22
Dopisi.
Iz Siska 9. januarja. Dasiravno smo dobili iz Dunaja in družin mest mirniše dopise, je tukaj vendar le malo kupčije. Prodalo se je pretekli teden kakih 1000 vaganov pančovanske pšenice po 3 fl. 27 kr.; 1000 vag. bečkereške po 3 fl. 36 kr., 1000 vag. sirmiške turšiee po 2 fl. in 500 banaške po 1 fl. 48 kr. Kupca je malo; mraz je precej velik,   vode vpadajo pa vendar še ne zmerzujejo.
Iz Zagreba 14. januarja. Kako radi francozki časniki včasi kakošno „prav debelo" iz avstrijanskih dežel svetu pravijo, smo se spet te dni prepričali, ko smo brali, da pariški časnik „Presseu v izvirnem dopisu svojim bravcom pripoveduje, da so se Zagrebčani spuntali! Da Francozje dostikrat ne vejo, kaj se par milj zunaj njih dežele godi, in da njih časnikarji tudi v zemljoznanstvu niso dobro podučeni, naj že bo, — al da si dajo take kvante natve-zati in da jih brez premislika trobijo po svetu, to je vendar prečudno!
Iz Podlipe. Ker je v mojem spisu, ki so ga ,,Xovice" prinesle pod št. 2, beseda zaostala ali v pisnem peresu aH v tianem predalu, naj jo tukaj dostavim za popravo. #) D. Kandler Subokrine deva krog Buzeta in Roča, Ka-tale pa krog Postojne. — Večkrat se mi je že rtte^rijetno zdelo, da dopisniki raznih časnikov, ko omenujejo zgodovinske reči, se ne ozerajo na novejše zgodovinske preiskave. Tako je s Privinatovim gradom Moosb urgo m, ki je po dobrih rokopisih solnograškega neimenovanca stalo poleg reke Šale na Ogerskem, ne pa poleg reke Savi ne na Stajarskem; vlansko leto ga je v „Volksfreund-uu gosp. Wagner zopet iskal v štajarski savinski dolini! Tako je zopet s starim rimskim mestom, ki je stalo krog Iga, konec ljubljanskega močvirja. Ugibali so kdaj, pišejo včasi še zdaj, da se je zvalo Magnus vicus, ker je na dveh rimskih kamnih stala čerka MAG. VIC. Pa teh kamnov se je eden našel na Verhniki, za druzega nisem mogel zve-diti: ali v Ljubljani ali na Igu. Znamenje MAG. VIC. se nahaja tudi drugod, in starinoslovci ga razlagajo za Magister vici, to je poslovenjeni župan, ponemčeni „Dorfmeistera, „Burgermeister.u Po takem še zdaj ne vemo, kako je bilo ime staremu kraju poleg Iga; jez sem enkrat ugibal, da gornja Emona (Emona superior), pa tudi to se mi ne kaže pravo.                                 Hicinger.
Iz Ljubljane. Ko smo precej v pervih listih letošnjih „Novic** našli spise gg. Terstenjakove in Hicingerjeve, smo se spomnili besed, ki so pred malim časom stale v nemškem časopisu „Oestcrr. Volksfreund." Ondi je gosp. dopisnik iz Ljubljane hvalil  oba   imenovana  gosp.   pisatelja,   ki   delata
*j Pervo je pravo — pa brez zamere!                   Pismostavec.
23
eden več na jezikoslovnem, drugi bolj na zgodovinskem polji ljube domovine naše. Ravno tisti dopisnik je hvalil že tudi pred daljšim časom oba pisatelja, ko je naznanoval potovanje gosp. Terstenjakovo po Kranjskem. To nas je pač veselilo, in hvaležni smo neznanemu gosp. dopisniku, da tudi nemškemu svetu oznanuje dela naših slovenskih rojakov. Le eno nam v poslednjem dopisu ni bilo po godu, namreč beseda, da imenovana pisatelja svojih izdelkov ne razglasujeta v kakem nemškem časniku in da sta pretečeno leto pisala le v rNovice", ker one nimajo bravcov, stvarjenih za take reči. Zoper to moremo protestirati, ker je preveč rečeno. ^Novice" imajo od nekdaj zlo različne bravce, od prostega kmetica do najučenejšega gospoda, in zatorej je njih obsežek tudi mnogoversten, pa večidel tako osnovan in tako napravljen, daje večina sostavkov vsakemu bravcu primerna. Gosp. Terstenjakovi spisi so učenim možem kaj dragi in dobro vemo, da jih nekteri komaj dočakujejo; g. Hicingerjevi pa se tudi večidel primerjajo manj učenim.