IN MEMORIAM
GERHARD BERSU
(* 26. septembra 1889 — f 19. novembra 1964)
Preteklo jesen je sredi največjega dela nenadoma omahnil upokojeni 
profesor dr. Gerhard Ber su, bivši ravnatelj Rimsko-germanske komisije 
v Frankfurtu ob M . P o- svojem izrednem delovanju na področju terenskega 
raziskovanja je poznan vsem jugoslovanskim, posebno pa slovenskim arheo­
logom. Po svoji stroki je bil pokojnik geolog, pa je njegova največja zasluga, 
da so postali geološki principi temelj arheološkega terenskega raziskovanja. 
Vsa Evropa ga je poznala po njegovih mojstrskih izkopavanjih od Hadri­
janovega nasipa do germanskih burgov v Bolgariji.
Kot pedagog je svoje ogromno teoretično in praktično znanje posre­
doval svojim mlajšim kolegom in jih je vpeljal v strogo sistematsko in skrbno 
tehniko izkopavanja, ki daje solidne rezultate. V svoji funkciji kot drugi 
ravnatelj Rimsko-germanske komisije v Frankfurtu je skupaj s profesor­
jem R. Eggerjem organiziral šolsko' izkopavanje na Duelu v Bistrici ob 
Dravi, kamor je povabil mlajše arheologe Belgije, Nizozemske, Romunije 
in Jugoslavije in jih vpeljal v novo metodo izkopavanja, v znanstveno’ vred­
notenje slojev izkopanega zemljišča. V štirih letih (1929— 1933) je šlo skozi 
to šolo veliko arheologov, ki so ostali še naprej povezani med seboj in 
s svojimi učitelji. To se je posrečilo’ prof. Bersuju posebno zato, ker je or­
ganiziral vsako drugo leto večjo ekskurzijo’ arheologov zaradi študija novih 
problemov. Tako so v Sloveniji študirali antične kraške zapore. Na Hrva­
škem so študirali problem Japodov, v Bački »rimske šance« in naprej 
rimski limes ob Donavi do Turn-Severina in še naprej po Romuniji. Raz­
iskovanje rimskega limesa ob Donavi na Bavarskem je seznanilo tudi jugo­
slovanske arheologe s stanjem in metodami terenskega dela v Nemčiji. Pri 
teh ekskurzijah so sodelovali poleg arheologov tudi strokovnjaki sorodnih 
strok, posebno umetnostni zgodovinarji. Že so bila v predpripravi dela za 
takšno ekskurzijo po Makedoniji, ko jih je pretrgala druga svetovna vojna.
Nemški arheološki inštitut je že leta 1940 izdal list Moguntiacum Ta­
bulae Imperii Romani v merilu 1 : 1.000.000. To delo je pri nas organiziral 
prav prof. Bersu. Prvi tak sestanek je bil v starodavnem Ptuju, kjer so 
organizatorji sklenili, da pride pri tej karti najprej v poštev Jugoslavija, 
in sicer list Tergeste, ki obsega slovensko in hrvaško ozemlje s pripadajo­
čimi deželami.

gimi knjigami pri njihovem študiju v Nemčiji, kjer so se izpopolnjevali. 
Tudi naše raziskovalno delo, posebno razna izkopavanja, si je večkrat 
ogledal in dal tudi mnogo novih pobud. Posebno so ga zanimala izkopavanja 
v Šempetru, kjer je zastopal mišljenje totalne rekonstrukcije, ker se le na ta 
način ves arheološki objekt popolno uveljavlja.
Za jugoslovansko arheologijo je imel prof. Bersu še mnogo velikih na­
črtov, ki jih pa ni mogel uresničiti. Njemu ostane večna slava, nam pa 
žalost in nepozabna hvaležnost. I