Stev. 29. Leto LXI1I.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
V Ljubljani, 19. julija 1923.
Poštnina plačana v gotovini.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo Udruženia Jugosi. Učiteljstva - Poverjeništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po 2 Din od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197,
III. pokrajinska skupščina „UJU poverjeništvo Ljubljana" — v Ptuju.
Priprave za kongres UJU v Ljubljani. — Važne direktive odseka za obmejno šolstvo vladi, javnosti, šolskim oblastvom in narodno-obrambnim društvom. — Razprave o programu UJU. — Orientacija za narodno prosvečivanje. — Nov poslovnik za odseke. — Sklepi za gospodarsko
okrepitev. — Volitve nove uprave.
Ptuj, 7. juli'ja 1923.
BLAGAJNIŠKO POROČILO.
Glavni blagajnik tov. Mirko Fegic poroča: Cenjena delegacija! Pred Vami leži danes račun in bilanca za upravno leto 1922. Dovolite, da Vam račun za leto 1922. nekoliko podrobneje obrazložim.
Račun izkazuje skupno 199.040 Din 18 par prejemkov, od katerega zneska odpade na društveno članarino in naročnino »Popotnika« 148.677 Din 57 par, na naročnino »Učit. Tovariša« 6540 Din 50 par. Za inserate smo prejeli 3719 Din 17 par. Tiskarni so plačale stranke za naš račun 122 Din. Obresti posojila so nam nesle 350 Din. Če prištejemo navedenim zneskom še gotovino. »Učit. Tov.« koncem 1922. leta 1121 Din 48 par in ono poverjeništva 19.177 Din 46 par dobimo znesek 179.708 . Din 18 par.
To so bili faktični dohodki v 1. 1922.
V računu najdete tudi postavko »Račun naložb«. Pod to sem uvrstil dvige iz čekovnega urada in iz naše vloge v hranilnici v skupnem znesku 16.000 Din. Dal'ie imamo v računu tudi volilo učit. hranilnice in posojil. 150 Din, kateri znesek ie ostal naložen v tem zavodu. Znesek 3182 Din sem označil kot prehodno vplačilo, ker smo s tem krili iz glavne blagajne primanjkljaj »Učit. Tov.«, kateri račun smo vodili v telu 1922. še popolnoma ločeno. — Toliko o prejemkih.
Oglejmo si še kratko izdatke. Najvišja postavka v teh je seveda za tisk naših stanovskih listov »Učit. Tov.« in »Popotnika« v znesku 108.539 Din 50 p. V ostalem obremenjujejo račun tudi izdatki za poštnino, ki znašajo letno 10.980 Din 82 par. V nagradah so šteti tudi honorarii za spise v »Popotniku«. Račun potnin bi bil mnogo večji, da nam ni med letom ob raznih prilikah priskočila na pomoč tiskarna.
Pojasniti bi bilo potreba morda še postavko račun prehodnih izplačil. V tem znesku 7602 Din 50 par so namreč zapo-padeni dvigi iz ček. računa za račun blagajne.
Tekom upravnega leta 1922. je pre-ostaialo trenotno nekai gotovine ki se ie naložila v naši hranilnici, kar ie razvidno v računu pod navedbo naložbe. Sta-nie teh hrani'nih vlog seveda danes dejansko ni več tako visoko, ker se ie med tem večkrat po potrebi zopet denar dvignil.
. Nai Vam še pojasnim postavko račun posojil. — Znesek 16.000 Din smo ob neki priliki naložili v naši tiskarni proti dobrim obrestim. Bil ie takrat položaj tak. da nismo bili tiskarni nič dolžni — denar smo pa imeli, zato smo ga raje naložili v domačem podjetiu kakor kje drugie.
Upam. da Vam bo po teh kratkih pojasnilih račun sedai povsem jasen.
Dovolil bi si še par pojasnil k bilanci.
Zneski navedeni pod 1. in 2. Vam bodo iasni. Posojila zavodom, to je ono posojilo tiskarni. Pod navedbo vrednostni papirji so mišljene obveznice 7% državnega posojila.
Ob novem letu smo imeli v tiskarni neporavnan znesek na »Učit. Tov.« 11.676 Din 81 par. na »Popotnika« na 562 Din 50 par skupno 12.239 Din 31 par, ki ga dobite med pasivo na prvem mestu.
Dalje opazite pod štev. 2. postavko »Odpis knjižnih terjatev« v znesku 39.837 Din. To ie članarina društev, ki dne 31. dec. 1922. za kateri dan je bilanca napravljena, še ni bila poravnana. Mnogo društev poravnava namreč članarino za upravno leto šele po preteku dotičnega upravnega leta. k čemur si
bom dovolil še pozneie pri proračunu par besed.
Smatral sem to za bolj dvomljiva aktiva, zato sera 'io postavil v bilanci na drugo stran. Razume se. da to breme na račun organizačne blagajne danes več ne obstoji, ker se ie ta članarina pozneje z ma'imi izjemami vplačala.
Našo bilanco obremenjuje največ, kar razvidite iz bilance, račun »Zvončka«. Ne da se prikriti, da ie »Zvonček« — kljub temu. da Učiteljska tiskarna mnogo žrtvuje za ta naš mladinski list, na žalost pasiven. Ker pa Učit tiskarna ne bo mogla vedno na ta način pomagati, bo treba razmišljati, kako spraviti »Zvončkov« račun na zeleno vejo. oziroma kako bi se to breme prevalilo na kake druge rame in čigave rame nai bi to breme prevzele ter kako pomagati listu.
Kakor vidite znaša »Zvončkov« primanjkljaj v 1922. letu 53.171 Din. Ta dolg pa danes de facto več ne postoji. Na čast naši Učiteljski tiskarni moram tu poudariti, da nam 'je upravni svet ta dolg velikodušno odpisal.
Častito delegacijo prosim da vzame to moie poročilo na znanje ter račun in bi:anco za upravno leto 1922. odobri.*"
Proračun za leto 1924.
Isti poročevalec poroča: K proračunu za leto 1924, nimam mnogo pripomniti. V primeri z lanskim najdemo, da so zvišani izdatki sami okroglo za 13.000 Din. To razliko tvori večinoma postavka za poštnino Zvišati smo morali tudi postavko za notnine na 12.000 Din, sai še s tem zneskom ne bomo izhajali.
Postavke glede nagrad so ostale iste izvzemši one za urednika »Popotnika«, ki smo jo zvišali na 1000 Din. Ne moremo namreč zahtevati, da bi kdo urejeval list, kakor ie »Popotnik«, za borih 450 Din letno.
Poverjenik ima za razna pota mnogo stroškov. Močna organizacija, kakor ie naša. zahteva, da posveti poverjenik ves svoi prosti čas skrbi za interese članstva in ne štedi net ruda ne časa. kadar ie to v dobrobit posameznemu članu naše organizacije. Zato smo morali tudi to upoštevati. Upam. tovarišice in tovariši, da s temi malenkostnimi poviški ne bom naletel na odpor od Vaše strani, temveč da' boste proračun kot Vam ga imenom ožjega sosveta predlagam, odobrili
Vsled svoiečasnega sklep a širšega sosveta glede znižanja članarine poročenim učiteljicam, onim ženskih ročnih del, vrtnaricam in upokojencem, so že letos in bodo tudi v upravnem letu 1924. dohodki nekoliko manjši, kot bi bili sicer, če bi za vsa članstva znašala članarina 80 Din letno. Odpade nam v tem slučaju dohodek v znesku 13.200 Din. Treba bi bilo torei iskati ta dohodek kie drugje, pri ostalem članstvu. Ker pa upamo da se v letu 1924. cene tisku, papirju in morda tudi poštnim pristojbinam ne bodo zvišale, nismo pripravili za zvišanje članarine nikakega predloga. Članar'na za leto 1924. naj ostane torei ista kot letos.
Piačevanie članarine.
Pač oa si dovolim ob tei priliki iznesti na vse članstvo naše organizacije drug apel.
Živimo v težkih materielriih prilikah z vsemi drugimi 'iavnimi nameščenci vred. Vsak izmed nas — na naj si bo samski ali družinski oče — težko pogreša vsak dinar.
Vplačevanje društvene članarine je pravo zrcalo slabega finančnega stanja med našim članstvom. Naša organizacija ni zamudila nobene prilike, krepko dvi-
gniti glas za zbo.jšanje našega materialnega položaja. Treba ii je v tej borbi močne opore, ne samo moralne, ampak tudi finančne. Da ne bo nepotrebnega razburjenja, moram takoj omeniti, da ne nameravam prav nobenega atentata na Vaše žepe. V spomin Vam hočem poklicati samo Vaše dolžnosti napram organizaciji z ozirom na plačevanje članarine. Tovarišice in tovariši, malo več reda v plačevanju članarine bi toplo priporočat vsemu čianstvu. Kdor h'tro da. dvakrat da! Čim točneje izpoinujemo obveznosti napram tiskarni, tem krepkeje lahko potrkamo v kaki sili na njena vrata. Ne pozabite prosim, da je članarina edini vir uohodkov organizacije in če ta usahne, potem sploh ne moremo naprej. Naj ne ve ja načelo — da je leto dolgo, — da e dovolj, če poravnam vso članarino se!e koncem upravnega leta ali celo ob nastopu novega. S čim naj krijemo svoje izdatke, če bi bilo vse članstvo tega nazora. Blagajniki učiteljskih društev naj si urede pobiranje članarine tako. da bo vsak član plačeval članarino mesečno v naprej, in sicer točno. Za društva, ki ima-io svoi račun pri čekovnem zavodu, bo to iahko izpe.jivo. Je pa tudi lažje utr-peti male zneske mesečno, kot celo vsoto koncem leta. Na žalost moram tu povedati. da za letos nekaj društev še sploh nabene članarine ni vplačalo. Uverjen sem, da imajo nekatera društva denar naložen na čekovnem zavodu, pa se ne spomnijo, da v centrali težko čakamo na njihove prispevke. Zlasti pa prosim, naj bi se letos članarina vplačala zanesljivo pred nastopom novega upravnega leta, ker ie tako obračun za društvene blagajnike. kakor tudi zame mnogo lažji in eno-stavneji.
Pa še eno imam na srcu.
»Stanovsko-strokovna knjižnica«.
Izdajati smo začeli stanovsko-stro-kovno knjižnico, kar ie v zvezi z velikimi denarnimi žrtvami. Iz lastne moči ne bi tega zniogli. da nam ni naša tiskarna dovolila gotove ugodnosti. Že ob priliki razpošiljanja I. zvezka me ie skrbelo, kako bomo zbrali te zneske za pokritje teh stroškov. In upravičeno. Dasi je že dotiskan II. zvezek, vendar je poravnalo prispevke za I. zvezek knjižnice komaj dve tretjini društev. Prosim Vas. častiti delegati in delegatinie. poskrbite vsak pri svoiem društvu, da nastopi tudi v tem oziru malo več reda. Sezite pridno tudi po II. zvezku te knjižnice, v katerem boste našli marsikako dobro navodilo, ki Vam bo služilo pri Vašem delu med narodom. Naj ne bodo žrtve, ki smo iih doprinesli z natiskom teh brošur mrtev kapital, ampak dobro naložena glavnica.
Predlogi.
Z ozirom na predidoča izvajanja si usoia-m staviti slavni delegaciji sledeče predloge:
I.	Pokrajinska skupščina UJU poverjeništvo Ljubljana sprejmi predloženi proračun.
II.	V svrho kritja izdatkov ostani članarina ista kot v upravnem letu 1 923., t. j. za člana a 80 Din. za poročene učiteljice plačujejo a 20 Din, upokojenci, učiteljice ženskih ročnih del in otroške v r t n a r i c e pa a 40 Din za »Učite 1 i s k e g a Tovariša«.
III.	Članstvo plačuj društvenim blagajnikom članarino točno mesečno v naprej. Ti pa nakazujejo glavni blagajni prispevke četrtletno.
IV. V svrho lažjega denarnega obrata naj pristopijo društva, ki tega še niso storila k čekovnemu zavodu.
Oddaja »Zvončka« Učiteljski tskarni.
Posebno živahna debata je bila zaradi nredaie »Zvončka« Učiteljski tiskarni. Gospodarski odsek je že dopoldne sklenil predlagati, da nai se »Zvonček« ponudi Učiteljski tiskarni. Nadalje se je glasil drugi predlog, nai se zviša naročnina »Zvončka« za 5 D in se eno leto poizkusi ga obdržati v organizaciji, potem pa, če še ne bo šlo da se ga odda tiskarni. Tov. Močnik ie povdarjal. naj se štedi s kvaliteto papirja in vnanjo opremo.
Končno i e bil sprejet p r e d-log. naj ostane za prihodnje leto »Zvonček« še v upravi in lasti poverjeništva in se naročnina zviša na 24 Din.
Absolutorij blagajn ku in vodstvu.
Tov. Kovač Z. poroča, da ie vse račune našel v najlepšem redu ter predlaga absolutorii blagajniku in. vodstvu.
Predlog tov. Kovača ie bil soglasno sprejet in enako tudi vsi predlogi blagajnika.
POROČILO O REZERVNEM SKLADU ZA LETO 1922.
(Poročal upravnik Ivan Petrič.)
Slavna skupščina! Rezervni sklad UJU — poverjeništvo Ljubljana obstoji od 27. decembra 1918. Njegov ustanovitelj ie naš tovariš Engelbert Gangl.
Od ustanovitve pa do danes sem upravnik tega sklada. V posameznih izkazih sem večkrat rekel: »S tem, da organizacijo svoio vedno rad podpiram, ljubim in častim svoi stan, mu vrata v svobodo odpiram!« Večina tovarišev in tovariše dobro razumeva te dobrohotne vzklike. Čast iim!
Nekai brezbrižnežev pa gleda le od strani: včasih sicer malo prav rezervirano pozabavljajo ter se izgovarjajo na različne načine da iim ia ni potreba poseči v žep. rekoč: »Upravnik rezervnega sklada ie siten, ker vedno poje isto nadležno pesem — ajmo.«
Tem revežem sem oarkrat zabren-kal: »Kdor pa roko v žepu zdaj tišči, svobode zlate vreden ni!«
Za zgled stanovske požrtvovalnosti nai navedem le nekaj pripomb ob posi-ijatvah, ki so Vam že itak znane, saj sem iih omenlial od časa do časa v posameznih izkazih. »Tudi majhne ribice so dobre«; »povodom izrednega gogodka«; »nabral na odboiovi seji učiteljskega društva znesek 26 Din«: »ker mu ni bilo mogoče se udeležiti pogreba gospe Fanči Jelen-čeve«: »iz navdušenja za dobro stvar«; »namesto cvetia na grob tovarišici Mimi Grčarjevi«: Nekdo ie podaril 10 Din »za prvi april, da se naš sovražnik ne bo veselil«; »kot majhen prispevek v prid slovenskemu učitelistvu. Bravo. vrli učiteljski veteran«; »zbralo pri okr. učit. konferenci 30 Din«: »v priznanie referentoma tovarišici Štupici in tovarišu Rojcu«; »iz istega povoda nabralo 85 Din« itd. itd. Našteti primeri zadostno kažejo pravo not tistim brezbrižnežem. koje sem že prej omenil
Kdor se zaveda svojih dolžnosti, ga pač ni treba nikdar opominjati. Opominjal in prosil ne bom tudi v prihodnje nikogar, zlasti pa ne onih, katerim so izkazi o rezervnem skladu v našem glasilu »Učit. Tovarišu« le — »bav-bav«.
Konštatiram pa. da se ie naš rezervni sklad postavil na trdne noge, kar dviga naš ugled.
V letu 1922. so bili sledeči dohodki in izdatki-
A.	Dohodki:
1.	Blagajniški ostanek 1. 1921. Din 4293.37
2.	V 1. 1922. zbrana vsota izkazana v 15 izkazih . . » 3990.—
3.	Obresti naloženega denarja » 424.09
skupaj Din 8707.46
B.	Izdatki:
1. Priloge št. 1—19 .... Din 7280,—
C.	Blagajniški ostanek . Din 1427.46
Iz prilog o izdatkih je razvidno v
kakšne namene se ie denar porabil. Vsak izdatek fe utemeljen. Tovariš revizor ie vse račune in priloge pregledal.
Prehajam h koncu.
Naš lanski sklep v zadevi nabiranja prispevkov za rezervni sklad, ki smo ga soreieli-na skupščini na Bledu, rodi že dokai dobre uspehe.
Nekaj okrajnih društev se ie že odzvalo s poročili in z denarjem.
»Učiteljsko društvo za laški okraj« je pisalo za novo leto 1923. sledeče:
»Danes sem odposlal po položnici »Hranilnice in posojilnice Učit. konvikta v Ljubljani« znesek 500 Din za rezervni sklad, in sicer za 100 članov a 5 Din. Ni sicer veliko, toda če bo postopalo vsako društvo siično. nabralo bi se letno 12.000 do 13.000 Din.
Predsednik tega društva ie tov. A. Gnus.
Tovariši in tovarišice! Ne pozabimo tega zgleda, ampak storimo tudi mi tako!
Vsi za enega, eden za vse! Zdravo!
Debata: Stavljenih ie bilo več nasvetov n pr.: na'i se vsem okrainim učiteljskim društvom oošljeio položnice da iih razdele na šole: nai se upelie obvezen organizačni davek: na'i se oobira od šolskih voditeljev: nai ostanejo prispevki prostovolmi. ker sicer ie to že članarina.
Absolutorii upravniku Rez. sklada.
Tov. Pulko. poroča, da ie našel vse račune v najlepšem redu in predlaga upravniku absolutorii. Soglasno sprejeto!
POSLOVNIK ODSEKOV.
O tem" ie poročal urednik »Učit. Tovariša« tov. Ivan Dimnik. Utemeljitev poslovnika priobčimo v eni prihodnjih številk. Sprejet je bil sledeči predlog:
Delegacija poverjeništva UJU zbrana na pokrajinski skupščini v Ptuju dne 7. julija 192 3. vzame na znan'je, da ie ožji sosvet predložil poseben poslovnik za odseke v smislu § 20. b) p o s 1 o v n ik a poverjeništva UJU, ki je natisnjen v prvem zvezku »Stanovsko strokovno knjižnice« vsem odsekom.
Odseki naj v smislu tega poslovnika v bodočem letu delujejo, naj ga izpopolnijo ali izpremene in izpremembe naznani i o ožjemu sosvetu. Ožji sosvet nai da v razpravo poslovnik tudi okrainim učit. društvom, ki mu i s t o t a -ko naznanijo pripombe in predloge. Ob koncu leta naj ga ožji sosvet znova revidira v smislu predlogov in dopolnil in ga naj predloži prihodnje leto d e 1 e g a c i i i na pokrajinski skupščini, ki ga kratkim potom odobri ali zavrne.
SOCIALNA USTANOVA UČITELJSTVA SLOVENIJE.
Soglasno se ie ugodilo želji referenta, da se sorioo pozne- ure prenese referat na drugi dan.
PRIPRAVE ZA KONGRES UJU, ki sp vrši v Ljubljani dne 5., 6. in 7. avg.
(Poročal strok, tajnik tov. R. Dostal.)
Dne 6. in 7. maja letos se ie vršila seja Glavnega odbora UJU v Beogradu. Na seii ie bilo definitivno določeno, da se vrši letošn'ja glavna skuoščina in kongres v Ljubljani Kakor hitro smo se vrnili slovenski članii glavnega odbora s seie nazai v Ljubljano, smo takoi zapo-čeli s pripravami za kongres. Skrbi niso bile maihne. kaiti prireditev takega kongresa. ki ga noseti več tisoč učiteljstva iz vseh pokrajin in predelov širne naše države, stavi na prireditelje ogromne zahteve. — Za prvo se ie sklical sestanek ljubljanskega in bližniega okoliškega učiteljstva. Na tem sestanku so se konstituirali nastopni odseki: stanovanjski prehranjevalni. prireditveni, finančni, izletni in tiskovni odsek. Načelniki teh odsekov
t nekaterimi č ani ožjega sosveta in drugimi tovariši tvorijo ko n g r e s n i odbor. Ta odbor ie imel že več sej. v katerih se ie v podrobnem razpravljalo o pripravah. Predvsem se 'ie predlagal g avnemu odboru dnevni red kongresa, ki ga ie odobril in ie sledeči: 5. avgusta (nedelja) se vrši seja glavnega odbora in seie odsekov. 6. avgusta (ponedeljek) g.avna skupščina. 7. avgusta (torek) kongres, zadnii dve zborovanji v veliki dvorani hotela Union Toliko glede razdelitve organizacijskega de'a na kongresu. Pri tei pri.iki pripominjam, da imajo na glavni skupščini na posebnem oddeljenem prostoru samo oni delegati dostop, ki se izkažejo s posebno legitimacijo svojih po-verieništev. Našim delegatom dostavi1 te legitimacije naše poverjeništvo. Zato nai ona društva, ki še niso javila delegatov za glavno skupščino, to takoi store. Delegacijo na g avni skupščini tvorijo poleg članov glavnega odbora, ožji in širii sosveti posameznih poverieništev in no en delegat posameznih okrajnih društev. Po členu 20. Pravil UJU pa lahko prisostvu-ie skupščini vsak član UJU s pravico govora p ne soodločevariia. torej brez glasovalne pravice.
Na kongresnih dnevih bodo še druge orireditve. Po zaključenem kongresu se vrše izleti v razne kraje S'oven1e kakor na Bled. v Bohini itd., vodstvo teh izletov kot tudi ogledovan ie znamenitosti Liub-jane. muzeja, narodne galerije itd. bo v rokah izletnega odseka.
Obrnili smo se na centralo UJU. da oskrbi vozno ugodnost na državni železnici na iužni progi io zaprosi naše poverjeništvo. Popust na železnicah bo 50%. Vsako okrajno društvo naj 'javi koliko izkaznic potrebuje a) za državno, b) za iužno progo. Število potrebnih izkaznic za državno progo nai nam 'javijo okrajna društva najmanj do 18. t. m., ker moramo potem iz Beograda dobiti izkaznice. Za izkaznice na 'i u ž n i p r o -g i se javi lahko tudi po tem terminu, ker se bodo razpošiljale od našega poverjeništva vendar želimo, da se to zgodi kakor hitro mogoče.
Stanovanjski odsek ima težko nalogo pripraviti kolikor toliko ugodno prenočišče za tako veliko število udeležencev. In tu se obračam na članstvo našega poverjeništva. da izvoli potrpeti in blagovoljno prepustiti vse mogoče udobnosti našim bratom in sestram, ki prideio k nam z juga in bodo že itak trpeli zaradi vožnje'. To nai velja tako pri stanovanjih kot pri vseh prireditvah na kongresnih dnevih: pri koncertu, telovadbi, sploh povsod, kjer gre izkazati gostu uslugo. Gostom vsepovsod pustiti prednost, to bodi naše g e s i o! Nai bo pa uverieno naše članstvo, da se bo tudi njemu ustreglo, kolikor bo v naši moči.
Javiti na naše poverjeništvo se mora vsak udeleženec tudi taki, ki že ima'jo zagotovljena stanovanja pri' sorodnikih, znancih. Na dopisnici, na kateri se javijo, naj to tudi točno označijo. — Oni, ki bodo na skupnih prenočiščih, naj si vzamejo s seboi rjuho. ode'io ...
Prehajam k prehranjevalnemu odseku ki istotako nima lahke naloge oskrbeti prehrane za več tisoč udeležencev. Tovariši, tovarišice! Tu je potrebna na'istrožja disciplina! Vsakdo se ima točno držati določenega reda. kajti samo tam bo pripravljena zani prehrana, drugod je ne bo dobil.
časnikarski odsek se obrača tem potom na naše članstvo, da prispeva z dobrimi članki k »Učit. Tovarišu«, ki bo kongresne dneve po možnosti izhajal dnevno.
Giede finančne strani kongresa Vam bo poročal tov. Fegic. Toliko o pripravah za kongres v Ljubljani. Končujem s pozivom na naše članstvo da se ga udeleži v čim najbolj mnogobrojnem številu. ker le to prvič v zgodovini jugoslo-venskega naroda, da stopi UJU na slovenska tla!
Financiranje kongresa UJU v Ljubljani.
Tov. Mirko Fegic poroča: Prireditev letošnjega kongresa nalaga naši organizaciji mnogo truda, skrbi, pa tudi mnogo denarnih žrtev. Ker nimamo razpoložljivih denarnih sredstev, smo sklenili v kongresnem odboru, da se omejimo ob tei priliki na prireditve, ki ne bodo preveč obremenile našo blagajno O tem ste že informirani po tajnikovem poročilu.
Kljub temu bodo pa izdatki ogromni. Da bi to zmogla glavna blagaina ali organizacija sploh, ie izkl'iučeno. Nai omenim. da nas bo sta'a samo slama za prenočevanje v šolah 30.000 Din. K temu prideio še izdatki za tiskovine, priredi-
tev brezp'ačnega koncerta, stroški za loka! itd.
Da razbremenimo organizačno blagajno smo se obrni i na razne strani za podporo v to svrho. Tako smo napravil! vlogo na pokrajinsko upravo, mestno občino na vse bančne zavode v Ljubljani, na gremii trgovcev in na urad za vele-seim. O uspehu te naše akcije Vam danes ne moremo poročati, ker še nimamo odgovora razun od gremiia in veleseima. ki sta oa negativno odgovorila.
Pohva no moram omeniti Učiteljsko tiskarno, ki nam ie priskočila znatno na pomoč.
Malo ie upanja, da bodo naše prošnje ugodno rešene, razun one na pokrajinsko upravo ki ie našo vlogo toplo priporočila ministrstvu, ker sama nima nobenega fonda v to svrho
V	našem interesu pa ie. da izpade kongres kar naičastneje. Obračam se zato na okrajna društva, ki naj bi nam pomog'a — vsa'i malenkostno nositi stroške kongresa. Prepričan sem, da ima skoro slednje društvo oa par 100 Din kapitala. Od tega nai bi društva prispevala v to svrho s primernim zneskom. Če vsako društvo prispeva s samo 100 Din. dobimo znesek nad 3000 Din.
V	to svrho si dovolim staviti slavni delegaciji sledeči predlog: V svrho kritja stroškov kongresa prispevaj vsako društvo n a 'j -naimanj 100 Din y glavno blagajn o.
KONFERENTIVNA KONGRESA.
Poleg tega predloga ie bil soglasno sprejet tudi predlog: da naj ožii sosvet imenuje koreferente za posamezne teme na kongresu.
Odseki.
PREDLOGI STANOVSKO - POLITIŠKE-GA ODSEKA.
Poročevalec tov. R a j š p :
1.	O ureditvi pravic namestnika z a-
stopnika učiteljstva v o k r. š. svetu. Predlog se tiče samo bivše Štajerske. — Sklep: Poverjeništvo se naj obrne na oddelek za prosveto, da se naj določbo glede zastopnikov učiteljstva* v okr. šolsk. svetu veljavno za bivšo Kranjsko razširi na celo pokrajino Slovenijo. (Sprejeto.)
2.	Radovljiško učit. dr. pred aga. d a m a s t' o p i pofverjeništvo proti nameravani opustitvi me ščanske šole na Jesenicah. — Sklep: Predlog se podpira s pripombo, da se naj društvo tudi obrne tozadevno-na organizacijo meščanskošolskega učiteljstva. (Sprejeto.)
3.	Učiteljstvo za Maribor in bližnjo okolico predlaga d a s e § 18 in 19 d r u-št v enih pravil v toliko spremenita. da se sestajata glavna in pokrajinska skupščina menjajoče, to je v enem letu naj bo glavna, v drugem pa pokrajinska skupščina, ker društveni delegati blagajno preveč oškodujejo. — Sklep. Odsek se izjavlja z večino glasov, da se naj ne iz-premenijo pravila, ker bi bilo to odločno na škodo organizaciji. (Sprejeto.)
4.	Kamniško učiteljsko društvo je na svojem zborovanju predlagalo, naj se UJU poverjeništvo Ljubljana obrne na merodajno oblast, da se vsako pobiranje od šolske mladine ustavi. — Sklep: Odsek sklene predlagati višjemu šolskemu svetu naj ta omeji zbirke med šolsko deco do skrajnosti. (Sprejeto.)
5.	Tov. Klavs iz Turnišč v Prek-murju predlaga UJU naj izposluje, da bo višji šolski svet ukrenil vse potrebno, da p r i č n o na verskih šolah delovati pravilno izvoljeni kra'ini šolski sveti. — Sklep: Odsek sklene naj se odredba, da veljajo za Prekmurje štaj. šolski predpisi tudi res izvaja. (Sprejeto.)
6.	Učiteljsko društvo Logatec predlaga, da glasujejo učiteljski zastopniki v višjem šolskem svetu le za one kompetente katere je priporočilo učiteljsko društv o. — Sklep: Odsek se izreka iz principijelnih razlogov proti pred ogu: pač pia ie dolžnost okrajnih društev, da informirajo učiteljske zastopnike v okrajnem in višjem šolskem svetu. (Sprejeto.)
7.	Tov. Žirovnik v Borovnici predlaga, da stori UJU primerne korake, da merodajna oblast izda naredbo. da bodo dobivali tudi šolski voditelji za izdajo duplikatov prime rne takse ali pristojbine. — Sklep: Odsek sklene z ozirom na
to, da šolski voditelji ne dobivajo funkcijske doklade, da stori poverjeništvo potrebne korake. — (Si)rejeto.) — Dodatno sklene odsek, poverjeništvo naj stori po-_ trebile korake pri oblastvih, da se ne sme izdat nobena ooselna knjiga in ne sme sprejeti noben mojster učenca v učenje, dokler isti ne predloži šolske odpustnice, kaiti le tako bode prišla odpustnica do l>rave veljave. (Sprejeto.)
8.	Učiteljsko društvo za brežiški okraj predlaga, dadobe tudi odpro-m e t a oddaljene šole zadostno število učiteljstva in da pride vendar enkrat pravica do veljave, se poživlja vodstvo organizacije, da izposluje uredbo, glasom katere bo moral vsak začetnik po dovršeni triletni praksi na višje organizirani šoli službovati gotovo vrsto let na samotnih šolah, na kar mu bo brezpogojno pot odprta v večje kraje in končno v mesta. — Sklep: Odsek izjavlja, da je tozadevni j>redlog že sprejet v osnutku šolskega zakona. (Sprejeto.)
9.	Konjiško okr. učit. društvo predlaga, da b i- n a j 1 —3 dnevne dopuste p o d e 1 })e v a 1 šolski vodja-brez pismene vloge in brez kole-ka proti uradnemu poročilu na okrajni šolski svet. a šolskim voditeljem pa naj ne daie teh dopustov ne krajni ampak okr. šolski svet, a v nujnih slučajih si ga naj šolski vodja sam vzame proti naknadni odobritvi okr. š. sveta. — Sklep: Odsek se pridruži omenjenemu predlogu. (Sprejeto.)
10.	Radovljiško učiteljsko društvo
predlaga, da se naj državni prazniki praznujejo za šolsko deco le v šoli maše pa se ude'eži učiteljstvo po deputaciji . — Sklep: Odsek je proti temu predlogu, ker je iz patrio-tično vzgojnih razlogov za dosedanji način proslave državnih praznikov. (Sprejeto.)
11.	Uč. društvo za novomeški okraj
predlaga, da se prisili kraine šolske svete onih šol, pri katerih ni šolskih vrtov, d a nemudoma nabavijo primeren prostor za prepotreben šolski vrt in da se izda pojasnilo m navodilo glede obdelovanja in užitka šolskega vrta. — Sklep: Odsek se izjavlja, da je itak izšel tozadeven odlok, dolžnost šolskih voditeljev pa je, da ga izvedejo oziroma, da se vzame primeren prostor saj v najem. (Sprejeto.)
12.	Savinjsko učiteljsko društvo predlaga, da se črta tisti zakon, na podlagikateregasečrtajo učiteljicam vdovam po državnih uradnikih dvojne osebne doklade. — Sklep: Odsek sklene, da naj učiteljsko društvo pozove prizadete, da se osebno obrnejo tozadevno s pismeno vlogo na delegacijo ministrstva financ; organizaciji pa se nalaga, da se zanima še nadalje za to zadevo, čaka pa naj do končne rešitve, oblasti in stori potem zadevne eventue ne nadaljne obrambne korake. (Sprejeto.)
13.	Tov. Močnik predlaga, da se učiteljem z usposobljenostnim izpitom šteje pred vojno odsluženi vojaški čas v službeno dobo. (Sprejeto.)
14.	Nekateri člani učit. društva ljubljanskega predlagajo, da se pri sprejemu gojencev na učiteljišča ozira na deco učiteljskih rodbin, ker so se dogajali slučaji, da se je sprejemalo na učiteljišča slabše kvalificirane kot so bili oni učiteljskih rodbin.
—	Sklep: Odsek podpira predlog in nalaga organizaciji naj tozadevno stori vse korake. (Sprejeto.)
15.	Učitelj, društvo za Krški okraj
predlaga, da naše poverjeništvo ne sme odnehati od zahteve, da dobi učiteljstvo Slovenije svojega referenta v ministrstvu prosvete. — Sklep: Odsek sklene, da vstraja pri tej že od prevrata obstoječi zahtevi in nalaga UJU, da skuša to zahtevo čimprej uveljaviti. (Si>rejeto.)
16.	Savinjsko učiteljsko društvo
predlaga, da se kandidatinje za učit. ženskih ročnih del, ki nimajo meščan skošols k e izobrazbe, ne sprejemalo k izpitu
—	Sklep: Odsek podpira predlog že ozirom na službeno pragmatiko in ker je itak že velika nadprodukcija uč. ž. r. d. (Sprejeto.)
17.	Odsek stavi da se omogoči redno poslovanje odsekov, predlog, da se v bodoče mora vsak posamezen predlog pisati na posebno p o 1 o ; da se lahko izroči takoj dotič-nemu odseku; sicer se lahko pripeti, da eden ali drugi predlog ne pride v pretres.
—	Sklep: To se upelje obvezno za vsa okr. učit. društva. (Sprejeto.)
PREDLOGI GOSPODARSKEGA IN ORGANIZAČNEGA ODSEKA.
Poročevalec Jakob Dimnik:
1.	Dotacije za učila. (Kamniško učiteljsko društvo): Odlok ookrajinske uprave, odtjelek za prosveto in vere z dne 27. II. 1923 št. 763 naj se izpremeni v toliko, da bo prispevek za nabavo učil in za pomnoževanje knjižnic desetkrat večji od vsote, ki je navedena v imenovanem odloku. UJU, poverjeništvo Ljubljana, naj na merodajnem mestu posreduje, da se ta predlog izvede. — Sklep: Se izdela vloga.
2.	Nagrade za kmetijski pouk. Uči-teljtvo novomeškega okraja zahteva, da /išji šolski svet izposluje potrebni kredit v svrho kritja nagrad za kmetijski pouk v posebnih urah in upravičencem izplača zas.užene nagrade, ker sicer bo komai za-početo delo — poučevanje kmetijstva v posebnih urah — mnogo trpelo in bo s tem oškodovan narod sam in država. — Sklep: Se odstopi zastopnikom učitelj-stva v višjem šolskem svetu, da to izne-seio in podpirajo.
3- Redukcija in princip pri nameščanju. (Lj. uč. dr.): 1. UJU, pov. Ljubljana, naj pri nierodajnih činiteljih, t. j. pri okrajnih oziroma ijiestnih šol. svetili in pri višjem šol. svetu zastavi ves svoj vpliv, da se bi pri oddaji službenih mest na osnovnih šolah oziralo v prvi vrsti na prošnje onih učiteljev in učiteljic, ki so otroci oziroma soproge naših tovarišev-učite.jev. — 2. Pri eventuelni odpustitvi raznih učnih oseb v slučaju redukcije učiteljstva, naj skuša doseči UJU pov. Ljubljana, da se ščitijo predvsem soproge in otroci učiteljev in nato državnih nameščencev. — Sklep: Se sprejme z dodatnim predlogom tov. Vite Zupančičeve, da naj bo temeljni princip pri nameščanju kvalifikacija, starost in nazadnje družinske razmere.
4.	Črtanje točke b § 15 poslovnika pov. UJU. Člani odsekov in funkcijo-narji ustanov nimajo g asovalne pravice. Zato naj se črta točka b § 15 poslovnika.
Člani odsekov največ delajo, — svoje predloge morajo na skupščini zastopati, bilo bi torej krivično, če se jim odvzame glasovalna pravica. Isto velja za funkcionarje ustanov. Predlog se iz navedenih razlogov zavrne.
5.	Član 7- V. društvenih pravil se naj dopolni. (Učiteljsko društvo za Mežiško dolino): Predsedniki okrajnih društev smejo biti le iz onega plačilnega razreda, kateremu pripada večina članstva, dokler obstojajo draginjski razredi. — Sklep: Predlog se zavrne, ker je to avtonomna zadeva okr. uč. dr.
6.	Volitve v upravo (Učiteljsko društvo za Mežiško dolino): V ožji sosvet poverjeništva se naj izvolijo 4 odborniki in predsednikov namestnik iz onega uči-teljstva, ki se nahaja v 3. plačlnem razredu. — Sklep: Predlog se zavrne.
7.	Č.anarina meščanskošolskega članstva. (Predlog prizadetih): Podpisane izjavljamo, da nam vsled slabih gmotnih razmer ni mogoče več plačevati vse članarine, ki se zahteva za redne člane UJU. Včlanjene smo v Društvu meščanskošolskega učiteljstva in imamo že tam plačevati po 7 Din. S tem nam bo tudi na razpolago stanovski list. Pripravljene smo sicer ostati člani UJU še nadalje, a le proti temu, da plačamo organizačni davek v znesku letno 20 Din. naročbo na »Učit. Tovariša« in »Popotnika« pa od-povemo. — Sklep : Skupščina ni kom-petentna o tem sklepati, ker zadeva to izpremembo poslovnika, kar je dati prej vsem okr. uč. dr. v širšo razpravo. V principu proti.
8. Člaiiar na za i rata in sestro ki služ-! uicio v istem kraju. '(Predlog prizadetih): Brat in sestra učit., ki službujeta v istem kraju prosita, da bi se enemu od obeh odpustila obvezna naročitev listov in se sklicujeta pri tem na poročene pare.
S k 1 e p : Se odkloni iz istih razlogov, kakor pri meščanskošolskih, in ker prejemata oba polne doklade. Za poročene pare velja ta določba tudi le do tedaj, dokler ne dosežejo poročene učiteljice polne doklade.
9.	Ponudba Zvončka Učiteljski tiskarni. (Samostojni predlog.) Iz blagaj-■nikovega poročila posnemamo, da Zvonček vsako leto zelo obremenjujejo orga-nizačno blagajno. Tudi letos izkazuje primanjklaj nad 53.000 Din. In samo iz tega vzroka je naša bilanca pasivna.
Gospodarski odsek je v svoji današnji seji o tem razpravljal in sklenil pred-agati delegaciji: — Poverjeništvo nai ponudi lastništvo mladinskega lista »Zvonček« Učiteljski tisk ar i. — Sklep: Zadeva se ie že pre'i obravnavala.
10.	Podpora našim gospodarskim podjetjem: Tov. Rado Grum ie iznesel sledeče stališče gospodarskega odseka:
Ne samo stanovski, ampak tudi go-spcuaisiki program vsebuje naša organizacija. ue nočemo bui stanovsko močni, moramo predvsem siuoeti, tla pridejo naše v programu prca videne gospodarske smernice do veijave, kajti čim jačji bomo gospodarsko, tem večji bo nas razmah v stanovskem oziru. Zato pa ie tre-ua, ua vsak posamezen c.an te organiza-U,e stoti svojo do.znost s tem da podpira z vsemi mogočimi sredstvi svoje gospodarske edin ce, predvsem našo Uči-te.jsko tiskarno v Ljuorjam, ki ie danes nase najvecl,e gospodarsko podjetje. Kdor podpira svoje gospodarske ustanove, ta podpira samega sebe. kadi tega bi biio domo pri tej priliki opozoriti cenj. učiteli-stvo na našo Učite,jsko tiskarno. U6tCili-s,vci tiskarna ie zavod, brez katerega bi bi,a naša celotna organizacija šibka, bi mateaijelno tei organizatorično nikdar ne siaia danes na tem v šku. Ta tiskarna ne izda vsakoletno posameznemu, temveč ce okupnemu učiteljstvu ve.ikanske vsote ki niti niso razvidne iz blagajniškega poročila. Poleg vsega pa nam še dovo-J.uje ob izrednih pr.likah brezp ačne priloge in daje brezplačno vse potrebne prostore. Zato predlagam:
1.	Vsak učite.j(ca) včlanjen v UJU nai se zaveda da ie le v gospodarski organizaciji moč »n nai uodcira svoje gospodarsko podjetie predvsem Učteljsko tiskarno s tem, da skrbi za čimvečje število odjemalcev in prijateljev.
2.	Večja narcči.a naj se zvrše direktno pri tiskarn , ki dovoljuje 10'< popust od celotnega zneska
3.	Čim več naročd, tem večj naš gospodarski razmah.
Zato kličem: SvOii k svojim!
PREDLOGI TISKOVNEGA ODSEKA.
Poročevalec t o v. Hre n.
1.	Objave v našem stanovskem l.stu.
(Mežiško društvo): Sklep širjega sosveta z dne 27. dec. 1922 (Uč. tov. 4. jan. 1923), točka 3. »Predlogi in nasveti« se potrdi in duda: Vse sklepe okr. učit. dr., Katere urednik smatra kot neprimerne za javno objavo predloži ožjemu sosvetu \ i J icč te v. če. jih objavi ali ne.
Razprave posameznih društvenih članov, proti katerim ima urednik lista ali poverjenik pomisleke, je predložiti tiskovnemu odseku v odločitev, če je podana s strani dopisnika tekom enega meseca pritožba na uredništvo-
2.	Cene šolskih knjig in izvodi za uiiožne učence: (Radovljiška in učit. dr. za marib. šoi. okr.) Tiskovni odsek izdela vlogo na oddelek za uk in vero pri pokrajinski upravi, da naj se zopet uvedejo pri vseh založništvili šolskih knjig kon-ii ni . siki za brezplačne izvode ubož-nim učencem. V isti vlogi naj se naprosi vlado, da naj da iz državnih sredstev
a ozništvoiu šolskih kniig primerno subvencijo, da ista lahko znižajo ceno šolskim knjigam.
3.	Poročanje o »šolskh odrih« v časopsje: (Samostojni predlog.) Okrajna učiteljska društva naj delujejo pri svojih članih na to, da bodo poročevalci o prireditvah šolskh odrov poročali Učit-tov. popolnoma na kratko, brez samo-h\ aie uč teiistva zgo.j vzpored v informacijo drugim delavcem na nar. prosvetnem polju v svrho izbire iger in nastopov in v svrho statističnega pregleda. Pač pa odsek odobrava to delovanje, že-
i da se čimbolj razširi in da bi bila ta poročila obvezna za vse, ki prirede kak tak nastop. — Priporoča se posebno, da se naprosi kakega lajika, ki bo poročal o prireditvi tudi v dnevno- časopisje.
4.	Izkaz strok. šol. v »Ročnem zapisniku«. (Uč. dr. za Maribor in bližnjo okolico): Tiskovni odsek naj posreduje pri založništvu »Ročnega zapisnika« naj izda od časa do časa v »Ročnem zapisniku« tudi seznam vseh strokovnih šol v naši kraljevini z nastopnimi podatki: ime zavoda, kraj. koliko letnikov, sprejemni pogoji glede starosti in predizobrazbe, pravice absolventov; takšen izkaz je v roki učitelja nujno potreben.
5.	Društvena poročila v Učit. Tovarišu. (Samost. pr.): Okrajna učiteljska društva naj delujejo pri svojih članih na to, da bodo poročevalci o društvenih zborovanjih poročali Učit. Tovarišu popolnoma na kratko, opuste naj vse nebistvene formalnosti in stilistične olepšave ter naj poročajo samo o društvenih sklepih, predavanjih, število včlanjenih in navzočih članov. — Tiskovni odsek se je prepričal, da je zakasnitev društvenih poročil v Učit. Tov. zgolj tehniškega značaja in ne načelnega ter mora v tem oziru pustiti prosto roko uredniku.
6.	Izdaja posebne knjižnice »Šolski oder«. (Samostoin' predlogi): Člani pov. UJU se pozivajo, naj pošljejo tiskovnemu odseku takoj primerne rokopise, igre,
spevoigre, dialoge itd., ki jih bo tisk ovni odsek pričel izdajati kot redne zvezke male knjižnice pod imenom »Šolski oder«, v korist narodno prosvetne g a odseka i u proti primerni odškodnini avtorjem.
7. Izdaja Stanovsko strokovne knjižnice. (Samostojni predlog.): Tiskovni odsek pozdravlja izdajo »Stanovsko strokovne knjižnice« in poziva članstvo, naj se je pridno poslužuje in jo razpečava.
PREDLOGI KULTURNO - PEDAGOŠKEGA ODSEKA.
Poročevalec tov. F 1 e r e.
1.	Narodne in državne proslave po
šolah. (Radovljiško uč. dr.): Naj se ne zahteva preveč striktnosii da se ne omejuje učiteljeva svoboda; učiteljstvo pa naj gleda, da se samo' zedini na enoten postopek v danih slučajih.
2.	Kmetijsko nadaljevalni tečaj'. (Ra-dovlj. dr.): Višji šolski svet skušaj odpraviti oonav jaino šolo. a mesto te naj vpelje kmetijsko nadaljevalne tečaje, ki naj bodo obvezni za deško in dekliško mladino od 14,—16. starostnega leta. — Sklep: Zadeva se da urediti le z novim šol. zakonom.
3.	Enoten podroben učni načrt. (Ra-dov. uč. dr.): Višji šolski svet sklici v najkrajšem času anketo osnovnošolskega učiteljstva, ki sestavi podrobni učni načrt za vse kategorije osnovnih šol. — Sklep: Ni videti, da bi bila v Sloveniji ta potreba dana; novi podrobni učni načrt pa se da pr rediti šele no novem šol. zakonu.
4.	Razširjenje šol. (Radovlj. uč. dr.): Ukinejo naj se vse osemrazi ednice v Sloveniji. Najbolj razvite osnovne šole naj obsegajo le 6 razredov s potrebnimi vzporednicami. Razširijo naj se vse eno-razrednice, pospešujejo naj se obrtno-nadaljevalne šole in kjer je potreba, naj se ustanovi meščanska šoia. — Sklep: Se bo delovalo na to.
5.	Enotne učne knjige. (Kamniško učiteljsko društvo); V osnovne šole naj se vpeljejo enotne knjige in sicer: za I. razred: Wider: Moje prvo berilo; za II. razred: Gangl: II. čitanka; za 111. razred: Černej: III. čitanka, za višje razrede Rape: IV. čitanka in Elere: V. čitanka. Za računstvo: Črnivec: I. del, II. del, III. in IV. del. Na višje organiziranih šo-'ah: 11 muiova slovnica !.. II. in III. del. Za ponavljalno šolo: IV. oziroma V. čitanko in Črnivčevo računico V. del. UJU, poverjeništvo Ljubljana naj na merodajnem mestu posreduje, da se izvede ta sklep. - Sklep: O tem po zakonu odloča učiteljstvo na okr. konferencah.
6.	Spisovanje učnih knjig. / (Učiteljstvo kamniškega učiteljskega društva). Ker so za sedaj ljudske šole preskrbljene z učnimi knjigami, se opozarjajo „vsi činitelji. ki pišejo knjige, naj prenehajo za en -as s pisanjem novih učiih knjig. UJU, poverjeništvo Ljubljana naj na merodajnem mestu posreduje, da se izvede ta predlog. Sklep: Brezpredmetno; knjige lahko piše, kdor hoče; organizacija naj pri šol. oblasti vpliva le na to. da se aprobirajo res le dobre knjige.
7.	Nacionalna ekonomija kot predmet na učitejščii: Učiteljstvo opaža da duhovščina sistematično vodi boj proti dosedanji šoli in na vse pretege izpodko-.pava pri ljudstvu ugled učiteljstva. Učiteljevo stališče je težko v tem boju, ker nima na razpolago onih sredstev kot pa predstavitelji cerkve, a razen tega mu manjka tudi znanstvene podlage, česar vzrok ie iskati v ustrojstvu naših učiteljišč. V semeniščih imajo za predmet n a -cijonalno ekonomijo, ki duhovniku mnogo pomaga, da si z lahka pridobi ugled pri kmetu. — Vsled tega je učiteljstvo zbrano na Jesenicah dne 14. decembra t. 1. sklenilo pozvati UJU. Poverjeništvo', da zastavi svoje sile v to, da se v novem zakonu za učiteljišča z zagoto-vostjo unese kot učni predmet nacijonal-naekonomija. — Sklep: Se stavi kot zahteva pri reformiranju učiteljišč.
8.	Enotne poletne počitnice: Marn-berško društvo se obrača na Pov. UJU v Lin1 lian. da naj isto vztraja na zahtevi za enotne poletne počitnice. Šolski obisk v mesecu oktobru v našem okraju ni bil povprečno sla-bejši nego v drugih mesecih. Na bivšem Kranjskem, kjer so iste gospodarske razmere kot pri nas, kjer rabijo deco tudi za pašo in spravljanje sadja, se nihče ne poteguje za jesenske počitnice. Pri nas je samo razvada. Samo mi naj bi mučili otroke v veliki vročini, saj tudi pri nas so imele nekatere šole (vse nemške na deželi) poletne počitnice. Istotako so se upirali proti začetku šolskega leta v jeseni, na kar so se pa že popolnoma udali in sprijaznili s to naredbo. Tako se bodo v nekaj letih s poletnimi počitnicami sprijaznili. Sklep: Stališče se odobri v informacijo in ravnanje našim zastopnikom.
9.	Zakasneli odloki. (Ljutomersko uči. dr.): Razni odloki, v katerih se priporočajo razne slavnosti, kakor n. pr. v tek. letu Slomškova obletnica, proslava Kumanovske bitke, prihajajo prepozno ali šele v zadnjem trenutku. Slični predlogi naj se pravočasno dopošljejo, ali pa naj sploh izostanejo. — Sklep: Se napravi vloga.
10.	Oblike črk v berilih. (Isto društvo.): Poverjeništvo naj posreduje, da bodo oblike pisanih črk v prvem berilu take, kakor se rabijo v poznejših razredih (t. d. r.) — Sklep: Se bo delovalo na to.
11.	Izgovorjava trdega »1«. (»Učit. društvo za Ljutomer in Gor. Radgono«): Da ne pridemo v konflikt s pravopisjem in govorom na nižji stopnji osnovne šole, prosimo višji šol. svet, da naredbo glede izgovora trdega »l«-a predrugači v toliko, da se ista izvaja le na višji stopnji osnovnih šol. — Sklep: Se napravi vloga.
•12. Slovenski sestavki v »Predava-ču«. (Uč- dr. za krški okraj.): Učiteljstvo odločno protestira proti pačenju slovenskega jezika kakor se je to zgodilo v slovenski učni sliki »Češnja«, ki se nahaja v zbirki »vzornih« učnih slik v »Predava-ču«, ki ga je pred kratkim izdal Glavni odbor UJU. — V tej učni sliki kar mrgoli jezikovnih napak. Slovenski del učiteljstva pač lahko postreže z zares vzornimi učnimi slikami (Učiteljstvo krškega okraja je pred leti sestavilo in izdalo štiri zbirke učnih slik). Naše poverjeništvo naj opozori »Glavni Odbor« da naj bo v bodoče previdnejše pri izbiri sestavkov za »Predavača«. — Sklep: Se napravi vloga in predlaga Gl. odb., naj se slov. sestavki tiskajo in korigirajo v slov. tiskarni.
13.	Združitev tednika in dnevnika.
(Kamniško učiteljsko društvo-): Tednik in dnevnik naj bosta v vsakdanji šoli združena. UJU, poverjeništvo Ljubljana, naj na merodajnem mestu posreduje, da se izvede ta predlog. — Sklep: Dnevnik je priprava — tednik pregled obdelane snovi; se združiti ne da!
14.	Poglobljenje kulturnega-pedag. dela. (Okr. uč. dr. za Mur. Soboto.): V UJU pov. Ljubljana včlanjeno učiteljstvo želi, da bi se naši stanovski in strokovni listi zanimali za vzorne sestavke, iz katerih je razvidno, kako se ima vršiti p o-drobno šolsko in zunanješol. delo. To željo utemeljujejo zahteve, katere nam stavijo: današnje stanje pedagoške in metodiške znanosti, kakor tudi naša za duševno ujedinjenje delujoča osnovna šola. Da bi se tiskani listi oskrbeli res z vzornim in aktualnim gradivom, želeti bi bilo, da se za vsako okr. učit. društvo ustanovi hektografiran stro-kovno-stanovski list, kateri bi s svojimi sestavki skrajšal članom učit. društva za dnevno pripravo potrebni čas in ga dal na razpolago zunaniešolskemu delu. — kakor tudi bi dal aktualno gradivo tiskanim listom poverjeništva. — Sklep: UJU naj pO' možnosti izvede ta predlog potom novega poslovnika za odseke in kult,-ped. krožkov v okr. društvih, kjer je to potreba.
PREDLOGI ODSEKA ZA STANOVSKI NARAŠČAJ.
Poročevalec tov. Škulj And.:
1.	Pouk o uradnem poslovanju na učiteljiščih- (Ormož. uč. dr.): UJU naj predlaga oddelku za uk in bogočastje, da se gojenci učiteljišč vadijo tudi v urado-vanju šolskih vodstev. Učiteljišča naj dobe v to svrho dopise okrajnih šolskih svetov šolskim vodstvom, in jih naj obravnavajo v hospitacijskih konferencah. To je tembolj potrebno, ker se če sto-krat dogaja, da pride mlad učitelj na enc-razrednico in ne zna sestaviti pravilnega poročila. — Sklep: Se bo predlagalo.
2.	Ukinitev ženskih učiteljišč. (Kočevsko uč. dr.): Ker se baje namerava vsled nadprodukcije učiteljstva zapreti za eno leto prvi letnik ž. učiteljšča v Ljubljani je zbrano učiteljstvo koč. okraja z dne 9. junija t. 1. v Ribnici najenergičneje protestiralo proti temu in naproša UJU naj zastavi vse korake, da se ta mogoči sklep ne ukrene. V slučaju, da je res nad-produkcija učiteljstva, naj se zapro tiaj-prvo privatna učiteljišča, nikdar pa ne naše državno učiteljišče. — Sklep: Privatna žen. učiteljišča naj se spremene v višje gospodinjske šole. Kompetentinje državnih učiteljišč naj imajo prednost pred onimi iz zasebnih učiteljišč in naj se deluje na to, da se ta princip uveljavi.
PREDLOGI ODSEKA ZA OBMEJNO ŠOLSTVO IN NEODREŠENO OZEMLJE.
Poročevalec tov. P. Močnik:
1. Obmejne šole. (Samost-p r. odseka): Šo'ska oblast naj'gleda na to, da bodo obmejna šolska poslopja
kolikortoliko tudi na zunai podobna vz-gojevališčem in se ne bodo neprijetno razlikovale od sosednjih obmejn.h šol na avstrijski strani. Revnim občinam naj ¡z-oosluie za gradnjo, popravo in vzdrževanje šole vladne podpore in brezobrestna posojila. — (Sprejeto.)
2.	Uvrstitev obmejnega učiteljstva v d r a g i n j s k e razrede Kot veliko zlo občutimo, da so se pri zadnji uvrstitvi šol v draginjskc razrede pač uvrstile šole na sedežu glavarstev v 2. razred, na obmejne, samotne. hribovske šole. kjer ie službovanje združeno z velikimi žrtvami in neprlll-kami, pa se ie pozabilo. Da ohranimo .požrtvovalne delavce tia sedanjih važnih obmejnih postojankah in da dobimo za izpraznjena -mesta kvalificirane učitelje, kakršni edino sodijo na te šole. se mora učiteljstvu teh šol .poskrbeti nekaj ugodnosti. ki iih sai deloma odškodujeio za ne-prilike in težave njih službe. Pravično bi bilo, da se za te šole dovoli primerna krajevna (izredna) doklada ali pa da se štejeta 2 leti službovanja na teh šolah za tri službena leta. — Dokler se od strani vlade zadeva ne uredi, pričakujemo cxi "Družbe sv. Cirila in Metoda, da te učitelje gmotno podpre. (Spreljeto.)
3.	Obrtno-nadaPjevalne šole i n tečaji so za naše obmejne trge
-in industrijske kralie velikega pomena, a od učitejstva se ne more zahtevati, da bi poleg drugega kulturnega dela še oskrbovalo brezplačno ali za malenkostne nagrade ta pouk. Tudi tu pričakujemo od vlade in drugih činiteljev. da omogočijo z gmotno podporo ustanovitev in vzdrževanje teh tečaiev in šol. (Sprejeto.)
4.	Obrambna društva 1 n obmejno šolstvo: Ker ie v narodnem oziru severna meja posebno ogrožena in radi ozkih stikov s sosedi poživljamo obrambna društva in vlado, da posvetilo nalivečio skrb in oažuio tem krajem. Od Jugos'ov. Matice (Posebej še pričakujemo. da bo vse boli še kot dozdafl skrbela za prekomerne koroške Slovence. (Sprejeto.)
5.	R e n e g a t s t v o i n politično s t r a n k a r s t v o: Ugotavljamo, da ie radi naših p o l i t i č n o - s t r a h k a r -škili razmer ienegatstvo v naš:h severnih krajih zopet začelo nositi pokoncu glave in izzivalueje nastopati. Opozarjamo na to dejstvo vlado in se nadejamo, da si tie svesta svojih dolžnosti in z neizprosno doslednostjo v kali zatre vsak oo-izikus renegatstva, da bi zastrupljal naš narod in se zopet razpasel v teh krajih ne v malem tudi oo krivdi raznih državnih funkciionariev in oblasti. Opozarjamo pa tudi da ie v ta namen potrebno, da se z uvaževanjem želj prebivalstva in s pod-Doro vseh ooiitivnih narodnih delavcev dvigne ugled naše uprave. (Spreiieto.)
6.	Ovire prosveti ob meji. Prosvetno in narodtio-vzgoino delo najbolj ovira žalostni gmotni položaj učiteljstva in državnega uradništva sploh, ki ie bil doslei naivneteliši prooagator narodne in državne misli na meji. Zato z vso upravičenostjo zahtevamo, da s e. dotlej za državne uradnike obstollaio plačilni razredi. uvrstiio vsi obmeini okraji v višji plačilni razred, sicer nai se '¡itn dovolijo posebne dnevnice (Sprejeto.)
7.	Š o l a r s k e knjižnice, potovalne za obmejno šolstvo, a) Ker so mladinske knjižnice za narodno vzeoio obmejne dece in potom nie tudi odrasMm naivečiega nomena, a so seda-nie kniižnice po naših obmejnih šolah tako no številu kakor no izberi knjig povsem nedostatne. se naj ustanovi z vladno subvencijo za vsak obmejni okrai potovalna knjižnica, obstolieča iz 3 delov, vsak od teh s posebno kolekcijo kniig približno 50 po številu. (Sprejeto.)
b) Odlok pokrajinske uprave, oddelek za orosveto in vere Z dne 2. februarja t. L. s katerim se določa višina vsako'et-nih zneskov za pomnoževanje šolarskih knjižnic, se naj razveljavi oziroma v toliko P opravi da bo mogoče z zneskom ki ga ima krajni šo'ski svet postaviti v letni proračun, nabaviti vsafi 5 knjig novnrečne cene (za vsak razred). (Sprejeto.)
8.	Mladinski almanah. Opozarjamo na veliki vzgojni pomen, ki bi ga imela za obmejne kraje vsakoletna izdaja mladinskega almanaha no vzorcu »Kraljeviča Marka« ter poživljamo vse ookiicne faktorje, tako vlado, kakor druZ-bo sv. Cirila in Metoda in druge obrambne in narodne organizacije, ne v zadnji meri tudi imovitejše zasebnike, da omogočijo realizacijo te misli. (Sprejeto.)
9.	Mladinske knjige — s p 1-s o v a n j e. Ker močno občutimo pomanj-kanie dobrih mladinskih knjig. nai naše
poverjeništvo po možnosti pospešuje izdajanje mladini prikladnih spisov naših najboljših pisateljev in nai pri tem uvelja vlila znano in /Priznano načelo, da mora imeli mladinska knjiga s v«,o Literarno, vrednost in da ie najboiie komaj dovoiij dobro za mladino. Cene naj bodo primerne. (Sprejeto.)
10.	P r e k m u r 'j e. a) V Prekmurju se nai nameščajo v narodnem, moralnem in didaktičnem pogledu kar najbolj kvalificirane moči, ker je tu vprašanje narodne vzgoje mladine bolj važno kot drugod učiteljsko vprašanje.
b)	Na manjšinskih šolth nai se poskrbi za izdatnejši pouk knjižne slovenščine. Vsaj eden izmed učiteljev naj bi ie bil popolnoma vešč in ta naj bi prevze. pouk slovenščine v vseh razredih. Kjer '¡e poleg manjšinskih šol še s.ovenska šola, naj po potrebi prevzame učitelj s slovenske šole pouk slovenskega knjižnega jezika tudi na manjšinski šoli. (Sprejeto.)
c)	Ker pri sedanji neznosni draginji, ki preseza ono v ostali Sloveniji še za 50%, ni (pričakovati, da bi dobili za Pre'k-murie dovoijno število v zgorenjem smislu kvalificiranih učiteljev naj se učiteljstvu zopet nakažejo posebne dnevnice. (Sprejeto.
č) V svrho zadostne jezikovne in metodične izobrazbe domačega učiteljstva (Prekmurcev) ki nimajo dodat, izpita ¡z slovenščine, nai se ukaznim potom our-žujeio vsake .počitnice za to učiteljstvo obvezni učni tečaii s sklepnim izpitom, da so posamezniki glede svojih jezikovnih in metodičnih zmožnosti v trajnem izvidu.
Udeležencem se naj no potrebi vsaj deloma povrnejo stroški za udeležbo tečaja. predavatelju pa se nakaže nagrada — oboie iz državnih sredstev. (Sprejeto.)
11.	Zvišanje nadzorniških pavšalov. (Prekin. učit. dr.): Okrajnemu šolskemu nadzorniku za Prekmurje nai se izplačuje dvoini nadzorniški pavšal tako dolgo, dokler se celi teritor.j ne razdeli na dva nadzorniška okraia (Dolnja Lendava in Murska Sobota), obenem nai se mu izplačuje dnevnice In ki ome-trina kakor drugim dižavn m uradnikom, ker Prekmurje ie smatrati tačas za težko postojanko, draginja na .ie na tem teritoriju povprečno za 50% večia kot v osred-nii Sloveniji. — Sklep: Sprejeto z dodatnim predlogom na!, to velja za vso S'o-venlio.
12.	Uporaba naturalnih stanovanj in zemljišč. (Pr-ekmurje.): Pokrajinska vlada za Sloveniio nai izda na podlagi stvarne informacije pravno-veljavno naredbo glede pravice Šolskih vodij do naturalnih stanovanj in pritiklin ter glede pravic do uporabe šolskih zemljišč. (Sprejeto.)
13.	Odstranitev prosvetni li ovir in ocena v Prekmurju. Prekmursko učiteljstvo izraža utemeljeno željo, da nadzorovalni organi in politično oblastvo odstranijo obstoječe ovire razvoja tamkajšnjega šolstva in izvenšol-skega delovanja učiteljstva ter delujejo za ustvaritev takih razmer v pravnem, materijalnem in prosvetnem "pogledu, da bo učiteljstvo rade volje ostalo in delovalo v Prekmurju. Pri ocenjevanju, učiteljstva naj se vpošteva socijalni položaj učiteljstva in teritorija'ni tmlije. (Sprejeto.)
14.	Razveljavi j enje posebne pogodbe za Prekmurje. Pogodbo, sklenjeno dne 19. decembra 1919. med šolskim sosvetom za Prekmurje in Višjm šolskim svetom po zastopnikih: gdu. dr. Skabernetu in višjem šol. nadzorniku gdu. Fr. Gabršku, naj višji šolski svet kot glavno oviro v razvoju narodnega šolstva brezpogojno razveljavi. (Sprejeto.)
PREDLOGI NARODNO - PROSVETNEGA ODSEKA.
Poročevalec tov. V. Rus:
1.	Davek za šolske prireditve. (Marnberško in Radovlj. učit. dr.): UJU naj izposluje v Beogradu, da se oproste vse na korist šole vprizorjene prireditve tudi izven šolskega poslopja obdavčenja. Eno ministrstvo nas priganja, da prirejamo predstave, drugo ministrstvo pa nam dela zapreke. Vsaka šola pa nima pripravnih lastnih prostorov. — Sklep: Sploh naj bodo šolske prireditve v vsakem oziru davka proste in naj se napravi vloga.
2.	Narodno - prosvetni odseki pri okr. u č. dr. (Samostojni predlog): Vsa okrajna učit. društva naj ustanove v svojem področju narodno prosvetne pododseke, ki naj poročajo o svojih izkušnjah pri narodno-prosvetnem delu zlasti z ozirom na šolske prireditve in učit. pevske zbore našemu poverjeni-štvu UJU. — Sklep: Sprejeto.
3. Knjige za centralno i n j i ž n i c o. (Samost. predi.): Knjige, <i jih dobita »Učit. Tovariš« in »Popotnik« v oceno, naj se odstopi v last centralni Učit. knjižnici, ker se le na ta način omogoči brez posebnih stroškov poinno-žitev knjižnice. Urednikoma je pa primerno zvišati letni konorar. — V odseku se soreime predlog tovai^ša Pulkota. kateremu se pridruži tudi referent, v naslednjem besedilu. Ocenjevalce knjig, ki jih dobita »Učit. Tovariš« in »Popotnik« v oceno, se naprosi, da odstopijo ocenjene vnjige centralni učiteljski knjižnici. — Sklep: Po daljši debati je delegacija ta sklep zavrnila.
PREDLOGI STANOVSKO - OBRAMBNEGA ODSEKA.
Poročevalec tov. K n a f 1 i č:
1.	Upokojitve nad 3 5 let službujočih učiteljev m učiteljic. a) Smarsko-rogaško učit. dr. poziva poverjeništvo UJU v Ljuo.jani, da stori nemudoma vse potrebne korake proti nameravani pavšalni upokojitvi starejših učnih moči.
b)	Kamniško učiteljsko društvo izreka protest proti vsaki upokotiitvi pred izvedbo nameravane službene pragmaUke.
c)	Piealog tov. Baebierja: G.av-r.a skupščina skleni, da poverjeništvo UJU v i-juhljani pri višjem šolskem svetu izposoje, da se vse nad 35 tet službujoče učne moči upokoie. — Sklep: Predlog tov. Baebierja se odkloni.
2.	Zastopnik učiteljstva v okr. šol. svetu v Prekmurju. Učiteljstvo v Prekmurju, ki šteje okrog 200 članov, nima v okrajnem šolskem svetu nobenega zastopnika. Kakor ie prinesel vest list »Novine« imajo starši 3 .n cerkev 4 zastopnike. Ako ta tudi deluje, ie drugo vprašanje, ker pri okrajnem glavarstvu obstolla samo šolski oddelek. — Ako ie uveden v Prekmurju nekdanji avstrijski šolski zakon, naj bo uveden do slednjega paragrafa. Učiteljstvo mora dobiti svoje zakonite zastopnike pri okrajnem glavarstvu, da ne bo na m .los t in nemilost izročeno glavarjevi samovolji ali pa intrigi kakega madžaron-s k e g a duhovnika. — Potem se ne bodo več dogajale žalostne premestitve iz službenih ozirov. ki stanejo državo do 1 0. 0 0 0 d i n a r i e v in potem se ne bodo več k m e t j e hvalili da so zapodili oni učitelja vodjo, ki j j li i e n a z 11 a n j e v a 1 radi ne -opravičenih zamud; slučaj Vel. Poljana. Dalje se ne bo več dogajalo, da bo župnik, kateremu ni bilo povšeči liberalno mišljenje učitelja G o r i č a n a i z p o s 1 o v a 1 da se takega učitelja tako rekoč zapodi iz okraja Nadalje ie isti župnik n a b r a 1 n r i kmetih podpise in prestavljen ie bil učitelj, ki ie hotei v kraju ustanoviti posojilnico « n obrtno zadrugo čevljarjev. Učitelj ie bil prestavljen brez preiskave. In država mora plačati potne stroške n a ljubo madžaronske m u župniku. Slučaj Turnišče. Gotovo so se pripetili še drugi podobni slučaji, pa meni niso znani — Tako se godi učiteljstvu v Prekmurju, k i e r isto nima nobenega zastopnika pri š o:-s k i oblasti v Murski Soboti. Odvzeto ie nam zakonito zastopstvo in potem se naj kdo še čudi. da hoče vse zapustiti Prekmurje? — Predlagamo: UJU nai izposluje pri višjem šolskem svetu. da pride učiteljstvo v Prekmurju do svojih zakonitih zastopnikov pri okrajnem šolskem svetu oziroma pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti. — Sklep: Višji šolski svet nai odredi, da dobi učiteljstvo v Prekmurju v obstoječem sosvetu zastopnika, kojega si nai samo izvoli
3.	Dostavljanje plače po pošti. Poštni uradi naj tudi z a n a p r e i po p i s m o n o š i h dostavljalo šolskim vodstvom vse poštnine proste o o š i -1 j a t v e. — Sklep: Brzojavnemu in poštnemu ravnateljstvu v Ljub jani se izroči pismena vloga v tem oziru.
4.	Anonimne ovadbe. (Radovljiško učit. dr.): UJU poverjeništvo zahtevaj pri višjem šolskem svetu, da se vsaka anonimna ovadba zooer učiteljstvo vrže v koš. Vsako podpisano ovadbo pa nai predložijo šolske oblasti prizadetemu učitelju pravočasno v upogled. da lahko tira ovaduhe pred sodišče. — Sklep: Spreiieto. da se pri višjem šolskem svetu posreduje.
5.	Učiteljica žen. roč. del na dekliški šoli v Ptuju. Učiteljsko društvo za Ptuj in ptujski šolski okrali se obrača na višji šolski svet s
prošnjo da čimprei uredi razmere na ptujski dekliški meščanski šoli, ki že dv> leti nima učiteljice za ženska ročna dela. Za dekliški zavod tako važen predmet s s tem zanemarja. Zavod pri tem občutni trpi, zlasti pa ,so prizadete učenke. -Protestiramo pa. da ne pridejo v pošte-za imenovanje one izprašane moči. ki si. pred nekaj leti napravile izpit in ki s<< bile že enkrat nastavljene na meščanskih šolah. Te vendar niso same krive, da ni majo reda iz gospodinjstva ker se to ta krat še ni zahtevalo. — Sklep: Poverjeništvo nai odstopi to zadevo zastopniki: učitejstva v višjem šolskem svetu.
6. Funkcijske d o k l a d e v o d i tel j e v. (Ormožko učit. dr.): UJU naj na merodajnern mestu opozarja, da s< učiteljstvu v postavi zajamčene pravice ne kratijo. Zato naj se vsem vrnejo funk ciiske doklade. katerim so bile ukinjene, in spoipolnijo zopet dnevnice, kater,m s< bile zmanjšane. — Sklep: Nai se opozor pokrajinsko upravo da to uredi pri naknadnih kreditih in pri predlogu za proračun.
RESOLUCIJE ZA POKRAJINSKO SKUPŠČINO.
Sestavil se ie odsek obstoječ iz vseh referentov in načelnikov odsekov, ki ima do naslednjega dne redigirati resoucije za pokrajinsko skupščino.
VOLITVE NOVE UPRAVE.
Med 12. in 1. uro ponoči so se vršile volitve nove uprave.
Oddanih je bilo 68 glasovnic.
Izvoljeni so bili za poverjenika tov. L. Jelene s 65 glasovi; za blagajnika tov. Mirko Fegic s 68 glasovi; odborniki: tov. Hren Anton s 60 glasovi, tov. Močn.k Peter s 63 g.asovi, tov. Potočnik Ljudevit s 35 glasovi; namestniki: tov. Vilibald Rus s 40 glasovi, tov. Godec Marija s 43 glasovi. C.ani nadzorstva: Luznai Fran s 39 glasovi, Rajšp i. s 65 glasovi .n Vita Zupančičeva s 43 glasovi-
Ker je bila abso.utna večina 35 glasov sta prišla v ožjo volitev za podpred-senika tov. Gnus Anton {32 glasov) in Škulj Fran (33 glasov). V manjšini so ostali za odborniška mesta tov. Gnus Anton (32 glasov), Rus Vil. (28 glasov), Luznar Fr. (25 glasov).
Pri ožji volitvi ie bil izvoljen za podpredsednika tov. Gnus Anton (49 glasov) 23 glasov ie dobil tov Škulj Fran.
Ker je bii tov. Gnus izvoljen za podpredsednika in tov Rus kot namestnik, so se člani zedimli na Josipa Lapajneja za odbornika, ki ie bi izvoljen s 63 glasovi.
NOVA UPRAVA. Ožji sosvet UJU poverjen štvo Ljubljana.
1.	Poverjenik: Jelene Luka, Ljubljana
2.	Poverjenifk-namestnik: Gnus Anton Dol pri Hrastniku.
3.	Strok, tajnik: Dostal Rudolf. Ljubljana
4.	Blagajnik: Fegic Mirko. Ljubljana.
5.	Urednik stan. g'asila »Učit. Tov.«: Dimnik Ivan. Ljubljana.
6.	Odbornik: Hren Anton, Studenci pri Mariboru.
7.	Odbornik: Močnik Peter. Guštanj.
8.	Odbornik: Lapajne Josip, Cerklje pri Kranju.
9.	Odbornik: Potočnik Ljudevit. Štore pri Celju.
10.	Odb. namestnik: Rus Vilibald, Kranj.
11.	Odb. namestnica: Godčeva Mar., Limbuš ®ri Mariboru.
Nadzorstvo
1.	Luznar Fran, Primskovo pri Kranju.
2.	Rajšp Josip, Ormož.
3.	Zupančičeva Vita. Ljubljana.
Pokrajinska skupščina.
Ptuj. 8. julija.
Točno ob 9. je bila dvorana v Društvenem domu nabito polna. Navzočega ie bilo nad 500 učiteljstva.
OTVORITEV SKUPŠČINE.
Skupščino 'ie otvoril nov tov. Luka Jelene, ki ie v vznešenih besedah posebno povdarjal da ie Udruženie stanovsko-strokovna in kulturna organizacija, ki sto-ii odločno na temelju narodnega in državnega edinstva, ki zastopa napredni načela in iamči politično in versko svobodo. Organizacija hoče biti vedno strog čuvar vseh učiteljskih interesov.
Pozdravil ie nadalje okrajnega glavarja s- Pirkmajerja.dr. Pivka, kot zastopnika Slov. Šol. Matice in Sokolske župe. poverjenika UJU v Zagrebu prof.
Skaviča, zastopnika Sokola v Ptuju g. dr. Šalamuna, višjega šol. nadzornika Oangia in naznanil, da se ie osebno oprostil šolski nadzornik e. Gabršek.
Brzojavne izjave kralju in ministru orosvete.
Pov. tov. Jelene ie predlagal, da odpošlje skupščina sledeče brzojavke:
Kabinetna pisarna Njega Veličanstva kralja Beograd. Pokrajinska skupščina UJU v Ptuju izreka vdanost in neomajno vero v zmago narodnega in 'državnega edinstva v iprocvit velike kraljevine pod zmagovito krono Karadžorževičev. — Poverjeništvo UJU Ljubljana.
Miinistejr prosvete Miša Trifunovič Beograd. Pokrajinska skupščina UJU v Ptuju izreka neomajno vero v zmago narodnega in državnega edinstva. — Poverjeništvo UJU Ljubljana.
Sprejeto z odobravanjem.
Dne 9. 'iulija ie prejelo nato poverjeništvo sledeče pismo: Poverieništvu Udru-ženia Jugoslovenskih Učitelja u Ljubljani.
Njegovo Veličanstvo krali naredi o ie. da se izjavi Njegova topla zahvalnost na odanosti sa pokrajinske skupštine udruženja iugoslovenskih učitelja u Ptuju. — Kabinetna (Pisarna Nj. Vel. — šef kabineta Polnomočni minister. Podpis
POZDRAVI.
Po nalogu velikega župana in kot predsednik o k r. šol. s veta ie pozdravil skupščino v dolgem in iskrenem govoru okrajni glavar g. dr. Pirkmajer.
V	imenu zagrebškega po-v e r j e n i š t v a UJU je pozdravil skupščino z globokim govorom pov. UJU prof. Skavič. >ki 'ie bil burno pozdravljen in odobravam
V	imenu Ptujskega u č i .t društva ie pozdravil zborovalce predsednik tov. Majcen.
PROGRAM UJU.
V	zelo temeljiti razpravi ie podal naše stališče k Jovanovičevemu načrtu programa UJU tov. okr. šo'ski nadzornik Pave! F 1 e r e.
Sklenjeno 'ie bilo, da izide niegova razprava kot III. zvezek obvezne »Sta-novsko-strokovne knjižnice« in da imajo o tem razpravljati v bodočem šo'skem letu vsa okraina učiteljska društva.
SODOBNE ZAHTEVE VZGOJE IN NARODNE PROSVETE.
Veliko pozornosti in globoke brazde ie zarezal referat dr. pilil. Fran Ž g e č a . ki ie eovoril o gornji temi.
Njegovo poročilo ie našlo močen odmev v javnem časopisju Slovenije in ie našlo globoko zanimanje med učitelj-stvom.
Njegov referat prinesemo v celoti v kongresnih številkah »Učiteljskega Tovariša«.
Po referatu se 'ie razvila zanimiva in " živahna debata.
SOCIALNA USTANOVA UČITELJ-STVA SLOVENIJE.
Po sklepu delegacije ie poročal o tem tov. Fran Š k u 1 j.
Njegov referat ie vzbudil obče zanimanje. ker sega v vprašanje, ki nas vse naiboli teži. Treba bo, da posvetijo okrajna učiteljska društva v prihodnjem šolskem letu vso pozornost tej razpravi.
Referat priobčimo v eni prihodnjih številk v celoti.
Sprejet ie bil predlog, da se izvoli ooseben odsek, ki ima ukreniti vse na-da!ine korake v tem oziru.
V	odsek so bili izvol'ieni tovariši: 1. Škulj Fran, 2. Moderndorfer. 3. Lapaj-ne Josip. 4. Zupančičeva Vita. 5. Loč-niškar Fr.
Resolucije
III. -pokrajinske skupščine »Pov. UJU — Liubljana« sprejete v Ptuju dne 8. julija 1923.
Učitelistvo delegirano in zbrano na III. pokrajinski skupščini izjavlja sledeče:
I.
ZBOLJŠANJE GMOTNEGA POLOŽAJA.
Ker ie radi naraščajoče draginje postal socijalni položni učiteljstva tako žalosten. da se celokupno s'ovensko učitelj-stvo nahaja tik pred onemoglostjo in po-nr>!no odpovedjo vseh svojih sil. zahtevamo:
1.	Vlada na!i takoj reši vprašanje službene oragmatike.
2.	Vlada naj nemudoma zviša vse službene oreiemke v smislu zahtev vseh javnih nameščencev.
3.	Vlada takoj izplačaj enkratni nabavni prispevek za vsaj delno pokritje dolgov, v katere so zabredli vsi lavni nameščenci.
4.	Vlada nai draginji primerno zviša prispevek za stanarino in naj preskrbi tudi oerev ki gre učitelistyu po šolskem zakonu.
5.	Učiteljicam, ki so poročene z državnim nameščencem/, nai se priznajo polne draeiniske doklade.
6.	Pravično in izobrazbi primerno nai se urede službeni prejemki učiteljic ženskih ročnih del in otroških vrtnaric.
II.
NAČELNI PROGRAM UJU.
Programatične točke.
UJU je s t a n o V s k o-s t r o k o v-na in kulturna organizacija, osnovana na temelju državnega i n narodnega edinstva ter na načelih naprednih vzgojnih in občekul-turnih idej. a z jamstvom politične in verske svobode.
Namen mu je. da ščiti učitelistvo v moralnem in pravnem oziru. dviga njegovo izobrazbo ga vodi v njegovem šolskem in izvenšolskem delovanju pri narodnem Diosvečivaniu ter sodeluje prt p r e ob r a zevanju ce.okupuega narodnega šolstva in duha v šoli.
Njegovo organizatorično delovanje stremi oo dovršitvi duhovnega narodnega uiedinjenja. a priznava ob tem etične tradicije v narodu in potrebo, da se izvrševanje njegovega programa ozira na različnost ekonomskih in kulturnih prilik v raznih pokrajinah naše države.
Organ i začne naloge UJU so opredeljene na stanovsko-politično torišče v najširšem smislu, na šolsko in posebe na torišče učiteljske izobrazbe ter na narodno- prosvetno torišče. Podrobni program teli torišč .vrše iniciativno in eksekutivno posamezni odseki.ki osnivaio v ta namen pri centrali, nri posameznih looverieništvih in pri okrajnih učiteljskih društvih. Za vsako torišče se osnuje po potrebi več odsekov.
Stanovsko-oolitični program
a)	UJU vzgaja svoje članstvo z besedo in dejanjem v vseh stanovskih. šolskih in narodno-prosvetnih vprašanjih ea točno in odkrito informira o svojem iniciativnem in eksekutivnem delovanju.
Za vzgoio svojeea članstva skrbi zlasti s svoiim tiskom, z izdajo propagandnih brošur ki se baviio s stanovskimi, šolsko-oolitiškimi in kulturnimi programa-tičnimi in organizatoričnimi vprašanji.
Vzgojna naloga organizacije se razteza izven članstva na učiteljski oomia-dek.
Polee vzeoie se vsakemu poedincu daie tudi prilika, da iniciativno vnaša v organizacijo načela in ideje, ki si jih le pridobil s samoizobrazbo in samovzsojo; ta načela in ideje organizacija preizkuša in proučuje, ali morebiti ne vsebujejo kvasu za nien lastni razvoi.
b)	Organizacija je strog, neizprosen in konsekventen čuvar učiteljskih gmotnih in vseh pravnih vprašanj. Zahtevati ie zakonito ureditev »učiteljskih zbornic« ki nai varujejo učiteljske in šolske pravice pred birokratizmom ter samoupravno s pred-Poei urejujejo učiteljske personalne zadeve.— Za zvojevanie učiteljstvu zajamčenih pravic se organizira posebna obrambna institucija.
c)	Pri stremljenju ,po uvrščenju uči-teljskegt staleža na zunai in po uvrščenju stania šolstva doma, kakor tudi v tu-iezemskih pokrajinah, kjer žive naši so-roiaki. išče UJU kooperacije z drugimi, nepolitičnimi organizacijami, ki zasledujejo podobne ' smotre. Ne izključuje niti kooperacije s svojimi načelnimi nasprotniki zahteva na od niih lojalnost, ki jim io nudi tudi sama v vsakem slučaju.
č) Za svoje gospodarsko učvrščenje skrbi UJU z moralno po možnosti tudi z gmotno podporo.gospodarskih podietii. ki so izšla ali še izidejo no njegovi iniciativi iz učiteljstva samega ali iz niegove organizacije in ki imajo namen. v kolektivnem smislu služiti orga,-nizaciii ali učiteljstvu.
d)	Dasi načela UJU dopuščajo popolno politično in versko svobodo, ne more dopuščati, da bi se orga-
nizacija kakorkoli izrabljala v politiške strankarske ali osebne s v r h e.
e) Za svoj ugled skrbi UJU pri članstvu s tem. da točno izvršuje sklene na zunai pa tako da iniciativno sodeluje na pristojnih uradnih in neuradnih mestih pri vseli, v svoie področje spa-daiočih vprašanjih ter energično in kon-sekventno. zahteva uooštevanie in izvršitev svojih predlogov in zahtev, kadar lahko sužijo dvign'ieniu učiteljskega aH šolskega ugleda ali bi mogli biti na korist uČiteistvu. šolstvu ali narodnemu pro-sveči vanju.
Občešolski program.
UJU prevzema nalogo, da se z vso svoio avtoriteto in s svojo individualno silo iniciativno in eksekutivno udeležuje deia pri zakoniti ureditvi vsega šolstva. Kadar ie ta zakonita podlaga urejena, hoče organizacija stremiti iPO neprestanem izboljševaniu šolstva in izpopolnjevanju z zahtevami po vnašanju novih idei. modernih stremlieni in kulturnih zahtev ter pri tem izkoriščati izkušnje, ki so jih kot uspešne pokazale šolske reforme v raznih naprednih deželah.
Ker ie vse šolstvo namenjeno narodovi vzgoii. se mora vse, od najnižjega do najvišjega otčilišča obravnavati v enotnem, okvirnem zakonu.
S takim zakonom predpisana vzgoja bodi nacionalna, etična, socialna in telesna.
Za deco zahtevamo iz socialnih in didaktičnih ozirov, da šola narodovemu oomladku omoeoči svobodni razvoj zmožnosti in sil ki v njem Sine. Raz to stališče smo za polni osemletni obisk v osnovni šoli — izmenjanem po 5. šolskem letu le z meščansko ali nižio srednjo šolo
—	na katerega se za široke mase naroda priključuje nadaljno. obrazovanje v obvezirh nadaljevalnih tečajih, oziroma šolah, diferenciranih po potrebah življen-skeea obeležja ki mu otrok pripada; smo zato. da se odpravijo šolske olajšave; zato. da se zniža števlio ur v razredu; da se ustanavljajo pomožne šole za abnormalne in imbecilne ter telesno in duševno zanemarjene otroke: da se prepreči izraba otrok pri delu in da se ubožnim povsod omogoči brezplačno dobivanje šolskih potrebščin: da vse navedeno veljaj tako za moško kakor za žensko deoo. tako za podeželsko, kakor za mestno šolo: in končno smo za to. da se srednje šole oreustroie v smislu zahtev praktičnega življenja in stvarne izobrazbe. Duh ,oa. ki obče vse šolstvo prevevaj, bodi duh delovne šole.
Za učiteljstvo zahtevamo pedagoško neodvisnost, t. i. neodvisnost ori šolskem delu. nredpisanem le s nedagoško-didak-tišk;mi načeli in potrebami, ki iih diktira šoli zahteva narodove izobrazbe. — Šolski nadzorniki, vzeti iz vrst učiteljstva iste šolske organizacije, nai bodo duševni voditelji učiteljstva in njegovi svetovalci.
—	Kvalifikacija bodi v vsakem oziru iavna in mora dopuščati učiteljev zagovor. — Po »učiteljskih zbornicah« 'ie učiteljstvo personalno, avtonomno in šolskim uradom iniciator za šolski razvoi in napredek.
Po svoii zakoniti ureditvi bodi vse šolstvo državno in centralizirano: po svoii upravi pa decentralizirano in po učnih črnkah avtonomizirano.
Ob tendenci, da stremi privatno šolstvo po preizkušanju metod, ki so sposobne dvigniti obči šolski razvoj mu v okviru vidovdanske ustave priznavamo pravico do obstoia.
Program učteljske izobrazbe.
Učiteljska izobrazba ie urejena z zakonom o izobrazbi učiteljskega naraščdja in nadaline učiteljske izobrazbe in sloni na nadalini učiteljski samoizobrazbi.
Za zakonito ureditev učiteljske izobrazbe zahtevamo: Z ozirom na svojo izobrazbo mora biti vse učitelistvo enako kvalificirano.
Splošno izobrazbo dobiva učiteljski naraščaj na srednji šoli, odgovarjajoč po svojem ustroju tudi temu pravcu.
Strokovno, teoretično in praktično izobrazbo učiteljskega naraščaja in njegovo izobrazbo o narodnem prosvečiva-niu prevzema visoka šola.
Za nadaljno izobrazbo učiteljstva se uootrebijo vsa sredstva, ki so sposobna, da tei služijo.
Nadalini strokovni in splošni izobrazbi učiteljstva služijo v organizaciji zlasti kulturno-ioedagoški krožki, ki se ustanavljajo ori posameznih organizačnih edl-nicah.	T"1f'
Narodno-orosvetni program.
Učitelistvo organizirano v UJU. se zaveda dolžnosti svojega udeistvovanja pri vzgoji najširših narodovih plasti in splošnega narodnega prosvečivanja; UJU oa prevzema nalogo da sistematično organizira to delo. seznanja učiteljstvo s oroblemi narodne vzeoie in občega narodnega prosvečivanja ter ga pri tem njegovem delovanju vsestransko podpira moralno, oziroma ako se pokaže potreba, tudi emotno.
V	svrho narodne orosvete osnuje in izdaia oosebne vzgoine liste za prosti narod
Programatično delo UJU vrše podrobno nieeovi stalni odseki po načelu delovnega zadružništva.
III.
UČITELJSTVO IN JAVNOST.
Učiteljstvo. zbrano na pokrajinski skupščini UJU v Ptuju, uvideva potrebo temeljite vzgoie in izobrazbe kmetskega prebivalstva in industrijskega delavstva, kakor to zahteva celotni gospodarski, politični in socialni položaj naše domovine in vsega kulturnega zaipada.
V	tei smeri ie pripravljeno napeti vse svoie moči. da se začne že enkrat s široko začrtanim in temeljitim vzgojnim in prosvetnim delom, ki se mora sistematično organizirati
Osnovna šola mora postati podlaga in kulturno središče vsega dela med kmečkim prebivalstvom in industrijskim proletarijatom. Da se to uresniči, so potrebne dalekosežne in globoko segajoče reforme v smeri k pravi delovni šoli. Šo-la-učilnica se mora izpremeniti v šolo vzgojevalnico.
Tudi se mora delokrog učitelja razširi na pred- iii pošolsko dobo tako da postane učitelj centralna postava v vzgoji našega naroda in temeli vsega prosvetnega dela. Vzeoji učiteljskega naraščaja se mora posvečati več oažnie in predvsem se mora skrbeti za njegovo višjo pedaeoško naobrazbo ter vzgajati močne osebnosti za voditelje naroda.
Vendar pa potrebuje učiteljstvo pri svoiem velikopotezno zamišljenem vzgojnem in prosvetnem delu močne opore i v ostali inteligenci i v merodajnih faktorjih. V to svrho ie potrebno:
1.	da se učiteljstvo in ostala inteligenca duševno zbližata v svrho skupnega delovanja na polju vzgoje in prosvete;
2.	da se začne skupno delovanje akademske mladine z učiteljskim naraščajem na učiteljiščih, učiteljstva z akademsko mladino in ostale inteligence, zlasti vseučiliških profesorjev z učitelj-stvom. Tako se bo samo po sebi sistematično organiziralo vse vzgoino in prosvetno delo
3.	da se učiteljstvo, ostala inteligenca. akadmska mladina in učiteljski na-raščai nribližaio kmečkemu prebivalstvu in industrijskemu delavstvu ter poskušaio oremosfti prepad, ki ie nastal med njimi. Proučevati morajo njegovo duševnost in značai niegovo življenje, delo in potrebe. da tako ooložiio temelje naši sa-molastni vzeoji. ki mora vzeti smernice za vzgojo ravno iz naše duševnos.ti in naših Potreb.
Na ta način upa učiteljstvo, da pri-'agodi vzgoio današnii dobi in našemu narodu, da dvigne nivo naše pedagogike ter pripravlja sistematično kmečko prebivalstvo in delavstvo na vse naloge, ki nam rh stavi današnia doba in ki nam jih orinaša razvoi
Apelira ,oa na vse merodaine faktorje. da ea oodpiraio pri tem prepotrebnem in težavnem delu.
IV.
VPRAŠANJE ŽENSKE REALNE GIMNAZIJE.
Pokrajinska skupščina UJU, poverjeništvo Ljubljana, uvideva nujno potrebo višje izobrazbe našega ženstva zato izraža začudenje glede zadnjih vesti o nameravanem ukinieniu edineea našega nacionalnega ženskega učnega zavoda — ženske realne gimnazije v Ljubljani.
(Konec.)
Vesti.
— Slovaško učiteljsko društvo v Ljubljani. Na svoji turneji po Jugoslaviji dospe te dni 57 slovaških učiteljic in učiteljev v Ljubljano. Pripelje iih iz Zagreba Jovo P. Jovanovič, šef kabineta ministra orosvete. Prepotovali so Vojvodino. Srbijo, kier so v Kragujevcu obiskali grobove 44 slovaških vojakov, ki so bili med voino ustreljeni zato ker so se branili dvigniti orožje proti Srbom. Dalje jih ie
vedla not skozi Bosno. Hercegovino. Dalmacijo in Hrvatsko V Sloveniji prevzame vodstvo naše poverjeništvo. Ogledajo si Ljubljano in Bled. Slovaškim tovariši-cam in tovarišem na slovenskih tleh kličemo: Dobrodošli in bratski zdravo!
—	Predsednik UJU tov. Milutin Stan-kovič je pozdravil našo pokrajinsko skupščino v Ptuju s sledečo brzojavko: Brači slovenskim učiteljima čestita na radu i šalje srdačni pozdrav.
—	Podroben dnevni red kongresa v Ljubljani (Prinesemo v prihodnji številki. Cenjene dopisnike prosimo potrpljenja zaradi objav ker smo v današnii številki morali v prvi vrsti ozirati se na poročilo "pokrajinske skupščine. Nekai dopisov smo odložili za kongresne številke »Učit. Tovariša«.	Uredništvo.
Udeležence kongresa in okr. društva opozarjamo na tozadevna navodila strokovnega tajnika in blagajnika, natisnjena med poročilom pokrajinske skupščine v Ptuju.
—	Narodne noše na kongresu. Prosimo one tovarišice. ki bi bile voljne pri kongresnih prireditvah nastopiti v narodni noši da to javijo z dopisnico na s t r o-k o v/i o t a j n i š t v o. Ako s.e iih prijavi do 23. t. m. najmanj 60, tvorile bodo posebno skupino na balkonih velike dvorane Uniona ob Priliki koncerta Glasbene Matice.
—	Kakor nas obveščajo z druge stra-
n se ie oriiavilo v I. letnik moškega uči-tejiišča v Ljubjjani 26 gojencev.
—	Maturantinje goriškega učiteljišča iz leta 1893 se nujno vabijo, da se udeleže v polnem številu, torej tudi one, tam preko, letošnjega učiteljskega kongresa v Ljubljani, pod geslom: Cvetje v jeseni. — Goričanka: A. P.
Resnica o nas in drugih. Gospod urednik! Poročam vam tukaj slučaj, ki se je ravnokar dogodil ob moji pisalni mizi: 171etni mladenič J. K. pride po od-oustirco oziromt duplikat. Bil ie moj učenec, zato sem se bolj pozanimal za njegovo življensko pot. Pripoveduje mi, da je dosedaj delal v opekarni v Radovanju, kjer je prejel vsakih 14 dni dva tisoč plačila. Sedai pa ie spreiet v tovarno za karbit v Rušah pri Mariboru in bo dobil vsakih štirinajst dni dva tisoč osemsto kron in prosto stanovanje ter kurivo. Pogledam ira in mu rečem: poidiva menjat, bodi ti nadučitelj, jaz pa grem v tovarno! Mladenič: Ja, ko bi le jaz to mal. kar znate Vi g. nadučitelj! Jaz: kaj mi pomaga, ko pa sem slabše plačan nego si ti v tovarni! Fant, bodi priden, zvest pošten, delo pridnih rok danes zlate kuje, duševno delo pa je danes berač! — Jaz pa se pe jem te dni v Ruše, da poizvem ali bi me tovarna hotela zaposliti med počitnicami za delavca; živel bi ob kruhu in vodi, da bi si le prislužil drva za zimo in čevlje in šolske potrebščine otroku, ki je v srednji .šoli. Tako torej! lTletni tovarniški delavec mesečno 5600 K, prosto stanovanje in kurjavo. Saj je prav tako, saj drugače ob vladajoči draginji ne more živeti in se oblačiti ali naši uvidevni kruhorezci pa nameščajo učitelja, učiteljico — s 4 razredi srednje šole in povrh 4 letniki učiteljišča — z mesečno okroglo 3000 K — reci in izgovori- tri tisoč kron! Ali ni to sramota in škandal za državo in njene voditelje! Nema para in zopet nema para! — kadar je treba vreči državnim uslužbencem kak košček kruha, da ravno ne pogine lakote, za vse drugo pa se hitro dobi kritje in para_
Udeležencem kongresa UJU
iz Slovenije.
X Člane in članice Pov. UJU — Ljubljana opozarjamo:
1.	Prijaviti se imajo vsi. ki pridejo v Ljubljano, četudi imajo že preskrbljeno stanovanje in sicer to zaradi kongresnih znakov, brošur itd., za kar je potrebna evidenca.
2.	Vsak prijavljenec naj označi: katere dni in noči bo v Ljubljani, prihod, želi plačano privatno ali brezplačno skupno prenočišče, na kar se bo le po možnostih oziralo, po načelu, označenem na pokr. skupščini v Ptuju.
3.	Če žele železniške izkaznice, koliko in za katere proge (južno ali državno železnico) ali za obe pri onih, ki potujejo po obeh progah. Razpošiljale se bodo na predsedstva okr. učit. društev, ki naj javijo takoj potrebno število, najkasneje do 25. tm. Vozni listki so, kot običajno, veljavni tudi za povratek.
4.	Predsednikom in delegatom okr. učit. društev razpošljemo legitimacije za dostop na delegacije (glav. skupščine na predsednike okr. učit. društev.
Ona društva, ki še niso prijavila delegatov. nai store to takoj po dopisnici.
Neprijavljena društva nimajo dostopa na skupščino.
5.	Po končanem kongresu, v sredo dne 8. avgusta zjutraj se vrše 'zleti na Gorenjsko, Kamniško Bistrico, Maribor itd. Oni tovariši, ki bi bili pripravljeni naše kolege spremljati in voditi (vnanje namreč) prosimo, da se pismeno javijo ali pa potem osebno v kongresni pisarni.
6.	Koleginje prosimo, da po možnosti nastopijo pri koncertu v narodnih nošah, ker se bo istim določil poseben prostor pri koncertu ter se jim omogočil vstop.
Učiteljski pravnik.
—§ Službovanje učiteljstva pri stalnem kadru. G. Ministar Vojni in Mornarice svojim naredenieim FDBr. 17.848 od 5. maja tek. god. naredio je: Da se učitelji i svršeni daci učiteljskih škola kao i svršeni boi/os ovi upucuju sa ostal'm regrutima borcima regrutovanim na dački rok za pešadiju i arteliriju u školu za rezervne pešadijske i artilerijske ofi-cire, kao što je to predvideno navedenom Uredbom. Samo učitelji, svršeni daci učiteljskih škola i svršeni bogoslovci, ko j i su prošle godine shodno naredenju FDjBr. 29098 od 14. januara 1922. godine odslužili tri meseca od svotra roka. od-služiče svoj rok na načn koji je predviden ovim naredenjem. U dopunu ovog nare-denja izdato je objašnjenje FDjBr. 19802 od 16. maja tek. god., da drugi stav ovog naredenja treba razumeti tako: da svršeni daci učiteljskih škola i svršeni bogo-slovi, koji su prošlog leta služili u kadru tri meseca po naredenju FDjBr. 20098 mogii i dalje na isti način služiti svoj rok. Ali ako koji od njih izjavi želju da od-jednom. bez prekida, odsluži svoj rok, sa takvim postupati po stavu prvom naredenja FDjBr. 17848. Povodom ovoga naše Udruženje uputilo je molbu G. Ministra Voinom da i novi učiteljski kandidati, koji sad prv put stupaju u kadar, služe svoj rok v vojsci po dosadanjem načinu za vreme ferija, kako ne bi gubili službu i kako veliki broj škola ne bi ostajao bez nastavnika.
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
—t »Industrijsko - obrtna, vzorčna izložba« v Mariboru, združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923.) S polno paro se vrše priprave za to razstavo. Poleg industrije in obrti pa se bo vršila tudi vrtnarska razstava.. Posebno pozornost posveča razstavni odbor letos tudi gradbeni razstavi. Pa tudi na polju umetnost' bo nudila razstava lep užitek. Mariborski umetniški klub. »Grohar« bo tudi letos priredil razstavo slik svojih članov Bilo bi nepotrebno o tei razstavi mnogo govoriti, ker bodo razstavljena dela povedala več, kakor pa zamore še tako dolg članek. Kakor za razstavljalce, je preskrbljeno tudi za obiskovalce v vsakem oziru, na vseh železniških progah naše države 50% popusta, ako se izkažejo z legitimacijo, ki se dobi pri vseh denarnih zavodih. Razstava vajeniških del. Velikanski pomen razstave vajeniških del se je pokazal že na lanski razstavi. Razstava podžiga vajence k vztrajnosti in pridnosti in je zato zelo važno vzgojno sredstvo. Razstavni odbor je dal tud letos razstavni prostor brezplačno na razpolago. Vsem mojstrom svetujemo, naj dajo svojim vajencem priliko, da se s kakšnim majhnim delom razstave udeleže. Opozarjamo na to. da se bodo najboljša dela nagradila. .
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
+ KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v ponedeljek, dne 11-junija 1923 ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Kamniku ob udeležbi 65 članov in članic.
Otvoritev in poročila. Tovariš predsednik Tomo Petrovec je otvoril zborovanje. pozdravil vse navzoče, specijelno one ki so prihiteli na zborovanje s periferije našega okraja. Nadalje ie omenii, da se ie spremenil dnevni red v toliko, da odpade referat tovariša Šmajdeka o programu UJU, ker istega vsled preobilnega dela ni mogel prevzeti in se bo imenovani referat obravnaval na izredni odborovi seji. Tajniško in blagajniško poročilo se vzame na znanje. Gospod nadzornik Kante ie nato pojasnil zadevo glede podpisovanja krajnega šolskega nadzornika na uradne spise. Pfebral ie zakon in utemeljil, da ima krajni šolski nadzornik pravico podpisati se na uradne spise.
Slučajnosti. Pri tej točki se ie razvila živahna debata o izgovariavi glasnika »1«, in katere se ie udeležilo več tovarišev.
Predlogi. 1. Tovariš Toman ie predlagal, naj se društvo obrne na okrajni šolski svet s prošnjo da okrajni šolski svet v Kamniku izoosluje pri višjem šolskem svetu v Ljubljani, naj višji šolski svet vrne načrt za zemljepis in zgodovino. ker istega učitelistvo rabi pri sestavi podrobnega učnega načrta.
2. Društvo poroča UJU., poverjeništvo Ljubljana sledeče: UJU poverjeništvo Ljubljana nai na merodajnem mestu posreduje, da se vsako pobiranje od šolske mladine ustavi.
Delegati za pokrajinsko in državno skupščino. Pokrajinsko skupščino v Ptuju se udeleže; predsednik Tomo Petrovec, nadučitelj v Jaršah, njegov namestnik ie Ivan Šmajdek učitelj-voditelj v Krtini, delegata sta: Janko Toman. nadučiteli v Moravčah in Ernest Tiran, učitelj v Moravčah. Državne skupščine v Ljubljani se udeleži predsednik Tomo Petrovec. nadučitelj v Jaršah, kot delegat pa Anton Germek, nadučitelj v Krašnji.
Sklep. Določilo se je, da bo prihodnje zborovanje v začetku šolskega leta v Kamniku. H koncu ie tovariš predsednik želel vsem prijetne in vesele počitnice ter zaključil zborovanje.
LISTEK.
K šolski razstavi v Gornjem Logatcu.
Umetniki, kateri ste izkristalizirali otroško dušo, jo postavili na pozornico v vseh odbleskih, kateri ste jo dvignili iz zamorjenih polj v razkošno pomlad, Vam bodi ob današnjem pnevu zahvala, popotnikom pa otvarjajoča pot v tajno katedralo.
Vodstvo petrazredne osnovne šole ie priredilo v nedeljo, 28. jun.ia t. 1. razstavo skrbno izpeljanih ženskih ročnih in risarskih del
Kakor metulji so posedala opazovani,, no oregrnienih mizah, na katerih ie bilo razstlano bogato delo učenk, začrtano v najrazličnejših smereh. Vse ie bilo zajeto iz domačih del. Izpeljava ie bila točna, snažna in lična. Videlo se ie da so vzgojiteljice obsežne na tem polju, da imajo gradiva v preobilici in da znaio pravilno podajati. Lahko so sveste, da so v šol. skem letu razširile obzorje in vlile precej sigurno dovršenost v mladino, da se lahko kreta. Tudi posamezne vezenine so bile leno ubrane v harmonično celoto.
Stene učilnice so bile obložene z nsbami. katerih ie bilo največ iz IV. in V. razreda:
Priprava nižjih- razredov se ie lepo zrcalila. Vsak malček ie iskal v razstavi svoie delo in se s starši razveseljeval ob njem.
IV. razred ie razstavil poleg vaj v urieniu roke. polaganja barv in slik iz narave. pisanice katere so dobile svoi prostor v temnejšem kotu sobe da so jasnejše stopile s svojimi živimi barvami, da so gledalci bolj nemotni od svita užili njih kras. —
Na pisanice so bili vliti razni orna-menti, s katerimi ni prav posebno obložen šolski okoliš. Ravno zategadelj so se jih oprijeli s tem večjo gorečnostjo v letošnjem letu Risanje posameznih prna-mentov — brez uporabe — ne podživlja tako učence kakor pa. ako iim damo okrasiti z niimi razne predmete. Učenec hitro ustavlia podane mu ornamente, med tem vkuie še lastno fantaziio iz katerega preide na samosvoje kombinaciie, katere uporabi v poznejšem življenju — deklice pri ženskih ročnih delih — dečki oa pri deških, kar iih navajamo že v šoli (roko-tvorni pouk: vžganie. vrezavanie). Na ta
način vzrastejo zopet karakteristične kr aievne ornamentike, katere izginjajo, ali so oa ponekod že izumrle.
Pripomnil bi le, da se naj izvršujejo podpisi na rizbah ako.se že izvršujejo s tiskanimi črkami, v gotovem redu: vse enako dolge in vsoke Izbrati ie treba v začetku najenostavnejše črke.
V. razred ie razstavil slike povsem iz narave iz katerih diha tooel dih ljubezni do dela. Malo ie odmerjenega časa za risanje, ako se zatopimo v izdelke, kaiti vsak list. vsaka cvetica, vsak sad. hoče imeti priprave, temeljite priprave in strogega učenčevega opazovania. na kar se ga mora opominjati vedno in vedno, da ie delo res po naravi Pri vsakem novem predmetu se mu mora včrtati ogrodje. katerega oblači saj obrača učenec preveč oaznosti na detajle. Koliko vaje ie treba zopet, da se nauče voditi barvo po odmerjenih prostorih, io ubirati v harmonijo da se nauče opazovati svetlobo in senco itd. itd. Dela so bila kljub temu polnoštevilna.
Umetnica se ne giblie v ozki strugi obdani s strmimi bregovi, ampak njeno delo ie. kakor valoveče iezero s tisočerimi pritoki in odtoki kar bi moral zavzeti vsak!
Vedno išče novih potov po kateiilr dovede učence na z zlato zario ožarien vzhod, kier iih prepoji s krasoto narave, da iim ie risarska ura ura veselja, delavnica svetišče, katerega oosečaio z vedno večio vnemo.
Tudi izbor učne tvarine ii ne dela preglavic, kar sem opazil pri nekaterih, ki si beliio elave pred uro. Učencem se naroči, da prinesejo liste, cvetice, oa le toliko vsega da se ne ve kai bi precej prijel v roke!
V nekaterih okraiih so žs creccj oovzd gnile razstave in to na deželi kjer imaio velik ccmen, da ooozore starše na dela učencev, niih napredek. Velevažni so tudi za učitelistvo. katero or dobi Drl vsaki razstavi vedno nekaj novega, s čimer se izpopolnjuje Potom razstav se zveže tesneiše šcla z domom, se povzd g-ne ckrai ker razstave nozivliaio delo.
Ko je pridiha! dan osvoboienja v naša srca nas ie vzdramil iz težkih sani. nas orerodil, da smo vzraslj v svojih delih, da vzgojimo mlad;no v bujnem cvetju veselic do delavnosti.
Pozdravljene razstave na deželi, c:a bi zadobile od vsakega šolskega okoliša odmev!	Albin Čebular.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu S. V. — K.: Po sedai ve'javn;h dež. zak. ima krajni šolski svet tudi zastopnika cerkve.
- lu Prireditve o šolsk h odrih še
prinesemo, prosimo le malo potrpljenja radi prostora.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Varujte otroke!
Če so razdrapani že Vaši živci, obranite pred tem vsaj deco! Otroci naj pijejo le „ŽIKO"!
Šolska vodstva
prosimo, da blagovolijo svoja naročila vposlati čimprej, ker se ob začetku šolskega leta zaradi prevelikega navala ne more vsakemu hipoma postreči.
Učiteljska tiskarna in knjigarna.
V korist „Jugoslovenske Matice"!
IDE$" Prašek za črnilo
raztopljiv v mrzli vodi, prekaša vse tu- in inozemske izdelke in
tekoče ekstrakte!
inEfi* Črnilo v obliki papirja za uradnike in učence. Za ll/CI več kot 100°/o cenejši kakor tekoče črnilo!
||^£ffti Antracen in kovinasta črnila. Zahtevajte vzorce in IVE« cenike, kateri se pošiljajo brezplačno.
IDES" tvornica hemitnih izdelkov Tacen pri Ljubljani.
19
v*
vt
v«