Januš Golec: 15 Lov na zaklade. Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja. 1 Dalje. »Leseni bobni«, je odgovoril g. Davis Grabam, »o katerili smo čitali že v Los Angeles v opiau doživljajev Mehikanca med pritliikaviini indijanskimi plemeni, iki so edini človeški prebi-valci južnoamerišikega pragozda. Divji Indijanci zasledujejo neprestano našo pot in najbrž prežijo na priložnosit, da bi nas pomorili ter spekli na ražnju.« »Kako pa nas morejo zasledovati?« sem vprašal in uprl oči v mriko, votlo daljavo. Gospod Davis je skomignil z ramenii: »Indijanci pač znajo. Imajo že svoj način. ZasJedujej-o nas. Z bobni se pogovarjajo drug z d_rugim. Cafcajo na priliko, da planejo po nas.« Od vseh strani je bilo slišati 6 ali 7 bobnov. Včasih so brneli jako hitro, včasih zopet počasi. Tu in tam sta se jasno razločevala vprašanje in odgovar. Daleč na vzhodu se je nenadno oglašal boben z drobnim, vedno naraščajo.im visokim drdranjem, nakar je donelo v presledkih votlo grmenje od severa. Neprestano ropotanje je razburjalo nepopisno živce, donelo je kakor stalno preteča grožnja. Sicer se ni nič premaknilo v molčečem gozdu. Okoli je Mla sana narava, je kraljeval mir in blag pokoj, a n©kje daleč onstran temnega rastlinskega zastora je vedno donelo po bobnih oznanjeno svarilo, da gremo — smrtrii nevarnosti nasproti. Bobni so brneli in drdrali ves ta dan. Naši obrazi so kazali jasno učinek grožnje. To noč smo se utaborili ob reki, kako: mo mogli in smo se pripravili na napad. Ni/* se ni zgodilo in ob svitu smo nadaljevali pot, med tem ko se je polegalo bobnanje. Okoli treh popoldne smo stopili nenadoma iz gozdne teme na povsem razsvitljeno jaso. Bila je posuta z nizkimi in okrogllini kočurami — indijanska bivališča. Bajtice so bile iz bambusovih palic ter pokrite s širokir.v listjem. Videti je bilo sledove pogorišč, a nikjer nobene domače živali, kaj še le človeka! Baš ta popolna izpraznitev človeške naselbine na sredini >ragozda ni obetala nič kaj dobrega. Umaknili smo se nazaj v zaščito gozda * ugibali: Ka; bi in kaj bo? Zavedali smo s^ vsi, da imajo gozdna indijanska plemena zastrupljene pu?"'ice, ^ katerimi streljajo sigurno Človek in žival, lwga taka ostrina samo oprasne do krvi, ^ta zap'3ana gotovi smrti! Indijan.i s jo potegnili An ¦" nami, nam pripravili zasedo in v tej nas bodo adli in postrelili. Davis Graham je b.l edini brezpogojnega mnenja: »Korajža velj; !« »Od vode ne smemo, -r.a bi obšli naselbino v loku po pragozdu. Če sc vomo skrivali kot zajci pod zaščito debel, bodo znUi nas od bogznaj kod opazujoči pritlikavci, da sc jih bojimo i, nam bodo neprestano za pe^.rni. Utaborimo se v njihovem selu. Mogoče še divjaki nikdar niso vidcli belokožca in niso čuli strela. Najibrž so •••'• poEkrili oni iz strahu precl nami in nas imajo za kaka nadnaravna bitja. Jtinaku pripade svet in io je edina rešitev iz pasti pred nami!« Po teh edino pametnili besedah je stopil g. Davis prvi na plan in fc-.-.-kal, ne meneč se za tnorebitno smrtno nevarno_it, aaravnost proii haselbini. Njegov koraw ni vzgled smo posne"i drugi, sledili so nam celo vsi gonjači. ZV;-M' smo .e na sredini sela, kjer je bilo največ praznega prostora in gladko razteptana ilovnata tla. Razvrstili smo se v kolikor mogoče razmahnjenem krogu, da bi bili od vseli sti-u.ni zavarovani pred presenečenjL Oboroženi smo hili seve s p ' \ami ter samoikrosi. iz katerih smo oddali dve salvi v Erak, da &ta za-valovili daleč daleč po nvaorozdni Hšini. Na sredini kroga smo zanetili plameneč Dgenj ter pričeli ob skrbnem za?'-" :n ? ';rep- čanjem naših vsled neznane nevarnosti o '..:oelih teles. Cele ure smo že počivali, ne da bi, Mli čuli ali opazili kakc znaJke povratka Indijancev in njih nenadnega napada. Celo nc. smo kurili stražni ogenj ter pretrgoma dremali v stalri pripravljenosti, da se branimo za slučaj napada. Niti drugo jutro, ko smo se odpravljali naprej, nam ni pre:kri2~_ poti ikaik Indijanec, o katerih smo znali, da morajo biti kje > bližini, iz katere nas r-r-r^-.^jo. Naša karavana se J3 romaJknil¦¦¦ rh reki naprej, ni srečala celi prilKidnji dan žive .'--še, niti nas ni plašilo neprijetno bobnanje. Noč smo prebili povsem mirno. Drugi dan popoldne se je odprla pred nami ob obeh straneh reke jasa. Ob obe>i i^-psrovih vode smo zagledali hišice Indijancev, čisto -v"-?te v krasotali gozda. Neustrašeno &mo jo rezali naprej in opazovali, kako &o bežale majhue ^ioveške postave proč od reke proii obe_n naselbinam in vpile iz polnih grl: »Vai — Vai!« Nobeden si ni mogel raztolmačiti lcrika, ki je gotovo značil začudenje nad prihodom neznancev Gospod Davis je krstil ikričače za VaiVai-Indijance. Ob reki smo videli indijansko prometno sredstvo: iz enega debla za 20 ljudi izdolben čoln. Obe naselbini ob desnem in levem bregu reke sta odmevali Vai-vai klicev. Preplašeni Indijanci niso kazali nikakega sovražnega razpoloženja napram nam. Utaborili smo se ob reki, ncčili mirno. Drugo jutro smo se skušali približati pritlikavim ljudem, ikateri-m smo ponujali majhna ogledala, nožiče, razne neznatne predmete iz medi itd. Dolgo je trpelo, predno se je upal prvi, da je pobral čudežno ogledalce in zbežal z njim medostale, ki so vpili svoj: Vai-vai! S tem je bil led prebit. Divjaki so se upali eden za drugim po darila, tekli z njimi v koče in se zopet prikazali z večjo zaupljivostjo. Tri dni in noči smo prebili med Vai-Vai-Indijanci, s tkatcrimi se sicer nismo mogli porazgovoriti, a s kazanjem smo zvedcli od njih masikaj in radcvolje so nam razkazali svoje 1 -čure, orožje in čolne. Prej sem že omenil indijanski ooln, v katerem se giblje Vai-Vai-Indijanec z občudovanja vrodno spretnostjo in zna premagati vse težko^e in nevarnosti reke. Skrivališča za čolne, ki so njihovo edino prometno sredstvo, so tako skrita, da jih oko Evropejca pri vsej pazljivosti r_ more opaziti. Reka in pragozd dajeta Indijancu vsakdanjo hrano. Moko za ikruh pridelujejo ženske iz korenin manioka rastline. V vsaki okrogli bajti prebiva več družin. — Družinski poglavar ima v koči svoj častni sedež. Vsa hišna dela opravlja ženski spol; moški se pečajo z lovom in z bojevanjem. Oboroženi so z lokom, puščico, sulico in z loseno cevjo za izpihavanje zastrupljenih puščic. S tem priprostim orožjem streljajo zverjad, ptiče, ribe, ogromne želve in sovražnike iz za..ede. Puščice pomočijo v smrtonosni strup, 'katercmu pravijo »mata colado«. Od zastrupljene puščice zadeta žrtev se zgrudi mrtva na tla in je vsaka pomoč iziključena. Najbolj priljubljena divjačina krog nasclbin po pragozdu je tapir (neke vrste divje svinje), ki tehta do 250 kg in ima okusno meso. Ribe strelja Vai-Vai Indijanec s puščico iz colna. Razširjena riba po pragozdnih rekah je »pirucu«. Dolga je 2 m in tohta do 100 kg. Posušeni jezik te ribo rabijo za pilo, luskine pa za oglajenje lokov, puščic in držajev sulic. Kakor vsa indijanska plemena, je tudi to babjeverno. Časti po božje mesec, veruje v hudobne duhove, kojih škodljivost odvra.a s ponočnkn nastavljanjem jedi in pijače. Bobnanje in ples sta pri teh divjackih vsakdanja zabava. Nikakor nismo mogli iz njih iztisniti, če so udani ljudožrstvu a;." ne. Na naša kazanja ter namigavanja, ce bomo srečali še kake njihove so- sede, so nam z vsemi mogočimi znamenji dopovedali, da so prihodnje naselbine že izven gozda in so njih prebivalci lovci. Upajo se na vse drugo zverjad nego sta nedolžni tapu* in riba. Četrto jutro smo se poslovili po še enkratne_n obdarovanju od dobrih in miroljubnih VaiVai Indijancev ter nadaljevali pot ob reki, ki nas bo pripeljala po zatrdilu divjakov kmalu na plan in med bolj brihtna človeška plemena. Pragozda je bilo res kmalu konec. Pri izstopu iz gozdnega svetišča smo si bili vsi v svesti, da nas je visoka goščava krila ter skrivala pred marsikatero nevarnostjo ter vremenskimi neprilikami, katerih preži na potnika vse polno po brazilijansiki stepi. Ves čas našega romanja smo imeli najlepše vreme. Neznosne vročine niti prav občutili nismo pod oboki gostega listja ter ob bistro žuboreči reki. Sedaj izven sence smo znali, ikaj so solnčni žarki in oblaki moskitov, ki so se nam priključili kot spremljevalci ekozi cele dneve in noči. Naša reka vodnica se je ved.no bolj širila po pritokih in nam govorila, da bo predala kmalu svoje obilno vodovje drugemu, še večjemu pritoku veletoka Amaconas. Ob iziivu Rio das Garcas s^c naleteli na oSbširne indijan&ke naselbine. Ljudje niso zbežali pred nami. Očividno so imeli večkrat posla z belokožci. Njihovoga jezika ni razumel nikdo iz našega spremstva. Njih obnašanje ter znamenja so bila miroljubna. Po razdelitvi malenkostnih darov smo se povspeli do polnega zaupanja Indijancev, ki so bili srednje rasti ter kulturni v pomenu brazilijanske stape. Z znamenji so nam dali razumeti, da je šlo skozi njih naselbine mnogo belokožcev. Vsi so šli naprej — naprej za zlatom, a le eden se je vrnil k Indijancem med rekama Rio des Mortes in Rio Culischu. Slučajno smo zadeli na indijansko pLeme, kateremu je bila vsaj znana govorica o belokožčevi skriv^osti o neizikoriščenih zlatih poljih. Ta se razprostirajo še daleč naprej od velikanskega pragozda, katerega je naša karavana sreCno prekoračila. Od teh Indijancev bo ti*eba kreniti proti polnoči, tam, kjer pošilja reka Rio Ksingu četrtič svoje vode v globočine ter jih žene potem v velikem kolobarju na desno. Ob vijugi je treba ostaviti reko ter tiotovati naravnost na desno. Za stepami pridejo hrLbi in za temi polja s suhim zlatom kar po vrhu zemlje! Vsekakor smo bili na pravi poti. Pred nami je bil sicer neraziskan svet, a pripovedovanja o snhem zlatu niso bila prazen plod ljudske domišljije, ampak tiči v njih debelo zrno bogate istine. Natančnejšib. pojasnil nam dobri Indijanci niso mogli dati. (Dalje sledi.