reklamo novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 3 (891) Čedad, četrtek, 22. januaija 1998 Plodno srečanje državnih sekretarjev Juri in Fassino v Rimu Ljubljana in Rim še pospešujeta dialog Odnosi med Italijo in Slovenijo se utrjujejo in vse več je pobud, ki kažejo na popolnoma drugačen trend, ki se je začel ob umestitvi vlade Oljke v Rimu. V zadnjem poldrugem letu je Italija postala ena najpomembnješih zaveznic Slovenije pri njenem vključevanju v Evropsko unijo ter v zvezo Nato. Daleč so časi Berlusconijvega ministra Martina in podtajnika Caputa, ki sta med seboj tekmovala kdo bo v večji meri zaviral evropske integracijske težnje Sloveniji in posledično škodoval tudi reševanju vprašanj obeh manjšin v sosednjih državah. V okvir izboljšanih odnosov sodita tudi dva obiska italijanskih državnikov v Slovenijo. Prvi bo že to soboto v Izoli, kjer bosta predsednika obeh držav Kučan in Scalfaro prisostvovala odprtju osnovne šole za otroke itlijanske narodnosti v občini. Prve dni februarja pa bo v Ljubljano potoval italijanski zunanji minister Di-ni. Da diplomacija na osi Ljubljana-Rim ne miruje, dokazuje tudi obisk v Rimu državnega sekretarja v slovenskem zunanjem ministrstvu Franca Jurija, kjer se je srečal s kolegom Pie-rom Fassinom. V več kot štirih urah dolgem srečanju sta vladna predstavnika obšla vse problematike, ki zadevajo obe državi. V tem njunem prvem srečanju pa nista pozabila na manjšini, kot je sam Juri napovedal našemu sku- Državni sekretar Franco Juri pnemu zastopstvu pred odhodom v Rim. Na rimskem srečanju je bila podčrtana podpora Italije pri vstopu Slovenije v EU in Nato. Po drugi strani pa je Juri zagotovil, da se bo Slovenija maksimalno aktivizirala v iskanju miru in dogovarjanja na območju bivše Jugoslavije. Podtajnika v zunanjih ministrstvih sta posebej analizirala vprašanja vezana na gospodarsko sodelo- vanje in se dogovorila za uresničitev nekaterih sporazumov na področju dvojnega obdavčevanja in za zaščito investicij, kar bo jamčilo večje in kakovostnejše gospodarsko sodelovanje. Posebej pa sta se lotila vprašanj obeh manjšin, kar zadeva slovensko je Fassino napovedal, da bo poročevalec Maselli v teh dneh pripravil osnovno besedilo, ki ga bo verjetno že prve dni februarja izročil članom komisije. Ce se bo to zgodilo, pomeni, da se je iter za dosego zakonske zaščite nadaljeval na poti uresničitve in da se bo o vsebini zakonskega osnutka morala izreči tudi naša skupnost na napovedanih avdicijah v Rimu. Fassino je Juriju poudaril, da je za italijansko vlado obvezujoča spomenica, ki jo je sestavilo skupno zastopstvo in v kateri so ob zahtevi po zakonski zaščiti izpostavljena tudi druga odprta vprašanja. Mednje sodi tudi vidljivost televizijskih programov slovenske postaje RAI na Videmskem, (r.p.) n 14 giugno voto a Cividale ed in Regione C’è finalmente la data del voto. La giunta regionale ha espresso venerdì la sua indicazione per le elezioni regionali, che varrà anche per le consultazioni amministrative di alcuni comuni friulani tra cui quello di Cividale, commissariato dallo scorso settembre. Si voterà nella sola giornata di 14 giugno, con una seconda fase, quella del ballottaggio (per i comuni al di sopra dei 5 mila abitanti), il 28 dello stesso mese. Mentre a Cividale continuano a profilarsi nuove liste (fa sempre notizia quella delle Valli, di cui abbiamo già scritto, a cui si aggiungerebbe quella delle famiglie, portata avanti da Giuseppe Paussa, oltre a quelle dei due poli e a quella della Lega Nord), si notano le prime mosse anche per quanto riguarda la Regione. Diversi i protagonisti. Si parla di “quarto polo”, ad Udine, come di una nuova forza (si dovrebbe chiamare Progetto Friuli) che unirebbe Razstava bo odprta do 15. februarja Biblije na ogled v Rožaški opatiji Razstava Biblij, ki sojo U. januarja odprli v Ro-zaški opatiji (Abbazia di Rosazzo) je vzbudila izredno veliko zanimanje in ne le med verniki. Prvič so namreč na ogledu najzani-niivejše in najbolj dragocene izdaje, ki jih hranijo Po knjižnicah in arhivih dežele Furianije-Julijske Krajine. Razstavo je s slovesnim ntaševanjem odprl sam videmski nadškof Alfredo Battisti in ima naslov “Biglie da vedere, di viodi, za ogled, zu sehen”. Časovno zaobjema celih tisoč let, jezikovno pa zelo širok prostor, saj si obiskovalci lahko ogledajo dragocene izvode Bibli- je v grščini, latinščini, v aramejskem in hebrejskem jeziku, v slovenščini, fur-lanščini... Med najbolj dragocene eksponate sodijo prav gotovo trije hebrejski rokopisi, ki jih hranijo v Škofovski knjižnici v Vidmu. Najstarejši od treh rokopisov je iz 13. stoletja. Na ogled je takoi-menovana atlantska Bibi-lija zelo velikega formata, ki je bila prepisana v srednji Italiji vil. stoletju. Precejšen prostor so na razstavi namenili tiskanim izdajam. Postavitev razstave, za katero sta poskrbela arhitekta Gianni in Giulio Avon, je zelo posrečena. beri na strani 4 Monsignor Modotti sospeso “a divinis” Riscoppia il caso Modotti. A riaccendere la miccia è stato la scorsa settimana il vescovo di Udine monsignor Battisti, che ha deciso di sospendere “a divinis” monsignor Luigi Modotti, l’ex parroco di Cividale che aveva lasciato la parrocchia il 12 gennaio 1997 dopo un ammanco nelle casse della Chiesa di circa 350 milioni e parecchi debiti con privati cittadini. Battisti ha anche invitato il sacerdote, oggi a quanto pare rifugiatosi in un istituto diocesano a Trento, “ad assolvere tutti i doveri di giustizia nei confronti dei creditori”, gli ha imposto “di regolarizzare la sua situazione personale” ed intimato “di non importunare chicchessia con richieste di denaro”. La notizia, pubblicata dal settimanale “Vita cattolica”, ha riportato a galla una vicenda che pareva conclusa ed invece covava sotto la cenere. Nei giorni precedenti la sospensione “a divinis” (provvedimento che proibisce al sacerdote di esercitare le funzioni di ministro del culto) erano circo- late a Cividale alcune lettere anonime, comparse anche sui muri della cittadina. Volantini che prendevano di mira, oltre che Modotti, anche il nuovo arciprete don Genero e lo stesso vescovo, colpevole di “intralciare la giustizia”. Parole dure, accompagnate da altre che addirittura ripercorrevano la vicenda dell’ammanco del denaro collegandolo ad una storia di ricatti in cui sarebbe coinvolta una donna di Padova, (m.o.) segue a pagina 8 varie realtà del centro autonomista friulano, che verrebbe appoggiata dalla Curia e che vedrebbe come leader il rettore dell’ateneo udinese Marzio Strassoldo. Si fa avanti anche il movimento dei sindaci guidato da Massimo Cac-ciari, che potrebbe partecipare alle elezioni ma attende un segnale dal sindaco di Trieste Riccardo Illy. Quest’ultimo sembra il vero fulcro attorno a cui poggiano tutte le iniziative, compresa quella della Chiesa udinese (in particolare di don Duilio Corgnali, a cui è stato affibbiato il soprannome di don D.C.) che pure fino a non molto tempo fa vedeva Illy come il fumo negli occhi. E proprio il sindaco di Trieste è stato protagonista nei giorni scorsi di una polemica con il presidente della Giunta regionale Gianfranco Cru-der. Tema dello scontro, un documento predisposto dall’associazione nazionale dei Comuni e delle regioni ordinarie, con l’ausilio anche di II-ly, con cui si minerebbe la specialità della regione Friuli-Venezia Giulia. Il documento verrebbe proposto, come emendamento, alla commissione Bicamerale, in Parlamento. E il presidente Cruder è volato martedì a Roma per incontrarsi con gli altri presidente delle regioni a statuto speciale, e quindi con il presidente della Bicamerale, Massimo D’Alema, proprio per chiarire tutti gli a-spetti legati al futuro assetto della nostra Regione. AGLI ABBONATI Con questo numero del Novi Matajur troverete il bollettino del conto corrente postale con il quale è possibile pagare l’abbonamento per l’anno 1998. Il bollettino sarà utile solo a coloro che non hanno già provveduto al pagamento presso il nostro ufficio. NON DIMENTICATE di scrivere il nome e l’indirizzo esatto al quale il giornale viene recapitato. Telefon 0432/731190 Gli interventi pubblici del comune di S. Leonardo no previste assunzioni lo- ad organico ridotto e ad ampliamento avvenuto so- cali. La produzione, come annunciato a suo tempo dal “Novi Matajur”, riguarda per il momento l’assemblaggio e la commercializzazione di misuratori d’acqua e di pressione, mentre in una seconda fase verranno prodotti anche le parti costitutive delle apparecchiature. Il Comune è in attesa del finanziamento per i lavori relativi ai lotti fognari di Cravero, Crostù, S. Leonardo e Altana. Grazie ad un contributo provinciale di 70 milioni sarà ripristinato un tratto della strada panoramica di Ca-stelmonte. Infine resta il punto di domanda sulle domande presentate anche da cittadini di S. Leonardo per gli obiettivi 5B, che riguardano la tipologia dell’albergo diffuso. Il Comune conclude la sua nota informativa parlando di “aspettative abbastanza lusinghiere”. Pisrao iz K Stojan SpetiC Res, Cas je najboljši sodnik. Pred dnevi sem sedel v dvorani deželnega zbora Furlanije - Julijske krajine in poslušal razpravo o razlogih za ohranitev njene posebne avtonomije. Vsi so poudarjali prisotnost slovenske in drugih etničnih manjšin. Nekateri, bolj razgledani, so se zazrli tudi v perspektivo premoščanja meja in evropske integracije, ki bo še bolj zbližala naše kraje s Slovenijo, da bo preko Trsta (če bo sposoben), Gorice in tudi nadiških dolin zapihal topel veter skupnega dela in gospodarjenja. Kakor razglašena struna in osamljeno je izzvenel poseg bivšega predsednika deželne vlade Comelli-ja, ki je priklical že zdavnaj zbledele prikazni povojnega gorja govoreč o fojbah, Porzusu in istrskih beguncih. Nobenega ploskanja, nič odobravanja, kvečjemu zadrega, da se kdo še spominja razcapanih strašil hladne vojne. Le predsedniku istrskih beguncev Ziganteju sem na obrazu zaznal skremžene črte tiho zadržane jeze ob spoznanju, da mu niso dali besede, medtem ko je z odra lahko suvereno nastopil beneški Slovenec, msgr. Marino Qualizza. Kakor pomladno sonce se je zraven sRremženega zamudnika smehljala zadovoljna plavolaska, naočniki so se svetlikali in ji dajali poseben čar. Kakšen čudovit kontrast! Cas je pravičen sodnik. Nekaj dni pozneje sta se v Famesini srečala državni sekretar Republike Slovenije Franco Juri in podtajnik Piero Fassino. Govorila sta o sodelovanju med državama na vseh ravneh, od evroa-tlantskih integracijskih procesov do odpiranja malih blokov za prepustnice. Velika novost pa je bila v tem, da je Slovenijo zastopal... Italijan. In da se je Fassino med kosilom lahko mirno pogovarjal v svojem jeziku s “tujim” sogovornikom. Kje najti lepši dokaz o pozitivni vlogi manjšin, če so primerno obravnavane in upoštevane? Ali si sploh predstavljamo, da bi naprimer Mitja Volčič bil ime- novan za podtajnika v Farnesini? Ali Karl Zeller, zastopnik južnotirolskih Nemcev? Neizpodbitno dejstvo je, da so te razmere sad zapletene in včasih tudi krute zgodovine, v kateri je beg Istranov le epizoda med tolikimi. Kajti bil je tudi beg Slovencev in Hrvatov v predvojno Jugoslavijo. K nam so pribežali po vojni slovenski antikomunisti, v Istro in na Reko pa so odhajali Furlani in tržiški delavci, da bi tam “gradili socializem”. Nekateri so se dramatično vrnili po ko-minformu , druge je zajel stroj Golega Otoka. Ne, stari Comelli vsega tega ne bi mogel razumeti, ker gleda po starem vzorcu, zgolj zaradi propagande, medtem ko je resničnost bila pestrejša in mestoma tudi bolj dramatično obarvana. Zadostuje že dejstvo, da je tudi Jurijeva družina prišla v Istro iz Furlanije, ker so jih preganjali zaradi Porzusa. Zato pa vsak, ki dela za bodočnost in premostitev starih ovir, odklanja izkoriščanje zgodovinskih tem za netenje novih sporov in ločitev. Sicer bi zapadel v globoko protislovje ob spoznanju, da je tudi takratna tragedija iz svojih korenin pognala sadove nove sprave. Lahko bi bili vsi nekoliko bolj zeleni Usoda Zelenih je si je v raznih državah precej podobna. Zelena gibanja so se širše razvila v drugi polovici sedemdesetih'let, ko se je med ljudmi močneje začela širiti ekološka zavest, raznovrstnim organizacijam zelenih pa so se pridružili tudi ostanki tedaj razpadlih študentskih in izvenparlamentarnih gibanj. Zelena gibanja so od svojega nastanka dalje gradila konsenz na ostri kritiki državnih in krajevnih oblasti, kakor tudi vseh drugih dejavnikov, ki so pri upravljanju teritorija in načrtovanju družbenega in gospodarskega razvoja hudo zanemarjali probleme okolja. S svojo pogosto zelo radikalno dejavnostjo so zeleni v več državah nemalo prispevali k temu, da se je povprečna mera občutljivosti do okolja zvišala, pozornost do ekoloških vprašanj pa je postala obvezna točka v programih vseh strank, pa čeprav večkrat ostaja le na papirju. Veliko je bilo tudi začetnih uspehov, ko so se zelena gibanja preoblikovala v stranke, s katerimi so Zeleni v nekaterih državah dosegli precejšnje število parlamentarcev, posegli pa so tudi po ministrskih in drugih vladnih funkcijah. Z njihovim prihodom v sfere oblasti pa so se obenem začeli kazati tudi znaki razkroja. Tak primer je značilen tudi za Slovenijo. Na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 so Zeleni dosegli zelo dober rezultat in izvolili v parlament kar 16 poslancev, nakar so dobili tudi tri ministre in podpredsednika vlade. Potem so se v še sveže oblikovani in idejno raznoliki stranki kmalu začele • •• Miha Jazbinšek polemike in Zeleni so v nekaj letih razpadli na dve veji gibanja, njihov konsenz med volilci pa je bil iz leta v leto manjši. Stranko je neizbežno začelo razjedati frakcionaštvo, del se je pridružil Liberalni demokraciji, del pa je padel pod vpliv desnice. Ostanek stranke na zadnjih volitvah v parlament ni izvolil nobenega poslanca. Pred nekaj dnevi je stranka na dokaj razburkanem kongresu izvolila za predsednika nekdanjega ministra Miho Jazbinška, frakcij in notranjih prepirov pa se ni uspela rešiti. Morda je ta težavna pot slovenske stranke zelenih dober poduk za to, da ekoloških vprašanj, ki so danes prvenstvenega pomena v vsaki družbi, najbrž ni mogoče spravljati pod eno samo strankarsko streho. Rezultat nikakor ni spodbuden, kajti v zeleni stranki imajo prednost zakulisni boji za oblast in vplivne položaje, o učinkovitih posegih za varsto okolja pa ni kaj prida slišati. Kaj je sploh treba take stranke. Morda bi bilo dovolj, če bi vse druge, vključno seveda z državnimi strukturami, bile nekoliko bolj ”zelene“. (D. U.) Scalfaro va in visita ad Isola Scalfaro a Isola 11 presidente della repubblica italiana Scalfaro parteciperà sabato 24 gennaio ad Isola all’inaugurazione della nuova scuola e-lementare italiana Dante Alighieri. Alla cerimonia prenderà parte anche il presidente sloveno Kučan. Per la costruzione dell’edificio la Slovenia ha investito 1 miliardo di lire circa, mentre 450 milioni sono stati erogati dall’Università popolare di Trieste per conto del governo italiano. No alla clonazione La Slovenia è uno dei 22 paesi che hanno sotto-scritto a Parigi il protocol- lo del Consiglio d’Europa riguardo la clonazione u-mana. Con questo documento viene evitato il rischio che dopo quella animale si proceda anche alla clonazione umana. Diplomazia febbrile Il ministro degli esteri Boris Frlec ha annunciato che il 1998 sarà un anno molto impegnativo per la diplomazia slovena. Già il 12 marzo prossimo in Gran Bretagna la Slovenia darà inizio al negoziato per l’ingresso nell’UE, continuerà la col- laborazione con la Nato, definirà un nuovo asse Vienna - Lubiana - Zagabria che si affiancherà a quello già affermato Roma - Lubiana - Budapest, dovrà regolare i rapporti con i vicini. Tra i compiti da affrontare anche una riorganizzazione dello stesso ministero degli esteri che secondo il ministro Frlec ha una rete diplomatica all’estero i-nadeguata. “Guerra” di spie Si era appena concluso positivamente l’incontro tra il capo di stato maggiore dell’esercito sloveno Gutman con il collega croato Milijavec quando è venuto alla luce lo scandalo delle due spie slovene, appartenenti ai servizi militari, fermate 60 metri oltre il confine. Le autorità croate hanno loro sequestrato un pulmino ed un’apparecchiatura elettronica per le intercettazioni del valore di circa 1 milione di marchi. Occhio alla benzina Il ministro sloveno delle finanze Milja Gaspari ha formalmente chiesto all’UE di bloccare la distribuzione della benzina a prezzo agevolato nella nostra regione. Nel corso di un incontro a Breuxelles in cui si valutavano gli adeguamenti sloveni alla legislazione europa, Gaspari ha sostenuto che la benzina “regionale” viola le norme sui diritti della libertà di concorrenza. Mentre la Slovenia ha registrato nell’anmno scorso un calo delle vendite nell’area di confine del 50 % circa, per il 1998 si pre- vede per le casse della Regione F-VG un utile di 20-25 miliardi. Sassi dal cavalcavia Questo gioco imbecille ed assassino si sta diffondendo anche in Slovenia. Ne ha fatto le spese alle porte di Lubiana un commerciante di Ancarano che si è visto gettare sull’automobile un masso di diversi chili che ha sfondato il parabrezza, è entrato nell’abitacolo dell’auto e ha mancato per un pelo l’autista. Il conducente è rimasto illeso per un puro miracolo. Fatti analoghi sono stati segnalati anche in altre parti della Slovenia. Scrutto e Postacco, tornano le passerelle Continuando con la rassegna di interventi prevista dal Comune di S. Leonardo, sarà costruita entro il prossimo l’inverno la passerella di Scrutto (95 milioni, anche se i fondi fino ad ora disponibili permetteranno di realizzare la prima fase dei lavori) mentre quella di Postacco verrà ripristinata in autunno (50 milioni). Ancora lavori pubblici per quanto riguarda l’adeguamento dell’ex edificio scolastico di Cosizza (67 milioni) e del centro sociale di S. Leonardo (50 milioni). Sarà consolidato il muro del vecchio cimitero di S. Leonardo (90 milioni) e ampliato il cimitero di Dolegna (75 milioni). Entro la primavera inizieranno i lavori del 159 lotto fognario, per un importo di 150 milioni. Infine verrà costruito il campo di sfogo per il calcio ed il tennis a Scrutto. L’inizio dei lavori, che hanno un importo di 85 milioni, sono previsti per l’estate. Il Comune, attraverso il sindaco Lorenzo Zanutto, rende note ai cittadini anche altre informazioni. E’ stato perfezionato l’accordo che prevede l’acquisto del capannone ex Beneco di Cemur. L’attività imprenditoriale, proveniente da Bologna, è già iniziata Il sindaco Zanutto Kultura rw 1^1 ~ ~ • Za Božic ja, pa ne samuo! Puno krat rata, de se ne nič dogaja po naših vaseh. Se vickrat pa se zgodi, de je le tu tistem cajtu vic dogodku an novic, ki bi bile vrie-dne puno prestora. Pa ga nie, ker se novice pretieka-jo. An priet ko se konca pisat o parvi je že druga pred nami.Takuo se punokrat ustavemo pri goli kroniki, kar je škoda. Zatuo, Ceglih je šu okuole že cieu miesac, se varnemo na Božične koncerte, ki jih je organiza-la Gorska skupnost v Pra-potnem, Lažeh, Gorenjem Tarbiju an Mažeruolah. Poslušal smo samuo pohvale o teli iniciativi, ki je bla puno vsec takuo tistim, ki so pieli ko tistim, ki smo jih poslušal. Pogledimo, zaki so bili takuo lepuo sparjeti. 1 - Božic je adan od nar-buj občutenih vierskih praznikov, je praznik rojstva an družine, življenja an upanja. V vseh evropskih kulturah, v vseh cajtih so ga ljudje Častili. An v njem so najdli navdih, išpiracjon an pisal piesmi. Zlo liepa an bogata je tudi beneška tradicija božičnih piesmi. Teli koncerti nam takuo pomagajo se vamit h koreninam viere an kulture, se vzdigniti od materialnega aspekta Božica an nas duhovno par-pravijo nanj. 2 - Na Božičnih koncertih se zbierajo naši zbori. Pruzapru je tala edina manifestacija, kjer pojejo kupe vsi naši pevski zbori, kjer se lahko poslušajo, “šacajo” an tudi uCijo med sabo. An na zadnjem Božiču smo videli, de imamo dosti dobrih pieucu an dirigentov an še posebno, de tudi mladim Benečanom stoji par sarcu naša kulturna tradicija. Take iniciative pomagajo, dajejo muoc an kuražo, tistim, ki se trudijo, de naše korenine se nam ne posušijo. 3 - Je lepuo, kadar se vidi, de imajo administratorji pravo sensibilnost za svoje ljudi an svojo kulturo. Za- tuo je vodstvo Gorske skupnosti pametno nardilo, kadar je sklenilo, de prevzame iniciativo, ki se je bila rodila privatno pri pevskemu zboru Pod lipo, an de jo podpre, takuo de rata še buj moCna, de se poCaso še buj razširi na vas naš teritorij, de se ji parbližajo vsi tisti, ki žele. Pune cierkva na vseh štierih koncertih so bile narbuojša priCa, de ljudje imajo radi take iniciative. Božični koncerti so bili tudi parložnost za zastopit buj jasno, katera je jezikovna an kulturna fotografija naše skupnosti. De sada, kadar naša Gorska skupnost napiše kiek po sloviensko, muora biti nimar blizu še po laško se nam ne zdi ne pru, ne pametno. Furlani v naši Gorski skupnosti so an je njih pravica biti spoštovani. Tuole pa ne smie pomenit, de Ce je kiek po sloviensko muora ratat vse an nimar tudi po laško. Ce ne ratamo mi Slovenci, na svojem duomu hlapci. Zatuo je bluo vic ku pru, recimo, de je biu pozdrav odbornika Bordona v Pra-potnem v treh jezikih, saj jih tam guore. Ce bi biu še po laško pozdrav v Gorenjem Tarbiju bi bluo smie-šno, po sloviensko pa bi Zi-har biu, za ne reC de bi mu-oru bit. Na koncu samuo še adna miseu. Smo prepričani, de bo an lietos Gorska skupnost organizirala Božične koncerte. Ali ne bi bluo pametno pomislit še na kako drugo iniciativo med lie-tom? Domaci pevski zbori, recimo, bi bili dober instrument an moCno vabilo za oživiet vaške sejme, še posebno v tistih vaseh an krajih, kjer je malo ljudi an se vse poCaso zgubja. Ne smiemo pozabit, de piesam je pozitivna energija, je dobra volja iz katere se nimar kiek dobrega rodi. Ce drugega ne veselje an parjatelj-stvo. (jn) Sto in več let naše zgodovine Na videmski univerzi je v svojem tako značilno briljantnem slogu pred številnimi študenti in nekaterimi slovenskimi kulturniki iz Vidma in Benečije predaval prof. Jože Pirjevec s tržaške Univerze. Predavanja o raznih kulturnih temah srednjeevropskih narodov, kultur in literatur, organizira univerza v Vidmu že vrsto let in so po navadi zelo dobro sprejeta. Tako je bilo tudi prejšnji Četrtek, ko je tržaški profesor orisal zgodovino Slovencev na Primorskem v 20. stoletju. Dotaknil se je in poglobil razne teme, od temeljnega vprašanja meje s slovenskim in italijanskim oziroma furlanskim svetom, brisanja slovenske identitete, organizacije Tigra do, denimo, odnosa nove demokratične Italije do Slovencev, najprej v Gorici, takoj po sklenitvi mirovne pogodbe in kasneje v Trstu. Sledila je zanimiva in poglobljena debata o raznih problemih s katerimi se mora še danes soočati slovenska manjšina v Italiji. Predavanje je u-vedla dr. Lojzka Bratuž, predavateljica za slovenski jezik in literaturo na univerzi v Vidmu. Marino Vertovec Recensione L’ultimo romanzo di Fulvio Tomizza È in libreria da qualche tempo il nuovo romanzo “Franziska” di Fulvio Tomizza, edito dalla Mondadori. È la storia di una donna che, nella finzione narrativa, assume una posizione particolare: figlia del falegname Dušan Skripac di Stanjel-San Daniele del Carso, nasce allo scoccare del nuovo secolo, il 1900, e diventando per questa ragione, e per decreto, una delle figliocce dell’imperatore d’Austria Franz Josef. Si prospetta per Franziska Jozefa (dal nome dell' augusto padrino) lina vita normale. Apprende l’alfabeto da una nobildonna slovena-austriaca presso la quale è stata condotta a servizio. Invece la guerra sconvolge il suo normale destino. Più che dalla guerra in sè, la sua vita è determinata dall’ incontro con un ufficiale ‘nemico’, Nino Ferrari, che finisce per amare. Come è nato il romanzo? Tomizza (qui ci fa capire che siamo fuori della finzione) si trova fra le mani un pacco di lettere, dalle quali ricostruisce ed elabora la storia di un amore asimmetrico: da un lato c’è l’amore autentico ed aperto di una ragazza che peifeziona il suo mezzo espressivo in una lingua straniera, l’italiano, in un rapporto affettivo sincero; dall’altro lato c’è un sentimento espresso in modo forbito ma convenzionale, ed infine insincero. La storia di Franziska avrà il suo e-pilogo ai margini della guerra partigiana: una storia che è una metafora dei difficili rapporti fra due mondi diversi e spesso contrastanti, dei confitti che vivono perfino nell’animo di ciascun individuo. Si tratta ovviamente di una conseguenza della distanza fra due culture per ragioni geografiche e linguistiche, ma anche Fulvio Tomizza Franziska di una diversità che ha radice nella diversa estrazione sociale, da un lato il mondo contadino, dall’altra quello piccolo borghese del ceto industriale della provincia cremonese. Il tocco dello scrittore è leggero, le sfumature mettono in luce un delicato intreccio di sentimenti e di slanci che sentiamo come veri. Nel momento in cui lo scrittore tocca la diversità di due mondi (che è al medesimo tempo diversità fra uomo e donna), il racconto rifugge dai consueti stereotipi e si ammorbidisce grazie ad un linguaggio pacato e persuasivo, in cui tacciono le strida e gli acuti sopra le righe. Paolo Petricig “Orni vai” v Gorici Od 29. do 31. v Kulturnem Konec meseca januarja se bodo ponovno zaceli večeri filma in kulture, ki jih prireja Kinoatelje v prostorih Kulturnega doma (Ul. Brass, 20). Zvrstilo se bo deset filmskih četrtkov. Uvod v filmski ciklus Gorica Kinema - Gorizia Cinema ’98 predstavlja poseben dogodek, ki ga Kinoatelje pripravlja v sodelovanju s festivalom Alpe Adria Cinema iz Trsta. V treh večerih, od četrtka 29. do sobote 31. januarja 1998, s pričetkom ob 20. uri, bo na sporedu šest celovečercev jugoslovanskega črnega filma tj. družbeno kritičnega filma iz šestdesetih in sedemdesetih let. Gre za izbor iz retrospektive Onda nera (Crni val), ki jo bo v teh d-neh prikazal tržaški festival Alpe A-dria Cinema. Filme bodo predstavili priznani gostje in strokovnjaki. Naj na koncu dodamo še, da bodo vsi filmi goriške trodnevnice o-premljeni z elektronskimi podnapisi v italijanščini in tudi s simultanim prevodom v slovenščino, ker se prireditev usmerja v celoten goriski obmejni proštom. Beneško gledališče na Colu Takuo, ki smo bli že zadnjic poviedali, je po Dnevu emigranta Beneško gledališče že zaCelo njega “tournee”. Takuo v nediejo popudan so se smejali an veselili z Adrianam Gariu-pom, oh pardon, z Jurjem, zaniCanim možem an z drugimi igrauci v vasi Col na tržaškem Krasu. Trieba je poviedat, de je manifestacijo organizirala sama kamunska uprava občine Repentabor in da so ljudje pru lepuo, toplo sparjel naše gledališče. CIVIDALE Cinema Ristori 24 (ore 21 ) e 25 gennaio (ore 17 e 21) IL MATRIMONIO DEL MIO MIGLIOR AMICO 29 (ore 21), 31 gennaio e 1 febbraio (ore 17 e 21), 2 e 3 febbraio (ore 21 ) TITANIO Musica e danza al Ristori Un invito a teatro Nuovi appuntamenti, a Cividale, con il teatro Ristori. Organizzati dall’Ente autonomo teatrale “Giuseppe Verdi” di Trieste in collaborazione con l’amministrazione comunale, dal 30 gennaio al 23 aprile vi si terrà infatti una serie di spettacoli di musica e danza con protagonista l’orchestra del teatro “Verdi”. Si parte venerdì 30 con uno spettacolo musicale diviso in tre parti. Verranno presentate musiche di Peter Brei-ner (“The four seasons of thè Beatles”), Ferdinand David (“Concerto per trombone e orchestra”) e George Ger-shwin, quest'ultimo con una fantasia di ouvertures da films e musicals. Giovedì 12 febbraio sarà la volta di “Zingari”, su musiche di Alesssandro Maria Barelli. Quindi toccherà all’opera di Gioacchino Rossini “La cambiale di matrimonio”, in programma martedì 24 febbraio, per finire con “Bolero -Carmen” su musiche di Ravel e Bizet che chiuderanno l’iniziativa mercoledì 22 aprile. Tutti gli spettacoli avranno inizio alle 20.30. Ci si può abbonare ai quattro spettacoli con prezzi che vanno dalle 60 mila lire per gli interi alle 40 mila lire per i ridotti. Per singoli spettacoli i biglietti interi costeranno 15 mila lire, quelli ridotti 8 mila. Resia: “Te svete wiže” su cassetta Te svete rozajanske vviže - I canti sacri re-siani. E questo il titolo della cassetta realizzata dal coro femminile resiano Rože majave (nella foto). Si tratta di una raccolta di 13 canti, in parte ancora ben conosciuti e cantati nelle chiese della Val Resia provenienti comunque da tutte le frazioni. Tra questi i più noti sono sicuramente Dole moj Ježuš e Lipa Marija. Interessanti anche i canti dedicati ai santi come Sveti Sant’Antu-nišeč, Sveti Sinti Lau-deč e Sveti dobre Sin Florien, rispettivamente Sant’Antonio, San Davide e San Floriano. Anche In principe Sve-tamo Vangelino S. Guomo è un’interessante riproposta; un tempo veniva cantato nelle nostre chiese. Naturalmente non sono stati riproposti tutti i canti sacri della valle. Ve ne sono tanti altri ancora che fortunatamente sono inseriti nelle pratiche religiose della valle: basti pensare a Ore ti trije Kraja-ve, cantato per l’Epifania, o i canti del periodo quaresimale o altri ancora che vengono riproposti in particolari festeggiamenti o riti. In copertina la cassetta presenta l’affresco settecentesco raffigurante la crocefissione che si trova su una parete esterna dell’antica casa Lettig di Stolviz-za. Con questa cassetta sono stati riproposti e salvati dalla loro inevitabile scomparsa una buona parte dei nostri canti e, per questo, il coro femminile, merita tutto l’appoggio e l’apprezzamento con l’augurio che possa continuare il suo lavoro di ricerca e di riproposta del patrimonio orale locale. Per ulteriori informazioni anche su questo lavoro si può contattare la sede della Z-SKD a Stolvizza (tel.0433-53428). L.N. Igre ali ne Mrzla prha za predsednika deželne vlade Giancarla Cruderaj, ki se je v torek srečal v Rimu s podpresed-nikom Conija Mariom Pescante. Slednji mu je namreč sporočil, da se bo italijanski olimpijski odbor izrekel o kandidaturi za organizacijo o-limpijskih iger 2006 prihodnji teden, obravnaval pa bo samo kandidaturi Turina in Benetk (Dolomiti) ki sta e-dini “italijanski”. “Trbiž ni naSa kandidatura”,je dejal Pescante ob dejstvu, da je u-radni nosilec projekta Iger brez meja Celovec. “In torej ne predstavlja alternative za Benetke in Turin. Na mednarodni ravni bomo podpirali i-talijansko kandidaturo in le ce ne bo prodrla bomo podprli Celovec.” Bibilja narodi • • *i • ::_i jeziki s prve strani RozaSka razstava Biblij je opremljena z italijanskimi, s furlanskimi, slovenskimi in nemškimi napisi. Obiskovalcem pa je na voljo tudi kvaliteten video. Odprta bo do 15. februarja (vsak dan od 9. do 12. ure; v petek, soboto in nedeljo tudi od 15. do 18. ure). To potovanje do korenin vere, kot so ga nekateri opredelili, v spoštovanju vsakega človeka in vsakega jezika, se je nadaljevalo v prostorih furlanskega parlamenta na videmskem gradu, kjer je bil 16. in 17. januarja izredno zanimiv posvet na temo “Biblija, narodi in jeziki”. Na njem so sodelovali zelo ugledni biblisti, filozofi in razumniki, uvedel pa ga je kardinal Paul Poupard, predsednik papeškega sveta za kulturo. V ospredju vseh posegov je bil velik dosežek furlanske cerkve in furlanskega naroda, ki ima na razpolago svojo “Bibljo par furlan” v eni sami knjigi. Tečaj smučanja PdB 4 Zadružna mlekarna na Colu je v lanskem letu šla v likvidacijo Mlekarna iz Čedada je prevzela kraško Tudi Slovenec Ambrožič med novimi kardinali Sedanji nadškof v Torontu bo posvečen 21 .februarja p Rimu Planinska družina Benečije organizira tudi letos teCaj smučanja. Tokrat bomo spoznal i nova smuciSCa, tista na Zoncolanu. Tečaj bo I. in 8. februarja in seveda se je potrebno vpisati. To lahko naredite pri Susy (tel. 712000) ali Romini (716149) do 29. januarja. La PDB organizza anche quest'anno un breve coivo di sci che si terrà il I e 8 febbraio sullo Zoncolan. E necessario iscriversi entro il 29.01. presso Susy (712000) o Romina (710149). vanjo včlaniti. TrZaSki živinorejci so ob predlaganih rešitvah izrazili zadovoljstvo, kajti pristop Cedajske mlekarne jih rešuje iz hudih zadreg, v katerih so se znašli ob krizi kra-Ske mlekarne. Imajo v zaostanku celo preko enoletna plačila mleka in sedaj upajo, da se bodo stvari končno uredile. Tajnik Cedajske mlekarne Miani je zagotovil, da bo zadruga spoštovala obveze do svojih elanov, tako kot ze redno dela vseh 50 let, odkar obstaja. Povedal je tudi, da mlekarna plačuje plačuje mleko na osnovi kakovosti v roku 55 dni od prevzema mleka v obliki akontacije, saldo pa se izplača ob odobritvi letne bilance. Prisotne je tudi seznanil, da Ce-dajska mlekarna odkupuje tudi druge kmetijske proizvode in pridelke. Zadruga bo tudi preuredila zbirne centre mleka in prostore mlekarne na Colu novim predpisom. Med novimi kardinali, ki jih je imenoval papeZ Janez Pavel II je tudi slovenski nadškof Alojzij Ambrožič, ki zdaj opravlja svojo službo v Torontu, v Kanadi. Posvetitev novih kardinalov bo Cez mesec dni, 21. februarja v Vatikanu. Novica je bila zelo pozitivno sprejeta v Sloveniji in ne le V cerkvenih krogih. Alojzij Ambrožič je drugi slovenski kardinal, prvi je bil Jakob Missia, ljubljanski Skof od leta 1884 do 1897. Dr. AmbroZic, ki ga je papež sicer predstavil kot Kanadčana, se je rodil leta 1930 v vasici Gabrje pri Dobrovi, v okolici Ljubljane. Klasično gimnazijo je zaCel v Ljubljani in končal v Avstriji. Leta 1948 se je z družino preselil v Kanado. Po študiju teologije je bil posvečen za duhovnika leta 1955. Nadaljeval je š-tudij na podiplomski ravni v Italiji in v Nemčiji. Leta 1986 je bil imenovan za škofa in nato leta 1990 za nadškofa v Torontu. Msgr. AmbroZic ima Prejšnji teden so se v prostorih Zadružne kra-ske mlekarne na Colu pri Trstu sestali tržaški govedorejci-pridelovalci mleka. Na srečanju sta bila prisotna tudi predsednik in tajnik cedajske zadružne mlekarne Davide Mosehioni in Francesco Miani. Zadružna mlekarna iz Čedada (Latteria sociale di Civi-dale) je namreč prevzela kraško mlekarno, ki je v lanskem letu šla v likvidacijo. Tajnik Cedajske mlekarne je zbranim orisal programske smernice delovanja, ki predvidevajo ohranitev vsega, kar je bilo doslej ustvarjenega v okviru Zadružne kraške mlekarne. Cedajsko vodstvo tudi zagotavlja, da bo še naprej sprejemalo mleko od tržaških govedorejcev in jim s tem tudi zagotovilo obstoj njihovih dejavnosti. Naj omenimo, da je to za Živinorejo na Krasu zelo pomembno, kajti tako ima še možnost, da se kot kmetijska panoga Prodajalna Cedajske mlekarnice nasproti železniške postaje ohrani. ti mleko Cedajski mle- Kdor bo hotel oddaja- karni, se mora seveda kanadsko državljanstvo. Z novimi imenovanji je bila tako dopolnjena številka 120 kardinalov, ki i-majo manj od osemdeset let in imajo pravico voliti papeža. Med novimi kardinali je največ Italijanov, kar sedem, ki torej v bodočem konklavu lahko z- berejo 15% glasov, kar je odločilnega pomena, saj druge narodnosti lahko z-berejo le do 5%. Poleg Italijanov imajo veliko tezo še kardinali latinoame-riškega področja s Španijo in Portugalsko, ki s 25 kardinali lahko štejejo na 20% glasov. Koroška Celovec: pogovor s tajnikom Slovenske prosvetne zveze Mallejem Dvojezičnost velika priložnost za sožitje Janko Malie je že več let tajnik skupin. Ta raznolika kulturna deja- obrača tudi na nemško govoreče Slovenske prosvetne zveze v Čelov- vnost z bogato tradicijo je vsekakor prebivalstvo na dvojezičnem obmo-cu. Gre za kulturno organizacijo, odločilnega pomena pri povezova- čju. ki, podobno kot pri nas ZSKD, nju Slovencev na Koroškem, v za- Janka Maileja smo prejšnji teden združuje veliko Število kulturnih dnjih letih pa je Slovenska prosve- obiskali v Celovcu in rade volje je društev, pevskih zborov, glasbenih, tna zveza programsko okrepila tak- bil pripravljen na pogovor za nas likovnih in gledaliških amaterskih sne kulturne pobude, s katerimi se tednik. Janko Malie s slikarjem Klavdijem Palčičem novi mataj u r 5 četrtek, 22. januarja 1998 18. 08.-21. 08. 199 Gledališka del Theaterwerksta Otroci iz Bovca in Kobarida (Slovenija), iz Spetra (Italija) in iz Sveč (Avstrija) so se srečali v Šentjanžu v Rožu v gledališki delavnici. Zbralo se je 38 otrok v rekreacijskem centru CF.NTRIS, kjer so lahko poleg gledališkega uvajanja uživali ob raznih športnih dejavnostih m se spoznavali tako tudi v igri. ■ Jugendliche aus den tàndem Slovvenien, Italien und Osterreich trafen sich in St. Johann im Rosentalzu einer ge-memsamen Theatenz/erkstatt. Insgesamt 38 Kinder kamen in das Rekreatior.szen-trum CENTRIS, wo sie sich nicht nur bei Ubungen fiir das Theaterspiei. sondern auch bei verschiedenen Sportmoghchkei-ten und Ausflugen nàher kennenlernten Od 17. OS-21. 8. 19 C«kii glftdthiki dontju&u - Korc* č*li te je siover.s) m 12 lul^e. Sk/reu strile Spiva smo sporazumevali, si govorili vti ;su*g Kmalu »ara to m v pregia vir. Dan pa fr takole: Po zajtrku a kale gledališke d Učah smo se gledii cedo, poeuvitve sabljan)« itd. Siedd So. Popoldanski čas mcnien Spottmm Janko, kulturno delovanje med Slovenci v Italiji ima mnogo podobnosti in skupnih točk z vašimi pobudami na Koroškem. Kaj je v vaših programih danes najvažnejše? "Slovenska prosvetna zveza se s kulturnimi pobudami programsko usmerja v ustvarjanje možnosti za čim-več sodelovanja med ljudmi različnih jezikov na dvojezičnem teritoriju. Mi ocenjujemo realnost na tem ozemlju za taksno, kot v resnici je, kar pomeni, daje treba za prijateljsko sožitje upoštevati Slovence in Nemce.” Nekateri manjšinski krogi vam očitajo, da zanemarjate tradicionalno slovensko kulturo. ” Ce hočemo kot manjšina preživeti, se ne moremo omejevati le na ponujanje folklore. Naša društva morajo biti odprta za vse prebivalce, ki so kulturo pripravljeni sprejemati kot novo kvaliteto življenja. Prvenstvena naloga je s kulturo dokazati, da je dvojezičnost za vsakogar velika življenjska in intelektualna priložnost." Kako ljudje v društvih sprejemajo to vašo usmeritev ? ” Dobro, rezultati so spodbudni. Mladi se z večjim zanimanjem vključujejo v kulturno življenje, s to opcijo pa beležimo tudi nove uspehe v dvojezičnem šolstvu." Se število vpisov veča? "Ugotovili smo, da število vpisov narašča, kjer je dialog med slovensko in nemško govorečimi dober, kjer se več investira v kulturno sodelovanje. Skoraj polovica je že takih, ki se vpisujejo v dvojezične šole samo z znanjem nemščine." Kakšne pobude dajete za učenje jezika oziroma krepitve dvojezičnosti? "Znanje jezika, oziroma obeh jezikov, je neobhodno potrebno za humanizacijo mišljenja in odstranitev političnih bremen, ki so v preteklosti pogojevala življenje obeh skupnosti na Koroškem. Začeti sc mora že z otroškim vrtcem, kajti tam se otroci prvič učijo tolerance. Potem je dvojezična sola, imamo pa tudi dvojezične gledališke projekte, v katere vključujemo tudi nemško govoreče otroke." • Ima, e za to tudi -ustrezne strukture? "SPZ ima več kulturnih domov po teritoriju in ti so odprti tudi za nemško govoreče. Trudimo se, da jih nagovorimo. Ce bi v te domove zahajali samo Slovenci, bi bili izolirani in do naše kulture bi še naprej obstajali nepoznavanje in predsodki." Kakšni pa so pogoji in rezultati tega odpiranja? "Bi rekel, da so zelo dobri. Prvič, moramo delati atraktivne pobude, da pritegnejo širši krog ljudi, s tem pa tudi mi kot Slovenci kulturno rastemo. Ker smo tradicionalno bolj aktivni kot nemško govoreče prebivalstvo, je to tudi naša prednost, ki jo moramo znati izkoristiti. Potem se za naše delo zanimajo tudi večje strukture, če znamo izdelati pravo ponudbo." Imate glede tega zanimanja kakšno vidno izkušnjo ? "Seveda. Lansko leto je naprimer koroška deželna vlada organizirala veliko mednarodno razstavo o zgodovini lova z naslovom “V-se je lov”. To je bil za vso Koroško kulturni dogodek leta in center razstave je bil v Borovljah (nem. Ferlach). Mi smo deželni vladi ponudili boljši kulturni program kot mesto Borovlje, ki je ponujalo le neke gasilske veselice. Mi pa smo vabili Mlakarja, Kreslina in Kovačiča iz Slovenije, iz Avstrije pa smo dobili Turrinija, Seebo-cka in Stojko. Združili smo dva kulturna prostora in to je bil pravi izziv ter uspeh. Prevzeli smo tudi prevajanje, saj je bila razstava v štirih jezikih in v nekaj mesecih si jo je ogledalo več kot 200.000 ljudi. No, kot soliden uspeh moram omeniti tudi celoletno sezono centra K+K (kultura in komunikacija) v Šentjanžu (St. Johann im Rosental)" Naše bralce bo zanimalo, kako deluje ta center. "To je zelo uspešen center, ki deluje skozi vse leto in je programsko usmerjen v kulture prostora Alpe-Ja-dran. Pred par leti je SPZ v Šentjanžu odkupila poslopje nekdanje šole in preuredili smo ga za večnamensko delovanje. Domače društvo je tako okrepilo svoje tradicionalne dejavnosti, center pa je postal tudi shajališče mladine, prostor za razstave, male gledališke predstave in jazz koncerte. Poleg tega se tam izvajajo tudi izobraževalni programi in seminarji. Odprt je vsem ljudem dobre volje, v njem ni jezikovnih pregrad in trudimo se, da kulturne pobude v njem vse leto namenjamo prostoru treh obmejnih dežel, Koroške, Slovenije in Furlanije. Lani je tam razstavljal tudi vaš slikar Klavdij Palčič. In vsaka druga pobuda, ki bo prišla iz vašega konca, bo seveda več kot dobrodošla. Tega si želimo čimveč. Dušan Udovič Evropa se zavzema za večkulturnost Ob obisku na Koroškem je bil čas tudi za kratek pogovor s predsednikom ZSO, ene izmed dveh osrednjih organizacij Slovencev na Koroškem, Marjanom Sturmom, ki se je pravkar odpravljal na srečanje s slovenskim zunanjim ministrom Frlecem, pred njegovim obiskom na Dunaju- Sturm je predvsem izrazil Zeljo, da bi se dobri odnosi med Slovenijo in Avstrijo še okrepili, kajti to nedvomno koristi tudi manjšini. Sturm se zavzema za to, da bi obe državi, upoštevajoč manjšinsko stvarnost, uskladili politiko integracije obmejnih območij, kajti Evropa brez meja je vsak dan bližja stvarnost, v tem okviru pa je reševanje manjšinskih vprašanj nuj- nost. Kot izredno pomembna za nadaljni razvoj sožitja je Sturm omenil prizadevanja za uresničitev zamisli o zimskih olimpijskih igrah, pri katerih bi sodelovale tri obmejne dežele. Koroška, Slovenija in Furlanija Julijska Krajina. Upati je, da bo izvedbo iger konec tega meseca podprl tudi italijanski olimpijski komite, potem ko sta to že storili Slovenija in Avstrija, je podčrtal Sturm in dejal, da je tudi to priložnost, v katero se manjšina na Koroškem lahko dejavno vključi. Predsednik ZSO je glede manjšine, kljub težavam, v katerih se nahaja, optimist in izrazil je občutek, da se v Avstriji vendarle krepi zavest, da so manjšine del njene identitete. Mlajši rodovi odraščajo z manj predsodki in so bolj odprti tudi do ponudb slovenske manjšine. Zato je po Sturmovem mnenju treba tudi znotraj manjšine premostiti tarnanje, da gre povsod samo slabo. Marjan Sturm Sturm je spregovoril tudi o enotnosti manjšine, pri čemer se je zavzel za enotnost v kulturi in jeziku, medtem ko politične enotnosti ni, ker je manjšina politično zelo raznolika, politične opcije v državi, v kateri živi, se odražajo tudi znotraj manjšine in je v demokraciji tudi logično, da je tako. Kajti prava demokracija spoštuje vse politične opcije. Glede večkulturnosti je Sturm dejal, da se je Evropa z Maastrichtsko pogodbo že opredelila za to, tako kot tudi evropska resolucija o manjšinah. Gre za proces, ki gre naprej in tudi manjšine morajo biti nanj pripravljene, zato da se lahko ohranijo. Predsednik ZSÒ je še izrazil Zeljo, da bi se premostile napetosti, ki so v zadnjem času nastale med ZSO in Slovenijo. Z4J0 se je treba vsekakor izognili temu, da se manjšini iz Slovenije poskušajo vsiljevati politični modeli in koncepti. (D. U.) Četrtek, 22. januarja 1998 — Najpomembnejši dogodki leta 1997 v besedi in sliki Kaj se je gajalo pri nas v lanskem lietu Beneško gledališče, ki je začelo leto z Dnevam emigranta je oživielo an naš “Arengo" Čeglih z majhano zamudo smo parpravli pregled lieta 1997. Sevieda nie bluo moč zaobjet vseh stvari, ki so se gajale, 2e tel prikaz pa jasno priča, de je slovenska manjšina v Furlaniji Se kako vitalna. Dva dogodka sta označila lieto 1997, parvi je dobar, drug pa žalo-stan. Država je priznala an parificira-la Dvojezično Suolo v Spetru. Iz Strassbourga nam je parSla huda novica, da je umrl naš sen. Bratina. L’iter per la parificazione del Centro scolastico bilingue di S. Pietro al Natisone è concluso. L’obiettivo è che entri in vigore entro l’inizio del prossimo anno scolastico. L’importante annuncio viene dato dal sottosegretario Piero Fassino durante l’incontro con la rappresentanza unitaria degli sloveni nel palazzo del governo a Trieste venerdì 24 gennaio 1997. La comunicazione ufficiale del ministero della pubblica i-struzione ha la data del 23 aprile. Importante traguardo per la nostra comunità! Nella foto la premiazione dell’asilo bilingue a Bordano JANUAR Po Stopienjah Dorica, s ponovitvijo njega komedije Beneška ojcet smo praznoval Dan emigranta, ki je pomeniu tudi “karst” novih mladih igraucu. Pozdravila sta srienjski župan Claudio Garbaz an predsednik deželne vlade Giancarlo Cruder. Na parvo mesto je bila postavljena skarb za-tuo, de se na bojo naše vasi le napri praznile. združujejo okrog revije Beletrina so imeli v Klodi-Cu zanimiv literarni veCer, ki je zbudiu velik interes. *** Izredno lep koncert Primorske poje v Teru, v občini Bardo, kjer se je med pevci ustvarila lepa an prijateljska atmosfera in se je petje nadaljevalo nekaj ur po končanem koncertu. Razstava Fiori - Rože -Flors, ki je rezultat sodelovanja med Furlani in Slovenci je doživela v Čedadu zelo velik uspeh. A Drenchia e Torreano si svolgono le elezioni comunali. In entrambi i casi vengono riconfermati i sin-daci uscenti: Zufferli a Drenchia, Borgnolo a Torreano. vota un documento contrario alla tutela delgli sloveni. In settembre il sindaco Bernardi verrà messo in minoranza sulla questione dei profughi e costretto a dimettersi. PrviC imajo slovenski davkoplačevalci v vsej deželi in torej tudi v naši pokrajini možnost izpolniti prijavo na slovenskem v-zorcu 740. JUNIJ I rappresentanti di Gladio querelano per diffamazione don Zuanella e mons. Qualizza in seguito ad un articolo sul Gazzettino apparso in occasione della presentazione del libro Gli anni bui della Sla-via. Non ne esce indenne nemmeno mons. Moretti che aveva chiesto scusa a-gli sloveni. *** Na pobudo Gorske skupnosti v Kanalski dolini je bil pomemben posvet o z a S c i t i manjšinskih jezikov v šolskih u-stanovah. Srečanja so se ude- Predstavitev študije “Gli anni biu della Slavia" (Mračna leta Benečije) s sen. leži 1 i šte-Bratino in msgr. Morettijem v Spetru vilni upra- vitelji in dar. In precedenza c’era stato un incontro tra amministratori delle due aree contermini. Mentre si susseguono gli incontri bilaterali tra Italia e Slovenia al massimo livello, svolge il suo ruolo anche la “piccola” politica estera delle amministrazioni locali. *** Marsinci so praznoval stuo liet njih cierkve Presvetega srea. APRIL Mladi slovenski pesniki, ki se v Importante convegno a Malborghetto sull'introduzione dello sloveno nella Ljubljani scuola dell'obbligo MAJ Il comune di Brda restituisce la visita a S. Pietro con una manifestazione tu-ristico-culturale. La giunta di Cividale predstavniki šolskih struktur. *** Spet velik uspeh za ponovitev beneškega parlamenta v Spetru. jih je vpisalo, 21 pa jih je paršlo v Spietar na ko-n k o r š “Naš domaci jezik”, ki ga je or-ganizala ka- m u n s k a Mattia an Francesco Cendou za “Naš domači Prisrčno praznovanje D-neva kulture so imeli tudi v Kanalski dolini na pobudo društva Planika, ki se je preoblikovalo v Slovensko kulturno središCe Planika, predseduje pa mu Rudi Bartaloth. Nastopili so tudi otroci, ki obiskujejo tečaje slovenščine. Ob tej priložnosti so predstavili tudi knjigo “Govoriti slovensko v Kanalski dolini”. *** Po daljšem premoru za- radi likvidacije podjetja Hobles je 17. februarja stekla proizvodnja v Novi vseh dolinah an vaseh. Se posebe vaja se zmislit na tisti, ki so ga organizirali starši an uCenci Dvojezične šole iz Spietra, ki je po-tovau po Nadiških dolinah. MAREC Ze dvajseto leto smo na pobudo Zveze beneških Zen praznovali Mednarodni dan Zena z igrami, pesmi an diapozitivi v režiji Marine Cernetig. “Je premalo se ušafat samuo ank-rat na lieto” je jala v nje govoru Vilma Martinig. *** 50 nuovi posti di lavoro è la prospettiva che si apre per le Valli del Natisone con Pac- ami n i - jezik” v Spietru stracjon za dan slovienske kulture. Spietarski praznik kulture se je nadaljevau v soboto 15. februarja z razstavo grafik Lojzeta Spacala v Beneški galeriji in koncertom Tržaškega okteta. Ob tej priložnosti so dali nagrade za nateCaj “Naš domaci jezik”. Praznik so kupe organizirali Studijski center Nediža, Občina Speter an ZSKD. Ob koncu tečaja slovenskega jezika v Ukvah Hobles. Dve podjetji znane grupe Panto sta podpisali pogodbo o najemu proizvodne hale in uradov ter z-namke Hobles. *** Februar pomeni tudi Pust, in tudi v lanskem letu smo ga veselo počastil po cordo firmato dal presidente Marinig con l’assessore re-gionale Moretton. Riguardano Cemur e la zona artigianale di Pulfe-ro. Il comune di Brda in Slovenia promuove assieme al circolo culturale Ivan Trinko di Cividale un interessante incontro culturale nel castello di Dobrovo, con il coro Matajur e la presentazione da parte dei prof. Gruden e Vertovec del Trinkov kole- V Kobaridu je bluo že 27. sreCanje Slovencev videmske pokrajine an Posočja. Na povabilo tistih u-prav se je pri Kotlarju zbralo ries puno beneških ljudi: gaspuodje, kulturni delavci, administratorji. Glavni gost je biu predsednik slovenskega parlamenta Janez Podobnik FEBRUAR 23 se — Pregled leta —— ---------------- Fotocronaca sugli avvenimenti più salienti del 1997 Appunti e fotografie sull’anno trascorso In queste due pagine abbiamo ri-percorso alcuni dei fatti più salienti, avvenuti all’interno della nostra comunità nel corso del 1997, una sintetica panoramica che dà conto della JULIJ Con un’affollatissima conferenza di Massimo Cacciari sull’arcipelago Europa, si apre il 19 luglio a Cividale la sesta edizione del Mittelfest dedicato ancora una volta al tema dell’identità. Apre il festival “Danubio” di Claudio Magris, spettacolo itinerante per le vie della città, accolto favorevolmente da pubblico e critica. nostra vitalità. Due i fatti che più hanno segnato l’anno scorso: il riconoscimento della Scuola bilingue di S. Pietro e l’improvvisa morte a Stras-sburgo del sen. Darko Bratina. Velik praznik v Zavarhu, kjer so 27. julija posvetili novo cerkev Četrtek, 22. januarja 1998 Beneški otroci so tudi lietos pru veselo užival na številnih lutkovnih prireditvah, ki so bile po vseh vaseh Nadiskih dolin an so an del programa Mitellfesta. V Spietru so an lietos dal nagrado “Zlata lutka”. Lietos jo je udobil Granteatrino della Marignana iz kraja Mugliano Veneto. *** Na Liesah je biu Senjam beneške piesmi, ki ga Ze 22 liet organizira kulturno društvo Rečan. Tudi tokrat je bilo puno novih obrazov, udobili pa so “stari” znanci: Checco an Chiara. An lietos je Senjam šu naprej tri dni, an lietos so bile piesmi posnete na kaseto. AVGUST Na Livku, kamer je an lietos Slo par nogah, po stazi veliko število Benečanov, se je zaparla lietošnja Postaja Topolove. Prijatelji iz Livka so nas spet zelo lepo sparjeli an nam pripravili tudi liep kulturni program. *** Velja povedati, da se je nekako Postaja iz Topolovega preselila v Baško grapo, kjer so organizirali “Tranzverzalo utrinkov”. Umetniški vodja je biu spet Moreno Miorelli, na tran-zverzali so pa sodelovali ustvarjalci, ki smo jih spoznali v Topolovem. V Bordanu imajo praznik metuljev in na to temo prirejajo številne prireditve. Med temi tudi pravljico, ki jo napišejo oz. narišejo o-troci, ki hodijo v vrtec, o-snovno ali nižjo srednjo šolo. Prvo nagrado so dobili otroci D-vojezičnega vrtca iz Spe-tra. Med 45. deli je bila njih pravca “La farfalla Rosalinda” najlepša. Za praznik Sv. Louranca sta bili v Matajurju dve vaZni slovenski prireditvi. Za prvo je dala pobudo Planinska družina Benečije in je bila na vrhu Matajurja, kjer je bila tudi slovenska maša. Druga je bila v vasi Matajur. Ob pivi oblietinci smrti Izidorja Predana - Dorica je bila Profesor Viljem Cerno je julija praznovau njega 60. rojstni dan. Na sliki mu v imenu SKGZ čestita predsednik Rudi Pavšič Podsekretarka pri notranjem ministrstvu Adriana Vigneri je bila na obisku v Spetru. Tema pogovora je bil tudi spor med županom in prefektom o dvojezičnih tablah. Vignerijeva je obljubila, da bo problem rešila. In ga je II5 luglio si apre Stazione Topolò - Postaja Topolovo ed inizia un nuovo viaggio oltre i confini. Gli artisti che presentano i propri interventi sono 22, ma numerosi sono anche gli incontri dedicati a musica, immagine e poesia. Qui Lussia di Uanis Pietro al Natisone. La sede sanpietrina, dove vengono tenuti corsi per cuochi e camerieri, seguiti da cinquanta studenti all’anno, infatti, verrà chiuso. La Regione motiva la scelta con l’eccessivo numero di strutture scolastiche a suo carico. Dura la reazione dell’amministrazione comunale di S. Pietro che farà ricorso anche ad un avvocato. 22 udeležencev raziskuje na terenu v Zabnicah, Ovčji vesi, Ukvah in Trbižu sedanjo podobo Kanalske doline. To je mladinski raziskovalni tabor, ki je bil lani Ze sedemnajsti. *** V Spetru je bila na pobudo Gorske skupnosti zelo trezna in konstruktivna razprava o zaščitnem zakonu za Slovence. Na njej so sodelovali Car-penedo (LS), Spazzapan (S-Sk), Niccolini (FI), Fontani-ni (SL), Grimaldi (SKP), Di Bisceglie ( D S L ) . Soočanje, ki je bilo v prvi vrsti namenjeno upraviteljem 21. občin, kjer naj se v videmski najprej maša, potle so pa Paolo Petricig, Vladimiro Predan an Iole Namor predstavili dve knjigi, obe posvečeni Predanu: “Pod senco Trikolore”, in “Piše Pe-tar Matajurac”. SEPTEMBER Addio all’IRFOP di S. pokrajini izvaja zakon, je sklenil sen. Bratina z mislijo, da je klima zrela za pozitivno rešitev tega v-prašanja. **sfc Pred koCo v Matajurju se ponovi praznik gore, ki ga že dosti let organizava Gorska skupnost. Letos pa je biu obogaten s folkloro. Sodelovali so tako slovenski kot avstrijski sosedje an praznik je lepo uspel. V Lažeh so predstavili zanimive bukva, ki jih je napisu Luciano Chiabudini an posvetiu laziški fari an cierkvi. *** Iz Strassbourga je prišla nepričakovana an kruta novica. V tistem mestu, kjer je biu po službenih obveznostih je umrl zaradi srCne kapi sen. Darko Bratina. I-meu je komaj 55 let. Novica je globoko pretresla slovensko manjšino in vso deželno stvarnost. OKTOBER Mladi slovenski pesniki in skupina Autodafé so se vrnili v Benečijo, tokrat v Hlasto an privatno. Stiki med ljubljanskimi in beneškimi mladimi se krepijo, kar nas res veseli. Studijski center Nediža praznuje svojo 25-letnico z bogato in zanimivo dokumentarno razstavo. V Lan-darju je na pobudo Zveze slovenskih izseljencev razstava o delu v rudnikih “S trebuhom za kruhom”. V Luganu pa praznujejo 20 let tamkajšnje sekcije *** Beneški gostilničarji in restavratorji uspešno ponovijo “Vabilo na kosilo” in pobudo predstavijo an v Mariboru. NOVEMBER KD Trinko organiza v Čedadu in Spetru razstavo Drugi v Alpah, v Ažli pa koncert izvirnih Trinkovih skladb Adoramus. V Zavarhu predstavitev knjige Pavla Merkuja o k-rajevni toponomastiki, ki naj odpre pot, po besedah Zupana dvojezičnim tablam. DECEMBER Posl. C ave ri je biu posvetu SSk v Spetru na Državna šola razmišlja o dvojezičnem izobraževanju na posvetu v TrbiZu, kjer je vabljeno tudi osebje dvojezičnega vrtca, ki dobi pomembno strokovno potrditev svojemu delu. Novinar Mitja VolCiC je s prepričljivim uspehom izvoljen v Senat na mesto pokojnega Bratino. “Nadaljeval bom njegovo delo”, izjavi ob izvolitvi. *** Gorska skupnost je organizirala 4 Božične koncerte v Prapotnem, Lažeh, Gorenjem Tarbiju an Mazero-lah, ki so imiel pru velik u-speh. Na njih so pieli vsi pevski zbori naših dolin. V cerkvico na Matajurju se je ob prazniku sv. Louranca 10. avgusta vrnil slovenski napis, ki so ga bili ob obnovitvenih delih skrili v temelje. Na pobudo Planinske družine je spet na svojem mestu Četrtek, 22. januarja 1998 In sella attraverso la Slovenia, l’Ungheria, l’Ucraina e la Bielorussia. E’ il viaggio compiuto da Dario Ma-sarotti e Antonietta Spizzo di Premariacco la scorsa e-state. Tremila chilometri a cavallo, dall’Italia alla Russia, che i due viaggiatori raccontano a cominciare dai primi passi del progetto. “Dal 1993 abbiamo dedicato tutto il nostro tempo libero a realizzare dei viaggi a cavallo che ci permettessero di abbinare la nostra passione per l’equitazione al desiderio di viaggiare in modo alternativo, del tutto indipendente da ogni appoggio motorizzato, e soprattutto con un ritmo lento, l’unico che consente di riscoprire il territorio e di avere un rapporto autentico con le persone che si incontrano. Dopo esserci messi alla prova in Italia nel ’93 e nel ’94, nell’estate del ’95 abbiamo attraversato in 50 giorni l’Austria e la Germania, portando i nostri cavalli a bagnare gli zoccoli nel Mare del Nord.... Ci siamo dedicati per quasi due anni alla preparazione di questo viaggio. La cosa più impegnativa è stata lo studio della lingua russa. Tutt’altro che piacevoli sono stati invece i contatti con le federazioni equestri dei Il viaggio di Dario Masarotti e Antonietta Spizzo di Premariacco Fino alla Russia in sella vari paesi e soprattutto le pratiche consolari, veterinarie e doganali, preparando le quali ci siamo scontrati non solo con la disinformazione degli organi preposti, ma anche con i pregiudizi che in I-talia fanno apparire i Paesi dell’est come pericolosi e i-nospitali. Domenica 29 giugno, alle 9.30, saluto ufficiale nella piazza del paese e poi via. Un unico giorno di viaggio in Italia, una notte passata a Tremila km a cavallo di Sebiba e Terek La rinuncia forzata alla capitale russa Gorizia e al mattino di lunedì 30 siamo già alla prima frontiera. Attraversiamo la Slovenia in 12 giorni, seguendo grosso modo il percorso dell’antica strada romana che congiungeva l’Italia con la Pan-nonia passando per Lubiana, Celje e Ptuj. Grazie ad un articolo apparso sulla rivista della Federazione equestre slovena molti appassionati di cavalli sono a conoscenza del nostro passaggio e ci of- frono calorosa ospitalità nelle loro case e scuderie. L’11 luglio arriviamo in Ungheria, mitica terra di cavalli e cavalieri, che un po’ ci delude perché ci sembra che la cultura equestre non sia poi così diffusa e radicata. Ciò che non ci delude affatto sono i paesaggi, grandi spazi movimentati di colline, pascoli e campi coltivati a cereali e girasoli. Il nostro i-tinerario attraversa diagonalmente tutto il paese, passando lungo la sponda sud del lago Balaton, attraversando il Danubio sul ponte di Du-nafoldvar, toccando le città di Kecskemet e Nyireghaza ma soprattutto il parco nazionale di Hortobagy. Il 5 a-gosto passiamo la frontiera dell’Ucraina. Mancando quasi del tutto i centri di e-quitazione e le strutture ricettive turistiche, lungo la strada chiediamo ospitalità ai contadini, senza alcun accordo precedente, e siamo sem- pre invitati a passare la notte nelle loro case, mentre i nostri cavalli trovano posto nel cortile o in qualche stalla più spaziosa dell’usuale. Il nostro itinerario, passata la città di Uzgorod, supera i monti Carpazi al passo di Uzok e poi si snoda verso sud quasi parallelamente al confine polacco. Il 21 agosto siamo in Bielorussia. Cavalchiamo verso nord-est per circa 400 km fino alla capitale Minsk, dove giungiamo il 2 settembre e ci fermiamo pei una settimana per approntare i documenti necessari per attraversare il confine russo. Sappiamo che sono stati spediti da Mosca a Minsk e quindi dovremmo farcela, anche a costo di rimandare il rientro in Italia. Da Viteb-sk, a soli 40 km dal confine, lasciati i cavalli al sicuro nella scuderia del kolchoz “Armata Rossa”, torniamo in treno fino alla capitale bielorussa, ma il famoso e-spresso non è ancora arrivato. Con la morte nel cuore rinunciamo a Mosca e decidiamo per un itinerario alternativo verso nord, la regione dei laghi, rientrando poi a Minsk a cavallo. Se Mosca ci viene negata, ci rifacciamo attraversando alcuni dei luoghi più suggestivi della Bielorussia. L’autunno accende i colori della vegetazione di rosso e di giallo... Oltre alla consueta ospitalità nelle case dei contadini, abbiamo la fortuna di conoscere anche una realtà più particolare che è quella dei kolchoz, cooperative agricole che gestiscono tutte le attività agricole ed economiche di un territorio grande come un nostro comune. Questa opportunità ci viene offerta dall’associazione Bielorussia-Italia di Minsk”. Alla fine i chilometri percorsi da Dario Masarotti e Antonietta Spizzo sono stati circa 3 mila, i giorni di marcia 66, con una media di 46 chilometri al giorno. I veri protagonisti del viaggio sono però stati i due cavalli: Sesiba, cavalla mezzosangue arabo nata a Premariacco nel 1988, e Terek, castrone anglo-arabo-sardo nato nel 1992, al suo primo viaggio impegnativo. TRIBUNALE DI UDINE Il Giudice Istruttore, letti gli atti ed i documenti della causa ne 1367/94 R.A.C.C. corrente tra MEDVESIG BRUNO + 3 e QUALIZZA ANTONIO + 1 e sciogliendo la riserva espressa all’udienza del 17/12/1997 visto l’art. 788 c.p.c. ORDINA la vendita allineante dei sottoindicati beni immobili, nello stato di fatto e di diritto, come specificato nella perizia agli atti del geom. C. Peressini: LQTTQ unico Comune di Stregna N.C.T. Part. 2326 F.11 n.151 are 1.60 fabbricato ad uso abitativo e relativa area scoperta loc. Postregna. La vendita avrà luogo davanti al Giudice Istruttore, nella sala delle udienze civili di questo Tribunale, alle ore 11.00 del giorno 25/02/1998 al prezzo base d’incanto di L. 32.000.000 con offerte in aumento non inferiori a L.1.000.000. Gli offerenti entro e non oltre le ore 13.00 del giorno 24/02/1998 devono presentare in Cancelleria istanza su carta bollata da L. 20.000 (con l’indicazione del codice fiscale e del regime patrimoniale) accompagnata contestualmente dal versamento della cauzione di L. 3.200.000 e delle spese di L. 6.400.000 in assegni circolari trasferibili e-messi in Provincia di Udine. Il pagamento del prezzo di aggiudicazione, dedotta la cauzione già versata, deve essere effettuato entro 30 giorni dalla vendita con le forme dei depositi giudiziari, tramite assegno circolare intestato: “CASSIERE PROVINCIALE P.T. DI UDINE CON IL CONCORSO DEL CONTROLLORE”. Le spese relative al trasferimento della proprietà e di voltura saranno a carico dell’acquirente. Dispone, in aggiunta alle ordinarie forme di pubblicità, l'inserzione dell’avviso di vendita nel periodico “Novi Matajur’’, per una sola volta ed almeno 30 giorni prima della vendita. Udine, 20 dicembre 1997 IL GIUDICE ISTRUTTORE L’ex parroco di Cividale Luigi Modotti sospeso “a divinis” dal vescovo II parroco dello scandalo Il caso dell’ ammanco nelle casse parrocchiali torna alla luce e riaccende le polemiche w L'ex parroco di Cividale dalla prima pagina Il consiglio pastorale di Cividale, presieduto da Antonio Bocchi, da tempo chiedeva chiarezza sulla vicenda, anche per rispondere, seppure indirettamente, alle accuse anonime. E monsignor Battisti ha finalmente risposto, venendo anche a Cividale, lunedì sera, per incontrare il consiglio pastorale. Una visita annunciata da tempo ma che. di fronte ai nuovi fatti, assumeva un carattere particolare. Dall’incontro non sono emerse grandi novità, ma le assicurazione del vescovo (“Abbiamo fatto quello che prevedeva il codice canonico, ora mons. Modotti è in mano ai suoi superiori” avrebbe detto) si spera possano far cessare lo stillicidio di voci e di cifre che pesa sulla città, (m.o.) Gianni, v miera potivi Gianni Rucchin, 62 liet, po domače Gianni Garmičanju, ni vic med nam. Tu nedeljo 18. ženarja, celuo Hrastovije se je ogledalo, kar je paršla tista ambulan-ca, an se vprašalo, ka’ je ratalo. Na zadnjo smo zaviedel, da Gianni nas je za nimar zapustu. Sam je ziveu tu veliki Garmičanjovi hiši potem, ki mu je zmanjkala mama Maria nomalo cajta od tega. Pridan an bardak mož je biu, vsiem je pomagu dokier nieka boliezan ga nie začela maltrat. Ori je biu tist, tle par nas, ki kar je korlo kiek skupaj dielat je biu nimar te parvi an tisti, ki je ušafu ljudi za pomu-oč. Ce je korlo, če je kajšan nucu kiek o de je imeu potriebo ’no roko, on je ušafu nimar cajt za vse. An kar je biu mlad je biu vasni mož, on je nesu napri vse potriebe od naše vasi ča pred sindaka. Hrastovije je na majhana vas, se na gaja puno reči, pa kar se je kiek naredlo skupaj, on je biu tist, ki je daržu kupe ljudi, nikdar na glas, nimar po tiho: če je bluo za narest mašo svetega Ivana tu kapeli, če je bluo za nastavt kak purton, če je bluo za luošt namest kake poti al pa kake studence, za jo reč na kratko, za vse tiste, ki se tiče našo vas. Je biu pru vierni mož: je brau tu cier-kvi svete pisma, je pomagu famoštru če je nucu kiek, je naštimu našo kapelo. Tu nasi vas je zmolu devetico, on je daržu za nase te stare navade, vičkrat smo se poguoril, de bi mogli nazaj Marijo nosit od hiše do hiše, ku ankrat: ma nas je na malo... je nimar manjkalo kiek, vseglih smo jo zmolil tu kapelci an piel na glas vse tiste piesmice, ki je korlo. Tu naši vasi je zbrau sude za plačat mašo na 2. otuberja, za svete Angelce Varuhe, ki je ’na stara, pru stara nava-dar, kar se je tielo varvat vse tiste ljudi, ki ankrat so hodil klatit kostanj, se je pravla sveta maša za klatiče. Sada pa je bla ratala maša za vse tiste potrebinje, ki nucamo na potieh, an vsi vemo, de jih je zaries puno, zvestuo smo mu dal kiek. Kar je adan zmanku on je zmolu rožar tu hiš al pa tu kapel, nimar po našim, on je zmolu za vse tiste ljudi, ki so z nam stal tu naši vasi. Adna od te zadnjih “Ceščena si Marija” je bla nimar “za tistega med nam, ki se bo te parvi locu od telega sveta”. Tisti buj mladi, al pa tisti od uon, so se nimar pogledali tu gobac, kar so čul tiste besiede: za nas, ki smo bli vajeni takuo molit nie bluo nič čudnega. Gianni nas je zapustu, nam bo inanj-ku buj ku puno. Nam je pustu ’no veliko praznino. Seda bo muoru kajšan drug prevzet vse tiste dielo, ki ga je on opravju, bo muoru skarbiet za vse, takuo ki je Gianni skarbeu, an ne bo lahko. Vsi vasnjani ga četno pozdravit s telim besiedam: "Dajmu Gospuod venčni mier an pokoj, venčna luč naj mu sveti, v mieru naj počiva. Amen” An Gianni bo počivu venčni mier v Podutani, kjer je biu njega pogreb v to-rak 20. ženarja popudan. V saboto 24. januarja ob 18. uri SLOVENSKA MASA v Spietre Planinska družina Benečije TEČAJ PLAVANJA v saboto ob 19. uri v Cedade od 31. januarja do 4. aprila Informacije in vpisovanje: Flavia - tel. 727490 Agnese dopune dvie liet življenja v pandiejak 19. ženarja, Manuel pa sedam “Se donas lieto zdravi an veseli!” Messaggio di Sara di Ponteacco ai cari cugini: "Spero di rifare una foto simile. Questo è l’augurio per il 1998. Vi bacio tutti!" Tele so besiede, ki Sara iz Petjaga je napisala za nje žlahto, ki živi gor v Belgiji an ki jo videmo kupe z njo na fotografiji. S te prave roke so Adolfo, Onorina, Agnodice, Pieri an Sara. An mi, ka’ mormo doluožt? De bi se uresničila nje želja. Voščila Antona Birtiča “Vesta dost liet imamo?” za ’98 Agnese iz Remanzaga an Manuel iz Hlocja imajo tele dni rojstni dan četrtek, 22. januarja 1998 (že!) v sriedo 28. ženarja. De bi rasla nimar lepuo, pridna an vesela jim Zeljo vsi tisti, ki jih imajo radi. An tudi mi. An seda, če jih niesta še zapoznal, vam povemo, duo so. Manuel je drugi sin od Loredane Vasconi iz Lies an od Tonina Primosig iz Hlocja an tisti, ki ga poznamo, pravemo de je podo-ban ku ’na kapja svojemu velikemu bratru Matteu. Agnese je pa parvi otrok Monie Vasconi iz Lies an Silvana Scrignaro taz Bar-nasa. Živi z mamo an s tat blizu Remanzaga, pa pogo-stu parhaja tle tode, kjer jo čakajo noni Ettore an Delfina v Barnasu, nona Lucia na Liesah, kužini an vsa žlahta. S telo pesmijo Anton Birtič, vodja ansambla Beneški fantje, uošči vsiem nam, ki napravjamo Novi Matajur, pru takuo vsiem vam, ki ga prebierata vesel Božič an srečno novo lieto. Naj še dodamo, de telo piesam jo je napisu an uglasbiu sam Anton Birtič. Moja dežela Beneška Slovenija, kjer me rodila je mati mojà, sončne planine, zelene doline, pod Matajurjem pa jaz sem doma. Me je povila beneškega fantiča, bistre glavice, veselga srca, me je učila slovenske molitve, pod Matajurjem, kjer mi smo domò. Od Stare Gore, Tipane, Trbiža smo vredni sinovi slovenske lavi in od Čedada do Rezije pojemo slovenske pesmi že vre žive dni. Naše čečice so lepe kot rožice, ko so na žembo, po s\eni gredo, na Benečijo nikdar ne pozabijo, saj nas je mati učila takò. Moja dežela Beneška Slovenija, kjer me rodila je mati mojà, sončne planine, zelene doline, pod Matajurjem, kjer jaz sem doma; pod Matajurjem, kjer mi smo doma! “Ki dieš ti, Agnese, al nam napravejo fešto za naš rojstni dan?” “Mah, ist mi-slem, de je, ku vsake lieto. An če ne, jo napravemo pa sama, ist an ti.” Takuo se poguarjata med sabo Manuel Primosig iz Hlocja an Agnese Scrignaro iz Remanzaga. L’incontro a Ponte San Quirino il 27 dicembre Due amici si ritrovano dopo trentadue anni E’ iniziato tutto nel mese di ottobre con una lettera al sindaco di Cividale con la quale Gianpaolo Friargiu dalla Sardegna chiedeva notizie del suo ex compagno di lavoro, conosciuto nel ’62 a Baden, Giovanni Caffi. Così Gianpaolo viene a sapere che per saperne (scusate il gioco di parole) di più deve rivolgersi al comune di San Pietro. E qui il sindaco Marinig informa il signor Friargiu che Giovanni Caffi, nativo di questo comune, torna a Ponte San Quirino per le feste di line anno ed in e-state. Come si conclude questa “ricerca"? Sabato 27 dicembre Giovanni riabbraccia § . nella sua casa a Ponte San Quirino dopo 32 anni il suo amico Gianpaolo! L’incontro è stato caratterizzato da momenti di commozione. La giornata si è conclusa con la visita di ringraziamento al sindaco Marinig che ha reso possibile l’incontro fra i due amici. VENDO a Cividale ottimo bicamere, rifiniture accurate, lire 138.000.000. Telefonare al 700370 ore serali. VENDESI casa ristrutturata ed in ottime condizioni a (irimac-co inferiore. Telefonare al 725095. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dvojezično šolsko središče v Spe-tru so ob praznikih darovali Zmaga Malalan 1 ()().()()() lir M v SO0.000. V saboto pridita vsi na vičerjo! Vabilo polisportive iz Gorenjega Tarbjà “Vsi kupe na vičerjo!”, takuo se prebere na volan-tine, ki ga je napravla poli-sportiva Tribil superiore -Gorenj Tarbi. Vičerja bo telo saboto, 24. ženarja v agriturizmu “El Corrai” v Guspergu blizu Čedada. Pa na bo samuo vičerja, bo tudi cajt za se pomenat go na dielo, ki se muore spejat napri, se bo muorlo rinovat al pa narest nov te-serament an bo tudi za obnovit upravni odbor (rinnovo direttivo). Za se vpisat muorta hitro hitro telefonat Francu (724013), na oštarijo par Adi v Oblic (724026) al pa v oštarijo “La rosa dei venti” v Gorenjim Tarbju (724116). Vpisajta se, preživta ’no lepo vičer. Imam 64 let, dobro ekonomsko pozicijo in iščem žensko iz domačih krajev, ki bi mi delala družbo in skarbiela zame. *** Pensionato di 64 anni, buona posizione economica, cerco donna che mi tenga compagnia e si prenda cura di me. Fermo posta San Pietro al Nat. patente UD 22813161 Bi rad spoznal žensko iz Benečije, tudi udovo in z otrokom. Imam 45 let, doma sem iz slovenske vasi blizu meje, živim sam. Vorrei conoscere signora/ina, anche vedova e con figli. Ho 45 anni, vivo in Slovenia, vicino al confine italiano. Fermo posta Cividale tessera AA0920912 jih prav Giovanin je Su dol h avokatu v Cedad an ga vprašu, de naj ga bo branu na sodišču, Cene ga ložejo v para-žon. - Al imaš sude? -ga je parvo rieč vprašu avokat. - Za glih poviedat -je odguoriu Giovanin - sudu niemam, pa imam malomanj novi avto. - Alora je pru, se more narest. An za kaj boš obsojen? - De sem ukradu tele avto!!! *** Bepino ima ženo iz Kobarida, lepo Milico, ki pa hode previe pogostu v Slovenijo. Za se veguorit je pra-vla, de hodi gledat nje žlahto, dokjer ni par-šla uon resnica! Ku je zaviedu, de mu runa roge, Bepino je popa-du ženo Milico an za-ueku tu njo: - Viem vse, viem vse! - Oh ja - je miemo odguorila Zena - alora poviejmi, kerega lieta se je rodiu Simon Gregorčič!!! *** Dva parjatelja, ki pogostu se pozabejo iti damu, se poguarja-jo gor mez njih žene. - Al vieš, de moja Zena - je jau te parvi -ku pridem damu leti gledat gor na uro! - Ka’ je toja! - je jau te drugi - moja leti gledat na kalendar! ! ! *** - An lefuo zmisli-se, sin muoj, de ist v mojim življenju nisem imeu nikdar ku-raže uzdignit glasu pruot mojmu očetu! - Uffa! Ka kor guo-rit zmieram od tojga očeta? - Sigurno, zatuo ki muoj oca vaja stuo-krat vič ku tuo j ! ! ! - Posluši Tonca, a so ti všeč ženske te debele? -Ne. - An tiste ardeče, ki imajo pike po zuote? -Oh ne! - An tiste, ki imajo karčne žile po nogah? - Take pa ne. - An tiste, ki jih pa-rjema božja oblast? - Sigurno, de ne! - Aloia poviejmi zaki hodeš spat z mojo ženo!? Četrtek, 22. januarja 1993 10 Un dibattito sulla colonizzazione della laguna -17 Venezia antica e la sua ricchezza \ Deliziosa sculturina in ambra: una natura morta con frutta Kar smo petecal s kamanjam Noni pripovedujejo te malim, kakuo so se igral Noni pripovedujejo, te mali iz vr- to lepe bukuca. Tolo lepo sodelovanje tea poslušajo, posnamejo na kaseto, med suolo an družino je bluo lani po- narišejo an na koncu ratajo vsako lie- sveCeno igram an norčijam od ankrat. L’Anonimo storico che ho introdotto nella mia narrazione porta ancora un testo in sostegno di una configurazione delle coste venete diversa dall’attuale. Si appoggia a un racconto di Tito Livio (veneto padovano, 59 a.C.-17 d.C.): un’invasione di navi spartane. In quei tempi secondo l’Anonimo non esistevano isole sulle quali poi fu costruita Venezia. Ecco in sintesi il testo di Livio: «Arrivò dentro i lidi dei popoli veneti...appresso la foce di un fiume profondo, nel quale si poteva volteggiare con le navi sicuramente...Onde comandò che l’armata andasse incontro al fiume; ma il letto di quello non fu capace di legni [navi] maggiori, e per ciò la moltitudine degli armati, montando su legni più leggieri, venne nel contado dei Padovani in luogo frequentato ed abitato in tre grossi borghi posti sulla marina. Ivi smontati, lasciando le navi guardate, prendono i borghi, ardono le case, e ne menano una gran preda di uomini e di bestiami, e per la vaghezza del bottino si discostano assai dalle navi». Livio prosegue: «Le quali cose, come furono annunziate ai Padovani... divisero tutta la loro gioventù in due parti; una ne andò verso i luoghi dove si diceva essere i predatori, l’altra al luogo dove le navi avevano posto in terra, lontano dalla città quattordici miglia... Spaventati i nocchieri, furono costretti a ritirare le navi dall’altra parte del fiume, e la battaglia per terra fu prospera contra ai predatori dispersi...Una parte montò sopra le navicelle col fondo piano e, partiti inverso l’armata, la circondarono e perseguitarono i fuggitivi al mare». Da documenti come questi l’Anonimo trae il convincimento che l’estuario in tempi antichi a-vesse le caratteristiche di un mare aperto e non dell’attuale laguna forma- MODROST Pametni ljudje se učijo na tujih napakah, bedaki na svojih. Angleški pregovor *** Ne posekaš drevesa, ker si našel črva v jabolku. Danski pregovor ta da isole. Le osservazioni dell’Anonimo, peraltro corrette e rispettose, sono indirizzate allo storico del ‘700, conte Giacomo Fi-liasi, autore della monumentale opera in otto volumi «Memorie Storiche de’ Veneti primi e secondi», pubblicata, “con licenza de’ superiori”, in Venezia nel 1796, l’anno dell’invasione napoleonica. Questi ‘superiori’ erano l’inquisitore generale del Santo Offizio di Venezia [che non trovò “alcuna cosa contro la Santa Fede Cattolica”], e i Riformatori di Padova. Giuseppe Fenzo “stampator di Venezia” ebbe così la licenza “che si possi essere stampato”. Dopo questa parentesi bibliografica, leggiamo qualcosa del Filiasi, che ci aiuterà anche in seguito. Dopo averci illustrato la genesi geologica della valle del Po e dell’estuario, Filiasi spiega. «La vallata padana due grandi appendici forma sopra e sotto l’Adriatico, le quali altresì causa sono, che lungo questo siavi basso, e curvo lido, sul quale montano le maree giornaliere, e vi stagnano in grandi lagune. In conseguenza verso questo lido scendendo le acque dolci interne, e montandovi le esterne, o marittime, meno giuoco ebbero le torbide dei fiumi, e non mai poterono formarsi gl’interramenti, e rialzi che altrove di osservano... Egli è perciò che vi sono sempre, e vi saranno estese lame, e grandi estuarj, o salse lagune lungo l’Adriatico dal Lisonzo fino alle foci del Po». L’Anonimo è in contrasto con il Filiasi proprio dove questi scrive:«Si confusero le epoche e i tempi, e i luoghi di tali avvenimenti, e da’ parziali ritiri del mare ne dedusse- ro una improbabile estensione dello stesso (anche ne’ tempi storici) su gran parte dell'Italia circompa-dana. Similmente le nostre lagune, i nostri estuarj (che Venezia marittima chiamarono i Romani) scrissero che da Aquileja fino a Ravenna furono un solo, e veleggiabile stagno». A questo punto Giacomo Filiasi ci offre un completo racconto della migrazione e della colonizzazione veneta. Non è il caso di rifare qui il discorso. Ci interessa ascoltare invece come lo storico apprezzasse la produttività delle campagne e la ricchezza degli allevamenti, dovuti più alla fertilità del suolo e all’operosità degli agricoltori che al clima; come ammirasse le grandi ed ampie città con i numerosi abitanti e le industrie. «...Della sua prosperità la principal causa erano o fiumi, che la bagnavano, e il mare che sola avea vicino», e cita «il Mincio, A-da, Adige, due Medoaci [il Brenta e il Bacchigliene], la Livenza, Piave, Ta-gliamento, Lisonzo ed altri, non che il Po, navigabili tutti fino a grande distanza dentro terra. Quasi ognuna delle loro Città per via de’ fiumi, o canali artefatti direttamente, o indirettamente comunicava col mare. Aquileja per il Natiso, Concordia per il Romatino [Lemene], Opi-tergio per la Livenza, e la Piave, Padova per uno dei Medoaci, Vicenza per l’altro, Ateste per l’Adige, come pur anche Verona; Mantova per il Mincio, e Tartaro eccetera». (Venezia, 17) Paolo Petricig G. Filiasi - Memorie storiche de’ Veneti primi e secondi - Fenzo, Venezia 1796 Kar san bla majhana, niesmo miei gioku, smo moscocieco an smo s facu-olan zvezal oči anta smo letal an smo če v kanton zajele. Anta potlè smo petecal s kamanjam, pet ka-manu. Anta kar so nas videle mame o zie o tata so jal: ne, bo tuča! An tistega nan nieso pustil dielat. An vieš, ka smo dielal potlè? Smo šli gor za vas, at je bla na hiša nizka anta so nas te velie go na korca diel anta smo šli go h nap, do zdol so kuhnjo kuhal an mi smo pa petece zmetal V hišici, ki je imela eno samo sobo, je živelo sedem bratov. Vsak je imel svojo posteljo, svoj stol, svojo žlico, mizo in skledo pa so imeli eno samo. Skupno so obdelovali njivo, a pri hišnem delu so se lepo vrstili. Vsak dan je drugi postiljal, tretji pometal, četrti nasekal drv, peti kuhal, šesti posodo pomival, sedmi nogavice sebi in svojim bratom zakrpal. Ob večerih, ko je luna sijala, so šli na vas in zapeli tako lepo, da so dekleta prisluhnila in v kamricah okna odpirala. Dolgo so živeli v slogi in ljubezni. Najstarejši brat pa je začel razmišljati sam pri sebi: “Naveličal sem se svojih bratov. Prvi v spanju smrči, drugi pri jedi cmoka, tretji grdo dela, peti sam s seboj govori, šesti veliko poje. Ne poslušati ne gledati jih ne morem več”. “Hišica je premajhna in nič več ne moremo vsi v njej živeti. Pojdite po svetu in se izučite obrti. K zidarjem naj gre moj prvi brat. dol skuoze napo. Nas nieso videl, an kar so ukidal, so ušafal petece tu kuhnji. Kar smo ankrat darva siekli anta smo sami šli po nje, smo jih parpejal damu anta smo jih cepil anta smo šli ča h nonunu po čuojo, smo jo pobil antà smo jo nasadil, smo ošpikal an nasadil an nono jo je vzeu anta je šu dol po puoje darva ciepit anta mu je utekla če v patok čuoja. An nono se je pa smejau. Okuole korita smo se lovil, nas je bluo na puno. Anta z mojo sestro, spio moj drugi brat naj gre k mizarjem, tretji za tesarja, četrti za ključavničarja, peti za kleparja, šesti za pleskarja. Ko se izučite, se vrnite in sezidajte sedem hiš, za vsakega eno.” Bratje so vzeli vsak svojo posteljo, stol in žlico in odšli v mesto. Ostala je le njegova ob steni, sredi hiše miza, na mizi skleda in ob njej ena sama žlica. Sam si je kuhal, sam je jedel in sam v hiši spal. Dnevi so bili dolgi, zvečer pa, ko je odšel na vas, je ble dvie bližniči, smo šle če za vas, smo šle hruške targat. Nam je bla mama zguoda kikje nove oblie-kla. An moja sestra je šla gu driev, ku puobje, zak ona je bla nimar buj močna ku jest, an kar je tiela dol uon prist, se je obiesla za ki-kjo. An kar je paršla damu, mama je jala: ki porče tata sadale, ki sin ti novo kikjo diela, vso si arzpra-la! Poviedala nona Erminia iz Sauodnje parnesla Noemi njegovo pesem veter odnesel, da je ni slišalo nobeno dekle. Spoznal je, da je samemu težko. “Moji bratje se bodo vrnili”, se je tolažil, a jih je čakal zaman. Ostali so v mestu, se izučili in postavili hiše. Vsi so se oženili in imeli še mnogo otrok. V njihovih hišah je bilo veliko postelj, veliko stolov in veliko žlic ob skledi in od jutra do večera so jih razveseljevali otroci. Sedmi, najstarejši brat, pa je v samoti ostarel in umrl. SCUOLA BILINGUE - San Pietro DVOJEZIČNA SOLA - Speter A fine febbraio termina la raccolta dei punti Coop validi per l’iniziativa “UN COMPUTER PER JLA SCUOLA*9 Abbiamo quasi raggiunto il nostro scopo, ma, per non rischiare, chiediamo la collaborazione dei lettori, nonché dei loro parenti ed amici, del Novi Matajur per farci avere tanti buoni Coop. Grazie! I buoni possono essere depositati presso la scuola bilingue, presso la farmacia di San Pietro al Natisone o presso la redazione del Novi Matajur. Pfr# Pravljica o sedmih bratov = Šport Risultati novi mataj u r Četrtek, 22. januarja 1998 11 1. Categoria Ancona - Valnatisone 3. Categoria Stella Azzurra - Savognese JUNIORES Cividalese - Valnatisone Giovanissimi Audace - Bressa/Campoformido 2-0 Amatori Real Filpa - Fant Moda Warriors - Valli Natisone Moulin Rouge - Red Box Grigioneri - Pub da Sonia Pol. Valnatisone - Effe emme Contarena - Psm sedie Calcetto Millenium - Merenderos Bar Caminetto - Lo spaghetto Bar Crisnaro - Lega Punto 0-3 2-2 1-0 3-0 3-2 0-2 0-1 3-0 5-3 2-6 0-3 6-12 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Reanese 3. Categoria Savognese - Gaglianese JUNIORES Valnatisone - Sangiorgina Giovanissimi Astra 92 - Audace Amatori Mereto Capitolo - Reai Fiipa Valli Natisone - Fagagna Effe emme - Red Box Val Torre Pub da Sonia - Piaino Rojalese - Poi. Valnatisone Psm sedie Cividale - Autosofia Calcetto Merenderos - Bar Caminetto (23/1) Pv2 Rualis - Bar Crisnaro (26/1 ) Lo spaghetto - Millenium (23/1) Classifiche 1. Categoria Cividalese 32; Tarcentina 31; Torrea-nese 28; Latte Carso 26; Venzone 25; Valnatisone, Costalunga, Domio 24; Bujese, Riviera 23; Corno 22; Reanese 20; Union 91 18; Cussignacco 10; Ancona, Tavagnacco 9. 3. Categoria Lumignacco 40; Paviese 32; Comunale Faedis 28; Fulgor 26; Gaglianese 23; Stella Azzurra 21; Buttrio 19; Savognese 18; Serenissima 17; Moi-macco 15; Chiavris 12; Nimis 8; Fortissimi Udine, Cormor4. JUNIORES Valnatisone 30; Comunale Faedis 29; Lestizza, Union 91 28; Cividalese, Bressa/Campoformido 27; Natisone 24; Azzurra 22; Cussignacco 21; La-varianese 20; Sangiorgina Udine 16; Fortissimi 13; Buonacquisto 12; Flumi-gnano 7; Mereto/Don Bosco 4. Giovanissimi Pagnacco 30; Audace 24; Savorgna-nese 23; Gaglianese 22; Sangiorgina Udine*, Biauzzo/A* 21 ; Majanese* 19; Natisone 13; Bressa/Campoformido, Arcobaleno/Pro Osoppo 11 ; Astra 92* 9; Basaldella* 4; Cussignacco* 2. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa Pulfero 20; Termokey Rivarotta 18; Chiopris 15; Warriors 14; S. Daniele*, Bar Corrado 12; Fant Moda, Coopca*, Anni 80 11 ; Fagagna, Mereto Capitolo 10; Valli del Natisone 9. Amatori (2. Categoria) Polisportiva Valnatisone 19; Grigioneri 18; National Suisse 17; Pub da Sonia Drenchia, Rojalese, Red Box Val Torre 16; Sedilis 13; Moulin rouge 10; Borgo Aquileia, Bar Roma, Piaino 8; Effe emme 7. Amatori (Over 35) Contarena 18; Pasian di Prato 16; Costantini 15; Saraceno 14; Fagagna, Free energy 13; Asaf, Remanzacco 12; Psm sedie Cividale, San Daniele 10; Passons 9; Joker club 8; Axo 6; Billerio, Autotua 4; Borgo Aquileja 2; Autosofia, Bettola 1. Calcetto Lo Spaghetto 14; Lega Punto 11 ; Merenderos, Bar Crisnaro 10; Hydrocli-ma 9; Pv2 Rualis 7; Millenium 2; Bar caminetto 0. Le classifiche dei campionati giovanili, O-ver 35 e calcetto sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno La vittoria del Pub da Sonia sui Grigioneri consente ai ducali di raggiungere la vetta della classifica Drenchia lancia la Polisportiva In ripresa la Valnatisone, vittoriosa sull’ Ancona - La Savognese raggiunta solo nei minuti di recupero Il Reai Filpa regola senza problemi il Fant Moda - Anche il Red Box Val Torre in corsa per il primato Vlasta Ušaj in Matteo Feruglio verjetno na državnem prvenstvu Dobri rezultati v plavanju V zadnjih dneh je marsikdo pobliže spremljal tudi svetovno plavalno prvenstvo v avstralskem Perthu. Ob tem svetovnem Športnem dogodku pa smo pomislili, da marsikdo med našimi bralci morda Se ne ve, da smo Slovenci v Italiji v zadniih letih napredovali tudi v plavanju. Najvidnejše uspehe med mladinci trenutno dosega elan tržaškega plavalnega kluba Bor Matteo Feruglio, ki je na zelo zahtevnem državnem tekmo- vanju za pokal Brema dosegel nov o-sebni rekord s Časom 1; 11,3 v slogu lOOm prsno. Na Goriškem pa je z odličnim rezultatom zablestela Vlasta USaj, ki nastopa za društvo Adria iz Tržiča in se razvija v odlično plavalko. Na deželnem tekmovanju v San Vito al Tagliamento je na 200m hrbtno dosegla zelo dober Cas 2:33,5 in se je s tem uvrstila na državno prvenstvo, ki bo verjetno meseca marca v Imperii. ciò di rigore con Davide Du-riavig. Senza storia il successo del Reai Filpa che a Pulfero ha regolato il Fant Moda con le reti di Oviszach, De Biagio e Mottes. Sfortunata esibizione della Valli del Natisone a Lai-pacco, ospite dei Warriors. Gli “škrati” hanno sbloccato il risultato con una punizione di Carlig, hanno centrato un palo con Clavora e fallito una clamorosa occasione con Pollauszach. Nei soliti 5’ di panico sono stati raggiunti e distanziati dai padroni di casa. Nella ripresa ancora un centro di Pollauszach ed un palo di Scara-vetto prima della rete decisiva degli udinesi. Le tre reti di Catania, Giovanni Dominici e Francisco Cantoni permettono il sorpasso della Polisportiva Valnatisone nei confronti dei Grigioneri. Questi ultimi hanno subito uno stop casalingo dal Pub da Sonia di Drenchia, corsaro grazie al gol di Gianni Qualla. Rimane nelle posizioni di testa il Red Box Val l’orre che ha espugnato Remanzacco. Buona prova degli over 35 del Psm sedie di Cividale, che però sono stati sconfitti dalla capolista Contarena. Le tre reti dei ducali sono state siglate da Venica (2) e Panont. Seconda vittoria consecutiva per la Valnatisone, che si è ripetuta andando ad e-spugnare il campo dell’Ancona ad Udine. Dopo aver chiuso il primo tempo a reti inviolate, i valligiani hanno fallito un calcio di rigore con De Marco. Una stupenda punizione di Alessandro Bergnach ha sviluppato il risultato, che è stato poi arrotondato da Gianluca Tuzzi ed Emanuele Golles. La Savognese, giocando per gran parte dell’incontro in superiorità numerica, non Recentemente presso il Caffè S. Marco di Cividale il Coni tramite l’Unione nazionale veterani sportivi ha premiato otto atleti con un attestato di benemerenza per meriti sportivi. Tra questi anche tre valligiani: Mario Bucovaz di Grimacco, Graziano Vogrig di Savogna e Marco Osgnach di San Leonardo è riuscita ad espugnare il campo di Attimis. Al 20’ è passata in vantaggio con Po-dorieszach, venendo quindi raggiunta dai locali. Nella ripresa tornavano avanti i gialloblù, direttamente su calcio d'angolo, con David Specogna. Nel secondo minuto di recupero i padroni di casa riuscivano a pareggiare. I Giovanissimi dell’Audace hanno battuto il Bressa/Campoformido. Passati in vantaggio grazie ad un autogol, hanno arrotondato il bottino trasformando un cal- Gli Juniores della Valnatisone vengono sconfitti a Cividale a causa di una leggerezza difensiva Nel grigiore Buzzi pesca il jolly Terreno al limite della praticabilità e paura di perdere hanno condizionato il gioco delle due squadre CIVIDALESE 1 VALNATISONE 0 Cividalese: Balutto, Miolo, Quercioli, Gus, Olivo, Feletig, Cudrig, Go-sgnach (74’ Sambo), Buzzi, Sicco (60’ Orsettig). Valnatisone: Specogna, Duriavig (65’ Di Cecca), Birtig, Rucchin (46’ Tiro), Clavora, Carlig, Facin (71’ Bordon), Chiuch, Peddis (60’ Braidotti), Del Gallo, Domeniš. Cividale, 17 gennaio -La capolista Valnatisone ha subito con la Cividalese la seconda sconfitta consecutiva, lasciando così la testa del girone. Il derby sul terreno dei ducali si è confermato tabù per gli azzurri che ormai da tanti anni perdono di misura lo scontro diretto. A determinare il risultato anche stavolta è stato un episodio: una rimessa dal fondo effettuata con u-na certa sufficienza ha permesso agli attaccanti biancorossi di fare centro. Dopo una fase iniziale di studio al 3’ su cross di Del Gallo di testa Domeniš metteva a lato. Pericolosa risposta dei padroni di casa al 17’ su azione di calcio d’angolo. Di testa Quercig manda il pallone a sfiorare la traversa. Dieci minuti più tardi Duriavig batteva un calcio di punizione servendo la sfera a Facin che colpisce di testa troppo debole per impensierire Balutto. Ancora Facin in evidenza alla mezz’ora. La sua conclusione veniva smorzata da un difensore. Ancora la Valnatisone in avanti, con gli azzurri che usufruivano di due calci di punizione battuti da Del Gallo. Il portiere locale Balutto neutralizzava senza problemi. L’ultimo sussulto del primo tempo arrivava allo scadere con un colpo di testa di Peddis che lambiva la traversa. Nel secondo tempo Tiro avvicendava Rucchin. 1 biancorossi si facevano più intraprendenti portando due pericoli alla porta di Specogna, prima con Go-sgnach e quindi con Cudrig. In quest’ultimo caso il La squadra degli Juniores della Valnatisone con l’allenatore ed i dirigenti responsabili portiere valligiano compiva un’autentica prodezza deviando sopra la traversa il pallone destinato in rete. La partita si trascinava stancamente, viste anche le condizioni pessime del terreno di gioco. 11 gol di Buzzi giungeva inaspettato al 72’ su leggerezza della squadra ospite. In tre occasioni la Valnatisone andava vicina al pareggio con Domeniš, Del Gallo ed allo scadere con Chiuch, ma la fortuna oggi non era dalla parte dei ragazzi allenati da Claudio Moratti, (p.c.) Četrtek, 22. januarja 1998 DREKA Debenije - Francija V ciestni ttasred zgubu življenje Zalostan začetek novega lieta za družino, ki živi blizu Parisa. Na 7. ženarja je v ciestni nasreCi umaru Pascal Tomasetig. Nie imeu še 25 liet, sa’ se je rodiu 18. maja 1973. Tata nasre-Cnega puoba je Bruno Cje-pin iz Debenijega, mama je pa Lyse Camille Carton. Pascal je v veliki žalosti pustu nje, bratra, ki se klice Fabrice an vso drugo žla-hto, v Franciji, kjer je Zi-veu z družino, an tle doma, kjer njega tata Bruno se je rodiu. Pascal bo poCivu venCni mier v Franciji, kjer je biu njega pogreb v sriedo 14. ženarja. Žalostni družini naj gredo naše kondoljance. PODBONESEC Gorenj Marsin Žalostna novica Na 29. diCemberja nas je zapustila Celestina Žorža uduova Coren. Imiela je 77 liet. Celestina se je rodila v Pinkovi družini v Gorenjim Marsine, za neviesto je šla pa v Velencjovo hišo, le v Gorenjim Marsine. Kupe z možam je diela- novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. C’oop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividalc Fotostavck in tisk GRAFICHE FULVIO Videm/Udine m Včlanjen v USPI/Associalo alTUSPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTR1EST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 20 mm x I col Komercialni L 25.000 + IVA 19% la an živiela v Zviceri, potlè sta se varnila damu an šla živet v Priešnje. Od potresa san je živiela v Ru-alisu. Malo cajta od tegà je bla šla v Zvicero, kjer žive sin Luciano an hci Alba z njih družinam. A le malo cajta je uživala njih družbo, sa’ je hitro potlè umarla. VenCni mier bo počivala v Zviceri, kjer je biu nje pogreb na 3. ženarja. Z nje smartjo je v žalost pustila sina an hci v Zviceri, sina Felice, ki živi v Ga-gliari, bratra Sandrina, ku-njade Gustino an Mjuto, navuode, nevieste, zeta an vso drugo žlahto. SREDNJE Nje spomin ostane ni-mar živ med njimi. Bjača Žalostna oblietinca Vinicio Raccaro, sono sei anni che ci hai lasciati, ma per noi è come il primo giorno. Ti ricordano con affetto la moglie Marcella, i figli, i generi e i nipoti tutti. Je šlo napri že šest liet, odkar si nas zapustu, pa za nas je ku de bi bluo ratalo vCera. Z veliko ljubeznijo se spominjajo na te žena Marcella, sinuovi, zeti, ne-viesta an navuodi. SOVODNJE Ceplešišče Smart mladega moža Huda boliezan je ukradla družini, žlahti an parjate-ljam mladega moža iz Če-plešišCa. V Cedajskem Spitale nas je za venCo zapustu Giuseppe Martinig - Agota po domaCe. Imeu je 60 liet. V žalost je pustu ženo, si-nuove, sestre, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v ČeplešišCu v sriedo 14. ženarja popudan. Polica Žalost ta par Bokace V Cedajskem Spitale je umaru Marcello Stulin -Bokacu po domaCe tle s Police. Biu je še mlad mož, sa’ je imeu 61 liet. Od petih bratru an sestri je biu ostu sam na rojstni hiši, ki seda, z njega smartjo, ostane za-parta. V žalost je pustu sestre Nadaljo, ki živi v Cedade, Toninco, ki se je preselila z družino v Gradisco, bratra Bepulna, ki živi v Belgiji, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Pred Marcelam je umaru še an brat, Tona. Zadnji pozdrav Marcellu smo ga dal 15. ženarja v Gorenjim Tarbju. SPETER Barnas - Maerne Zbuogam Antonio V kraju Maeme di Mar-tellago, kjer je živeu že pu-no liet, nas je zapustu Antonio Bordon. Imeu je 57 liet. Rodiu se je v Bamase, živeu je tudi v Spietre dokjer se nie pre-seliu v Maerne, kjer bo tudi poCivu venCni mier. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 26. ŽENARJA DO 1. FEBRUARJA Skrutove tel. 723008 OD 24. DO 30. ŽENARJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoc se more klicat samuo, ce ričeta ima napisano »urgente«. N d ro o n i no 1 998 Abbo ITALIJA....50.000 lir EVROPA, AMERIKA AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE (po navadni pošti) 65.000 lir Izkoristite priložnost: kdor bo pri obnovi naročnine v naših čedajskih uradih priskrbel kakega novega naročnika med znanci ali sorodniki, bo dobil v dar izvod knjige “Piše Petar Matajurac” Izidorja Predana - Doriča Un’occasione davvero unica: chi, rinnovando l’abbonamento nel nostro ufficio di Cividale, ne sottoscriverà uno nuovo per un parente o conoscente,/ riceverà in omaggio una copia della pubblicazione " “Piše Petar Matajurac” di Izidor Predan - Doric ^ St p Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 včetartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 včetartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponočje »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 * 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55 12.29 *, 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22.10.(od pand do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 \ 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pompč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad 731987 Ronke Letališče.,0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka.................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281