temveč upanje celemu svetu /a vse bodoče čase." Oče vaše kon-
je sile. da z brutalnim nasiljem u-i	• i • i i x-
, < J ' stitucije je podpisal proglas Nc-s: } svojo oblas; ee emu svetu. Ko Lj ■ 1W% 4?	,
*	1 odvisnosti za vse narode sveta.
si Nemci za go'ovil i zavezniki v -Ogiski, Bolgarski in Tur-1 so napove;! t". !.<>j -ivilizira-ne.iin svetu. Mi \ Evropi s.no se' !»ra.i'!t tri leta, \ uda j je ta dežela videla, da je svobod;: s ve; a v ne.M:*nosti, in zvesU; svojim prin-cip«im, nam je priskočila na pomoč. Nad en mi!« j on sinov te republike je odšlo preko oceana v K\ropo, da da svov* življenje za *v>Hodo človeštva š -»-soj n. »ijo zastavo, katera predstavlja one p;\' icipc, ki so proglašeni na dan rojstva ameriškega naroda. Mi smo se branili proti pangermaniz-i iii, Amerika ga l»o premagala.
Av>tro-Ogrska je srce panger-man?kega sistema. Njen obstanek je v vladanju iile nad potlačenimi napodi. Nalogi Av-tro-Ogrske je, da pripravi po; pangermaniz-iiiu ni Vzhod. In ona bi bila vspe-ia v tem, ako bi ji Slovani ne zabilo u I-0***	je zričr! naš odbor
Zavladala je tišina . . . samo lahen vetrič je poigraval z listjem kakor da hoče s posebnim milo-glasjem pozdraviti novega sokola, ki se je pripravljal, da prvikrat razvije svoja krila ...
n«
na vešalih vsaj z zadnjim pogledom pozdraviti svojo svetinjo, svojega sokola ... Ali ker so oni vsi verova'li vanj, ker so zato.svojo kri prelili. . . zato je moral biti on pri svojem prvem poletu s svojim duhom pri njih, biti daleč . . . Hotel jim je pošepetati, da niso bile njihove žrtve in njih trpljenje zaman, ker se sedaj pripravljajo složni bratje, da izpolnijo s pomočjo močnih zaveznikov sveto prise go . . .
Ko je sokol izročil pozdrave u bitim sokoličem in našim bratom v domovini, je zopet zaplapolal razgrnen po vetru . . . Sedaj je bil v resnici z nami . . . Kaj zahteva od nas? Ali morda želi, da mu povemo, da smo ga vsi razumeli da tudi mi vsi vemo, da nam ni živ ljenja brez sokoličev, * kajti ako oni tam izginejo in propadejo, b: to ubilo sokola, pa tudi nas Kakor vsaka ptica pri svojem prvem poletu,vtako je tudi naš sokol plapolal nemirno in nestalno Plapolal tie za trenutek, pa zepet sklonil krila . . . Želel je morda, da se odtrga od onega debla in da čim prej poleti v pomoč svojim sokoličem . . . Ker pa sam ne more, je prosil od nas odločitve in ob ljube, zahteval je od nas prisego maščevanja . . . Pozival nas je, da ga takoj povedemo v boj proti staremu orlu, ker mu želi iztrgati svoja peresa, s katerimi se je ot dosedaj po krivici kit.il ... Želel je nas sokol, da se čim prej oškropi s krvjo izdihujočega oria
In zadovoljili smo ga . . ITajti ko se je tekom priseganja dvignilo na tisoče rok, desnic, ki so iskale puške, in ko je iz naših grl je zastava zopet dvignila, ne vsled vetra ,temveč po glasovih bojne zaorilo: V boj, v boj . . . tedaj se pesmi, ter lahno in veselo piapo -lala , . .
Srl.iji, ki je bila središče tega od-pora. Svetovna vojna se ni pričela radi slučaja med Avstro-O-•^i sko in Srbijo kot pied.-: ivite-Iji-.te vseh Jugo »!ovanov, temveč radi tega, ker je od izida boja med <ema d verni državama bila odvisna zmaga ali poraz panger-manske namere. Svobodna ii: demokratska Sifoija je bila uzor o-nega, po čemur smo mi Jugoslovani stremeli, a učinimo za našo domovino, toda uresničenje te težnje je znaoilo propast Avstro-Ogrske. Nemčija je imela nalogo, da reši Avstro-Ogrsko /. uničenjem edinega svobodnega dela jugoslovanske domovine — Srbije. No, naši sovražniki so se pre-varili. Razrušili someje S \c, toda zjediiiili so naš narod. rb\ Hrvate in Slovence v njih borbi proti sovražnikom svobode. Da, mi smo se zjedinili pod jarmom sovražnika. Dokaz tega narodnega zjedinjenja je ta zastava. Sovražniku se ne more več posrečiti, da bi nas razdelil, kajti v tej borbi bomo mi vsi ali poginili, ali pa bomo svobodni in zjedmje-ni. Dejstvo, da se je ta zastava razvila prvikrat v tej veliki deželi, ki nas je vzela pod svojo zaščito, je dokaz, da jo bomo po iesli nekega dne v našo osvobojeno domovino.
Burno, navdušeno odoSiravanje, v katerem so sodelovali Ameri-kauci in Jugoslovani, je spremljalo poslanikov govor. Hrvatska, Slovenska in Snbiska pevska dru-ščtva so pod vodstvom Zvezincga zborovodje g. Hudeta za»pela: Li-jena naša domovina, ki je bila. v besedilu nalašč prikrojena za jugoslovansko himno. Divno so odmevali zvtfki liinme, a razigrana srca pevcev so položila v zvoke gromko svoje navdušenje.
Ko je pesem utihnila, je spregovoril dr. Bogumil Vošnjak kot
nada pa bo izpolnjena ])o zmagi j na evropskih bojiščih.
Razvitje nove zastave jugoslovanske države je slava bratstva. Ne na podlagi osvajanja, temveč na podlagi medsebojnega sporazuma se bo zjedinilo sedem milijonov Srbov, Hrvatov in Slovencev Avstro-Ogrske a Srbi iz Srbije v eno novo di*žavo. Za ta narodni ideal je prelila srbska vojska potoke krvi. V preteklosti je bil naš narod razdeljen edino s pomočjo haibsburške avtokracije in s pomočjo vašega in našega največjega sovražnika — panger-manizma. No, naš narod ima samo eno dušo in samo eno skupno bodočnost. Po enodušni volji celokupnega našega naroda je naš cilj popolno zjedinjenje. Našo zjedinjenje se ne osnavlja na meču in krvi, temveč na vol ju in sporazumu naroda. Naša nova zastava izraža harmonični simbolizem bratske enakosti. V njej vidim zarjo boljših, plemenitejših in elovekoljubnejših odnošajev med vsemi narodi. In kot posledico te vojne vidim izpolnjene besede Amerikanca Emersona: "Novi ljudje, nove misli, nove dr-
V	% %
zave.
Jugoslovanski Odbor v Londonu, ki predstavlja vse Jugoslovane Avstro-Ogrske, je deloval od svojega osnovanja za vzvišeno v if! j o Jugoslavija. Njeno zastavo smo ponesli na trnjevo pot izgnanstva. Toda danes ni Jugoslavija več vizija, temveč je na trdi poti uresničenja. Mi in milijoni onih, ki čakajo v trpljenju, čujemo z Mount Vernona glas demokratskega proroka in izvoljenega voditelja tega naroda, glas, ki navdaja z upanjem in močjo in ki daje nezlomljivo voljo zma-
Jugoslovanski Odbor, ji i je prvi v zapadni Evropi propovedovnl usta nek proti Habsburžanom, pozdravlja tudi s tega mesta dva bratska naroda, s katerimo delimo isto usodo: češki in poljski narod. Te dni so bili Čehi, ki so izgubili svojo neodvisnost po bitki na Beli gori, priznani kot neodvisen narod. Mi Jugoslovani smo srečni, da so Čehi in Poljaki zadobili po stoletnih nesrečah zopet svoj mednarodni položaj v zvezi narodov. In tudi mi se svečano zavezujemo, da bodo Jugoslovani delovali skladno in y bratskem sporazumu s Poljaki in Čehi za uresničenje velikega cilja: za popolno uničenje panger-manizma.
No, Jugoslovane čaka še druga laloga. Njih življenjska naloga bo, da bodo v imenu svetovne de-moikracije verna straža vzhoda. Balkan, organiziran -v svobodne države in kot zaveznik Poljske in Češke bo živa ograja ljudij, ograja, tako številna, kakor je po številu prebivalstvo današnje Nem-
Pifcel bo dan, ko bo korakala aineriSka vojska proti Dunaju in Berlinu. Tega dne bo tudi naš na-roA pozdravil z nepopisnim navdušenjem to zastavo, ker bo noga njenega nosilca stopila na svobodna tla naše domovine. In od tedaj naprej bo ona zastava mirnega tekmovanja med narodi. na mora postati zastava delavnega naroda, ki vidi v proizvodih miru, v energičnem delu, v zavr-šitvi intelektualnega življenja v jednakosti in socijalni solidarnosti najpovršnejšo obliko plemenitega dela.
Skozi stoletja je žrtvoval naš narod gomile žrtev. Smrt teh žrtev ne sme biti zaman; one zahtevajo svojo večno pravico. One so izginile za osvoboditev celega naroda, za boljšo bodočnost novih pokoljenj, ki bodo srečna pod to novo zastavo. Ona bo živela v demokraciji, a demokracija znači e-konomski proevit in srečo.
Xad grobom Washingtona in nad Kapitolom se dviga solnce. To je solnce nove dobe. Ta nova doba je prekaljena na bojiščih K v rope in povsod tam, kjer se dvigajo in kjer se bore uporniki. In v tem svečanem trenutku, ko
razvijajo uporniki to zastavo revolucije in svojega bodočega mirnega in rekonstruktivnega dela, kličejo nemim, toda pripravi je-1 ni m masam, ki streme po svoji neodvisnosti: Ne obupavajte; nova zastava prihaja, z njo pa Amerika in ameriška demokracija."
Za dr. Vošnjakom je nastopil g. Miloš Ivanovič, član Črnogorskega Odbora za narodno zjedinje-nje in rekel:
"Presrečnega se čutim, da mi je pripadla naloga, da kot član Črnogorskega Odbora za narodno zjedinjenje pozdravim jugoslovansko zastavo, znamenje zje-dinjenja Jugoslovanov.
Petstoletni ideal vseh rodov nagega naroda — osvobojenje in zjedinjenje — je bil vedno ideal našega malega srfcpkega kraja, bregovite Črne Gore. Tam, na o-nih srbskih brdih je bila čuvana od Kosova iskra svobode, da se razplameni v požar, ki bo strmoglavil to čudovitost, to nakazo, ki se zove Avstrija, in da na njenih razvalinah povzdigne v svoibodi zjedinjeno demokratično Jugoslavijo.
Iz krvi milijonov neumrljivih petstoletnih borcev našega celokupnega naroda se dviga ta zastava zjedinjenja in večne narodne sanje se izpreminjajo v resničnost.
Ta do danes največji dan v zgodovini Jugoslovanov dobiva posebni značaj i npostaja večji s tem, ker pada na dan največjega prazrfika te največje svetovne demokratske republike in v njeni prestolnici.
Večji in značilnejši za vse Jugoslovane bo samo oni dan, ko bode ta zastava prenesena v naš narodni dom, v svobodno in zjedi njeno kraljevino Srt>ov, Hrvatov in Slovencev na krilih bajonetov nepremagljive srbske vojske, o-jačene in pomnožene po jugoslovanskih divizijah, ki so dospelo ,in neprestano prihajajo pod^ zastavo zjedinjenja, da z združenimi močmi izvojujejo na Kosovcri narodno svobodo s pomoičjo močnih zaveznikov, ki zaypno in z močjo trgajo suženjske okove malim narodom ter jim, rušeč tiranije, osiguravajo svobodo in pravico.
Moji svobodni rojak* tudi sedaj ne izostajajo iz prvih vrst narodnih borcev, temveč urno hite pod zastavo zjedinjenja, protestirajoč proti mrzki kapitulaciji, katera je bila izvršena proti narodni volji in samo od strani vrhovne državne uprave.
Doslednji svoji preteklosti pozdravljamo in sprejemamo mi Sr bi iz Črne Gore, ne oziraje se na zapreke in najtežje žrtve, z nepopisnim navdušenjem to sveto zastavo narodnega zjedinjenja Pripravljeni tudi na poslednjo žrtev do iztrebljenja polagoma ji prisego večne zvestobe."
Govor črnogorskega brata je pozdravil zbrani narod z burnim odobravanjem. V tem je stopil pred narod Don Niko Giškovie, z ameriško zastavo, in s svojim močnim glasom, polnim globoke razburjenosti, je naslovil vzhiče-ni narod: "Prvi naš poklon Tebi, zvezdnata zastava, ki pred vodiš danes borbo proti sili in krivici — za Rosnivo in Pravico.
Prva naša hvala Tebi, plemenita Amerika, ki si nas sprejela kot
mati tedaj, ko nas je mačeha Avstrija pognala gladne in gole z naših ognjišč.
Hvala Vam do neba, ponosni orli Kolumbije, da * sprejemate danes pod svoja močna krila pri-pognjena, toda nezlomljiva kopja naša nespremenljive naše boje, naše zastave, z junaško muČe-niško krvjo oškropljene in posvečene. Vi danes dvigate naša srca, utrjujete nafte duše, dajete nam poleta in moči, da vstraja-mo v borbi, dokler se ne razvije nad našim narodom zastava svoboda.
Skozi stoletja smo bili tngani in varana, razdeljevani m izkorišče-vani, toda VBeeno niso ubili v nas zaupanja v pravico in jjedinstvo vsega našega naroda. In glej, dočakali smo, da se poleg zastave svobodne Amerike vije tudi ea-stava Jugoslavije, kot simbol našega jedinstva, kot dokaiz pravičnosti naših teženj in kot jamstvo •bodoče svobode vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Morala je biti pregažena naša izkušena domovina, moral je biti na sto k rižev razpet naš muče-niški narod, morale so biti s krvjo oškropljene naše bojne zastave, pa tudi mi sami pregnani z naših domov in iz rodne zemlje, da daleč od doma in naroda zasi-ne našemu očesu slast svobode, da delujemo za njo in da dočakamo prve njene svetle žarke nad našimi glavami, žarke, ki bodo prodrli do vrhuncev naših gora in in do bregov, proti katerim bo dvignil svoje oči in duše zarobljeni naš narod, da se privadi novi luči, da se opaše s silnejšo močjo in pripravi na nova rodoljubna in junaška dela, V šumenju in buča-nju vetra, v drhtenju in grome-nju valov bodo prihajali glasovi veselja in navdušenja, ki prihaja danes iz naših duš, do naših gor in morja in narod jih bo razumel in položil z nami pred Bogom Pravice in pred visokimi planinami kot pričami sveto prisego, da se ne bo izneveril zastavi jedinstva,' simbolu svobode.
Tudi mi dvigamo svoje desnice in se zaklinjamo" Tebi, zastava narodnega jedinstva, da hočemo vse dati, pa tudi naše življenje, da boš dostojna hčerka in vredna družica zvezdnate zastave, kateri se ne bodemo nikoli izneverili mi, ki tmo ji prisegli zvestobo, in v kateri tgela ves naš narod svetinjo, zaščitnico in svojo tovariši-co.
Čuj, nebo, našo prisego in našo zakletev:
Zaklinjamo .se pri materinem mleku, ljubezni nevest in naših dragih, pri krvi naše dece, pri vidu naših oči, pri vsem. kar nam je najmilejše in najdražje, da hočemo biti zvesti in hvaležni državljani in gosti Amerike.
Prisegamo na svete grobove mučenikov, junakov in trpinOv naših, na nemaščevano Petrovo Goro in na posvečeno naše Kosovo, da hočemo pod Tvojo zaščito, zastava .svobode, in predvodeni po zastavi našega jedinstva, maščevati pravično kri Petra Svači-ča, devet Jugovičev, Lundra in Adamiča.
Tako nam vere v Boga maščevalca !
Kolnemo se pri globini Jadrana, višini Durmitora in belih vr huncih Triglava, da te hočemo razsvetliti z našim umom in sr cem in krvjo našo, ljubiti in posvetiti ,da se ponosna in posvečena razviješ na porušenih zidovih Belegrada, nad žarečim presto lom Matije Guibca, nad Lepim Zagrebom in Belo Ljubljano.
Ako se Ti mi izneverimo, naj nam sodi pravični Bog naših o četov, naj nas kasnuje pravična os vet a trpečega našega naroda.
Kakor se danes viješ zastava Jugoslavije v svobodnem zraku tako plapolaj svobodna za vedno nad izmučeno, ali še vedno vi soko dvignjeno glavo našega na roda v svobodni Jugoslaviji.
Teško je popisati trenotke časa Don Nikovega govora. Kdor jih ni preživel, jih bo teško raz umel. Kdor ni videl solze navdu šenja in ginjenosti, ki so zasijale v očeh vseh, kdor ni videl izraz radosti in nade na licih, kdor ni videl prizora, ko je ves naroč dvignil - desnice na prisego kdor ni slišal svečeni in sveti "Zakolnemo se!" ta ni preživel enega največjih trenotkov naše zgodovine. Prisotni Amerikanci So •bili taki gin jeni od tega prizora, da je eden navzočih v velikem ginjenju vsfklikiiil: "Tak narod ne more propasti!" —vKo je Don Niiko završil, ni bilo klicanju ne konca ne kraja.
klicanja je zaorila pefeem: "U boj, U boj!", kojo so združena jugoslovanska pevska društva pod vodstvom gospoda Hude t a prekrasno zapela.
S tem se je završila svečanost razvitja zastave in takoj se je prešlo na izvajanje proslave ameriške neodvisnosti, ki so jo slavili Jugoslovani na istem mestu in in pod svojo novo jugoslovansko zastavo združenja.
Vasi povodom svečanega razvitja jugoslovanske zastave v Washington u, prestolici demokratske unije. Od srca želi, da bo nova zastava ostala glasnik bratske pomoči in ljubavi med Severno A-meriko in jugoslovanskim narodom. — Paško Baburica, predsednik."
JULI-
za
Ker je bil čas prekratek, se ves spored ni mogel izvršiti do konca v vsej svoji celoti, a vse predvajane točke so bile proizvedene med velikim odobravanjem občinstva. Upravitelj sporeda kakor tudi vseh svečanosti na ta dan je bil načelnik jugoslovanskega odbora g. Srdjan Tucič, ki se je v resnici potrudil, da je bil uspeh sijajnejši. V sporedu so sodelovali Betty in Jack Baker, hčerka in sin vojnega ameriškega ministra, mala Jessamina, hči kongressma-na Borlanda, Miss Enid Sims, članice Y. M. C. A., člani Y. M. C. A. in tamburaški zbor 'Zora' iz Pitt-sburgha, Miss Betty Baker je plesala ples netopirja jako lepo ter izzvala burno odobravanje. Jessamina Borland in Jack Baker sta skupaj plesala naš naroden ple-v naših narodnih nošah, s čemer sta neizmerno navdušila občinstvo, posebno naš narod, Miss Enid Simms, je v plesu izvanred-no prikazala suženjstvo Jugoslavije in njeno osvobojenje. Deklice iz Y. W. C. A. so živo plesale narodno Kolo, a istotako gospodične in gospodje iz Y. M. C. A. in Y. M. C. A. veliko narodno Kolo, ki ga je vodil g. Ivan Grgurevič.
V programu bi morali ponovno nastopiti pevci, posebno naše Slovenke iz Clevelanda, ki so bile v krasnih narodnih nošah, toda ker se je velika parada na Kapitol po naredbi glavnega centralnega >dbora za Proslavo že morala pripravljati točno ob sedmi uri, moralo se je na žalost to opustiti.
Sprevod Jugoslovanov na Kapitol je bil pravi triumf. Naprej je šla srbska vojna zastava, ki jo je nosil poročnik Jelača, sprem-jan od narednikov Mandiča (Hrvat, ki se je kot ruski vojni ujetnik upisal v jugoslovansko divizijo ter se boril v Dobrudži in So-unu, v katerih bitkah je bil mnogokrat ranjen) in Borkoviča, srp-skega veterana. Njim je sledil Kraljevič (g. Milan Pavičevič) na konju, ki je srblski narodni junak in predstavlja jugoslovansko narodno junaštvo. Nosil je jugoslovansko zastavo in konja njegovega sta spremljala dva naša mladeniča v narodnih nošah. Potem je sl,edil velik oddelek Sofko-ov z zastavami, vsi naši udelež-niki v narodnih nošah, dočinv je skupino zopet zaključil oddelek Sokolov. Sprevod je bil na celi poti pozdravljen od velikanskih množic občinstva, a na Kapitolu je defiliral- pred predsednikom Wilsonom.
Toda najznačilnejše od vsega je dejstvo, da so imeli Jugoslovani med vsemi številnimi narodno-stimi (bilo jih je čez 30) v celem sprevodu najčastnejše mesto, ker so bili prvi ter so vodili ves snre-vod. Njim so sledili zavezniki, a potem vsi ostali narodi.
Na Kapitolu se je završila poslednja točka proslave, namreč simbolična zmaga demokracije nad surovo silo neprijateljev člo-vešanstva. •
tonu* pa u bodo gotovo želeli vidnega spomina na nepozabne trenutke.
Naročila za fotografije spreje-m a Jugoslovanska Pisarna, 932 Southern Bldg., Washington, D. O. Z naročilom je treba poslati takoj tudi denar ter natančno o-značiti, katera slika se želi.
PROSLAVA ČETRTS&A JA NA KRFU.
Srbski Press Bureau v Wash-ingtonu je prejel sledeči brzojav iz Krfa o proslavi Dneva Neodvisnosti :
Krf, dne 5. julija. — Narodni praznik Združenih Držav je bil proslavljen na Krfu posebno sve-čanostno. V jutro so se vršile v srbski cerkvi molitve, kojim so prisostvovali člani vlade, Narodne Skupščine, zastopniki zavezniškim armad in mnogobrojno občinstvo. Metropolit Dimitrije je i-mel po molitvah govor, v katerem je naglašal, da je šel veliki ameriški narod v vojno na stran zaveznikov samo potem, ko je naj-vestnejsi mož naših časov naj-vestnejše razložil vojne cilje ene in druge skupine bojevnikov v sedanji vojni. Kakor ihitro je predsednik Wilson dobil prepričanje, da je pravica na strani zaveznikov, vrgel je na tehtnico silo svoje domovine v obrambo sia-bejših narodov, ki so imeli prav, ko so vanj zaupali na sili načela ljudske solidarnosti. "Mi smo videli, kako veliki in rtiočni narodi prezirajo ta veliki človeški ideal — je završil metropolit — ideal, ki se je svoj čas zdel, da bo propadel. Toda mi smo črpali svoje največje zaupanje v bodočnost, gledajoč, kako hitro raste število velikih narodov, ki so prevzeli obrano tega velikega ideala. Veličina duše ameriškega naroda in njegovega predsednika so razlog, da danes slavimo s posebnim ginjenjem, ki je nastalo iz divlje-nja in hvaležnosti, narodno svetinja ameriške republike."
Vse srbske novine na Krfu in v Solunu so prinesle obširne članke povodom ameriškega narodnega praznika, polne tople hvaležnosti za ameriški narod in predsednika Wilsona.
NAROČILA ZA JUGOSLOVANSKO ZASTAVO.
Jugoslovanska, društva in organizacije, ki bi želela dobiti novo jugoslovansko zastavo, naj to sporoče takoj Jugoslovanski Pisarni, 932 Southern B)dg.„ Washington, D. C., ki jih bo potem za nje naročila. Cena zastavi se ne more v naprej označiti, ker je odvisna od števila naročb; čim več društev in organizacij se bo priglasilo, toliko cenejše bodo zastave. Ker so te zastave namenjene za enkrat samo za okrasitev društvenih prostorov, bodo samo tri črevlje dolge in dva črevija široke.
IZ URADA SLOVENSKO AMERIKANSKE PATRIJOTIČNE ZVEZE V PITTSBURGH, PA.
JUGOSLOVANSKI ODBOR PREDSEDNIKU WILSONU.
t*redsednik Jugoslovanskega Odbora v Londonu, Dr. Ante Trum-bič ie povodom ameriške proslave neodvisnosti poslal predsedniku Wilsonu brzojavko, v kateri v imenu neoslobojenih Jugoslova nov pozdravlja ameriški narod ter se zahvalja za pomoč, ki jo daje Amerika Jugoslovanom njihovi borbi za osvobojenje in združenje.
Istodobno je poslal Dr. Trum-bič brzojavko tudi državnemu tajniku, g. Lansingu, v kateri se mu zahvalja za zadnje izjave z ozirom na osvobojenje Jugoslovanov od avstro-ogrekega jarma in v kateri gb uveravs, da značijo njegove simpatije pomoč v borbi našega naroda proti Avstro-Ogr-ski za popolno osvobojenje, združenje in neodvisnost.
FOTOGRAFIRANJE O RAZVITJU JUGOSLOVANSKE -ZASTA VE.
m
PAŠIČEV BRZOJAV.
O priliki razvitja jugoslovanske zastave je poslal srbski mi nistrski predsednik in minister za zunanje zadeve Nikola Pašič sledečo brzojavko Jugoslovanskemu Narodnemu Svetu
"Žurim se, da svojim jugoslovanskim bratom, ki se danevS zbirajo krog svoje svete zastave narodnega združenja in osvoboje-nja, pošljem topel pozdrav vsega našega naroda s te strani oceana in da jim izrazim našo globoko nado, da bo zastava, kojo oni danes razvijajo kmalu zaplapolala v maščevani nam in ujedinjeni domovini, ako bomo vsi složno nadaljevali z delom v velikom poslu, ki ga nam je odredila usoda. — Nikola Pašič.
Sredi
BRZOJAV JUGOSLOVANSKE NARODNE OBRANE V JUŽNI AMERIKI.
Predsednik Jugoslovanske Narodne Obrane v Južni Ameriki, g. Paško Baburica, je poslal iz Valparaisa sledeči brzojav:
"Jugoslovanska Narodna Odbrana se navdušeno pridružuje
Povodom razvitja jugoslovan ske zastave in proslave Dneva Ne odvisnosti so bili fotografirani vsi važnejši prizori. Fotografije so izpadle izvanredno lepo ter so naj k rasne jši spomin na veliki zgodovinski dogodek, ki se je odi gral 4. jul. v ameriški prestolni
ci.
Fotografije so šesterovrstne, in sicer:
1. Prizor pred razvitjem s še zavito zastavo.
9. Deklice v narodni noši, me i
■'mi hčerka vojnega ministra, drže razvito zastavo.
3.	Prizor dviganja zastave na
drog.
4.	Prizor po razvitju zastave med poslanikovim govorom.
5.	Velika krasna skupina vseh udeležencev proslave.
6.	Ista skupina nekoliko drugačna.
Prve štiri sflike so v velikosti 12x20 palcev, zadnji dve pa v velikosti 7x38 palcev. Cena vsaki fotografiji je $1.50.
Te slike ne bi smelo manjkati v nobeni jugoslovanski hiši, predvsem pa bi morale biti javno raz-obešene v vseh prostorih naših društev in organizacij, v vseh jugoslovanskih trgovinah, gostil-
i * . ' ^ ««%MAniAm h \ 1 mi 1
Dne 20. junija smo imeli Slovenci v Pittsburghu krasno parado, katero je priredila tukajšnja Slovensko Amerikanska Patrijo-tična Zveza. Parado ne imenujem krasno.radi tega, ker je bila mnogoštevilna (bilo je ravno nasprotno) ampak zato, ker je bila to !>rva parada potom katere so naši lojalni rojaki v tej na^lbini izkazali svojo vdanost in ljubezen napram naši novi domovini. Par rada ni bila po številu to, kar bi morala biti, imamo namreč «c ve-' dno veliko takih ljudi med nami, ki rajši stojijo za kakimi vogali, kot pa, da bi izpolnjevali svojo dolžnost, ampak bila je pa epa zato, ker so se je vdeležili mladi in stari in kar je bilo še naj epšega — šolski otroci. Slednji so korakali na čelu parade in človeka je obdajalo veselje, ko je videl našo čvrsto mladino korajžno korakati po Buttler ulici. Vsaki posameznik je imel v rokah malo zastavico na vseh obrazih se je či talo veselje in pa ljubezen, katero gojijo napram njih domovini — Ameriki. Takoj za šolskimi o troci so korakale naše vrle slovenske Amerikanke v Red Cross opravah, kar dokazuje, da v tem oziru niso zaostale za dekleti drugih narodnosti. Tem so sledili za stavonoše — bilo jih je osem --in za njimi člani raznih lokalnih društev z odborniki S. A. P. Z. na čelu. Vsak posameznik je imel ameriško zastavico in parada je bila impozantna — dasiravno majhna. Maršal je bil naš znani rojak in pijonir v tukajšnji na selbini, g. Ignacij Glač, ki je svojo nalogo izvrstno rešil
Po paradi se je vršil velik shoč v Kranjsko Slovenskem Domu in plesna dvorana je bila natlačena Ker je bila cela slavnost namen jena za agitacijo Vojno-varčevai nih znamk in, ker se je s ten dnem tudi končala prva kampa nja S. A., P. Z. smo bili povabili tudi zastopnike W. S. S. urada, ki so imeli tudi kratke govore. Po končanih govorih se je pričelo prodavanjem znamk od vladne ga zastopnika. Vsega skupaj se je razpečalo na tem hodu za nad $14,000.00 Vojno - varčevalnih znamk. Največ jih je prodal izmed podpredsednikov S. A. P. Z.. Anton Pintar iz Moon Run, Pa.. namreč za $3955.00; takoj za njim je bil Josip Pogačar iz Pittsbur gha, s $1925.00 in tretji Ignatr Podvasnik s $1310.00. Ostali pod Dredsedniki oziroma zastopniki sledijo: Josip Jane, $500.00; Ge orge Witkovich, $425.00; George Flajnik, $365.00; George Gregu-šar, $325.00; Frank Golob, $310.-00 ; John Simoncich, $265,00; Josip Pavlakovich, $140.00; George Weselieh, $60.00. Med posamezniki, ki so bili navzoči jih je kupil, oziroma prodal, največ Matt Kla-rich,. Po $1000.00 sta vzeli društvi Marije Sedem Žalosti, K. S K. J. in društvo sv. Jožefa, J S. K. J. Društvo sv. Roka, K. S K. J. je vzelo za $500.00 in K. S Dom za $100.00. Prilično lepo šte vilo navzočih rojakov je kupilo po $100.00, $50.00. -«■ 25.00. — $10.00*
Kakor je bilo opaziti na shodu, je veliko takih rojakov, ki niso irili dobro poučeni v pogledu W. S. S. Vsled tega je tudi veliko število izmed njih kupilo znamke nn shodu, kjer se jim je bilo celo stvar prej natančno pojasnilo.
piti gotovo število znamk vsak! mesec, radi tega je odbor 8. A. P. Z. sklenil, da se & kampanjo nadu-juje. V mesecu juliju stanejo znamke $4.18, in kdor jiii želi kupiti, naj se obrne na zastopnika svojega društva. Vsakdo je sedaj. <o mu je cela stvar jasna, prepričan, da je denar najboljše naložen Vojno - varčevalnih zn kah. £dor ima denar, in ga želi imeti na varnem, naj ga investira v W. S. S. dokler je še prilika za to.
Pri prvi kampanji smo iu.eli tu-di slučaje, da so nekateri nazad-ttj&ki, za katere se ve in zna, ds imajo več denarja, kupiii o I svojih zastopnikov po eno znamko — eno celo znamko — za $4 17. V-mevno je, da so storili to vsled tega, da se rešijo ali iznebijo agitatorja. Tako naklonjenost in uda nost zasluži mačeha v starem kraju, ki nas je iz lastne hiše pognala do svetu, ne pa Amerika, dežela, i\ nas je z odprtimi rokan i sprejela in nam dala priložnost izboljšati si naše stališče. Taki ljudje so zagrizenei prve vrste in zaslužijo, da bi se jih po najkrajši poti deponiralo nazaj v naročje "ljube" Avstrije, da bodo ponovno o-kusili zlo, na katerega m> baje že pozabili. Le-ti "pa tri jot je" no-e;io vedeti ir» r.e marajo slišati, da se Amerika bori dane« ne samo a našo prostost tu, ampak tudi za osvobojenje onih, kateri še danes trpe med kremplji dvogi^vega or-a, kremplji, katere smo tudi mi •efcoč imeli "čast" ob(Vti4: Toda ;aj bi tratili papir, priši* bo "as, \o bodo tuui oni s oznali. (la je :.avica močnejša •• ! kr i « in t**-ta.i bodo sa ni soV pomilova/i in ei>jwkavali svojo
t* vrat nost, kakor Jeremija razue.anje .leruza -«>)t a.
Končno izrekam hvalo vsem ti -. tin, ki so pripo»j »gli k tako si-jo /:.emu uspehu n • prve kampa-.jc za Vojno-vai.Mvtli-• zn nn. c. c-<bito pa gg. p> ;p«'<lv-dnil -'»i I.i so s tako pozfIv »j • i;: <• nemjo agitirali m pain, da bodo u di ta moec l* i g".» povo jen u-peh.
Zahvaliti se moramo tudi naše-r \i slovenskemu či^.pij ki nam jo vedno ralevol> odstopilo pro-tr za naše dopivj in upamo, Hin bodo tua v bodoče os:ali k;<i jeni v te;u pogledu.
jjatrijot i;nim pozdravom Za A IZ: Anton Zbašnik, tajnik.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
nah in javnih nrostorih. Vsi oni, ki so bili na proslavi v Washing-1 Mnogo se jih je tudi zavezalo ku-
Potrtega in žalostnega srea naznanjam vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je moj preljubljeni soprog
Frank Anzelj
dne 14. junija v Gospodu zaspal ter se tako za večno od nas ločil.
Ni bilo dosti, da je kruta smrt lani, dne 10. julija pretrgala nit življenja ljubljeni moji hčerki Hedviki, ampak poklicala je letos k sebi še ljubljenega mojega soproga. Smrt nič ne izbira in "se ne ozira na solze uboge vdove ter otrok. Kadar stegne svojo roko, ji nihče ne uide.
Pokojni moj mož je bil član dr. sv. Jožefa štev. 103 K. S. K. J. in član O. U. M. V. društva, ki mu je priredilo lep pogreb godbo na čelu in z veliko vdelcž-bo članov sobratov, ki so ranjke-mu izkazali zadnjo čast k večnemu počitku.
Vsled tega izrekam s tem srčno zahvalo obema društvoma in vsem onim, ki ste pokojnika- v njegovi bolezni obiskovali ter mu skušalrs tolažbami lajšati bolečine. Srčna hvala vsem za krasne vence in rože, ki ste jih darovali in vsem, ki ste se vdeležili pogreba. Bog naj Vam to vse stotero poplača.
Tebi preljubi moj soprog pa naj bode lahka tuja žemljica! Počivaj v božjem miru. Na svidenje nad zvezdami!
Žalujoči ostali: Barba Anzelj, soproga.
Nick in Helena otroci. Anton Anzelj, brat. .
Milwaukee, Wis. dne 17. junija 1918.

Malenkostne odredbe v Velikem &ura.
"Lidove Noviny" javljajo, da je vojno ministrstvo z rezervat-nim odlokom prepovedalo častnikom vstati, ko se peva češka narodna himna: "Kde domov nuj?" — Tej vesti dostavlja E-dinost od 7. marca: Ali res mn-lijo odločujoči krogi, da s takimi odredbami vzgajajo javnost k patriotizmu, ali da obrnejo mišljenje javnosti v druge smeri! Ce mislijo to, ne poznajo psihc narodne, čustvenega življenja naroda.
od svo-
Ravno sedai se vam nudi prilika, priti do farme po neižmerno nizki ceni. VMinnesotiso
Vladna in Državna Zemljišča
ki čakajo pridi*.'h rok. P&te na:
A. H. S. West
Room 1112
112 W. Adama Str. .CHICAGO, ILL.
Črna prst.	Cena $7.50 aker.
DOBER TEK
Je glavna zahteva od katere je popolno sdravje odvisno. Da boste n* ob-driali dober tek, da boste utrdili ven prebavni sistem in iater* do vedi i k rednemu delovanju, momte včasih vseti popitek sploino znanec* želodčnega zdravila z imenom
SEVEROV
želodčni grencec
(Se ver a's Stomach' Bitters) ,
Ta greniec je znan po vsej Ameriki kot najboljie želodčno zdravilo in pospeševalec teka (okusa). Isti pripoms-ga k odpravi vseh slabih snovij is prebavnega sistema,vsled tesar ustav« Ija zapeko (sabasanost) in nepreba« vo. Ako vas napade vročica, ali mrzlica, vzemite nekaj tcjra grenčcca, ki vam bo olajftal bolečine in pom i mil kr«.
Cena 75c in $l.SO. V lekarnah.
^Čim bolj je kak postopač len, tem bolj bo odkladal delo za jutri.
TEB ČITATELJI! Kupujte pri OEMJ. ČLANI IN ČLANICE tvrdkah in podpirajte trgovce, Id oglašujejo v našem listu l
Ženska ne sovraži kadilca, do
kler ne postane njen mož.
• • •
Resnice ne moreš nikdar one čistiti; tudi če mečeš najgršc bla to vanjo.
W. F. SEVERA CO Cedar Rapid*, la.
i:	THE PEOPLES MUTUAL BURIAL COMPANY.	I
<	\ (Ljudska vzajemna pogrebniška družba.)	«!
) J Vam nudi ves pogreb — ako naredite z nami pogodbo za vso	\ I
<	►	vašo družino in plačate $10.00 na leto. V slučaju smrti kakega člana	♦ J *	vaše družine vam damo lepo izdelano leseno rakev, opremljeno z be-
, I	lim suknom ali plišem; rakve so črne, sivkaste ali bele barve, kakoršno
<	►	kdo izbere. Poleg tega damo tudi velik zunanji zaboj za rakev, 1	^ \ J	mrliiki voz, dva avtomobila z 6 sedeži, sveče, venec za na vrata,	i i ►	rokavice za pogrebce, križ in vse druge pogrebne potrebščine. Poleg	«> ❖	tega mrtveca balzamiramo in damo moža na razpolago ki bo oskrbo-	T J |	val pogreb in prevoz iz hiše žalosti v cerkev do pokopališča in nazaj	X *»	do doma. Posamezniki se lahko zavarujejo na ta način pri nas za	$
<	►	$5.00.	± J | Za nadaljna pojasnila in podrobnosti se obrnite na našega zastop-	X
<	►	nika, Vašega rojaka	v
:	MARTIN LAURICH,
Y,	1900 W. 22. Place, Chicago, 111.
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J.,
N. S. PITTSBURGH, PA.
ima tvojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St., Pittsburgh, Pa.
Uradniki za leto 1918:
Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempus, 5146 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij Gerguraš, 5417 Butler St., Pittsburgh, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 885 Lockhart St., N. S. Pittsburgh.
Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. letal posmrtnina j« $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče k K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Frank Golobič, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi.
Vaš denar je varen!
C« tudi je razglašena vojna, se vlada na bode polastila Vašega danarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se kVi zadržite mirno in n« rujeU zoper našo državo.____
obresti na hranilnih nlogah
MBBI^^i^^T^^I^?,1	Obresti ako nedvignjene,
_________^^ariSBSj^^agt--]; mmm	pripišejo h glavnici in se
rfmmulHEj mDlmmM' L4	teko obrestujejo.
■Zljggg^p.aj^EI P^IF^ —^^	Pri nas bodete vedno do-
§j1g||lip HHI § _ 111§§-	bro in uljudno postreženi po
' *	svojem rojaka.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kraj- »-am sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
NaSe banka je depozitni urad za zvezno postno hranilnico, za mesto Joliet, aa okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih
držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do S. pop.
JOLIET, ILLINOIS
$150,000. Rezervni sklad $360,000
JOSIT ?E*RKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Street	Chicago, Illinois
Telefon: Canal 293.
obilen poset. 4 4 Dobra postrežb*
Be priporoma rojakom Slovencem In dobra pijača", to je moje geslo.
Telefon: Canal 80	J
Martin Ncmanich	\
SLOVENSKA GOSTILNA	J
IN RESTAVRACIJA	J
1900 w. 22nd St, vogal So. Lincoln St, Chicago, iii	|
Rojaki Slovenci vedno dobro došlil	\
Skupina Slovenk v narodnih nošah v jugoslovanski p aradi dne 4. julija t. t v Chicagi.
(Slika vzeta pred slovensko cerkvijo in župniSeeiu.)
gajnike za izplačevanje bolniška botnice. Tiskane imamo tudi Bol
anj&e in posebne lahko vedno na-
vil,
a U ■ drla dovoljen Jam

TELEFON CANAL $02T
m *
XVL)
Ludvika
Poslovenil
Srečno sem prišel v Rouille-je-vo stanovanje, kjer sem moral nekaj dni ostati v sobi, da mi jc krojač oa silo zašil mojo najboljšo obleko, in da so izginili z mojega obličja rdeči in plavi sledovi, s katerimi 90 me bili Zaznamovali 4' prijatelji ustave.''
Ko sem o njihovi svobodoljub-nosti spregovoril z Rouille-jem, je ta skomignil z rameni ter rekel, da je Se mnogo preveč katoliškega fanatizma v meni, ko da bi mogel postati resničen prijatelj ljudstva. Zato da mi pusti popolno svobodo; lahko grem, &e hočem; le eno naj pomislim: moja gotovina bo kmalu izčrpana, dela težko da najdem, tedaj naj mi nikar ne pride na misel, da bi njega prišel miloščine prosit.
Takrat malo da ga nisem l4w-knil po ustih. A požrl sem svojo jezo, obrnil se na peti in hitel iz njegove sobe. Dve minuti kasneje sem s knjigo za risbe pod pazduho in z ni.alim kovčegom v roki zopet stal pod božjim milim nebom.
Bilo je še precej zgodaj zjutraj, in pohajal sem črez veliki Boulevard proti cerkvi sv. Magdalene. Izza svoje bolezni nisem več videl o. Sekunda; njega sem nameraval poiskati, zakaj materi sem bil pisal, naj meni namenjene liste zaenkrat nanj pošilja. Ko sem pa prihajal bliže kraju, kjer se veliki zelenjadni vrt kapuci-nov drži Boularda, sem že od daleč videl, kako se velika množica gnjete ob vrtnih vratih,,ki so sicer vedno zaprta. Zdaj pa so bila na široko odprta. Narodne straže in uradniki s strabarvnimi pasi-cami so stražili pred vratmi, in tudi na strešnem čelu samostanske cerkve je plapolala trobojni-ca. Ostri sever, ki je od časa do časa pognal sneg in sodro čez strehe in vrtove, se je srdito zaganjal v nadhnajoče se bander-sko platno, kakor da ga hoče scefrati na kosce.
Čudil sem se, da ob tako slabem vremenu toliko ljudi stoji na cesti, ter sem vprašal enega izmed zijal, kaj se godi.
"Ah, kapucinsko gnezdo praznijo", je rekel mladič, ki je obe roki tlačil v žepe raztrganih hlač in tresoč se od mraza prestopal z noge na nogo. "Vraga! Ti tiči niso narodu toliko nahranili kakor benediktinci od Saint Germaina, ki so jim gnezdo včeraj izpraznili. Saperlot! Tam so peljali proč zaboje kelihov in dragocenosti in težke vreče denarja — vse za narod! No, ti gospodje s strojnimi pasicami so nekaj louisov in diamantov pač spustpi tudi v lastne žepe — ldjpovi! Govorili so nam, da mora Franeosko ljudstvo dedovati po teh popih — no, in ljudstvo, to smo mi! Zdaj pa nas ne pustijo niti malo paherkovati Ti komisarji so prav taki potepi kakor aristokrati in spadajo ni laterno!"
"Molči, boterje rekel drug mladič, " močno dišeč po žganju. Kadar enkrat ljudstvo iztrebi po pe in aristokrate, potem pridejo ti lopovi na vrsto, in vesoljni dediči bomo nazadnje mi. Tedaj se začne veselo pirovanje! Lej, tu peljejo trop teh rjavih ptičev! Oho, pa kako so se omislili!" • "Živeli eks-kapueini! Živeli naši novi bratje!" je vikala množica naproti ubogim kapucinom. S silo so jih tirali ven na mrzlo cesto iz samostana, ki jim je ob vsem uboštvu vsaj strehe nudil.
Bilo je res žalostno gledati! Kakih dvajset redovnikov so po dva in dva kakor jetnike peljali iz samostana. Pravkar so jih bili prisilili, da so slekli svoje kute, in zdaj so tičali v starih oblekah s trga za starino. Človek bi mislil, da gleda pustni sprevod, če ne hi pretresljiva bolest, odsevajoča z obličja teh izgnanoev, razločno pričala o bridki resnobi prizora. Provincial, slok, velik mož s po-duhovljenim obrazom, in prijazen starček s snežno-belo brado sta šla prva v žalostnem sprevodu. Strogo in visoko vzravnan - je korakal provincial. Tu je zadelo njegovo plemeneče oko enega od komisarjev, stoječega ob vrtnih vratih.
"Chabot!" (b. Šabo) je zakli-cal: "Judež, ti si drzneš priti k
vratom samostana, k katerega si, prisego prelomivši, tako sramotno pobegnil!"
Chabot je kar zadrgetal pod gledom svojega prejšnjega predstojnika ter prebedel. Izkušal pa je na karajoče besede odgovoriti, s slabo šalo. "Pri moji veri!" je drzno zaklkal. "Saj danes ste vsi poskakali za mano. Sploh je zdaj proč s kapucini in kutami in križi!"
"Nesrečnež, molči!" ga je z močnim glasom prekinil provincial. "Delaj pokoro, dokler te še Čaka božje potrpljenje! Vidim grozečo sekiro viseti nad tvojim vratom. Če pade, boš stal pred sodnim stolom božjim, in tedaj gorje tvoji ubogi neumrjoči duši!" Nato je dvignil roke proti nebu in zafclical, obrnen k ljudstvu: "Pred nebom in zemljo u-govarjam krivici, ki se je mojim redovnim bratom in meni danes zgodila v imenu svobode. Gorje tistim, ki so tega krivi! Gorje vsem, ki so tega deležni! Molil bom, da bi bila strašna kazen, ki ima priti čez narod in to mesto, milostno odvrnena. A bojim se, da Bog zapre ušesa moji molitvi, kakor so jih vaši poslanci zaprli našim prošnjam in solzam."
Kakor prerok starega zakona je stal provincial tu pred množico. Nihče mu na ta hip ni upal odgovoriti. Nato se je obrnil k svojim redovnim tovarišem in rekel z milim glasom': "Bratje, idi-te v imenu božjem! Bog vam bo poplačal, ker zavoljo njegovega imena trpite krivico, ki je prišla čez nas. S silo so nam vzeli hišo in obleko. On nas bo zato odel s svatovskim oblačilom ter nas sprejel v hišo svojega Očeta, kjer je mnogo bivališč. Ostanite mu zvesti v tem viharju in držite obr ljube, ki ste jih zaobljubili. No-^en Narodni, zbor nima pravice, odvzeti vas od njih. Bog je pov* sod z nami!" Ob teh besedah je vzdignil svojo desnico in blagoslovil pokleknivše brate; nato jih je objel ter se obrnil, da odide, mej tem ko so mu solze tekle po licu.
Prizor še na to poulično drhal ni ostal brez vtiska. Mirno so pustili redovnike iti svojo pot. Kot zadnjega sta nesla dva sodna služabnika najstarejšega uda redovne družbe na nosilnicah iz hiše; zakaj devetdesetletni starček je bil hrom. Nekega toplega poletnega dne sem ga bil našel, sedečega na vrtu, ter sem ž njim govoril. Bil je prav otroško preprosta duša, pobožen in vedno vesel. Zdaj je še enkrat okrenil trese-čo glavo proti samostanu in cerkvi, in videl sem, kako mu je solza blestela v napol oslepelem o-eesu. Pogumno sem stopil k nosil-nici in rekel: "Oče Juniperus, kakšen dan je to! Kakšni časi!'' "Dober dan je, moj sin," je odgovoril čisto mirno, vsak dan in vsi časi so v ki. Njegova sveta volja di!"
Vprašal sem ga po o. Sekundu. Rekel je, ta ima opraviti pri vojakih. Tu sem mu hotel od svoje male imovine stisniti cekin v roko za miloščino. On pa je s smehom \ rekel, da sin sv. Frančiška ne sprejme denarja; 75 let se že ni taknil denarja in z božjo pomočjo se ga tudi posihmal do smrti ne ibo. "Saj mi je dobro," je pristavil. "Bog vam plati vašo ljubezen! Glejte, saj me nosijo kakor veliko gospodo po cestah. To pride odtod, ko so moji 'ipod-ložniki' na svoje stare dni tudi naredili revolucijo ter mi odpc vedali službo v hoji; to je tako moda danes!" se je smejal.
"A kam vas poneso, o. Juniperus!"
"V najboljši kraj! V hotel božji T Od tam se pač kmalu preselim v pravo njegovo hišo."
Snežnemu metežu, ki je zda, i močnejši prihajal, sem se umaknil v bližnjo gostilno, kjer sem premislil dogodek, ki sem ga pravkar gledal. Prišla mi je misel, ali ne bi najbolje storil, če bi z zadnjimi louisdorji, ki bi koma,i še zadostovali za Bpt, zapustil ta s prokletstvom udarjeni Babilon ter se vrnil na svoj dom. A sram me je bilo, kot brezčasten berač priti nazaj v materino hišo. To me je zadrževalo. Hotel sem še
■mi bo prisrčni 4 Junipera danes sre-
prinesel.
Ko sem se malo odpočil in ne-0 okrepčal, sem brez cilja hodil po nekaterih ulicah. V ulici Valois (»b. Valoa), pri Palais Royalu, je bila trgovina z umetninami, kjer je bilo v razstavnici vedno nekaj novih in starih slik in bakrorezov na ogled. Razume se, da nikoli nisem šel mimo takih izložb, ne da bi si jih ogledal. V oknu je bilo par slik imenitnih sodobnih umetnikov. Že sem hotel naprej iti, ko mi je zadel pogled v spodnjem kotu na majhna pokrajinsko sliko iz Švice, ki sera jo takoj spoznal. Tudi slikarja sem poznal, le ime mi ni bilo znano. Podoba je predstavljala mali gradič Št. Andraž pri Chamu ob Zuškem Jezeru ter spadala k tisti veliki zbirki, v kateri je bil dal moj boter Zurlauben pred kakimi deset leti slikati in v baker rezati Švicarska mesta in gradove. Neki Pariški slikar se je takrat za dolgo časa nastanil v graščini Zilrlauben in je delal pod vodstvom mojega botra. Bil je majhen, živahen^nožiček, ki sem ga večkrat gledal pri slikanju in sem bil prav prijatelj ž njim. Ne vem, ali sploh imena nikoli nisem bil slišal, ali se mga pozabi. Klicali smo ga le za 'slikarja" ali 'Parižana.' Zdaj pa sem videl njegovo ime pred seboj z razločnimi črkami narisano v drsni kotiček slike na sinjo vodo Zuškega Jezera: Perigan, kraljevi slikar, Kni umetnik še živi? Ali stanuje v Parizu, in bi mogel zvedeti za njegovo stanovanje!
Ta misel mi je šinila v glavo, in takoj sem sklenil' poskusiti. Stopil sem torej v prodajalno in vprašal lastnika, ki mi je prijazno prišel naproti, če mu je morda znan slikar one zale podobice, ki je postavljena na prodaj.
"Perignan! Gotovo; saj je z menoj v kupčijski zvezi. Prejšnje čase sem prodal marsikatero njegovih duhovitih del. Žal, d? zdaj ne gredo več tako dobro. Okus se je spremenil. Pravim 'spremenil', gospod, ne 'poboljšal'. Ali morda hočete kupiti malo delce? Zračna perspektiva je izborna, voda je mojstersko slikana, in drevesa na bregu bi delala čast sloveče-nAi umetniku."
Rad sem priznal vse te vrlino 1 val jeni sliki, a sem tudi od krito povedal, da mi moje sedanji razmere ne dovoljujejo nakup u-metnin. Storil bi nii pa veliko u-slugo, če bi mi povedal za stanovanje slikarjevo. Z vljudnostjo, kakršna je le Parižanu lastim, mi je ustregel ter imenoval neko hišno številko v ulici de Racinc (b. d'Rasin.)
(Dalje prihodnjič.)
Kupujte Vojno varčevalne znamke!
Opravljivost in kipokrit sta si
brat in sestra.
• • •
Prav je, kkor se drži le ene ideje, ako je ista dobra.
Severova zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah.
Potne noge
niso samo neprijato "zeloil
o razočaranja« ampak to tudi zelo ikodljive zdravju. Potenja dela namreč noge boleče, da človek težko hodi; poleg tega pa dela potenja nog tudi hud in zopern smrad. Čemu bi ei torej ne pomagali v tej zadevi, ko imate zato lepo priliko in hitro odpomoč? Kupite ei
Severa's Foot Powder
(Severov Prašek za noge). Umijte ei noge vsako noč z gorko vodo, zjutraj ei pa nadrgnite a tem praškom po nogah, podplatih, petah in med prsti. Danite nekaj tega praška tudi v čevelj in v nogavico. Ta praiek je najbolj!« sredstvo za noge, če se vam potijo, Če vas bolijo, srbijo. Če so otekle in utrujena. Ta praiek dela, da so noge, čevlji in nogavice suhe. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena 25 centov.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
slov«
IVI LEKARNA
1818 W. 22nd Street
Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan.
Z velespoitovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pism*, kuvorte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine Islari Ave., CMcafO, DL
Ta Vam bode izgotovila vso tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižico za člane in člauice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za bla-
pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol tančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote".
Tvrdka E. Bachman,iokorp
ZASTAVE, REGALXJS IN RA. ZNE DRUŠTVENE POTREB-fiČINE.
2107 S. Hamlin Ave., Chicago, m. Telefon: Lawndala 441.
TISKOVINE
Posebne cene za slavna društva, cerkvene in šolske upravitelje, trgovce in zasebnike.
500 papirjev..........$2.00
500 kuvert............ 1.75
250 vel. kuvert........ 1.75
500 vstopnic.......... 1.50
Bolatfke liste, nakaznice in pobotnice
po U to tako nizki eenL Pilite nam za ceno pre<lno naročite pravila in tizkovine kje drugi«.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
JAKOB STAUDOHAR \
9520 Avenue L, * ✓ South Chicago, HI.
Telefon: So. Chicago 1236. se priporoča Slovencem in Hrvatom.
Prodajam in razvažam premog in drva, selim pohištvo in opravljam ekspresne posle.
Svoji k svojimi
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila nspelno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo |h>vikanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cen« nekoliko povišati Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjcvo Ameriško. Zdravilno ===== Grenko Vino =====
torej ima taka zaupanje in vspeh med svetom, ker nčini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročonih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Orenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznoeti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikab, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavee, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste naili v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetno zdravilo Posebno
navadno
rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS , >
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV.
Ustanovljena leta 1857
•cap*


Nacionalizirana leta 1864
ŽE 6 O LET
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj kna že 14,000 vlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali kmetje maša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in tisti dobiček snaša nad $660.000.00, kar se drži t popafc-nem zaščitnem skladu* ~
k' . JjU
396
Valo&ta torej Vaše prihranka t ■AJBTABEjtl m HAJVZČJI BASKI V JOL3TU. .
Narastls obresti si pillitno pripisujejo k glavnici, lil pi Izplačujejo ni hrmiini ulogo oil $1.00 naprej.
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
«Jollet9
Illinois.
"UVDBKA BAHKA",