gioielli - dragulji ¿ff mololon VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com Na goriškem večeru prikazali beneško ustvarjalnost in utrip Kontovel: gospa Zora že osemdeset let pripravlja oljčne vejice /6 Primorski NEDELJA, 16. MARCA 2008 Št. 65 (19.155) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. trst - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Lahkotnost • • ironije, grobost krilatic Breda Pahor Kdor ljubi filmsko umetnost in še posebej žlahtne ameriške komedije izpred nekaj desetletij, se bo nedvomno spomnil plavolase Marilyn Monroe, medtem ko zapeljivo mežika z ekrana pojoč Diamanti so najboljši prijatelji deklet. S tem nedvoumno priporoča dekletom, naj ujamejo bogatega ženina, še bolje, če ni preveč bister. To je komedija, ki sicer res ni uglašena na osmomar-čevske tone, vendar jo preveva lahkotna ironija, ki jo premorejo le mojstri. Desnosredinski prvak Silvio Berlusconi je v marsičem mojster, npr. v prodajanju in pro-moviranju najrazličnejšega blaga, posebne občutljivosti ali ironije pa mu ne bi očitali. V sedanji volilni kampanji, ki jo zaznavneje kot doslej označuje množična prisotnost žensk na volilnih listah, je Berlusconi v tribunskih nagovorih privržencev navrgel marsikatero grobo pripombo na račun žensk in ne samo. Najbolj nesprejemljiv je bil »nasvet« prekerni delavki, naj si pač poišče bogatega moža in bo tako rešila vse svoje težave. Izjava spada med tiste, ki ne zaslužijo oz. prenesejo dodatnih komentarjev, saj je v svoji nespoštljivosti in neotesanosti obenem nezaslišana in samozadostna. Vendar pa smo v preteklosti z istega naslova že bili naknadno podučeni, da ne znamo sprejemati šal in dovtipov... Če je - kot je - tokratna volilna kampanja odločno žensko zaznamovana, saj je dosedanja ovira - biti ženska - čez noč postala prednost, bi morali to naravnanost odražati tudi besede, tiste zapisane v programih in tiste, ki se jih deli množicam. LHASA - Demonstracije proti kitajskim oblastem Tibet: v protestih že na desetine mrtvih V Lhasi najmanj 30 žrtev - Kitajske oblasti grozijo z ukrepi parlamentarne volitve - Danes obisk tajnika DS Veltroni v Gorici in Trstu Ob 16. uri bo govoril v gledališču Verdi v Gorici, ob 18.30 pa v športni palači na Čarboli v Trstu Vsedržavni tajnik Demokratske stranke Walter Veltroni ponovno prihaja v Furlanijo-Julijsko krajino ansa LHASA - V protestnih manifestacijah proti kitajski nadvladi v Tibetu je umrlo že najmanj 30 ljudi, po neka te rih no vi cah pa naj bi jih bi lo v vsem Tibetu že več kot sto. Kitajske oblasti so zagrozile protestnikom z »zglednimi ukrepi« če se ne bodo do jutri predali. Dalajlama je medtem pozval kitajske oblastnike na miroljubno rešitev spora. Organizatorji avgustovskih olimpijskih iger medtem poudarjajo, da sedanji protesti ne bodo vplivali na potek priprav na igre, in potrdili, da bo olim pij ska bakla pri spe la tu di na vrh Everesta. Na 2. strani Tondov shod v Trstu: Zaprli bomo železarno Na 5. strani Sprehod prijateljstva po »novi« Dolini 1• v v* Glinscice Na 6. strani Ženske misli rdeča nit pobude Mimoze za vas Na 7. strani ParkiriSče pred vrtcem za večjo varnost pevmskih otrok Na 13. strani Južnotirolski Moelgg osvojil slalomski kristalni globus Na 24. strani ^es&te/ OD VELIKE NOCI DALJE PONOVNO ODPRTI ZAŽELJENA REZERVACIJA NA TEL. 040 224194 BROJENCA (Sv. Križ) ZAPRTO OB SREDAH TOTALNA PREOBRAZBA! nov videz in novo ime HOPTOSTIDIO Katja SlobeC ■ h [i r i I... l oph metli ju kcmluktin- |cčw oonJit za otroke in odvosle in kontaktne leče najboljših znamk sas®' v E3 SWISSFLEX Ulica CU ^iá 4f-; \ Ujliiiii- tefcfoir PW^U-21456] KMETIJSKA MEHANIZACIJA (kopačice in motokultivatorji, "spaccalegna" ■ cepilci, traktorji FERRARI) POSEBNA PONUDBA MOTORNIH ŽAG IN KOSILNIC JONSEREDINALPINA Z NAJNIŽJO CENO V DEŽELI Rezervni deli, servis, mehanična delavnica sadike oljk in povrtnin S—. \ sadna drevesa vse za kmetijstvo \ olivno olje VST' ■) semena j velika izbira sadik in cvetja v topli gredi velika izbira umetnih in organskih gnojil TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona TS, ul. Travnik,10 Tel. 040/8990110 agraria 040/8990100 rezervni deli (I 2 Nedelja, 16. marca 2008 DNEVNE NOVICE / tibet - Protest domačinov proti kitajskim oblastem V protestih v Lhasi že na desetine mrtvih V prestolnici Lhasi ubitih 30 ljudi - Kitajske oblasti zagrozile protestnikom s strogimi ukrepi LHASA - V Tibetu se nadaljujejo protesti proti kitajskim oblastem. Tibetanska vlada v izgnanstvu v Indiji je medtem potrdila, da je bilo v nasilnih protestih v prestolnici Lhasi ubitih 30 ljudi, čeprav razpolaga z nepotrjenimi podatki o stotih smrtnih žrtvah. Kitajske oblasti v Tibetu so včeraj protestnikom zagrozile z ukrepi, če se do ponedeljka ne bodo predali. Kitajska tiskovna agencija Xinhua je pred tem poročala, da je bilo v protestih ubitih deset ljudi. »Žrtve so vsi nedolžni civilisti, zgoreli so do smrti,« je poročala Xinhua, na katero se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP. Po navedbah prič so ulice Lhase polne tankov in vojakov, v protestih pa naj bi bilo težje ranjenih tudi več policistov. Medtem ko naj bi oblasti včeraj nadzorovale razmere v Lhasi, pa so menihi že drugi dan vodili proteste v Xia-heju v pokrajini Gansu, kjer se nahaja eden od najpomembnejših budističnih samostanov. Predstavniki kitajskih oblasti v Tibetu so dejali, da so protesti del separatističnega gibanja, ki ga vodi tibetanski duhovni vodja v izgnanstvu dalajla-ma. Kot so sporočile tibetanska policija in pravosodne oblasti, se morajo protestniki predati v ponedeljek do polnoči po krajevnem času, sicer jih bodo kaznovali v skladu z zakonom. S tistimi, ki se bodo predali, pa bodo ravnali prizanesljivo. Dalajlama je medtem Kitajsko pozval, naj preneha uporabljati silo, in zavrnil očitke, da stoji za protesti. Nemška kanclerka Angela Merkel se je včeraj zavzela za miren in neposreden dialog med Pekingom in dalajlamo. Nemčija je podprla pravice Tibetancev do verske in kulturne avtonomije, hkrati pa podprla politiko enotne Kitajske. »Trajno rešitev za vprašanje Tibeta lahko morda najdemo le skozi miren in direkten dialog med kitajsko vlado in dalajlamo,« je poudarila kanclerka. Prireditelji olimpijskih iger v Pekingu so medtem zagotovili, da politični protesti v Tibetu ne bodo vplivali na izvedbo največjega letošnjega športnega tekmovanja na svetu, prav tako pa organizacijski odbor iger ne namerava spreminjati načrtovane poti olimpijske bakle, ki bo prečkala tudi Everest, najvišjo goro sveta. »Vse poteka po urniku in tako, kot smo načrtovali. Organizacijski odbor nasprotuje vsakemu poskusu, da bi olimpijske igre spolitizirali, saj je to v nasprotju olimpijskim duhom,« je sporočil Sun Weide, predstavnik organizacijskega od-boraolimpijskih iger. (STA) Tibetanski privrženci so v Švici protestirali pred kitajskim velepolsaništvom ansa tirana - Eksplozija v vojaškem skladišču orožja Pet mrtvih, 200 ranjenih Tragedija ob uničevanju zastarelega orožja - Eksplozijo so slišali 150 km daleč TIRANA - Močna eksplozija, ki je včeraj odjeknila v nekem vojaškem skladišču v bližini albanske prestolnice Tirana, je po zadnjih podatkih zahtevala najmanj pet smrtnih žrtev, približno 200 ljudi j e bilo ranjenih. Albanski premier Sali Be-risha pa je izrazil bojazen, da bi lahko bilo število mrtvih zelo veliko. Skladišče orožja albanske vojske se nahaja v vasi Gerdec, približno 12 kilometrov severno od prestolnice Tirane, do prve eksplozije pa je prišlo ob uničevanju zastarelega orožja, pri čemer so albanskim pomagali ameriški strokovnjaki. Serija eksplozij se je začela okoli poldneva in je trajala nekaj ur, bila pa je tako silovita, da je bil poškodovan tudi del bližnjega mednarodnega letališča Mati Tereza. Eksplozija je bila tako silovita, da so jo slišali tudi v sosednji, 150 kilometrov od kraja dogodka oddaljeni Makedoniji. (STA) bari - 13. dan spomina na žrtve mafije Množično proti mafiji Nad 100 tisoč ljudi se je zbralo na protestnem shodu proti mafiji - »Iztrebimo mafijo iz naših življenj« Utrinek z včerajšnjega protimafijskega shoda ansa BARI - Sto tisoč se jih je včeraj zbralo v kraju Punta Perot-ti v Bariju. Sto tisoč iz vseh koncev Italije. Sto tisoč glasov je mikrofonom zaupalo imena žrtev mafije in organiziranega kriminala. Glavno mesto Apulije si je za en dan, že trinajstič zapored, odelo protimafijsko ogrinjalo in se spomnilo res izredno številnih žrtev mafije. Mladi in manj mladi so se odzvali povabilu združenja Libera, ki se bori proti vsakršni obliki mafije, in se s transparenti, fotografijami, zastavami, letaki in pisanimi balončki množično zbrali na območju Punta Perotti, kjer so še pred časom stale t.i. ekopošastne palače. »Iztrebimo mafijo«, »Skupaj za spomin in za spremembo«, »Legalnost naj ne ostane mrtva črka«, »Mafija je smrt«, so pozivali številni transparenti na včerajšnjem protestnem shodu. Med udeleženci je bilo veliko mladih, »kar vliva upanje v boljši jutri, saj izraža željo mlade generacije po koreniti spremembi,« je včeraj izjavil predsednik združenja Libera don Luigi Ciotti. Veliko je bilo seveda svojcev žrtev, ki so v mikrofone skandirali imena nad osemsto žrtev in pogrešanih, ter ganjeno ponudili vsak svojo dramatično, nečloveško pripoved. Na govorniški oder je včeraj stopil tudi predsednik dežele Apulije Ni-chi Vendola, ki se je v imenu oblasti svojcem žrtev opravičil za nedopustno obnašanje nekaterih višjih krogov. Bučni aplavz, ki se je dvignil iz množice, je pozdravil njegove pogumne besede. Včerajšnji dan je torej še enkrat glasno opozoril, da si ljudje želijo pravice in legalnosti ter da se bodo še naprej upirali vsaki obliki nasilja, ki ga izvaja mafija. Hrvaška ne izvaja več ERC za članice EU ZAGREB - Na podlagi četrtkove odločitve hrvaškega sabora je Hrvaška včeraj zamrznila izvajanje zaščitne ekološko-ribo-lovne cone (ERC) za članice Evropske unije. Na ta način je Hrvaška vrnila stanje v svoji coni v Jadranu, kot je veljalo pred novim letom. Zagreb je sicer napovedal nadaljevanje pogovorov z Rimom, Ljubljano in Brusljem glede ERC.V skladu z odločitvijo sabora Hrvaška od danes ne izvaja več strogega ekološkega in ribolovnega režima v svoji coni za Italijo in Slovenijo, ki sta pozdravili omenjeno potezo Zagreba, potem ko sta že od začetka nasprotovali uveljavitvi hrvaške ERC tudi za članice EU. S tem je Hrvaška znova preložila polno uveljavitev ERC, odločitev o uvedbi katere je sprejela 3. oktobra 2003 in je do 1. januarja letos v skladu z dogovorom iz leta 2004 ni izvajala za članice EU. Saborska večina je sicer v četrtek sprejela tudi opozicijski amandma, s katerim naj bi izenačili pravice hrvaških ribičev s pravicam ribičev iz EU. Hrvaška je kakšnih deset ur po odločitvi za zamrznitev ERC v Bruslju dobila ciljni datum za konec pristopnih pogajanj z Evropsko unijo: jesen 2009, še pred koncem mandata sedanje Evropske komisije, ki se izteče 31. oktobra 2009. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je po srečanju s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem v četrtek v Bruslju še zagotovil, da bo Evropska komisija v zameno za zamrznitev izvajanja cone za članice EU podpirala trajnostni razvoj morja okoli hrvaškega otoka Jabuka in krepitev konkurenčnosti hrvaških ribičev. Viri pri Evropski komisiji so sicer v četrtek nakazali, da bi napovedan scenarij konca pristopnih pogajanj Hrvaške z EU lahko pomenil vstop Hrvaške v EU že leta 2010, a tega uradno ni želel potrditi nihče. (STA) Protest v Kosovski Mitrovici KOSOVSKA MITROVICA -Približno 300 protestnikov, ki so v petek zasedli poslopje občinskega in okrožnega sodišča v Kosovski Mitrovici, so tudi včerajvztrajali. Sporočili so tudi, da so pogajanja z misijo ZN na Kosovu (Unmik) propadla, poročajo tuje tiskovne agencije. Eden izmed prote-stnikov Nebojša Jovic je sporočil, da v pogovoru z lokalnim načelnikom policije Unmika Davidom McLeanom ni dosegel dogovora o zahtevah uslužbencev pravosodnih organov srbske narodnosti za vrnitev na delovna mesta sodišča Unmika na severu Kosovske Mitrovice, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Jovic je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da so zavrnili zahtevo Unmika, da poslopje sodišča zapustijo do poldneva. Protestniki so predlagali, da bi počakali na rezultate ponedeljkovega srečanja med srbskim ministrom za Kosovo Slobodanom Sa-mardžicem in vodjo Unmika Joachimom Ruckerjem. »Zavračamo, da je v petek prišlo do nasilja, ker, kot veste, do tega ni prišlo, ni bilo pobarvanih pisarn niti požara,« je po poročanju Tanjuga še dodal Jovic. Slednji, sicer tudi predsednik Srbskega nacionalnega posveta za severni del Kosovske Mitrovice, od pripadnikov policije Unmika pričakuje razum, ker »vsako nasilje izzove nasprotno nasilje«. (STA) TRST Nedelja, 16. marca 2008 / volitve 2008 - V Vidmu srečanje Illy-Honsell Sklenila pakt za Furlanijo Za krepitev inovativnih projektov VIDEM - Levosredinska kandidata za predsednika Dežele Riccardo Illy in župana Vidma Furio Honsell sta v petek sklenila pakt za krepitev inovativnih projektov. Kandidati SSk za Videm ČEDAD - Slovenska skupnost bo jutri ob 11. uri v kavarni San Marco na Trgu Boiani 7 v Čedadu predstavila svojo kandidatno listo za videmsko volilno okrožje na deželnih volitvah. Frattini v Vidmu VIDEM - Nosilec kandidatne liste Ljudstva svobode v FJK na parlamentarnih volitvah Franco Fratti-ni bo v torek in sredo v Vidmu, kjer se bo sestal s privrženci in kandidati desne sredine ter s predstavniki različnih interesnih skupin. Videm: liste za Občino in Pokrajino VIDEM - Občinski volilni urad v Vidmu je do zapadlosti roka prejel devetnajst kandidatnih list za bližnje občinske volitve. Pet list podpira le-vosredinskega kandidata Furia Hon-sella, pet pa kandidata desne sredine Enza Cainera, medtem ko ostale liste podpirajo druge kandidate. List za pokrajinske volitve, ki so prispele na videmsko sodišče, pa je trinajst. Pet jih podpira levosredinskega kandidata Diega Travana, tri desnosre-dinskega kandidata Pietra Fontani-nija, ostalih pet pa druge kandidate. . ¿gfcVv ^^^V J} 1 ^ /n» • iqà ML \ »Ples« Matisse Ustanove za promocijo športa v FJK v sodelovanju z Deželnim odborništvom za šport vabijo na posvet GIBANJE JE ZDRAVJE Telesna aktivnost kot zdravilo Torek, 18. marca 2008 TRŽIČ Občinska knjižnica - Ulica Ceriani Začetek ob 17.30 Ustanove za promocijo športa v FJK »za novo kulturo o športu« POSVETI Z IGRO DO ŠPORTA Lignano Sabbiadoro, 28. maja 2005 MESTO ZA SP0RT ŠPORT ZA MEŠČANE Videm, 16. marca 2006 STAROSTNO OBDOBJE Veselje ob skupnem gibanju Trst, 18. novembra 2006 Humin, 23. novembra 2006 JEJ IN TECI Humin, 15. novembra 2007 Pordenon, 1. decembra 2007 Tavagnacco, 3. decembra 2007 GIBANJE JE ZDRAVJE Tržič, 18. marca 2008 V PRIPRAVI IZOBRAŽEVALNI TEČAJI ZA 0PERATERJE-STR0K0VNJAKE-V0DJE PROGRAM 0b 17.30 Začetek del in pozdravi Ob 18.00 Začetek seminarja: predseduje Sara Vito Odbomica za šport Goriške pokrajine Povabljen je Roberto Antonaz Deželni odbornik za šport Pietro Enrico di Prampero Predsednik Univerzitetnega tečaja v motoričnih vedah na videmski univerzi Luca Plaino Pripravnik za doktorat na univerzitetnem tečaju v motoričnih vedah na videmski univerzi Adriano Cattaneo Otroška bolnišnica Burlo Garofoio iz Trsta Maria Cristina Carloni "Donne Medico" goriške pokrajine SIMG goriške pokrajine Pozdravi: Giorgio BRAND0LIN Deželni CONI - CONI goriške pokrajine Umberto BALLARINI Koordinator telesne vzgoje goriške pokrajine Alessandro Sartori Terapevtska skupnost »La Tempesta« Gorica Psiholog, institucionalni direktor Emiliana Bizzarini Medicinska ustanova za fiziko in rehabilitacijo Oddelek Medicina Riabilitativa Gervasutta iz Vidma Manuela Baccarin Azienda Sanitaria 2 Isontina Glavni direktor Debata in predlog Ustanov za promocijo športa v FJK na temo: Simplifikacija zdravniškega potrdila za netekmovalne športne dejavnosti Ob 20.30 Zaključek posveta z aperitivom Prisotnost na posvetu nudi študentom univerzitetnega tečaja v motoričnih vedah pravico do formativnih kreditov. ORGANIZACIJSKI ODBOR: pot do ugodnosH .J* H VELIKONOČNI VSE DOBROTE UGODNOSTI Si r PARMIGIANO REGGIANO iCMMlf Ikilradeviško crij?!+£ Míj Mobilni lolef&ri Xpr^f} mufi( NOKEA 570C I ffp iZ"^ ^Tnl^j frí I ÎÈfcÏÏT. „1 Í * Um jiíÍe * ■ki MMMM |>mn'iB ' íií rrt^P*-" ^ii » * rnj] rpî 'lir^iiljJiimli DANES ,,rr~ - ^ MARCA, ODPRTO ^±¡2¡¡¡B¡^ OD---- HipermarkeN Emiifero - Ponudbe veljajo do 22, marca 2008 MONF ALCONE/TOŽIČ [GO} ■ Kroj Son M, ukn totv - hl. 1 /JI Mti- pywr! fk Ii.»■ 20.30, «J torta do doto NEPfcJKIMÏN ü&NIH i .M ■ 5tL30 ■ NfDFUA 9.30 - 20.00 £WSFERO JE PRISOTEN TÜOI V KRAJIH; VICENZA, QELLUNO, PERUGIA, SCORIE' (VE), SILEA fTV), ZANÈ (VI) l! zjutraj 4 Nedelja, 16. marca 2008 KULTURA / slovensko stalno gledališče - Marius Ivaškevičius: Mesto tako blizu Zanimiv primer sodobne litovske gledališke ustvarjalnosti Markanten režiserjev poseg - Posebno veselje je bilo seveda ponovno gledališko srečanje z Barbaro Cerar Slovensko stalno gledališče: Marius Ivaškevičius, Mesto tako blizu. Režiser: Aleksandar Popov-ski. Prevajalec: Zdravko Duša, scenograf: Branko Hojnik (asistent: Aleksander Blažica) , kostumo-grafinja: Jelena Prokovič (asisten-tka:Helena Sebanc), skladatelj: Ki-ril Djajkovski, koreografinja: Daša Rashid, lektor: Jože Faganel, oblikovalec luči: Rafael Cavarra. Igrajo: Barbara Cerar (Anika in Morska deklica)), Janko Petrovec (Svante), Nikla Petruška Panizon (Birgit), Romeo Grebenšek (Lars) in Vladimir Vlaškalič (Carlsson). Premiera: Trst, 14 .3. 2008). Igra mladega litovskega dramatika Mariusa Ivaškevičiusa Mesto tako blizu pomeni avtorjevo soočanje z različnimi smermi sodobne evropske dramatike. Tako se tudi gledalci srečajo z nadrealističnimi situacijami, ko se mlada gospodinja Anika boji, da bi se ji nogi ne zarasli v plavut sirene, nakar se ob zaključku zares pojavi Anika kot morska deklica. Mož Svante ustreli skozi okno in ubije ženo Aniko, ko je daleč onkraj morja itd. Nastopajoče osebe niso psihološko zgrajeni karakterji, ampak skice nekih usod, čustev in razpoloženj. Avtorja fascinira tudi filmska dramaturgija in tako se odpove klasičnemu dramskemu trikotniku in sestavi igro iz kratkih prizorov. Istočasno pa je vsebinski tloris dela zelo klasičen in romantično naiven, vsaj malce. Gospodinja Anika hrepeni po tem, da bi vsaj enkrat šla preko morja v mesto, ki je na drugi strani. Tja redno pluje mož Svante in mlada žena si želi videti, kaj je v tem mestu tako privlačnega. Posreči se ji preskok iz domačega kraja v tuje mesto, vendar je preveč naivna in nepoučena za moderni in nedomači svet. Policistka Birgit zavede Aniko v svet moške in ženske prostitucije, skratka, v mestno podzemlje. Anika gre tja z nedolžno radovednostjo in to plača s smrtjo. Tradicionalna in večkrat uporabljena zgodba se prepleta z raznimi dramaturškimi pristopi. Igra je lahko zanimiva za spoznavanje, kam se usmerjajo mladi umetniki nekdanjih komunističnih držav sovjetskega bloka. Odgovor je tudi na dlani: iz tradicije na Zahod. Uprizoriti tovrstno besedilo je seveda problematično, saj je potreben režiser, ki zna izluščiti kakovo- Barbara Cerar in Nikla Petruška Panizon v novi produkciji SSG kroma stne odlomke in zabrisati spodrsljaje, klišeje, male naivnosti. To delo je tržaško gledališče zaupalo prav tako mlademu makedonskemu režiserju Aleksandarju Popovskemu. Treba mu je priznati, da je ustvaril dovolj koherentno in poenoteno predstavo. Dogodke in drobce je povezal s pomočjo učinkovite scenografije, ki jo je izdelal Branko Hojnik s pomočnikom A. Blažičem. Posrečena in komunikativna je bila glasba Kirila Djajkovskega in tudi kostumi Jelene Prokovič so bili skladni z ostalimi vi-zuelnimi elementi. V čvrsti scensko-prostorski postavitvi so se lahko tekstovni elementi Ivaškevičiusa spojili v organsko celoto. Glede prostora bi opozorili le na vprašanje akustike odra tržaškega Kulturnega doma. Ko je ves prostor odprt, se na določen način postavljenega igralca preprosto ne sliši. Morda je za pisca teh vrstic prišel čas slušnih aparatov, vendar sem se v strahu pozanimal pri "sosedih" v dvorani... Pri predstavi Mesto tako blizu je imel in ima nemajhno težo prispevek igralcev. V igri je bila ključna nekdanja članica tržaškega gledališča in sedaj članica ljubljanske Drame Barbara Cerar. Danes je zrela in odlična igralka, ki zna spojiti pre-finjeno tehniko z močnim čustvenim nabojem ter z nevsiljivo a markantno osebnostjo. Po drugi strani je ohranila skromnost, da se loteva tudi vlog, ki ji ne dopuščajo razviti vseh svojih izraznih sposobnosti. Vsako vlogo pa izvede z maksimalnim trudom. Tako je bila gospodinja Anika lep lik, ki gledalca prevzame in se morda niti ne zave (gledalec), da je vanj vstavila več igralka kot avtor besedila. Ostali igralci so svoje delo opravili povsem dostojno, saj je za vsakega interpreta težavno oblikovati like, ki v osnovi nimajo odprtih struktur, ampak nudijo skice, ki pa jih je v kratkih prizorih težko spremeniti v markantnejše podobe.V TV nadaljevankah so protagonisti ti- pi, ki lahko »zdržijo« tudi sto in več nadaljevanj. Tako je Janko Petrovec bil dovolj »čvrst« mož Svante. Nikla Petruška Panizon je uprizorila policistko Birgit tudi z gibalno spretnostjo. Romeo Grebenšek je bil večkrat duhovit Lars, Vladimir Vlaškalič pa je dosledno izpeljal nekoliko nenavadnega in obenem romantičnega Carlssona. Če naj torej povzamemo, je bila predstava Mesto tako blizu Mariusa Ivaškevičiusa zanimivo srečanje z litovsko dramatiko, ki išče preko mladih talentov svoj nov obraz. Podobna usoda je značilnost makedonskega režiserja Aleksandarja Po-povskega, ki gradi neko dramatiko s potovanji in z delom na pomembnih odrih in z dobrimi igralci. Tudi zanj je Makedonija pretesna, čeprav se ji ne odpoveduje. Posebno veselje je bilo seveda ponovno gledališko srečanje z Barbaro Cerar, ki je v Trstu pustila praznino. Ace Mermolja goriško gledališče verdi - V sodelovanju z Glasbeno matico Zasijala je »zlata zvezda« Koreografinja in plesalka Jin Xing je s svojim ansamblom umetelno združila vzhodno tradicijo s sodobnim »zahodnim« plesom Kitajska zvezda je v četrtek zasijala na odru gledališča Verdi v Gorici z gostovanjem plesnega ansambla Jin Xing Dance Theatre. Jin Xing pomeni namreč »zlata zvezda« in ime označuje tudi mednarodni ugled kitajske koreografinje in plesalke, za katero je bila umetnost hkrati življenjska izbira. Koreografinja ne skriva namreč dejstva, da je svoje prve korake naredila v vrstah kitajske vojske, kjer je kot častnik imela ( oz. imel) možnost poglabljati plesno veščino in je pri osemnajstih letih bila proglašena za »najboljšega kitajskega plesalca«. Sledili so študij na prestižnih zahodnih šolah v New Yorku (Martha Graham, Merce Cunningham, Murray Louis), Bruslju in Rimu, usta-no vitev dveh an sam blov sodob ne ga ple sa, naj prej v Pekingu nato v Šanghaiu in vzpon na svetovnih odrih. Življenjski preobrat in dosežek se pri Xingu istovetita z uresničitvijo ambicioznega in navidezno nedosegljivega »otroškega sna«. Pozornost občinstva do nedvomno dražljivih aspektov biografije se v trenutku stika z umetnostjo zbriše in prepusti oder le umetniškim in estetskim spodbudam. Značilnost stila kitajske koreografinje je sad študijskega poglabljanja na dveh med seboj zelo raz- ličnih področjih, kar je privedlo do zanimivega in nedvomno aktualnega spoja med vzhodnimi in zahodnimi vplivi. Zato se strastni tango lahko vname tudi sredi Šanghaia, kjer se v sodobnem, urbanem okolju razplete kitajska ljudska pripoved o ženski, razpeti med različnimi strastmi. Slediti razvoju neke zgodbe ni glavni cilj antološko zasnovane predstave, kjer protagonistka deluje kot rdeča nit zaporedja koreografskih in glasbenih situacij. Učinkovita glasbena kulisa ne pozna žanrskih omejitev, da bi vsakič najbolj prepričljivo služila atmos feri posa mez nih pri zo rov. Glasba in gib do -sežeta čisto naravno simbiozo v koreografijah, ki kažejo veliko muzikaličnost in izostren estetski čut. Bistvo prikupne koreografske govorice Jina Xinga ni razkazovanje sicer zelo izrazitih atletskih sposobnosti odličnih plesalcev, temveč posredovanje emocij in neposredno dojemljivih sporočil, včasih s skoraj populistično jasnostjo. Mehkoba, tankočutnost vedrega umetniškega izraza zahtevata dovršeno tehnično pripravljenost plesalcev, ki uspejo spremeniti velik fizični napor v izraz lahkote in harmonije. Koreografije blestijo predvsem v izvrstnih pas de deux in v dinamičnosti skupinskih točk, katerih koreografinja ironično prekinja simetrijo z vključitvijo zunanjih elementov. Kreativnost, iskanje izzivov, presenečenj, zaznamuje vsakega od prizorov, na primer ko ženski čevlji postanejo del koreografije, ko štiri plesalke kleče ustvarijo plesno dogajanje, ali v osrednjem prizoru družinskega portreta, ki se raztrešči in zlije v tango. Ko se nihalo predstave premakne na Vzhod, pogled koreografinje odpira dialog med preteklostjo in seda-nostjo, z distanco osebne priredbe, obenem s globoko zavestjo in znanjem. Xing pripoveduje z glasbo, s tele som, a tudi z vizu al ni mi pri pomo čki, efektnimi rekviziti (pahljače, trakovi, stoli na kolescih), z barvami in odsevi svilenih kostumov. Publika gledališča Verdi in obiskovalci koncertne sezone Glasbene matice, kije vključila enkratno plesno predstavo v letošnjo sezono Glasbenih stikov, niso prezrli izjemnosti privlačnega dogodka, saj so bile vstopnice razprodane že na začetku tedna. Številni gledalci so odšli zadovoljni iz gledališča z živim vtisom zadnjega, pisanega prizora, kjer se Straussov valček združi s kitajskimi kolesi, kot da bi se razdalje med staro Evropo in Daljnim Vzhodom še enkrat zmanjšale. (ROP) trst Kvartet Emerson izvajal Brahmsa V sezono 2007-8 je tržaško Koncertno društvo uvrstilo tri godalne kvartete, med katerimi sta kar dva prišla iz ZDA. Poreklo sicer ne jamči narodne pripadnosti, kajti tako v American String Quartetu kot v španskem kvartetu Casals igrajo pripadniki različnih narodnosti; isto raznolikost smo našli tudi v kvartetu Emerson, kajti vsaj trije priimki jasno kažejo na srednjeevropski izvor: violinista Eugene Drucker in Philip Setzer, violist Lawrence Dut-ton in čelist David Finckel so se sicer združili v komorno skupino ob 200-letnici ustanovitve ZDA, izbrali so tudi ime ameriškega pesnika in filozofa Ralpha Walda Emer-sona, literatura godalnega kvarteta pa je seveda trdno zasidrana v evropski kulturni dediščini. Za tržaški koncert so pripravili monografski program, ki nam je ponudil vse tri Brahmsove kvartete. Nemški skladatelj je bil pri svojem delu zelo preudaren in skoraj pretirano avtokriti-čen: svojo prvo simfonijo je snoval celih šestnajst let, podobno se je dogajalo tudi s kvarteti, kajti mojster je občutil Beethovnovo dediščino kot breme, ki je naslednikom nalagalo veliko odgovornosti. Sam je nekoč izjavil, da je pred prvim objavljenim kvartetom spisal kakih dvajset, vse pa je neusmiljeno uničil, in podobna usoda je doletela veliko mladostnih skladb. Prva dva kvarteta sta izšla kot op.51, ko je bil Brahms star že štirideset let; obkrožala gaje skupina zvestih prijateljev, ki so bili bolj ali manj posredno vezani na ustvarjalno delo: v prvi vrsti violinist Joseph Joachim, mojster, kateremu je Brahms posvetil veliko skladb- seveda tudi prekrasni violinski koncert, pa zdravnik in glasbeni amater Theodor Billroth, kateremu je skladatelj redno pošiljal v pretres svoje parti-ture, še preden jih je poslal založniku; Billroth je večkrat sodeloval na privatnih komornih večerih kot violist, njemu je Brahms posvetil oba kvarteta op.51.Kvartet Emerson je za izvedbo nekoliko premešal kronološko zaporedje ter začel s kvartetom v a-molu op.51 št.2; mojstri so se pred nekaj leti odločili, da igrajo stoje, čelist pa si do iste višine pomaga s podstavkom; rezultat ni povsem prepričljiv, kajti poslušalec ima vtis, da se zvočnost godal ne staplja v idealni meri in se delno zgublja v višini. Vtis pa je samo detajl, ki nikakor ne skali celostne podobe: muzicira-nje ameriških godalcev je bilo na visoki profesionalni ravni, profesionalnost pa včasih pomeni nekoliko manj navdušenja in strasti. Kot smo že videli pri mladem kvartetu Casals, si tudi tu violinista predajata vodilno vlogo: v prvem delu koncerta je prvo violino igral Philip Setzer, ki svojo nalogo opravlja brez pretiranega napora, zato pa tudi brez posebnega čara. V sestavu je najlepše izstopal violist Lawrence Dutton, ki je prišel na svoj račun predvsem v Kvartetu v B-Duru op.67, v drugem delu koncerta pa se je slika nekoliko spremenila. Eugene Drucker je kot prva violina vtisnil muziciranju nekaj več zanosa in s svojo osebnostjo spodbudil tudi tovariše k bolj doživeti igri. Pripovedna nit se je vsekakor lepo vila skozi tri komorne mojstrovine, ki jih je občinstvo pozorno spremljalo ter nagradilo z dolgimi aplavzi. Dodatek je bil nekoliko presenetljiv, kot je bil presenetljiv razvoj glasbe na Dunaju, kjer se je samo dvanajst let po Brahmsovi smrti rodilo nekaj povsem drugačnega: Anton Webern, mojster izredno zgoščenih glasbenih misli, iz katerih nam je kvartet Emerson poklonil bliskovito kratek utrinek. Katja Kralj I———i Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it TRST Nedelja, 16. marca 2008 / APrimorski ~ dnevnik deželne volitve - Javno zborovanje Renza Tonda na Pomorski postaji Ostre besede na račun Illyja V Trstu naj se zapre železarna Nasprotovanje državljanskemu dohodku - Pomoč malim in srednjim podjetjem - Dvig minimalnih pokojnin »Predsednik, ki prihaja iz Karnije, je prijatelj Trsta!« S temi besedami je kandidat desne sredine za predsednika Dežele Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo zaključil sinočnji volilni shod na Pomorski postaji. Tondo, ki je pred tem predstavil svoj kamper Motor Tondo, s pomočjo katerega opravlja volilno kampanjo, se je v Trstu mudil ob priložnosti predstavitve njegove spletne strani in programa vpričo tržaških privržencev. Desnosredinski predsedniški kandidat je bil zelo oster do sedanjega deželnega predsednika Riccar-da Illyja, ki je po Tondovem mnenju »kriv«, da v FJK nastopa skupaj s skrajno levico, v nasprotju z liderjem Demokratske stranke Walterjem Veltronijem, ki se je tej levici odpovedal. Tondo je Illyja obtožil, da je vladal z reklamnimi spoti in privilegiral velika podjetja ter najnižje sloje, za srednji sloj pa ni poskrbel, očital mu je podvojitev deželnega javnega dolga in uvedbo t.i. »državljanskega dohodka«, s čimer se sredstva jemlje tistim, ki j ih zares potrebujejo. Desna sredina se bo zavzemala za oblikovanje velike logistične platforme v FJK in za urejanje odnosov znotraj skupnosti. Ukinila bo nekatere direkcije pri predsedstvu Dežele, zvišala bo minimalne pokojnine, znižala pa davek na dodano vrednost za nakup otroških plenic In mleka. Tondo ima v načrtu tudi enoodstotno znižanje davka Irap za mala in srednja podjetja, pomoč inovatorjem, imenovanje državnega komisarja za izvedbo velikih javnih del, za Trst pa zaprtje škedenjske železarne in hkrati ohranitev delovnih mest. Tondove besede so podkrepili vsi krajevni predstavniki desne sredine: Ed-oardo Sasco (Krščansko-demokratska unija), Massimiliano Fedriga (Severna liga), Isidoro Gottardo (Forza Italia), Roberto Menia (Nacionalno zavezništvo) in El-vino Stefanutti (Stranka upokojencev), ki so vsi po vrsti ponavljali, kako mora Dežela obrniti stran, kako je treba biti ponovno pozorni do občanov FJK in upokojencev in kako slabo je vladal Illy. Uvodoma je pozdravil tudi tržaški župan Roberto Di-piazza, po mnenju katerega je v Trstu desna sredina dokazala, da zna vladati, Trst pa je Dežela zapostavljala, pri čemer je Di-piazza zameril Illyju zlasti zadržanje v zvezi z železarno, ki je po županovem mnenju »rak, ki ne dovoljuje razvoja mesta.« ( iž) deželne volitve - Kandidati Mavrične levice v volilnem okrožju Trst Več levice v novi upravi Nosilci liste so Giuliana Zagabria, Igor Kocijančič in Giorgia Visintin - Za reševanje konkretnih problemov ljudi Lista Mavrične levice predstavlja veliko novost, saj je končno prišlo do združitve različnih levih političnih sil. Mavrična levica na deželnih volitvah 13. in 14. aprila podpira predsedniško kandidaturo Ric-carda Illyja skupaj z ostalimi levosredinski-mi strankami Demokratske zaveze, v programu katere je precej stvari, ki jih je predlagala levica. Slednja računa na dober volilni rezultat, ki ji bo omogočil večjo težo v novi deželni upravi. Predvsem gre tu za obrambo zdravstva, za konkretne probleme ljudi, problematiko delavcev in priseljencev, zagotovitev stanovanj in obrambo določenih pravic, ki so danes pod vprašajem. To je bilo rečeno na včerajšnji dopoldanski predstavitvi kandidatov Mavrične levice za deželni svet v okrožju Trst. Poleg koordinatorja Demokratične levice Ema-nueleja Zaie so posegli nosilci liste Giuliana Zagabria, Igor Kocijančič in Giorgia Visintin ter kandidati Marino Andolina, Walter Bastiani, Marina Coccolo, Ahmed Faghi Elmi, Dino Mancarella in Luigi Pastore. Na listi kandidirajo še Deborah Ber-ton, Laura Marzi in Serena Miniussi. Renzo Tondo se je predstavil tudi s svojim »volilnim« kamperjem kroma parlamentarne volitve - Na glasovnici za senat Na prvem mestu potrošniki, na zadnjem Italija vrednot in DS volilni urad preučil priziv Evropskega gibanja invalidov (Meda), katerega lista je bila izključena. Parlamentarne volitve: Spini danes na predstavitvi kandidatov socialistov Socialistična stranka bo danes ob 11.30 v hotelu Du-chi DAosta v Trstu predstavila svoje kandidate za italijanski parlament na volitvah 13. in 14. aprila. Prisotna bosta tudi nosilca liste za poslansko zbornico oz. senat, in sicer poslanec Valdo Spini in Giuseppe Gazzola. Poleg njiju se bodo predstavitve udeležili tudi ostali kandidati za parlament Guido Bulfone, Gianfranco Orel in Alessandro Perelli ter tržaški kandidati Socialistične stranke na letošnjih deželnih volitvah v Furlaniji-Julijski krajini. V deželnem volilnem uradu pri tržaškem prizivnem sodišču so včeraj dopoldne opravili žreb kandidatnih list za senat za parlamentarne volitve, ki bodo 13. in 14. aprila. Prvo mesto na glasovnici bo imel simbol Demokratične zveze potrošnikov (Unione democratica dei consuma-tori), sledili bodo simboli list No euro-Lista del grillo parlante, Forza nuova, Socialistične stranke, Krščansko-de-mokratske unije, Italijanske liberalne stranke, Desnice (La Destra-Fiamma tricolore), Kritične levice (Sinistra critica), Komunistične stranke delavcev (Partito comunista dei lavoratori), Severne lige in Ljudstva svobode, Mavrične levice, liste Za skupno dobro (Per il bene comune) ter Italije vrednot-Liste Di Pietro in Demokratske stranke, ki bosta tako na zadnjem mestu na glasovnici. Zreb za podelitev mest za liste za poslansko zbornico bodo po vsej verjetnosti opravili jutri, potem ko bo Mavrična levica si prizadeva imeti večjo težo v prihodnji levosredinski deželni upravi kroma dražbe v novih prostorih Stadion, edina dražbena hiša v Trstu, se je preselila v nove prostore na obali (Riva Gulli, 10a), kjer bo 19. in 20. marca prva letošnja dražba. Kup ce va bi bo gat ka ta log (1062 številk) in razstava vseh draž be nih pred me tov. Z dol go -let nim po slo va njem se je ta druž ba trd no za sid ra la v na -šem mes tu in po vsej se ver ni Italiji, od koder prihajajo zainteresirani ljubitelji starih, pa tu di no vej ših pred me tov. Med bogato ponudbo slik, najdemo tu di ime na na ših slo ven skih slikarjev. Resda jih je tokrat manj kot pre te kle ga de cem bra, ne kaj pa sem jih le za be le ži la, to so Cesar, Spacal, Mušič, mlajši Mariborčan Brumen-Čop, in celo Carmelich z dvema risbama iz let 1928 in 1929, ki so na tr gu pra va red -kost. Za le toš njo pr vo draž bo pa nam je STA DI ON pri pra vil prijetno presenečenje. Navodila so, takoj za italijanščino, in pred angleščino, prvikrat natis nje na tu di v slo ven šči ni. V besedilu je kar precej napak in tudi strešice večkrat manjkajo. Poh va li ti pa mo ra mo do bro voljo, posebno še, ker zaradi ma lo zna ne in ne do re če ne ter -minologije, niso našli ne v Trstu ne v Ljubljani dobrega prevajalca. Ker pa se tega sami zavedajo, lahko pričakujemo, da bo to krat skraj šan slo ven ski pre vod v pri hod njem ka ta lo gu popravljen in dopolnjen. (lrs) volitve Veltroni danes v Trstu Walter Veltroni ansa Privrženci Demokratske stranke, ki se pripravljajo na parlamentarne volitve, ki bodo 13. in 14. aprila, bodo danes prišli na svoj račun. Potem ko je v ponedeljek, 10. marca, obiskal Videm in Por-denon, se bo vsedržavni tajnik DS Walter Veltroni v okviru svojega predvolilnega potovanja danes popoldne mudil tudi v Trstu, kamor bo prispel iz Gorice okoli 17.30, ko bo tajnik DS govoril v stari športni palači na Čarboli ob 18.30. Spored Veltronijevega obiska zaradi časovne stiske ne predvideva drugih srečanj z občani, tako da tudi do morebitnega srečanja s predstavniki Slovencev v Italiji ne bo prišlo, smo izvedeli včeraj, ko smo se pozanimali za to možnost. Gotovo pa je, da bo Veltroni na današnjem tržaškem obisku doživel tudi slovenski pozdrav: v Trstu mu bo dobrodošlico v slovenščini izrekla Valentina Mercandel. 6 Nedelja, 16. marca 2008 TRST / DOLINSKA OBČINA - Od Gornjega konca do cerkvice na Pečah in Botača Sprehod prijateljstva po »novi« Dolini Glinščice Na Pečah maša in koncert, v Botaču družabnost - Obnovljene steze, nameščeni smerokazi Dolina Glinščice je pokazala udeležencem včerajšnjega sprehoda ob zaključku evropskega projekta o tem naravnem biseru, svoj nov, prenovljen in obnovljen obraz. Steze in poti so bile lepo urejene; smerokazi so pohodnike vodili od kraja do kraja; napisi so opozarjali na krajinske in zgodovinske značilnosti območja; z novimi-starimi strešniki pokrita lopa cerkvice na Pečah pa je naznanjala, da voda ne bo več pronicala v ta sveti prostor. Sprehoda po Stezi prijateljstva ob izteku projekta Dolina Glinščice in njena okolica, udeležilo res mnogo domačinov in gostov. Zbrali so se na Gornjem koncu v Boljuncu, na stezo pa so stopili, potem ko je županja Fulvia Premolin prerezala slavnostni trak. Pot je izletnike vodila vse do cerkvice na Pečah, kjer je »obnovljeno dolino« in cerkvico blagoslovil pater Rafko Ropret, škofov vikar msgr. Franc Vončina pa je potem vodil mašni obred. V cerkvici je nato mešani pevski zbor Fran Venturini iz Bo-ljunca imel krajši koncert, medtem ko so učenci boljunške osnovne šole, ki tudi nosi ime po Franu Venturiniju, izročili dva pobarvana strešnika, v spomin na vse ostale kritine, ki so jih domačini podarili za kritje lope cerkvice na Pečah. Pot je na to ude le žen ce spre ho da vodila navzdol, vedno po obnovljenih ste zah, vse do Bo ta ča, kjer so se zbra li na prijetni, domači družabnosti. Med potjo so se sprehodili tudi mimo številnih jam, v katerih ima svoj domicil novodobni »zaščitnik« Doline«Glinščice, netopir. Prav na predvečer sprehoda so na Pesku uradno predstavili logotip dolinskega naravnega rezervata, stilizira-nega netopirja nad rečno strugo Glinščice. Izletniki so med sprehodom lahko ugotovili, da so bile steze res lepo urejene in obnovljene in da je po tem naravnem make upu Dolina Glinščice še lepša kot je bila doslej. Tolikšna pozornost je sad dveletnega dela v okviru evropskega čezmejnega načrta, pri katerem so ob dolinski občinski upravi sodelovali številni partnerji, med katerimi gre izrecno omeniti domače srenje, saj so srenjaši lastniki dobršnega dela Doline Glinščice. Včerajšnji sprehod po Stezi prijateljstva je bil predzadnje dejanje evropskega čezmejnega načrta. Sklepno bo na vrsti 28. marca, ko bo občinska uprava s predstavitvijo zajetne knjige o Dolini Glinščice zaključila svoje dveletno delo. Trak od odprtju Steze prijateljstva je prerezala dolinska županja Fulvia Premolin. Ob njej sta bila predsednik boljunške srenje Silvester Metlika (desno) in občinska odbornica za okolje Laura Stravisi foto m. spetč stivan Papirnica: stavka prekinjena Uslužbenci štivanske papirnice Burgo so sinoči ob 20. uri zaključili stavko, potem ko je prišlo do okvirnega dogovora z vodstvom podjetja in devinsko-nabrežinskim županom Gior-giom Retom. Danes se bo delo v obratu redno nadaljevalo. Lastništvo se je obvezalo, da ne bo izvedlo premestitev. Vodstvo bo potrdilo nestalno zaposlene uslužbence, znižanja osebja ne bo, je zagotovilo. V kratkem naj bi zaposlili še nekaj uslužbencev s pogodbami za določen čas. Uslužbenci se bodo v torek zbrali na sindikalni skupščini, na kateri bodo ocenili nastali položaj, potem ko je prišlo konec tega tedna do hudega spora z vodstvom podjetja. V sredo pa se bodo nadaljevala pogajanja med vodstvom podjetja in sindikalnimi organizacijami. finančna straža - Maroški državljan Hotel je zakopati četrt tone hašiša Tržaški finančni stražniki so imeli že dalj časa na muhi maroškega državljana, ker so sumili, da gre za ti ho tap ca z ma mi li. V so de -lovanju s kolegi iz Parme so mu 8. marca stopili na prste in zasegli 258 ki lo gra mov ha ši ša, ki ga je moš ki skušal zakopati v okolici Parme. Maroški državljan je bil redno prijavljen v Italiji. Na dan žena je pri izhodu za Parmo zapeljal z avtoceste in nadaljeval vožnjo še nekaj kilometrov. Ustavil se je v okolici, v bližini žitnega polja. Tam je nameraval, tako so pozneje ugotovili preiskovalci, zakopati zajetno pošiljko hašiša. Mamilo je bilo za-vi to v tr pež ne naj lon ske vre čke in prelepljeno z lepilnim trakom, da ga ne bi vla ga po kva ri la. Ma ro čan je skušal prenesti mamilo na polje, da bi ga tam »shranil«, pri tem opravilu pa so ga presenetili finančni straž ni ki. Več kot četrt tone težka pošilj- ka ma mi la naj bi na čr ni bor zi na -nesla razpečevalcem kake 3 milijone evrov. Vsak gram hašiša stane na drobno kakih 12 evrov. Preiskovalci domnevajo, da je hotel Maročan zapolniti tamkajšnji »trg« s svojim mamilom in s tem pometel s konkurenco. Aretirali so ga pod obtožbo tihotapljenja mamil in ga za pr li v za por v Par mi. aretirali domnevno tatico Miljski karabinjerji so včeraj aretirali 57-letno nomadko, ker sumijo, da je kradla v veleblagovnici Famila pri Rabojezu. Tam naj bi si nezakonito prilastila kakih 300 evrov. Po prijavi tatvine so kara-binjerji opravili vrsto preiskav v nomadskih kampih v tržaški pokrajini in med pregledi iztaknili domnevno tatico. opčine Srečanje mladih pred veliko nočjo Sobota, 1. marca, je bila za mlade, ki so se pridružili mladinskemu duhovnemu srečanju v Marijanišču na Opčinah, poseben dan, poln lepih doživetij in prilika za osebno poglobitev in duhovno rast. Ob 16. uri je bilo dvorišče že polno mladostnega živžava, ki je nato napolnilo dvorano Finžgarjevega doma. Srečanje je organizirala mladinska komisija za Slovence v tržaški škofiji. Vabljene so bile vse skupine, ki delujejo v okviru župnij in organizacij. V triurnem druženju so bili povezani mlajši in starejši, tako skavti, kakor mladi, ki se pripravljajo na birmo ter razne pošolske skupine. Osnovna tema je bil odlomek iz evangelija, ko se Jezus sreča z Za-hejem. Po uvodnem delu, ki ga je imel g. Bedenčič, so se predstavili iz mladinske skupine iz Kopra. Govorili so o svojih druženjih in verskih izkušnjah, še posebno o izkušnji molitve. Po njihovem pričevanju so se mladi razdelili po skupinah in nadaljevali pogovor. Po peti uri je prišel tudi tržaški škof Evgen Ravignani in se z mladimi zadržal dobri dve uri. Najprej je nagovoril najmlajše, potem je stopil med starejše in se z njimi zadržal v prijateljskem pogovoru. Osrednja točka je bilo obhaja-nje spomina Jezusovega trpljenja in vstajenja. To evharistično srečanje je vodil škof, ob njem pa so bili še g. Ivo Miklavc, Maks Suard in Anton Bedenčič. V popolno temo so najmlajši prinesli v popoldanski delavnici oblikovane svečke na lesenih podstavkih in tako uničili temo in prinesli luč, o kateri je govorila božja beseda. S toplo in razumljivo besedo je škof nagovoril mlade in posebej poudaril, da Gospod ne gleda na zunanjost, temveč na srce, še posebej ko izbira svoje sodelavce. Osvoboditi se moramo tudi naše slepote. Pesem iz mladih grl je povezala vse mlade v eno, obenem pa poživila to srečanje. Navzočemu škofu so tudi čestitali ob bodoči 25-letnici škofovega posvečenja in se zahvalili za dobrohotno naklonjenost v vseh letih službovanja v Trstu. Ob koncu so se mladi ob za-kuski zadržali še v medsebojnem druženju in tako podaljšali prijetno mladinsko, z versko vsebino obogateno sobotno popoldne. (A.B.) velika noč - Tradicija, ki traja že celih osemdeset let Oljčne vejice gospe Zore s Kontovela Zora Danieli Štoka je tudi letos pripravila več kot 300 vejic s svetimi podobicami - Danes jih bo spet ponujala pred cerkvijo Salezijancev v Istrski ulici Zora Danieli Štoka med pripravljanjem oljčnih vejic na domu na Kontovelu kroma Gospa Zora Danieli Štoka s Kontovela je te dni obnovila že 80-let trajajočo tradicijo pripravljanja oljčnih vejic. Bilo ji je komaj šest let, ko jo je mama Tona na oljčno nedeljo prijela za roko in jo popeljala v Trst, k Sv. Jakobu, kjer sta pred cerkvijo Salezijancev v Istrski ulici delila vernikom s svetimi podobicami okrašene oljčne vejice. Dogodek ji je ostal tako trdno in hvaležno zapisan v spominu, da je odtlej - ob velikonočnem času - krojil njeno nadaljnje življenje. »Pred oljčno nedeljo me nič ne more ločiti od pripravljanja oljčnih vejic,« je pripovedovala včeraj na domu na Kontovelu. In tako jih je tudi letos, na pragu 87. rojstnega dne (slavila ga bo avgusta), pripravila več kot300. Navadnih, manjših, pa tudi večjih, s kolobarjem spletenim iz oljčnih listov, na katerem je prišita podobica svetnika, obkoljena z žarki barvnega papirja. Pred drugo svetovno vojno je mama Tona kupovala oljčne vejice na debelo na tržnici ob železniški postaji. Letos jih je mami Zori preskrbel sin Dario: nad Čedasom je postrigel tamkajšnje že desetletja zapuščene oljke. Gospa Zora je pri opravilu še vedno zelo vešča: manjše oljčne vejice pripravi v petih minutah, za večje, pletene s pomočjo upogljivih vrbovih vej, je potrebno že kake pol ure dela. Svete podobice si sedaj preskrbi v knjigarni na Korzu. Izbira podobic ni od muh. Gospa Zora dobro ve, da gredo nekateri svetniki bolje »v prodajo«. »Predvsem pater Pij in sveti Anton,« je pojasnila, in razkrila, da si je v več desetletjih prodajanja oljčnih vejic pred cerkvijo Salezi-jancev pridobila tudi nekaj stalnih »klientov«. Tako ji je »gospod Bernabei« tudi letos telefoniral in »rezerviral« 3 velike, pletene oljčne vejice in štiri male, vse izključno s podobicami sv. Antona. V osmih desetletjih je gospa Zora le dvakrat »špricala« prodajanje oljčnih vejic. Obakrat s tehtnim »opravičilom«. Prvič, med vojno, je bila internirana v Nemčiji; drugič, pred nekaj leti, jo je bolezen prikovala na posteljo v bolnišnici. Včeraj je pripovedovala, da se je razdeljevanje oljčnih vejic v letih spremenilo. Pred vojno in dolga leta po nji so hodili ljudje v procesijah v cerkev in kupovali vejice.»Pred vojno za 20 čentežimov,« se je spominjala. Zdaj jih kupujejo kar iz avtomobilov. Gospa Zora bo danes vstala navsezgodaj. Že pred sedmo zjutraj se bo s svojimi oljčnimi vejicami namestila pred cerkvijo Salezijancev v Istrski ulici in ponujala vernikom, a tudi mimoidočim te tradicionalne pričevalce prihajajoče velike noči. Vse pripravljene po običaju, ki z delom njenih veščih rok traja od mame Tone semkaj že celih osemdeset let. M.K. / TRST Nedelja, 16. marca 2008 7 narodni dom - Prireditev Mimoze za vas V objemu ženskih tV|« •• t I v • razmišljanj in izkušenj Odprtje razstave likovne umetnice Ande Klančič - Pogovor o ženskem pogledu na svet, delo in življenje Petkov večer je bil v Narodnem domu posvečen ženskam in njihovim mislim. Z manjšo zamudo so tudi Zveza slovenskih kulturnih društev, Narodna in študijska knjižnica, krožek Krut, Slovenski klub, Fotovideo Trst 80 in Društvo za umetnost Kons v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice pri Krki počastili žensko ob njej posvečenem prazniku osmega marca s tradicionalno prireditvijo Mimoze za vas. Pobuda je nastala kot poklon vsakdanjemu delu in prizadevanju žensk na mnogih profesionalnih področjih, je uvodoma povedal pokrajinski predsednik ZSKD Rinaldo Vremec. Pod skupnim imenovalcem ženskega čutenja so se tako na petkovi prireditvi, ki je nosila naslov Misli, prepletali mnogi aspekti in odtenki raznolikega ženskega sveta: kulturni angažma, umetniška žilica in podjetništvo. »Prizemljene«, rjave, modre in svetle misli ter pobožne želje so uvodoma zaživele v galeriji Narodnega doma, kjer razstavlja svoja originalna likovna dela umetnica Anda Klančič. Misli je tudi naslov njene razstave, ki jo je v petek predstavila kustosinja istoimenske razstave v Galeriji Božidar Jakac Barbara Rupel. »Klančičeva je svoj ustvarjalni potencial usmerila na področje unikatnega in industrijskega oblikovanja oblačil, tkanin in dodatkov; posebno inovativen pa je njen pristop pri kreiranju zračnih čipk.« Na razstavi stopa v ospredje čista ženska duša in njena senzibilnost, ki je realno gonilo ustvarjanja umetnice. Anda Klančič si je pri izražanju specifičnih razpoloženj in misli pomagala z različnimi umetnimi materiali, ki se med seboj prepletajo in ustvarjajo miselne procese. Razstava, ki jo spremlja tudi umetniški video tržaškega videasta Fran-cesca Montenera, bo na ogled vse do 28. marca. Ženske misli so odigrale poglavitno vlogo tudi na okrogli mizi, ki je sledila v veliki dvorani. Izza govorniške mize so se razodeli različni pogledi na svet in delo ter življenjske zgodbe kulturne delavke in pesnice Marine Cernetig, kulturne delavke iz Rezije Luigie Negro, tržaške podjetnice Martine Malalan ter umetnice Ande Klančič, s katerimi se je pogovarjala Martina Repinc. Misli so se prepletale kot niti in se v pogovoru dotaknile tako svetlih kot temnih trenutkov v vsakdanjem življenjskem tempu govornic. Seveda so bile svetle misli vsem štirim gostjam bliže, saj temne misli skuša vsaka izmed njih »osvetliti« v družbi prijateljev in najdražjih, v stiku z Ženske »misli« so prepojile petkov večer tako na okrogli mizi (zgoraj) kot na originalni likovni razstavi kroma naravo in uživanju ob najenostavnejših stvareh. Beseda je tekla nato o pomenu praznovanja 8. marca, ki vabi danes k razmisleku, k refleksiji o ženski situaciji, o opravljenih korakih in še dolgi poti, ki čaka ženske. Tako se je Cernetigo-va na primer spomnila izseljeništva in družinskega bremena, ki je takrat slonel samo na ženskih ramenih. Pred bližajočo se veliko nočjo, ki postaja vse bolj mar-ketinški praznik, »biznis« po ameriških sledeh, se je Repinčeva dotaknila tradicij, ki jih gostje še gojijo in o tistih, ki se žal izgubljajo po poti. V pogovor se je vrinil tudi moški element, pravzaprav vprašanje o enakosti med spoloma. Vprašanje je izzvalo ironično spodbudo k nastanku vsedržavnega ženskega gibanja, ki bi izbrisalo moške, pa tudi razmišljanje o pozitivnih izkušnjah z moškimi kolegi, ki se večkrat izkažejo kot zelo dobri prijatelji. Na dan so privrele ženske prioritete, ki so v primerjavi z moškimi bolj vezane na čustveno plat, pogovor pa se je zaključil z ugotovitvijo, da ob uspešnem moškem stoji vedno pametna ženska ... in obratno seveda! Nadvse žensko obarvan večer je obogatil še občuten pevski nastop učenk oddelka za zabavno glasbo in jazz Glasbene matice v Trstu Valentine Sivec, Marte Donnini in Tine Revar, ki jih je ob klavirju spremljala njihova mentorica Andrejka Možina. (sas) tržaško županstvo - Obisk članov ljubljanskega Lions Cluba Tivoli Za krepitev odnosov med sosedoma 60-članska skupina si je ogledala mesto in izvedela marsikaj o Slovencih, ki tu živijo - Želja po ovrednotenju kulturnih in zgodovinskih vezi V spomin na srečanje v Trstu kroma »Dragi prijatelji Slovenci, benvenuti a Trieste,« je na tržaškem županstvu svoje goste pozdravil prvi mož Roberto Dipiazza. Šest-desetčlanska delegacija Lions Cluba Tivoli iz Ljubljane se je namreč včeraj mudila v Trstu, da bi se naužila multietničnosti in kulturnega bogastva, s katerim je nasičeno tržaško ozračje. Po jutranjem ogledu gradu in stolnice sv. Justa, sprehodu mimo trgov Cavana in Hor-tis vse do muzejev Sartorio in Revoltella, je pisana slovenska delegacija postala še na nabrežju, se zazrla v Tržaški zaliv in jo naposled mahnila na Veliki trg, direktno na županstvo. Ob tlorisu mesta je Dipiazza gostom predstavil vlogo mesta skozi čas, od avstro-ogrske monarhije do nedavnega padca meja in si zaželel, da bi se sodelovanje med sosednjima državama še okrepilo; pri tem je omenil tudi plodne stike s slovensko narodnostno skupnostjo v Trstu, zaščitni zakon 38/01 in izdajanje dvojezičnih izkaznic. »Trst je bil v našem spominu predvsem gospodarski in trgovski center - mesto kavbojk, danes pa želimo ovrednotiti trdne kulturne in zgodovinske vezi z njim,« je izpostavil predsednik ljubljanskega Lions Cluba Aleš Musar. Po fizičnih mejah, naj sedaj padejo še meje v glavah, tako da bomo končno postali eno skupno kulturno ozemlje, si je nadejal. Popoldan je bil posvečen sprehodu mimo kanala, rimskega am-fiteatra, geta, vse do Narodnega doma, deželne palače, sinagoge in Ljudskega vrta, kjer se je delegacija ustavila pred kipom Srečka Kosovela. Skupino sta spremljali Sava in Marta Sabadin, ki sta ljubljanskim profesorjem in gospodarstvenikom postregli s kopico informacij o mestu, predvsem pa o prevečkrat zatrtem slovenstvu. (sas) Nocoj v tv oddaji »Mikser« Magnifico Nocojšen gost TV oddaje »Mikser« ( na sporedu okrog 20.50 po tretjem kanalu RAI-program v slovenščini) bo eden najuspešnejših in tudi provoka-tivnejših predstavnikov slovenske glasbene estrade: Magnifico. Med drugim bo Magnifico 29. marca oblikoval brezplačni koncert za mlade ob stoletnici ZKB. Oddaja, ki jo bodo ponovili v četrtek, bo seveda bogata še na različnih drugih vsebinah. Potopili se bomo v izjemno lepoto umetnin slikarja Lojzeta Spacala na odmevni razstavi v Trstu v družbi prof. Franka Vecchieta, spoznavali bomo aktualnost dramskega dela »Kdo se boji Virginie Woolf?«, ki je bilo napisano že v oddaljenem letu 1962 in ki je lansiralo dvojico Elizabeth Taylor in Richard Burton v istoimenskem filmu. Letos ga je Slovensko stalno gledališče vključilo v svojo abonmajsko sezono. Odkrivali bomo ženske, ki so se odločile za poklic, ki je vedno manj v izključni domeni moških, to je poklic šoferja avtobusov. Za konec pa še bleščeča in večna lepota diamantov in dragih kamnov. Oddajo vodi Vida Valenčič, prispevke so pripravile Luana Grilanc, Živa Pahor in Vida Valenčič. Režijo podpisuje Martina Repinc. Ekskurzija na Volnik V sklopu projekta Interreg Italija-Slo-venija »Conosci il Carso - Spoznaj Kras« bodo danes na sporedu brezplačne vodene ekskurzije na Volnik. Pohodniki se bodo zbrali na razpotju za Zagradec ob 9.15 za jutranja izleta (z vodenjem v italijanščini oz. slovenščini) ter ob 14.30 za popoldanski izlet (samo v italijanščini). Pot zahteva približno 4 ure hoje, višinska razlika pa je 200 m. Izlet je primeren za trenirane pohodnike, prireditelji priporočajo planinske čevlje. Pobudnik ekskurzij je občina Repentabor, v sodelovanju z občino Zgonik, izvajalec pa je zadruga »Curiosi di natura«. Dodatne informacije: mobi št. 340/5569374 in e-naslov curiosidina-tura@libero.it. V Gročani danes mladi tamburaši SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga vljudno vabi danes, 16.marca, ob 18. uri v prostore srenjske hiše v Gročani na koncert Deželnega mladinskega tamburaškega ansambla FJK. Že v popoldanskih urah se bodo namreč v Gročani zbrali mladi glasbeniki mladinske tamburaške skupine, ki deluje v okviru društva »F. Prešeren« v Boljuncu s sovrstniki mladinskega mandolistišnega sestava »Tita Mar-zuttini« iz Vidma. Skupno bodo sodelovali pri glasbeni delavnici pod vodstvom mentorja Sergia Zigiottija in se ob koncu predstavili s posebnim glasbenim programom. Obe mladinski mandolistični skupini že dalj časa namreč plodno sodelujeta in se občasno zbirata za skupne vaje in kon-certiranje, saj je to edini mladinski mandolistični orkester, ki deluje na deželni ravni. Pobudo je podprlo Združenje mandolističnih ansamblov FJK »Assoplettro«. V Šempolaju sejem velikonočnih pirhov Tudi letos prireja SKD Vigred v Štalci tradicionalni prodajni sejem velikonočnih pirhov in raznih predmetov-okraskov za polepšanje domov v prazničnem času. Prodajni sejem bo v društvenem sedežu v prvem nadstropju, obiskovalci bodo lahko izbirali med tradicionalnimi kraškimi pirhi pobarvanimi s čebulo in nato spraskani-mi s škarjami, oz. polepšanimi s cvetlicami. Nekateri pirhi pa so pobarvani s teranom. Tudi ročno naslikanih jajc v raznih tehnikah ne manjka. Članice so poskrbele tudi za veliko izbiro ročnih del. Na sejmu so na razpolago tudi butare oz. begavnice. V Štalci pa bo na ogled do konca aprila tudi razstava fotografij Marija Magajne »Barve otroštva v črnobelem«. Vrata Štal-ce bodo na stežaj odprta obiskovalcem še danes in jutri od 16. do 19. ure. 8 Nedelja, 16. marca 2008 TRST / ricmanje - Prireditve SKD Slavec Ricmanjski teden se v teh dneh odvija med glasbo in igro šempolaj - Ob dnevu kulture Gozdni Palček na obisku pri šempolajskih otrocih V cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih je zapel mešani pevski zbor Jacobus Gallus pod vodstvom Matjaža Ščeka kroma SKD Slavec je v program lanskega Ricmanjskega tedna vključilo tudi koncert nabožnih pesmi v cerkvi, izoblikovala sta ga MePZ Fran Venturini iz Domja in Gruppo vocale strumentale Cappella Tergestina. Zaradi velikega zanimanja občinstva se je društvo odločilo za ponovitev, in tako je v četrtek, 13. marca, v vaški cerkvi sv. Jožefa nastopil priznani MePZ Jacobus Gallus, ki ga vodi Matjaž Šček. Zbor se je predstavil s programom sakralnih pesmih slovenskih skladateljev iz Trsta in s skladbami drugih avtorjev. Ricmanjska cerkev sv. Jožefa je prav gotovo ena najlepših in najbolj sugestivnih cerkev v okolici, tako da je koncertu prispevala še poseben čar in še bolj navdušila poslušalce. Društvo se zahvaljuje gospodu župniku, mons. Francu Vonči-ni in župnijski skupnosti, ki sta pripomogla k uspehu kulturnega večera v cerkvi. Kot je že tradicija, je društvo pretekli petek, v prireditveni dvorani gostilo dramsko skupino Il Gabbiano z veseloigro Chi tropo maza no copa gnente. Tržaška dramska skupina je že skoraj stalni gost Ricmanjskega tedna. Društvo namreč vsako leto namenja en večer italijansko govorečim vaščanom, ki so se številno odzvali vabilu. Sinoči je nastopil slovenski MePZ Triglav iz Splita, danes pa bo ob 18. uri v prireditveni dvorani na vrsti koncert domačega pihalnega orkestra Ricmanje pod taktirko Aljoše Tavčar. (A.M.) Med kulturne dogodke, ki so si sledili ob praznovanju dneva kulture, sodi tudi glasbena pravljica Palček, ki so si jo ogledali otroci celodnevne osnovne šole Stanka Grudna iz Šempolaja. S svojim avtorskim delom sta v goste prišla glasbena ustvarjalca Lara Puntar in Dario Viviani. Gozdni Palček je v sugestivni, pravljični atmosferi šempolajske Štalce čarobno zaživel v Larinih besedah, hudomušno pa so ga izvabile na dan tudi ubrane strune Dario-ve kitare. Mlada publika, kateri so se pridružili tudi malčki iz domačega otroškega vrtca, je prevzeto prisluhnila pravljici. Gozdni Palček sreča med sprehodom nevrotično veverico, lenega in nečimrnega žabca, strahopetno kačo in druge živali; med njimi išče prijatelja, a to ni lahko, saj nima nihče časa oz. želje, da bi se z njim ukvarjal. Pravljica, ki je bila otrokom predvsem v zabavo, skriva v svojem bistvu globoko sporočilnost, v kateri lahko tudi odrasli najdejo kanček resnice. Na koncu so malčki še zaplesali razposajeni tvist skupaj z žabcem Ferdom in malim Palčkom. V sklopu tedna slovenske kulture, ki ga je priredilo SKD Vigred, so učenci šem-polajske šole sodelovali tudi pri kulturnem večeru Kultura je tudi Fotografija s članom Foto Trst 80, Robijem Jakominom, ki je lani na šoli vodil fotografsko delavnico, in fotografom Milošem Zidaričem, ki so ga otroci intervjuvali in se pobliže seznanili z njegovim delom in ustvarjalnostjo. šola sv.cirila in metoda - Dan kulture »Sprehod« po Sv. Ivanu z Bogomilo Kravos radijski oder - Gledališki vrtiljak Medvedek Pu in prijatelji Aprila Repa Velikanka in nagrajevanje Letošnja deseta abonmajska sezona Gledališkega vrtiljaka se je iztekla z domačo predstavo Medved Pu. Vendar pa srečanj z malimi abo nen ti še ni ko nec, saj bi dru -gače ne mogli narisati svojega prijateljčka Puja, oslička Sivčka, Pujska, So ve in Ti gra. Za to so or ga ni -zatorji sklenili, da pripravijo za otroke še eno predstavo. V goste so po va bi li mla de igral ce gle da liš ke skupine društva Igo Gruden iz Na-brežine, ki bodo 6. aprila pod vodstvom režiserke Vesne Tomšič zaigrali duhovito igrico Repa Velikanka. Takrat bo tudi komisija razglasila imena najboljših in najvztrajnejših risarjev, ki bodo primerno nagrajeni. Pa vrnimo se k sedmi abonmajski predstavi, k Medvedu Puju. Igrica je privabila v Marijin dom pri Sve tem Iva nu še več mla dih gle dal -cev kot ponavadi, tako da je bila dvo ra na dva krat na bi to pol na. Ve -liko pričakovanje in zanimanje je veljalo predvsem za priljubljenega medvedka, marsikdo pa si je prišel ogledat igrico tudi iz zanimanja za novo predstavo, ki je nastala v našem pro sto ru. In res so gle dal ci vseh starosti z veseljem in navdušenjem sledili dogodivščinam medvedka Puja, ki jih je s pogovorom z igra ča mi uve del ma li Chris to pher Robin v interpretaciji Jakoba Jazbeca. Kot se to dogaja v knjigi A.A. Milneja, je fantek zaprosil očeta, naj mu pove nekaj zgodbic o njegovi plišasti igrači, to je o medvedku. Med se boj po ve za ni pri zorč ki so prikazali predvsem prihod Tigra v Stoletno hosto in Sivčkov rojstni dan. Malčki, ki i z risank ali knjige že dobro poznajo značaje posameznih junakov, so se takoj vživeli v zgodbo in z zanimanjem sledili dogajanju, še prav posebno pa so se zabavali ob Pujevih in Pujskovih ponesrečenih poskusih, da bi obdarili večno otožnega oslička Sivčka. Pozornost najmlajših je kaj težko obdržati celih petdeset minut, to pa se je mladim igralcem Slovenskega od ra po sre či lo, kar je naj bolj ši do -kaz, da so vloge prepričljivo odigrali, in sicer Valentina Oblak kot medvedek Pu, Julija Berdon kot Pujsek, Kim Furlan kot Tiger, Helena Pertot kot osliček Sivček in Francesca Sabba kot Sova. Pripove-do va lec-oče, ki ga na odru ni bi lo videti, je bil Mitja Petaros. Učinkovita pravljična scena je delo Magde Samec Škerlavaj, glasbo je podpisal Aljoša Saksida, koreografijo Jelka Bogatec, odrsko priredbo in režijo pa Lučka Susič. Ob slovenskem kulturnem prazniku je srednja šola Sv. Cirila in Metoda na Katinari priredila srečanje s prof. Bogomilo Kravos, ki je učencem predstavila zgodovinski oris Sv. Ivana. Z zemljevidi in ob elektronskih prosojnicah so se učenci »sprehodili« po Sv. Ivanu in spoznali krajevne znamenitosti, pomembne osebnosti tega primestnega kraja od preloma 19. do prve polovice 20. stoletja. Srečanje so obogatili tudi šolski pevski zbor, recitatorji in flavtisti. slovenski klub - Torkovo srečanje Ob izidu monografije o Antonu Ocvirku Marsikdo od nas poseže po Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev, prebira pronicljive eseje v vsakem od Sto romanov, ki so v drugi polovici 60-ih in 70-ih letih izšli pri Cankarjevi založbi ali konzultira ustrezni zvezek Literarnega leksikona. Komur je literatura pri srcu torej ve, koliko vsi dolgujemo Antonu Ocvirku, ki si je omenjene zbirke zamislil, jih osnoval, urejal in k sodelovanju pritegnil najprodornejše strokovnjake. Zato bo predstavitev monografije, ki sta jo ob stoletnici rojstva Antona Ocvirka pripravila Tone Smolej in Majda Sta-novnik, na torkovem srečanju v Slovenskem klubu priložnost za vpogled v preteklo snovanje na Filozofski fakulteti, za pogovor o akterjih, ki so zavirali ali spodbujali nove prijeme, o iskanju novih poti, o takratnih založniških možnostih. Obsežno delo, ki je ob koncu lanskega leta izšlo pri Novi reviji v zbirki Znameniti Slovenci, je namreč neprecenljiva zbirka podatkov o življenju in delu utemeljitelja slovenske komparativistike, toda bere se tekoče, ker je bilo Ocvirkovo življenje pre- polno življenjskih doživetij, srečanj, med-osebnih sporov in plodnih razpravljanj. Obdobje njegove formacije in prvih afirmacij so 20. in 30. leta pr. stol. , katerim sledijo leta jasnih odločitev, ki ga stanejo deportacijo v Auschwitz. Ko se iz strašne preizkušnje vrne domov pa poprime takoj za delo, od kritiških zapisov do obnove znanstvenega snovanja in poučevanja na univerzi. To je bil njegov svet, kom-parativistika in literarna teorija pa polji, ki jih je gojil in razvijal od svojih prvih srečanj s sodobnimi svetovnimi misleci. S svojimi stališči je Ocvirk razgibaval slovensko ustvarjalno sceno, dajal umetnikom zagona, včasih tudi pogojeval recepcijo. Na torkovem večeru v Slovenskem klubu bodo ljubljanski gostje Majda Sta-novnik, Tone Smolej in Janez Vrečko najprej predstavili dokumentarni film, nato pa še sami spregovorili o Ocvirku in njegovi neprecenljivi zapuščini. Dogodek z naslovom Anton Ocvirk bo v torek 18. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/II). Vljudno vabljeni! (BK) / TRST Nedelja, 16. marca 2008 9 glasbena '[Ti matica GLASBENI SPLETI KONCERTNA SEZONA2007/03 OPERNI GALA Arije in zbori jta[ijdn&kega verižna ■ "i i »L * I ' t f . < 1 T J , * 'Tí: - » Solisti^ zbor ir orkester SNG Opera in balet Ljubljana Dirigent: Loris VoltolinÉ V torek, IB.marca 2008 ob 2030 v Kulturnem domu v Trstu (ulita Petroma 4) Info in rezervacije: Glasbena matica Trst tel, it. 040 418605 {od pon. do pet. z urnikom 10-12) Včeraj danes Danes, NEDELJA, 16. marca 2008 CVETNA NEDELJA Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 18.12 - Dolžina dneva 11.57 - Luna vzide ob 12.15 in zatone ob 3.43. Jutri, PONEDELJEK, 17. marca 2008 LJUBOSLAVA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,5 stopinje C, zračni tlak 1016,9 mb raste, veter 3 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo oblačno, vlaga 81-odstotna, morje mirno, temperatura morja 10,3 stopinje C. OKLICI: Ilio Bracciali in Silvia Cetin, Euro Annis in Daniela Roso, Marco Gallone in Alessia Nicola, Vincenzo Roberto in Maritza Castillo Lora, Auro Brighen-ti in Marzia Rucli, Cristiano Cenni in Io-landa Di Pelino, Luca di Monte in Anna Coslovi, Roberto Passuello in Livia Cal-ligione, ALberto Bianco in Ling Zhang, Peter Nadlišek in Debora Cesarotto, Giovanni Monteduro in Gabriella Gher-sinich, Giuseppe Fragna in Sara di Coste, Davor Bursich in Fabiana Piacci, Stefano Zabucchi in Elena Merlo, Eugenio Meli in Silvia Santomauro, Giorgio Marchesich in Laura Tamburini, Andrea Zavan in Isabella Nuzzo, Salvatore Boscarino in Emanuela Fregonese, Stefano Scilipoti in Alessandra Colombin, Girolamo Bufo in Daniela Gregori, Fabio Organitini in Paola Rota, Giuseppe Ciannarella in Rita Cucchiaroni, Paolo Serafini in Maria [12 Lekarne Loterija 1S. marca 2008 Bari SS 20 70 27 10 Cagliari 8 42 26 1S 41 Firence 32 7S S9 34 12 Genova 6 13 42 61 82 Milan 7 24 80 4S S2 Neapelj 83 82 24 S0 S4 Palermo 61 9 71 86 78 Rim 49 60 72 68 37 Turin 26 28 S3 42 49 Benetke 64 21 22 61 90 Nazionale 82 11 S8 1S 6 Super Enalotto Št. 33 7 32 49 55 61 83 jolly 64 Nagradni sklad 22.326569,74 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 20.06S.92S,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 10 dobitnikov s 5 točkami 7S.3S4,90€ 1.470 dobitnikov s 4 točkami S12,61 € 54.714 dobitnikov s 3 točkami 13,77 € Superstar 82 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 5 dobitnikov s 4 točkami S1.261,00€ 155 dobitnikov s 3 točkami 1.377,00 € 2.991 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 20.684 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 46.381 dobitnikov z 0 točkami S,00€ SKD Tabor t in ZSKD Openska glasbena srečanja Danes, 16. marca ob 18.00 uri v Prosvetnem domu na Opčinah GOSTUJE HARMONIKARSKI ORKESTER GM SYNTHESIS 4 dirigent Klavdij Furlan ✓v Na sporedu: Abreu, Jacobi, Piazzolla, Derbenko, Bibergan, Ruggieri, Ehme, Kabalevskij, Rosé, / Brittel.Žurbin * Vabljeni! * * » * * Luisa Dubs, Antonio Carta in Manuela Masi, Riccardo Rigo in Alice Turchetti, Ervis Dedej in Anna Bravin, Mauro Sar-toretto in Chiara Cozzolino, Roberto Do-dich in Sabrina Kokorovec, Enrico Bar-toli in Serena Colizza. Nedelja, 16. marca 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1, Opčine - Nanoški trg 3 (tel. 040 211001). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (040 794943), Trg Valmaura 11 (040 812308).0pčine -Nanoški trg 3 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1.Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749). Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. marca 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. L. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine -križišče Q8: Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino ALCIONE - 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Caos calmo«. AMBASCIATORI - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Grande, grosso e Verdone«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Odette Toulemonde - Lezioni di fe-licità«. CINECITY - 18.30, 20.20, 22.10 »Jumper«; 11.00, 13.10, 15.20, 16.30, 17.40, 18.45, 19.50, 21.15, 22.00 »10.000 ac«; 18.30 »Non e' un paese per vecchi«; 11.00, 13.15, 15.20, 17.35, 20.00, 22.05 »I padroni della notte«; 10.55, 13.10, 15.00, 16.45 »Cenerentola e gli 007 nani«; 11.00, 14.45, 16.00, 17.15, 19.45, 21.15, 22.15 »Grande grosso e ... Verdone«; 10.45, 12.55, 15.15, 17.30, 19.45, 22.00 »Water horse - La leggenda degli abissi«; 10.50, 12.45, 14.40 »Alvin superstar«; 10.50, 13.30 »Asterix alle Olimpiadi«. EXCELSIOR - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Persepolis«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.15 »Non è un paese per vecchi«. FELLINI - 11.00, 14.30, 16.15, 17.45 »Mimzy il segreto dell'Universo«; 19.15, 21.45 »Il petroliere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.00 »Mr. Magorium e la bot-tega delle meraviglie«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »I padroni della notte«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.00 »Alvin superstar«; 16.40, 18.35, 20.30, 22.20 »Onora il padre e la madre«. KOPER - KOLOSEJ - 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 »Juno Juno«; 15.40, 18.00, 20.20 »Pošast iz vode«; 19.40, 21.50 »Smrtne obljube«; 15.10, 16.20, 17.30 »Divji safari«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »10.000 A.C.«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Water horse - La leggenda degli abissi«; Dvorana 3: 14.30 »Asterix alle Olimpiadi«; 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Il falsario«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.00, 17.20 »Ce-nerentola e gli 007 nani«; 18.40, 20.30, 22.15 »Tutti i numeri del sesso«. SUPER - 17.10, 20.20 »Sweeney Todd: il diabolico barbiere di Fleet street«; 15.45, 19.00, 22.15 »Jumper«. Društvo slovenskih izobražencev in Zveza cerkvenih pevskih zborov vabita na velikonočno srečanje GOSTVEČERA BO TRŽAŠKI ŠKOF EVGEN RAVIGNANI Počastili ga bomo ob 25-letnici njegovega škofovskega posvečenja Jutri, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3 TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »10.000 A.C.«; Dvorana 2: 15.00, 17.20, 19.50, 22.15 »Grande, grosso e Verdone«; Dvorana 3: 15.40, 17.45, 20.10, 22.15 »Ono-ra il padre e la madre«; Dvorana 4: 15.20, 17.30, 19.50, 22.00 »Water Horse - La leggenda degli abissi«; Dvorana 5: 15.45, 17.50, 20.00, 22.00 »Lo scafandro e la farfalla«. M Izleti AŠD-SK BRDINA organizira društveno tekmo danes, 16. marca v Forni di Sopra. Vabljeni vsi tečajniki, člani in prijatelji. Za prijave pokličite društveno št. 347-5292058 ali 340-1653533 (Valentina). Vljudno vabljeni! KRUT vabi na štiridnevni izlet na Dansko (odkrivanje Kopenhagna, Severne Zelandije in njenih gradov, vikingov in stare prestolnice Roskilde) od 24. do 27. aprila. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-360072. Vabljeni! OBČINI ZGONIK IN REPENTABOR v sklopu projekta Interreg Italija-Slo-venija »Conosci il Carso - Spoznaj Kras« vabita danes, 16. marca 2008, na brezplačni vodeni ekskurziji na Volnik. Zbor pohodnikov na razpotju za Zagradec ob 9.15 za jutranja izleta (z vodenjem v italijanščini oz. slovenščini) ter ob 14.30 za popoldanski izlet (samo v italijanščini). Dodatne informacije: mobi št.: 340-5569374 in e-naslov curiosidinatura@libero.it. SPDT vabi danes, 16. marca, na zelo zanimiv pohod skozi geološki čas. Zbirališče bo ob 8.30 na Poklonu pri Pi-lu (za restavracijo Furlan). Vodič Paolo Sossi nas bo vodil po ozemlju Re-pentabra: s Poklona na Col, nato bomo prečkali državno mejo, se podali na Voglje, na Volniško gričevje in se vrnili mimo P'ča nazaj na Poklon. Vabljeni člani in tisti, ki bi radi bolje spoznali kraje, ki nas obdajajo! POMLADANSKI IZLET SPDT vabi člane na že tradicionalni pomladanski izlet, ki bo na velikonočni ponedeljek, 24. marca 2008. Letošnji izlet, bo potekal po Vertovčevih poteh, to je po tematski pohodni poti, ki nas vodi skozi vasi zgornje Vipavske doline. Zbirališče bo ob 8.30 pri spomeniku v Križu. Od tu se bomo z osebnimi avtomobili odpeljali v Ustije pri Ajdovščini. Vse potrebne informacije Vam nudi vodja izleta Livio - tel. 040/220155. SPDT organizira konec marca tridnevni zimski vzpon na Monte Grappa. Program: v petek, 28. marca, odhod z osebnimi avtomobili do kraja San Liberale in vzpon do koče Camparonetta, kjer bomo prenočili; sobota, 29. marca, pohod po lepi razgledni poti »sentiero panoramico delle Meatte«, vzpon na vrh Monte Grappa, ter preko grebena »cresta dei Solaroli« vrnitev v kočo; v nedeljo, 30. marca, povratek (po drugi poti) v San Liberale. Izlet vodi Franc Starec, kateri Vam nudi vsa potrebna navodila na tel. št. 338-4913458. Število udeležencev je omejeno, zato je nujna takojšnja prijava. Priporočamo zimsko opremo, žepno svetilko in spalno vrečo. SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za Kraško Območje vabita na izlet v Pordenone v soboto, 29. marca 2008. Za vpis in podrobnejše informacije kličite številke 040-2024053 in 348-6963043 (g. Fragiacomo) ter 040-327229 (g.a Milič). VABIMO VAS na lep in prijeten štiridnevni izlet v Plitvice, Šibenik, Split, Medjugorje, Mostar in Sarajevo. Odhod bo 24. aprila iz Trsta ali iz Opčin. Info na tel. št. 333-1461383. H Prireditve SKD TABOR obvešča, da je med delavniki v popoldanskih urah med 16. in 19. uro odprta fotografska razstava »Sta-ranzano - Le donne, i lavori nel Nove-cento« (Štarancan - Ženske in delo skozi dvajseto stoletje). Vabljeni na ogled! RICMANJSKI TEDEN danes, 16. marca 2008, ob 18. uri, v prireditveni dvorani, koncert Pihalnega orkestra Ric-manje, vodi Aljoša Tavčar. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga v sodelovanju z Združenjem mandolističnih ansamblov Furlanije Julijske krajine »Assoplettro« vabi danes, 16. marca 2008, ob 18. uri, v sren-jsko hišo v Gročani, na koncert Deželnega mladinskega tamburaškega ansambla Furlanije Julijske krajine. Nastop bo zaključil glasbeno delavnico, ki se bo odvijala v popoldanskih urah. SKD TABOR - ZSKD OPENSKA GLASBENA SREČANJA. Danes, 16. marca, ob 18. uri, gostuje v Prosvetnem domu na Opčinah »Harmonikarski orkester GM Synthesis 4«, dirigent Klavdij Furlan. Vabljeni! SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju na razstavo - prodajni sejem velikonočnih pirhov in raznih ročnih del ter na razstavo fotografij Marija Ma-gajne »Barve otroštva v črno-belem«. Urnik: danes, 16. in v ponedeljek, 17. marca, od 16. do 19. ure. V BAZOVSKEM DOMU je še danes, 16. marca, od 11. do 12. ure, odprta razstava klekljarskih izdelkov. RICMANJSKI TEDEN Ponedeljek, 17. marca 2008, ob 20.30, v galeriji Bab-na hiša, »Glasbeni večer«. Nastopajo: Henqueleth Brass Ansamble, Erika Bersenda in Marko Manin. GLASBENA MATICA v okviru koncertne sezone Glasbeni spleti prireja Operni gala v izvedbi solistov, zbora in orkestra SNG Opera in balet Ljubljana, pod vodstvom dirigenta Lorisa Voltolinija. Na sporedu bodo arije in zbori italijanskega verizma. Koncert bo v torek, 18.marca ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Info in rezervacije na št.: 040-418605 (od ponedeljka do petka z urnikom 10-12). 8. GLASBENA REVIJA V sredo, 19. marca 2008, ob 16. uri, v gledališču Prešeren v Boljuncu, bo zaključni nastop 8. Glasbene revije, ki jo je prirejal Glasbeni laboratorij Državne nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda, na kateri bo nastopilo 123 učencev osnovnih in nižjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom iz tržaške pokrajine. Po nastopu solistov in skupin bo komisija (prof. M. Reichenberg, F. Perez-Tedesco, Š. Job, F. Nesbeda) nagradila izvajalce. RICMANJSKI TEDEN sreda, 19. marca, ob 20.30, v prireditveni dvorani: »Domači večer«. Nastopata ZMPZ Slavec-Slovenec (vodi Danijel Grbec) in Dramska skupina SKD Slavec z veseloigro »Partnerji« (priredba in režija Ingrid Verk). DRUŠTVO NOE' v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin-Na-brežina, organizira koncert »Memorial Miran Hrovatin« v četrtek, 20. marca, ob 20.30, v avditoriju Jadranskega zavoda združenega sveta v De-vinu. Nastopajo: solisti in zbor Zavoda združenega sveta, zbor Rilke, MePZ Gorjansko, MePZ Rdeča zvezda - Devin, Pevska skupina Musicum. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni Skladu Luchetta-D'Angelo-Ota-Hrovatin. Info: 040-299461, 3498419497. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah, Proseška 131, je do 21. marca na ogled razstava slik Geni Gruden - Pejsaži. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. ZAHVALA Lepa hvala vsem, ki ste pospremili našo drago mamo Mario Paulina vd. Subani na njeni zadnji poti. Družina Trnovca, 16. marca 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa TRST / BRIŠČtKI - pod velikim oçr 2S.03.2008 REJE Koncert ob zaključku čez mejnega projekta Mejni dogodki AK YLEN1 ANTON OCVIRK SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev monografije 0 življenju in delu utemeljitelja komparativistike na Slovenskem, uredniku temeljnih knjižnih zbirk (Zbrana dela, Sto romanov, Literarni leksikon) bo najprej spregovoril filmski posnetek, nato pa avtorja knjige Majda Stanovnik in Tone Smolej ter Janez Vrečko s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. TOREK, 18.03. Ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (ul. Sv. Frančiška 20/II) Nedelja, 16. marca 2008 RICMANJSKI TEDEN 2008 DANES, 15.3. Ob 18.00 Rfcmanje - prireditvena dvorana Koncert PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE Vodi Aljoša Tavčar JUTRI, 17.3. Ob 20.30 Ricmanje - galerija Babna hiša GLASBENI VEČER Nastopajo: Henqueleth Brass Ansamble, Erika Bersenda in Marko Manin 0 Čestitke DRAGA ERIKA! Jutri boš 8 let imela, želim ti, da bi bila vedno srečna in vesela, pridna v šoli in kjerkoli. Da bi z mano vedno se igrala, še pela in plesala... S to čestitko vse najboljše želim ti, sestrica Elena in domači vsi. Naj se sliši, naj se zna, naša družina dve doktorci ima. Na fakulteti psiholoških ved je v teh dneh uspešno diplomirala naša DAŠA. Mnogo takih uspehov in take vztrajnosti ji želijo še v naprej vsi domači. LUISA je vztrajno in veselo se v študij podala in v torek na ekonomski fakulteti v Trstu končno do cilja priveslala. Še mnogo takih uspehov ji želijo Jana, Anamarija in Andrej. Okoli NADJE v »Ognjišču«pev-ci sedimo, ker danes ji fešto nardimo. Toliko pesmi ji moramo zapet, dokler vseh svečk bo morala na torti preštet. Prijatelji in pevci Sv. Vincencija. Teče, teče, se igra in KATRIN že 2 leti ima. Vse najboljše in mnogo srečnih dni za tvoj jutrišnji rojstni dan ti Alen in Erik želita. Ingrid, Patriku in Saši se je pridružila mala PETRA. Čestitamo jim iz srca Gaja, Sara, Patrizia in Igor. Ingrid in Patrik sta spet starša postala in malemu Sašku brhko sestrico dala. Dobrodošla mala Petra v Jaščev rod! Sorodniki iz Križa in Milj Vesela je žlahta vsa, saj k Županovim je po dolgih letih punčka Petra prišla. Saša se sestrice veseli, Ingrid in Patriku pa mirnih noči želimo vsi Županovi Na konservatoriju A. Peri v Reggio Emiliji je uspešno zaključila akademski študij druge stopnje iz roga Sara Magagnato Čestitamo ji in ji želimo še mnogo življenjskih uspehov mama, papa, Elena in Davide Jwww.teaterssg.it Marius Ivaškevičius MESTO TAKO BLIZU Režija: Aleksandar Popovski danes 16. marca, ob 16.00 red C (varstvo otrok) petek, 21.03., ob 20.30 - red T (¡tal. nad.) četrtek, 27.03., ob 19.30-red K (varstvo otrok - ¡tal. nad.) petek, 28.03., ob 20.30 - red F : ■ H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, staršem in dijakom, da bodo skupne govorilne ure: v četrtek, 27. marca 2008, od 18. do 20. ure za bienij in klasično smer; v petek, 28. marca 2008, od 18. do 20. ure pa za trienij znanstvene in jezikovne smeri. 13 Obvestila ZDRUŽENJE PROSTOVOLCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje Težki bolnik v družini: važnost komunikacije v sredo, 26. marca ob 17. uri v razstavno in konferenčno dvorano (Narodnega doma) v Trst ul. Fabio Filzi 14, predavatelj dr. Giuan-luca Borotto, zdravnik v hospicu Pineta del Carso Nabrežina. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Zveza cerkvenih pevskih zborov vabita na velikonočno srečanje s tržaškim škofom Evgenom Ravignanijem, ki bo v ponedeljek 17. marca v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3, ob 20.30. SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu prireja v ponedeljek, 17. marca 2008, ob 12. uri, tiskovno konferenco ob razpisu nagrade ZLATO ZRNO - za umetniške dosežke mladih slovenskih ustvarjalcev iz Dežele Furlanije Julijske krajine. Predstavitev nove pobude bo v Informativnem centru v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Vljudno vabljeni. SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan vabi vse člane na 7. redni (letos volilni) občni zbor, ki bo v torek, 18. marca 2008, ob 19.30 (prvo sklicanje) in ob 20. uri (drugo sklicanje), v gostilni pri Pinotu, v Medjevasi lOa. Kandidatne liste in prijave kandidatov za društvene organe sprejemamo do ponedeljka, 17. marca 2008, na tel. št.: 3387738027 (Igor). BIOENERGETSKA PREHRANA PO TRADICIONALNI KITAJSKI MEDICINI Začetek 1. tečaja v torek, 18. marca 2008, ob 19. uri, v dvorani KRD Dom Briščiki v Briščikih. Seminar bo vodila gospa Lina Lo Faro - strokovnjak za prehrano. Za informacije tel: 347-7657924. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja pravljica bo na sporedu v torek, 18.marca 2008, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Hopek in velikonočni zajček bo pripovedovala Alenka Hrovatin. ONAV - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina priredi v torek, 18. marca, ob 20.15, na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 predstavitev kmetije GRION iz Ko-privnega in njenih vin. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. 333-4219540. SLOVENSKI KLUB vabi na predstavitev monografije ANTON OCVIRK. O življenju in delu utemeljitelja komparativistike na Slovenskem, uredniku temeljnih knjižnih zbirk (Zbrana dela, Sto romanov, Literarni leksikon) bo najprej spregovoril filmski posnetek, nato pa avtorja knjige Majda Sta-novnik in Tone Smolej ter Janez Vrečko s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v torek, 18.t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/II). STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi člane in simpatizerje na javni pokrajinski aktiv v torek, 18. marca, ob 18. uri, na tržaški federaciji SKP-EL, v Ul. Tarabocchia, 3. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 18. marca 2008, ob 20.45, na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. RICMANJE Praznovanje sv. Jožefa bo v sredo 19. marca. Ob 11. uri bo sv. maša. Ob 15.30 bo italijanska sv. maša. Ob 17. uri pa bo slovesna sv. maša v čast sv. Jožefu. SPI CGIL Krožek za vzhodni Kras vabi člane in prijatelje na praznik včlanje-vanja, ki bo v sredo, 19. marca 2008, ob 16. uri, v prostorih Prosvetnega doma Tabor na Opčinah, Narodna ulica št. 51. VZPI-ANPI IN FILMSKI KROŽEK CHARLIE CHAPLIN vabita v sredo, 19. marca ob 18.30, v Ljudski dom, v Podlonjerju, v Ul. Masaccio 24, na predstavitev filma o partizanu Arrigu Boldriniju. FOTOVIDEO TRST 80 sklicuje redni občni zbor volilnega značaja v četrtek, 20. marca v Gregorčičevi dvorani, ul. San Francesco 20 ob 19.30 v prvem sklicu, 20.uri v drugem sklicu. Vabimo zato, da se ga udeležijo vsi člani. Kdor ni še poravnal članarine za leto 2008, bo lahko to storil pred pričetkom. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 20. marca 2008, ob 20. uri, v svojem sedežu (Prosek št. 159). REDNI OBČNI ZBOR pihalnega orkestra Ricmanje, bo potekal v četrtek, 27. marca, v Babni hiši v Ricmanjih, v prvem sklicanju ob 20. uri in ob drugem sklicanju ob 20.30. Letos se izteče tudi mandat upravnemu odboru, zato bomo na občnem zboru izvolili tudi nove člane odbora. Zato je še posebej zaželena prisotnost vseh članov! Naj še opozorimo, da se v volilno listo lahko prijavi vsak polnoletni član. Volilna lista je izobešena v prostorih sedeža vse do 20. marca. SZSO Slovenska zamejska skavtska organizacija - Trst vabi na tradicionalni križev pot na Repentabru na Veliki petek, 21. marca. Zbiranje ob 20,00 na Colu. Lepo vabljeni! ZSKD v sodelovanju s kulturnimi društvi in v organizaciji SKD Vigred, vabi na ogled kabaretne predstave »Radio-ak-tivni live!« v sredo, 26. marca, ob 20. uri, v Štalco v Šempolaju. SKD TABOR ob 40-letnici delovanja vabi vse člane in članice v nedeljo, 6.aprila 2008, ob 12.uri, pred Prosvetnim domom na SKUPINSKO FOTOGRAFIJO društvenih članov. »Podvigu« bomo nato skupaj nazdravili na dvorišču Prosvetnega doma. Za podrobnejše informacije so na razpolago društveni odborniki in spletna stran www.skdtabor.it. NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Filzi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: ponedel-jek-torek-četrtek 10-12 in sreda-petek 16-18, elektronski naslov info@na-rodnidom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008. UH Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Damian Glavina v Lonjerju št. 255. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič v Medji vasi, 21. OSMICO smo odprli pri Deanu Vergi-nella, na Kontovelu. Tel.: 3488049335. OSMICO so odprli pri Coljevih v Sa-matorci št. 53. Tel. št. 040-229586 ali 340-1461778. OSMICO sta odprla Ivan in Andrej An-tonič (Cerovlje 34), tel. št. 040-299800. OSMICO je odprl Benjamin Zidarič v Praprotu št. 23. OSMICO je odprl Jadran v Ricmanjih 175. Tel. 040-820223. PRI PIŠČANCIH so Ferfolja odprli osmico. Točijo belo in črno vino ter nudijo domač prigrizek. Toplo vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman. H Mali oglasi PRODAM štirikolesnik quad polaris, 330 cc, letnik 2005, za dve osebi, v odličnem stanju. Okvirna cena 3.900 evrov. Tel. 333-2631685. 4000 KV. METROV nezazidljivega zemljišča, med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 20.500 evrov. Tel. 347-6145807. AGRITURIZEM sta odprla Jožko in Ljuba Colja, Samatorca 21. Tel.: 040229326. Agriturizem bo odprt ob petkih, sobotah in nedeljah, do avgusta. Toplo vabljeni! AGRITURIZEM GRGIČ Padriče 139, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Toplo vabljeni. Tel. na 338-8804089. DAJEM V NAJEM delno opremljeno stanovanje v Gabrovcu, 45 kv. metrov, vhod, spalna soba, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, 400,00 evrov mesečno. Tel. na 347-6259771. IZGUBIL SEM zlato uro znamke Eberhard, v okolici Trnovce. Poštenega najditelja čaka nagrada. Klicati na tel. št. 328-7908111. IŠČEMO na Opčinah zazidljivo zemljišče z vrtom ali hišo z vrtom (tudi potrebno popravil). Tel.: 040-200156 ali 340-4022209. KUPIM malo hišo, od 30 do 40 kv. metrov v Trstu. Tel.: 320-3557811 ali 3291898705. MUSICAL HAIR dne 29. marca ob 16. uri v Trstu: prodam 2 listka v odlični poziciji v parterju. Klicati na 3470335969. NUDIM lekcije iz nemščine dijakom srednjih in višjih šol. Klicati ob večernih urah na tel. št. 346-9453545. NUDIM umetne nohte, pedikuro, ma-nikuro in depilacijo. Tel. št.: 3923772233. PRODAM panje z družinami. Tel.: 3478039439 PRODAM po ugodni ceni belo vino-malvazija. Tel.: 347-1915058 PRODAM po ugodni ceni delovno mizo za geometre, z vsemi pripomočki zraven. Tel.: 349-8430222. PRODAM štedilnik s pečjo znamke Fa-gagnese (160x60). Tel. na št.: 3479473838. PRODAM BOX GARAŽO za dva avtomobila v bližini komercialnega centra »Il Giulia«, primeren tudi za skladišče, 32 kv m. (višina 3,80 m, širina 3 m in dolžina 10 m). Tel. št. 349-8633811 ali 040-566323 ob uri obedov. PRODAM pletilni stroj znamke Necchi, dvoredni (doppia frontura). Tel.: 3334555403. PRODAM spalno sobo v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 347-4879766. STARODOBNIK - 23 LET - VW POLO 1050 kub. v odličnem mehanskem in karoserijskem stanju, bele barve, prodam za 1.000 evrov. Telefon: 040208989. V TRSTU PRI UNIVERZI dajem v najem opremljeno stanovanje, dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, dva balkona in klet. Primerno za dve študentki ali par. Tel. 3335627059. S Poslovni oglasi PRODAM ZAZIDLJIV TEREN v Žavljah na sončni legi za enosta-novanjsko hišo. Možen nakup še 2 sosednjih nezazidljivih parcel. Area Immobiliare 040/7606141 MAJHEN VINOGRAD V DOLINI oddam za obdelovanje. Tel. 3494255042 SALON MAJDA NA OPČINAH išče frizerko. Tel. 040/211359 MIZARSKA DELAVNICA v obrtniški coni Zgonik zaposli osebo. Poklicati na tel. 335285063. KNJIGARNA TERČON V NA-BREŽINI IŠČE pomočnika/co trikrat tedensko. IŠČEMO PRODAJALCA/KO za sezonsko zaposlitev v rastlinjaku s celodnevnim urnikom. Poslati curriculum fax 040-823193 ali telefonirati 040-8990103-115 RAČUNOVODSKA PISARNA ¡ŠČE_računovodjo. Po možnosti znanje slovenščine. Poslati curriculum v italijanščini faks 040/634138. DIJAŠKI DOM IZ TRSTA IŠČE sodelavca za delo na socialnem in vzgojnem področju. Zainteresirani naj pošljejo svoj curriculum na naslov info@sddsk.org ŠC MELANIE KLEIN IŠČE marljive vzgojitelje/ice z izkušnjami. Curriculum na info@melanie-klein.org Nedelja, 16. marca 2008 1 1 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it APrimorski ~ dnevnik gorica - Volilni shod državnega tajnika Demokratske stranke Veltroni bo danes nagovoril Goričane v Verdijevem gledališču Prišel bo uradno odpret volilno kampanjo - Slovensko dobrodošlico mu bo izrekla Tjaša Dornik Walter Veltroni, državni tajnik Demokratske stranke (DS), bo danes prišel v Gorico, z njim tudi volilni avtobus s simboli in gesli stranke, ki vodi kampanjo čim bliže in med ljudmi. Ob 16. uri se bo začel volilni shod v gledališču Verdi, kjer mu bo na odru v slovenskem jeziku izrekla dobrodošlico Tjaša Dornik. Za Veltronijev obisk vlada veliko pričakovanje; organizatorji napovedujejo množično udeležbo, zato bodo pred vhodom v mestni teater namestili ekrana, tako da bodo njegov nastop spremljali tudi vsi ti, za katere ne bi bilo prostora v dvorani. Veltroni bo ob 15.30 pristal z letalom v Ronkah, kjer ga bo pričakal deželni tajnik DS Bruno Zvech, ki ga bo pospremil v Gorico. Takoj za goriškim shodom se bo Veltroni odpeljal v Trst, zato ni predvidenih dodatnih postankov. Organizatorji bodo prvi Walter Veltroni, državni tajnik Demokratske stranke, bo danes ob 16. uri v Gorici ansa dve vrsti sedežev v gledališču rezervirali kandidatom in vodilnim predstavnikom DS, dvorana pa bo odprta predvsem ljudem. V Gorici bo državnega liderja pozdravil tudi ministrski podtajnik Miloš Budin. Na odru teatra mu bodo dobrodošlico izrekli podpredsednica pokrajinske uprave Roberta Demartin (sicer tudi sama kandidatka za parlament), za njo 23-letna Tjaša Dornik, ki bo Veltronija nagovorila dvojezično, in 17-letni Francesco Cristin iz Šlovrenca iz vrst mladih somišljenikov DS. Vsak bo imel na razpolago pet minut, nakar bo govoril Veltroni. »Njegov cilj je priti v čim tesnejši stik z ljudmi, z njihovimi potrebami in pričakovanji. V Gorico prihaja uradno odpirat volilno kampanjo, prihaja pa tudi izkazovat posebno pozornost za ta prostor in podpret Il-lyjevo levosredinsko zavezništvo,« pravi pokrajinski tajnik DS Omar Greco, kije prepričan, da se volilna kampanja že obrestuje tudi na Goriškem in da so ljudje začutili, da je v politiki zavel nov veter: »Če bomo do zadnjega dobro delali, bomo dočakali tudi rezultate. Med štirimi je naša pokrajina v deželi FJK najmanjša, vendar ima zaradi lege in ukinjene meje posebne značilnosti in priložnosti. Integracija v evropskem duhu je tu temeljnega pomena, zato pričakujemo, da bosta tako državna kot deželna oblast znali to specifiko ovrednotiti, da nas bosta znali podpreti v tem času gospodarske krhkosti, da bosta znali tu pospeševati socialno ko-hezijo,« poudarja Greco in napoveduje, da bo volilna kampanja pripeljala na Goriško tudi Piera Fassina, ministra za delo Cesar-eja Damiana in državnega podtajnika DS Daria Franceschinija. gorica - Skupno zasedanje tajništev SSO in SKGZ o šolstvu in čezmejnih stikih Slovenščina na prvem mestu Zaradi vse večje prisotnosti otrok iz mešanih in italijanskih zakonov bo treba okrepiti šolsko ponudbo na področju učenja slovenskega jezika volitve Izjave SSk niso ostale brez Šolstvu in čezmejnim stikom je bilo posvečeno skupno zasedenje pokrajinskih tajništev SSO in SKGZ, kije potekalo v petek v goriškem KB Centru. S srečanjem so v bistvu potrdili sklep, ki sta ga pokrajinska predsednika SSO Janez Povše in SKGZ Livio Semolič sprejela, ko sta bila na obisku goriške občinske konzulte. Takrat sta namreč sklenila, da bo moralo biti delovanje slovenskih organizacij iz Gorice bolj usklajeno, za kar je seveda potrebno skupno soočanje in informiranje. Na začetku petkovega srečanja so spregovorili o vstopu Slovenije v schengensko območje. Poudarili so, da mora manjšina na najboljši način izkoristiti prednosti, ki jih ima, obenem pa so menili, da bi treba poskrbeti za prepletanje kulturnih dogodkov in prireditev; po mnenju predstavnikov SSO in SKGZ bi bila v tem smislu organizacija skupne proslave ob kulturnem prazniku, ki bi potekala izmenično v Gorici oz. Novi Gorici, močan pokazatelj enotnega kulturnega prostora. V nadaljevanju srečanja sta Povše in Semolič soglašala, da je treba sodelovati z goriško in novo-goriško upravo ne glede na njuno politično pripadnost, zatem pa so se prisotni poglobili v problematiko šolstva. Predsednik pokrajinske konzulte Peter Černic je med drugim povedal, da bo pokrajinska konzulta v začetku aprila priredila posvet o šolstvu, ob tem pa so ugotavljali, da se v slovenske šole vpisuje vedno več otrok iz mešanih in italijanskih zakonov, zaradi tega pa je treba posvetiti skrbi za slovenski jezik večjo pozornost. Predstavniki krovnih organizacij so se dogovorili, da bo treba tesneje sodelovati s Slovenskim raziskovalnim inštitutom, predvsem pa bo treba bolje uresničiti izsledke bodočih raziskav o šolstvu. SSO in SKGZ želita vzpostaviti tvorno sodelovanje tudi s šolniki, ob tem pa sta krovni organizaciji mnenja, da bi treba s po- močjo slovenske in italijanske vlade okrepiti šolsko ponudbo s specifičnimi figurami, npr. tutorji, za pouk slovenskega jezika. V zaključnem delu srečanja je Semolič poročal o Trgovskem domu. Povedal je, daje po eni strani stekel postopek za obnovo pritličnih prostorov, ki ga financira dežela. Po drugi strani se po Semoličevih besedah prefekt zelo trudi, da bi dobili še ostali pritlični prostor. Zgleda, da potreba po teh prostorih s stra- Pokrajinski tajništvi krovnih organizacij na soočanju bumbaca ni krajevne izpostave finančnega ministrstva ni tako pereča, vendar je na poti vračanja Trgovskega doma še nekaj težav, ki jih prefekt rešuje v sodelovanju s finančnim ministrstvom. (dr) gorica - Brandolin se predstavlja goriškim volivcem Urad je hotel odpreti v policijskih kabinah, ki jih župan noče porušiti »Svoj volilni urad sem hotel odpreti v eni izmed policijskih kabin na nekdanjih mejnih prehodih, ki jih goriški župan Ettore Romoli noče porušiti. Ker mi služba za državno premoženje tega ni dovolila, sem se odločil za bivši sedež Oljke, saj sem v združevanje leve sredine verjel že pred enajstimi leti, ko sem bil prvič izvoljen za predsednika pokrajine.« Tako je včeraj povedal Giorgio Brandolin, bivši predsednik goriške pokrajinske vlade, ki bo na prihodnjih deželnih volitvah kandidiral za Demokratsko stranko. Brandolin je svoj volilni urad odprl v bivšem sedežu Oljke na korzu Verdi, v katerem se bo med tednom srečeval z volivci, obenem pa bo delil volilni material. Bivši predsednik pokrajinske vlade je ob tem poudaril, da bo v primeru izvolitve predstavljal vse prebivalce goriške pokrajine, Italijane, Slovence, Furlane in sploh priseljence, ki so prišli v naše kraje s trebuhom za kruhom. S svojo prisotnostjo na odprtju volilnega urada je Brandolinovo kandidaturo podprl bivši goriški župan Vittorio Brancati. Brandolin v goriškem uradu, s svojo prisotnostjo ga je podprl tudi Brancati bumbaca »Slovenska komponenta Demokratske stranke je podprla volilno povezavo s stranko Slovenske skupnosti, kar omogoča etnični stranki, da koristi zakonsko normo, ki jamči izvolitev enega predstavnika SSk. Tudi zaradi tega bi si pričakovali normalno spoštljiv odnos do naše kandida-tinje Majde Bratina, ki nadaljuje svetlo družinsko tradicijo ter s svojo angažiranostjo in pripravo zgledno predstavlja Slovence na Goriškem. Njena kandidatura je toliko bolj učinkovita, ker v njej vidijo svojo zastopnico tudi italijanski somišljeniki v mestu Gorica. Glede na predvideni volilni uspeh Demokratske stranke in na ugled slovenske kandidatinje, ki pooseblja goriško stvarnost, bomo Slovenci prepričano podprli Majdo Bratina, zato da bo v deželnem svetu najbolje predstavljala potrebe tega večjezičnega prostora.« S to izjavo se je slovenska komponenta Demokratske stranke za Goriško odzvala na petkove trditve deželnega tajnika SSk Damijana Terpina, ki se je obregnil ob kandidaturo Majde Bratina. Na Terpinove besede je reagiral tudi kandidat Mavrične levice Marko Marinčič: »Prepričan sem bil, da bodo tokratne deželne volitve priložnost za konstruktivno soočenje v pluralni slovenski manjšini, brez škodoželjnosti in nekorektnosti. Vem, da s tem soglašajo tudi mnogi kandidati SSk. Žal pa je deželni tajnik stranke Damijan Terpin že takoj skalil to vzdušje s podtikanji na škodo drugih slovenskih kandidatov. Kar se mene tiče, je odločitev Mavrične levice, da me kandidira za nosilca liste na Goriškem, dokaz pristne volje, da levica potrdi pluralno zastopstvo in izvoli čimveč slovenskih deželnih svetnikov. Terpin bi se kot Slovenec moral tega veseliti, ne pa z zavajajočimi argumenti odjedati preferenčne glasove slovenskim kandidatom, ki imajo morda večje možnosti uspeha, kot jih ima on sam. Njegov legitimen strankarski interes je seveda, da SSk zbere čimveč glasov, ni pa rečeno, da je v interesu slovenske manjšine, da se to zgodi za ceno neizvolitve slovenskih kandidatov na drugih listah. Sicer pa bodo o tem, kdo bo izvoljen, s preferenčnimi glasovi odločali volivci. Prepričan sem, da bodo znali trezno presoditi, kaj je najbolje v njihovem interesu in v korist slovenske narodne skupnosti.« 12 Nedelja, 16. marca 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V Feiglovi knjižnici srečanje z beneško ustvarjalnostjo Utrip Beneške Slovenije v pesmih in koledarju Marina Cernetig je nadiško narečje posodobila in ga dvignila na raven sporazumevalnega jezika equilibri V društvu zapuščina knjigarne Equilibri v Semeniški ulici ni samo knjigarna. Za vsako knjigo na njenih policah je zavestna kulturna izbira, kot je tudi zavestna izbira zahajati v Equilibri in se tam zadrževati. »Nismo le prodajalna knjig,« je včeraj večkrat ponovil 40-letni knjigarnar Giovanni Fierro in napovedal, da bo zadnjo soboto v marcu knjigarna dokončno znižala rešetke. Meseca maja bi praznovala enajsto leto obstoja. »Skoraj enajst let kulturnega boja,« pravi Fierro. Tega boja z močjo knjig pa ne bo konec, v kolikor je zaznamoval njega in krog zvestih bralcev oz. obiskovalcev te nenadomestljive goriške kulturne postojanke. V kontinuiteti s poslanstvom knjigarne je Fierro ustanovil istoimensko kulturno društvo in že napoveduje prvi ciklus dogodkov. Gre za »turnejo besed, glasbe, pesmi, urjenja človeške odpornosti« pod težko prevedljivim, a vendar zgovornim naslovom »Fare voci«. Prvi dogodek bo v četrtek, 20. marca, v oštariji Alchimis-ta v ulici Garibaldi v Gorici, kjer bodo nastopili goriški pevec Mauro Punteri, pesnica iz San Canziana Marilisa Tre-visan, pesnik iz Tricesima Maurizio Be-nedetti in tržaški pevec Stefano Schiral-di; pridružili sejimbodošedrugi ustvarjalni gostje. Po Gorici bo sorodno srečanje v baru Tartini v Trstu (28. marca ob 21.30), na sedežu prijateljev galerije Spazzapan v Gradišču (18. aprila ob 21. uri) in v lokalu Tana dei Ghiri na Krmin-ski gori (9. maja ob 20.30). »Knjigarna je žrtev spremenjenih gospodarskih in družbenih dinamik ter Gorice, ki se izsušuje. Severna mestna četrt zamira, postaja periferija, trgovec tu ne preživi več,« pravi Fierro, ki bo svoj kulturni projekt oz. izziv odslej udejanjal skozi društvo Equilibri. V čitalnici Feiglove knjižnice v Gorici je bilo prejšnji torek izredno zanimivo in prijetno srečanje z beneško ustvarjalnostjo, ki se odraža v pesniškem prvencu Marine Cernetig z naslovom »Pa nič nie še umarlo«, pa tudi v letošnjem Trin-kovem koledarju in drugih pobudah, ki so bile omenjene na večeru. Srečanje je v imenu organizatorjev, knjižnice in ZTT-ja, uvedla Alenka Florenin, zatem pa sta o pesmih Marine Cernetig spregovorila Martina Kafol, kije poudarila trdni namen Založništva tržaškega tiska, da je Benečija stalno prisotna v njihovih programih, in Michele Obit, novinar Novega Mata-jurja, predsednik kulturnega društva Ivan Trinko in tudi sam pesnik, ki je zbirki napisal nekaj uvodnih misli. »Pesmi so drobne sličice, ki pripovedujejo male zgodbe... Minimalne podobe nam govorijo o stvarnosti, ki je po svoje izjemna.« Pesnica sama je dejala, da ji je zanimanje javnosti za njen prvenec v velik ponos in tudi zadrego, pisanje pa sega v leta, ko so v Benečiji nastali razni literarni natečaji, z namenom, da bi domače na- rečje posodobili in ga iz govorice, ki je poznalo predvsem izraze iz kmečkega življenja, dvignili na raven normalnega sporazumevalnega jezika. Ta je v nadiških dolinah v družinskem krogu dnevno uporabljen, je poudarila Marina Cernetig, ki je zbranim tudi prebrala nekaj poezij. Vse, razen ene, je dejala, so nastale v zadnjih časih. Nekaj pomislekov je imela glede dodane slovenske različice na dnu vsake strani, zdaj pa pravi, da je bila ta izbira posrečena, saj dokazuje povezanost nadiške-ga narečja s slovenskim jezikom. Pesniškemu deluje sledila predstavitev vsebine jubilejnega 50. Trinkovega koledarja. Lucia Trusgnach je podrobno nanizala dogodke in obletnice, ki so zaobjeti v koledarju, 40-letnica Zveze beneških izseljencev, 30-letnica Glasbene matice v Špetru, pridobitev naziva Nižje srednje dvojezične šole v Špetru in seveda padec meje. Letošnji Trinkov koledar šteje 240 strani, tako kot ponavadi vsebuje koledar, ki ga dopolnjujejo pregovori, v letošnjo posebno številko pa so vložili nekatere članke iz zgodovine oziroma pre- Beneški večer v Feiglovi knjižnici bumbaca teklih številk Trinkovega koledarja. Posebno vrednost ima koledar zaradi člankov v narečjih Slovencev v videmski pokrajini, tradicionalno pa vsebuje tudi članke prijateljev z druge strani Matajurja. Letos so svoje članke prispevali načelnik upravne enote in poznavalec Beneške Slovenije Zdravko Likar, generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj, Tomaž Pavšič iz Idrije, Jožica Strgar s Kambreškega, zgodovinar Branko Marušič iz Solkana, Marta Ma-zora iz Breginja pripoveduje o košpah, Nataša Gliha Komac s Predela podaja izjemen članek o slovenski besedi, Karla Kofol predstavlja Plečnika, Ana Kruh in Miha Mlinar pišeta o arheologiji med Nadižo in Sočo, Vida Škvor pa o oktetu Simon Gregorčič. Posebna zapisa gresta v čast spomina na pokojnega Vlada Ur-šiča, prijatelja in pokrovitelja Benečije ter člana Beneškega gledališča Maria Bergna-cha. Letošnji vložek so tudi posvetili spominu na pokojnega Maria Magajno, oblikujejo pa ga njegove fotografije o najpomembnejših dogodkih v Benečiji od leta 1950 dalje. upokojenci - Praznovanje dneva žena in potovanje po Trubarjevi kulturni poti V domovini evropskega velikana Goriške izletnike so nagovorili odlični vodniki - Med obiskom kulturnih spomenikov so jih spremljale krajinske znamenitosti Letošnji dan žena je Društvo slovenskih upokojencev za Goriško proslavilo na poseben način. V svoj program je ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja uvrstilo potovanje v njegov rojstni kraj, na Rašico, in v znamenito dolenjsko okolico. Proglasitev Trubarjevega leta je dala edinstveno priložnost za natančnejši vpogled v našo burno in bogato preteklost. Že med vožnjo proti Ljubljani in nato še bolj zasneženi Dolenjski se je 106 izletnikov v dveh avtobusih seznanilo s pomenom dneva žena in na primeren način spoznalo osebnost ter delo Primoža Trubaqa (1508-1586), začetnika našega knjižnega jezika, avtoqa prvih slovenskih knjig, Katekizma in Abecednika iz leta 1550. Trubar je za Goričane tudi pomemben, ker je pridigal v treh jezikih v Gorici, Rubijah pri Sovodnjah in Vipavskem križu (1563). Izletniki so se ob pol desetih zbrali na Trubarjevi domačiji, na Rašici, idilično pokriti z belo odejo. Sprejela jih je vodja zavoda za kulturo Parnas, Metka Starič. V bogato opremljeni spominski sobi so zelo pozorno poslušali čudovito razlago o Trubarjevem času, življenju, zgodovinskih dogodkih, ki so od 15. stoletja dalje spremenili miselnost in kulturo v Evropi. Vodnik Andrej Perhaj, ki temeljito obvlada Trubaqevo življenje in protestantsko delo, je s svojim znanjem naravnost očaral prisotne. Poudaril je predvsem, daje Trubar dal Slovencem ime, jih ljubil, jih skušal dvigniti iz zaostalosti in revščine ter v njih zbujal narodno zavest, a kljub temu je bil zaradi verskih in političnih okoliščin izgnan; skratka, »- bil je pravi mož ob pravem času«, »evropski velikan«, ki so ga na Nemškem zelo cenili in mu posvetili spomenik, ulico in druga obeležja. Izletniki so si na Rašici ogledali tudi mlin in žago. Nato so stopili v knjigoveško delavnico, v kateri je zelo dejavna Metka v oblačilu iz 16. stoletja nazorno pokazala ročno vezavo knjige. Ob tem se je izletnik Angel preizkusil v vlogi pisarja, oblečenega v Trubarjevo oblačilo. Upokojenci so se nato odpeljali v vas Škocjan do župnijske cerkve, kjer je bil Trubar krščen in kjer so pokopani nekateri Turjačani. Prijazno jih je sprejel župnik, muzikolog Edo Škulj, ki je prikazal pomen cerkve in zgodovino kraja. V bližini leži vas Gradež, kjer je živel Marij Kogoj in kje je razširjena dejavnost sušenja domačega sadja. Sledila je vožnja proti mogočnemu gradu Turjaku. Vodnici Metka in Barbara sta pospremili izletnike najprej v veliko viteško dvorano, nato v druge prostore lepo obnovljenega gradu in vse izčrpno obrazložili. Upokojenci so se potem vozili skozi Velike Lašče, mimo vasi Dolnje Retje, rojstnega kraja Frana Levstika, kjer so ob cesti videli znani Ilijev kozolec, sestavljen brez enega samega žeblja. Ob sončnem vremenu so po daljši poti skozi Ribnico in druge vasi končno dospeli popoldne Goriški popotniki na Trubarjevi domačiji v restavracijo Kovač v kraju nove Ložine na poti proti Kočevju. Tam so bili deležni kul-turno-zabavnega programa ob pripovedovanju sester dvojčic, ki sta humorno in zelo živahno prikazali nekdanje, revno domače življenje, ko je številni družini nudilo edini zaslužek izdelovanje zobotrebcev (klinčkov). Ob zvokih harmonike Jožka Lebana je zavladalo v veliki dvorani veselo vzdušje. Ko se je stemnilo, so se izletniki dobre volje vračali proti domu skozi Cerknico, Rakek in mimo Postojne. Vsem bo prav gotovo ostal v živem spominu lepo preživeti dan v Trubarjevi ožji domovini. (ed) Mavrična levica v Tržiču V Tržiču so se včeraj predstavili kandidati Mavrične levice za deželni svet Marko Ma-rinčič, Gabriella, Gabrielli, Roberto Anto-naz, Gloria Giuricin, Alessandro Perone in Ennio Pironi ter kandidata za senat Loredana Panariti in za poslansko zbornico Ot-tavio Romano. »V Italiji je velika potreba po levičarskih politikah,« je povedal Marinčič in poudaril, da Mavrična levica želi nadaljevati sodelovanje s predsednikom FJK Riccardom Illyjem. SIK zahteva preverjanje Stranka italijanskih komunistov zahteva preverjanje večine v tržiškem občinskem svetu. Po besedah svetnika SIK Gianpaola An-driana večina ni več ista kot pred osmimi meseci, saj je njen »center« že večkrat popeljal levosredinsko koalicijo na rob prepada. V Koprivnem brez vode Iz družbe IRIS sporočajo, da zaradi del na vodovodnem omrežju bodo v Koprivnem v četrtek, 20. marca, ves dan brez pitne vode. Še danes sejem v Gorici Na sejemskem razstavišču v Gorici bo še danes med 10. in 20. uro odprt sejem Zelenih prstov, ki je posvečen vrtnarstvu, okolju in življenju v naravi. Ob 11. uri bo brezplačen voden obisk parka vile Coronini, sicer pa je na sejmu prisoten tudi sprejemni center Gradina iz Doberdoba. Obiskovalci so že včeraj in predvčerajšnjem posebno pozornost namenili stojnicam s »catambro,« posebno rastlino, ki odganja komarje, in z orhidejami. Le-teh je na ogled približno tristo vrst. Vstop na sejem je brezplačen. Felluga nagrajen v Nemčiji V nemškem gradu Bensberg so Liviu Fel-luga, vinarju iz Bračana pri Krminu, podelili prestižno nagrado »Wine Award 2008« za življenjsko delo. Ob razstavi predavanje V palači Attems-Petzenstein v Gorici, v kateri je na ogled razstava »Abitare il Sette-cento«, bo jutri ob 17.30 Gilberto Ganzer predaval o Gorici v 18. stoletju. Danes ob 11., 15. in 17. uri bodo brezplačni vodeni ogledi razstave. Jutri o sodobnih čarovnikih Center Crali prireja jutri ob 17.30 v pokrajinski sejni dvorani v Gorici predavanje o sodobnih čarovnikih, ki za mastne denarce napovedujejo prihodnost; govorila bo odvetnica Teresa Denetta. gorica - Komigo Že oddana polovica sedežev Abonmajska kampanja za letošnji Komigo pravzaprav se še ni začela, ne glede na to pa je polovica razpoložljivih sedežev v dvorani goriškega Kulturnega doma že oddana. Po vsej verjetnosti bodo organizatorji z letošnjo, peto izvedbo trojezičnega festivala komičnega gledališča dosegli nov rekord prodanih abonmajev, zato pa se dogovarjajo, da bi nekatere predstave odigrali dvakrat (ob 18. uri izven abonmaj a, ob 20.30 pa v abonmaju). V letošnji sezoni bo Kulturni dom sodeloval s svojim tradicionalnim partnerjem Špasteatrom iz Men-geša, ob tem pa tudi s Cafe Teatrom iz Ljubljane in s kabaretom Radio Aktivni Live! iz Trsta. Zanimiva novost bo sodelovanje s Kinoateljejem iz Gorice, plod katerega bo projekcija filma Petelinji zajtrk, ter s glasbenim festivalom Across the Border, s katerim bodo priredili koncert skupin Bandor-kestra 55 in Orkestra Zbylenka. V letošnji abonma bodo vključene predstave 5.moških.com, Kdo Vam je to delu?, Radio aktivni live!, Tren de Vin in Beato fra le gonne, kdaj bodo na sporedu, pa bodo povedali v torek, ko bodo uradno predstavili potek letošnjega festivala. Za podrobnejše informacije je na razpolago urad Kulturnega doma (tel. 0481-33288). / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 16. marca 2008 13 nova gorica - Pinijeve sprevodnice se v dolgih vrstah sprehajajo po mestu Preplah nepotreben, previdnost pa ni odveč Toksične dlačice gosenic povzročajo draženje kože, lahko pa tudi resnejše težave Pojav malih kosmatih gosenic, ki se v začetku pomladi druga za drugo, v zanimivem sprevodu, ki je lahko dolg tudi nekaj metrov, premikajo po tleh in iščejo primerno mesto, kjer bi se zabubile, je mogoče na Primorskem opazovati že vrsto let. Gre za pinijeve sprevodnice, iz katerih se kasneje razvijejo metulji, t.i. pinijevi sprevodni prel-ci. Gosenice povzročajo resno škodo v nasadih borovcev. Eno leglo gosenic lahko požre vse iglice na drevesu, ki nato usahne. Gosenice živijo v svilenih zapredkih na vejah. Ti so svetle barve, veliki od 12 do 25 centimetrov in običajno podolgovate oblike. Poleg škode, ki jo povzročajo na drevesih, pa lahko gosenice s svojimi strupenimi dlačicami negativno vplivajo tudi na ljudi. Ob dotiku namreč povzročijo srbenje kože, izpuščaje, v hujših primerih pa tudi težave z dihanjem in podobno. V Novi Gorici jih je mogoče v teh dneh srečati na različnih koncih mesta, ljudje pa v večini primerov ne vedo, da so njihove dlačice strupene. Ker se pojavljajo tudi v neposredni bližini otroškega igrišča v Borovem gozdičku, bi bilo prav, da bi bili o njih bolje obveščeni. Gabrijel Seljak, vodja entomološkega laboratorija na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, je povedal, da čas selitve pri gosenicah traja od štirinajst dni do tri tedne. »Njihove dlačice so izredno krhke in ko se zlomijo priteče ven strupena snov, ki povzroča ob dotiku hujše draženje kože v obliki ortikarij oz. izpuščajev. V skrajnem primeru lahko pride tudi do paralize nekaterih organov,« je dodal in omenil sicer nepreverjeno zgodbo o menihu, ki naj bi pred leti na Mirenskem kar z golimi rokami mečkal zapredke z gosenicami, da bi tako ohranil drevesa. Zaradi tega naj bi za krajši čas celo ohromel. Za mnenje o dejanski nevarnosti teh malih, od 38 do 45 milimetrov dolgih gosenic smo povprašali tudi Staneta Gomboca, predsednika Slovenskega entomološkega društva Štefana Michielija, ki združuje ljubitelje žuželk iz Slovenije in tujine. Povedal je, da gosenice zapustijo zapredke na drevesih, ko jim zmanjka hrane oziroma, ko se grejo zabubit. »Ker je bila letošnja zima mila, seje proces njihove preobrazbe očitno začel nekoliko prej kot običajno,« je še dodal in opozoril, da je pretiran preplah odveč, vseeno pa je njihov pojav vreden opozorila, saj so ob morebitnem dotiku, ki povzroča iritacijo kože, občutljivi predvsem otroci. Bolj kot ljudje pa so po njegovem mnenju izpostavljeni psi in mačke. To smo preverili na Veterini Gorica, kjer so potrdili, da so v zadnjih dveh letih obravnavali dva psa, ki sta iz radovednosti okusila pinijeve sprevodnice. Obema je odmrl večji del jezika, še števerjan Barvali bodo pirhe V četrtek, 20. marca, bo v priredbi društva Briški grič potekala priljubljeno in tradicionalno otroško barvanje pirhov. Člani Briškega griča že vrsto let odpirajo vrata kulturnega društva otrokom in njihovi ustvarjalnosti pri barvanju velikonočnih pirhov. Navado so obudili pred desetimi leti, ko so priredili prvo tekmovanje v krašenju pirhov. Tekmovalnost so kasneje opustili ter jo nadomestili z druženjem in skupnim ustvarjanjem. Otroci dajejo duška svoji likovni žilici v skupini in pod mentorstvom domačih vzgojiteljic, ki jim svetujejo in jih nadzirajo. Briški grič vabi torej vse otroke osnovnih šol, pa tudi malčke iz vrtcev, da se udeležijo barvanja pirhov, ki bo potekalo v društvenih prostorih v četrtek z začetkom ob 15. uri. Društvo bo priskrbelo pripomočke za barvanje, udeleženci pa naj prinesejo s seboj kuhana jajca; dodatne informacije nudi Daniela (tel. 320-1817897). Sprevod kosmatih gosenic v Borovem gozdičku foto n.n. danes pa imata težave tudi z jetri. Odgovora na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi kateri od malčkov, ki se igrajo na igrišču v Borovem gozdičku, in ki radi dajo vsako stvar v usta, v trenutku nepozornosti staršev, to naredil s pinijevo sprevodnico, nismo dobili. Po zagotovilih pediatrinje Martine Trobec Kralj iz novogoriškega otroškega dispanzerja za takšen primer še ni slišala, v zadnjih nekaj letih pa v ambulanti niso obravnavali niti primera iritacije kože zaradi stika s toksičnimi dlačicami. Vseeno je izrazila prepričanje, da bi bilo v kratkem obdobju, ko se gosenice selijo iz zapredkov v krošnjah dreves v tla, kjer se zabubijo, pametno opozarjati na neprijetnosti, do katerih lahko pride ob dotikanju teh malih živalic. Ko smo v zvezi s pojavom pinijevih sprevodnic v Borovem gozdičku opozorili Vando Mezgec, vodjo službe za okolje na novogoriški občini, je povedala, da so ta pojav v bližini igrišča prvič opazili šele v lani. Izrazila je tudi obžalovanje, da tega niso opazili, preden so pred dvema letoma uredili igrišče, saj je razmere zdaj težko sanirati. Povedala je še, da je za reševanje tovrstne dre- vesne problematike v mestu pristojna posebna občinska komisija, del odgovornosti pa naj bi nosila tudi družba Želva, ki skrbi za urejenost omenjenega območja. »Ker gre za problem kratkotrajne narave, bi bilo morda še najbolje, da bi obiskovalce igrišča obvestili o tej zadevi,« je zaključila. Poklicali smo tudi predstavnika omenjene komisije Marjana Juga, ki je sicer na novogoriški občini vodja službe za komunalno gospodarstvo. Povedal je, da so letos v zvezi s tem naredili bistveno več kot v preteklosti, saj so delavci podjetja Želva že pred časom po celem mestu fizično odstranjevali zapredke tam, kjer je bilo to z lestvami dosegljivo. »V Borovem gozdičku so ti zapredki izredno visoko, tako da bi potrebovali avtodvi-galo ali pa bi morali na pomoč poklicati alpiniste,« je še pojasnil in dodal, da delavci, ki so to opravljali, zaradi pekočih opeklin, ki so jih dobili ob odstranjevanju zapredkov, tega nočejo več početi. Tudi on je obljubil, da bodo v prihodnjih dneh obiskovalce otroškega igrišča na kratkotrajno nevarnost opozorili z obvestili. Nace Novak gradina Narava v podobah Družba Rogos, ki od septembra 2007 upravlja sprejemni center Gradina v Doberdobu, prireja niz fotografskih in likovnih razstav pod naslovom Ars Naturae. Štiri priznane umetnike bodo gostili v kraški sobi centra Gradina. Namen družbe Rogos je seznanjati ljubitelje narave z okoljsko in kulturno dediščino Krasa. Zato usmerja pozornost predvsem na dejavnosti, ki združujejo, vzgajajo in osveščajo ter ljudem posredujejo ne le naravne, temveč tudi človeške vrednote. V to vizijo se uvršča umetniški niz Ars Naturae, ki spaja naravoslovje z bogato kulturno dediščino na Krasu živečih narodov ter želi promovirati spoznavanje in izmenjave med italijanskimi in slovenskimi umetniki. Prvi gost bo slikar Alessandro Bimbatti, ki bo na Gradini predstavil Umetnost za Naravo; na ogled bodo slike, ki nastajajo z nanosi tempere na gladkem bombaževem papirju. Odprtje razstave bo v petek, 21. marca, na ogled pa bo do 6. aprila. Za Bimbatti-jem bo na vrsti Luciano Gaudenzio, avtor številnih fotografij, objavljenih v uglednih italijanskih revijah. Na Gradini bo razstavljal fotografije z naslovom Furlanija, občutenje narave, ki jih je posnel za še neobjavljeno knjigo o zavarovanih naravnih območjih v FJK; na ogled bodo od 24. aprila do 4. maja. Tret'o razstavo bodo odprli 5. septembra, ko bo svoj Lov s čopičem in skicirko prikazal slovenski risar Jurij Mi-kuletič.Zadnji umetniški dogodek bo 3. oktobra, ko bo v kraški sobi odprtje razstave fotografa Boruta Furlana, avtorja podvodnih fotografskih impresij in fotografskih reportaž o morju za več kot sedemnajst držav na štirih celinah. Vstop na vse razstave bo prost, center Gradina pa bo odprt ob petkih med 17. tn 20. uro, ob sobotah tn nedeljah med 10.in 19. uro. Podrobnejše informacije so dosegljive na spletni strani www.gradina.it, prireditelji pa na naslovu elektronske pošte inforo-gos@gmail.com. »sconfinamenti« Učenje jezika soseda moralna dolžnost V palači Attems-Petzenstein v Gorici se je v sredo zaključil niz knjižnih predstavitev, na katerih so sodelovali slovenski zgo-dovinopisci in literarni zgodovinarji. Organizator srečanj pod naslovom »Sconfina-menti« je bila Videmska univerza z namenom, da bi italijanska javnost spoznala slovensko zgodovino, kulturo in družbo. Obračun dosedanjih srečanj je uvodoma podal tržaški zgodovinar Fulvio Salimbeni. Poudaril je, da je bila pobuda znanstveno osnovana, saj so gostujoči ob predstavitvi svojih del strokovno analizirali zgodovino italijansko-slovenskih odnosov na tem območju. Nezadosten pa je bil po mnenju Salimbenija odziv Goričanov. Večeri niso bili obiskani v taki meri, kot so organizatorji pričakovali. »Danes se veliko poudarjajo gospodarske prednosti, ki jih ponuja združena Evropa, zapostavlja pa se kulturna sfera,« je ocenil Salimbeni. Na sredini okrogli mizi so spregovorili še Luigi Reitani, germanist in predsednik študijskega centra za mir pri Videmski univerzi, zgodovinarka Vesna Cunja, predstavnik Inštituta za evropske študije pri deželi FJK Claudio Cressati in goriški zgodovinar Branko Marušič. Le-ta je v svojem posegu ugotavljal, daje meja iz leta 1947 nasilno razdelila zgodovinsko entiteto goriške province in posledično njene prebivalce. Treba je bilo počakati na Videmski sporazum iz leta 1955, da se je dotlej nepropustna meja tudi zaradi vpliva dogodkov na svetovni in evropski ravni začela šibiti. Schengen je po mnenju Maruši-ča rezultat obojestranskih prizadevanj po ponovni integraciji, do katere je prišlo po volji italijanske kot tudi slovenske strani. Pomembno vlogo je pri tem odigrala slovenska manjšina v Italiji. Marušič se je ozrl tudi v prihodnost in dejal, da bo morala biti Gorica sposobna ustvariti svojo identiteto, osnovano predvsem na drobni vsakodnevni dvoje-zičnosti, ki je pogoj za enakopravnost med prebivalci slovenske in italijanske narodnosti. »Odkritosrčno vam priznam, da kljub vsemu spoštovanju do italijanskega jezika bi vam tu rad govoril v svojem maternem jeziku,« je dejal Marušič. V nadaljevanju srečanja je ob preseganju političnih mej bilo predmet obravnave odstranjevanje meja v glavah, kar ni preprosto ali samoumevno. Reitani je poudaril, da so prizadevanja po spoznavanju in učenju sosedovega jezika moralna dolžnost, ki bi morala najti svoj prostor v vzgojno izobraževalnih ustanovah. Okrogle mize se je udeležil tudi goriški prefekt Roberto De Lorenzo. »Prepričam sem, da dobre sosedske odnose lahko gradimo samo na principu vzajemnosti, po katerem vsaka od obeh strani ima korist,« je pragmatično povedal prefekt. (VaS) pevma - Rajonski svet o občinskem proračunu, obeležjih in jezu Pred vrtcem zahtevajo parkirišče Odločno nasprotujejo odstranitvi starih nagrobnih spomenikov grofov Turn, Teuffenbach-Thomel in Strassoldo Stari nagrobni spomeniki na pokopališču v Pevmi foto vip V Pevmi je v petek zasedal rajonski svet, ki je z veseljem vzel na znanje, da je rimska vlada z večnamenskim odlokom zagotovila nadaljnje delovanje teh osnovnih občinskih upravnih enot. Lanskoletna zamrznitev rajonskih svetov je namreč sprožila val negodovanja, saj odigravajo nezamenljivo vlogo še zlasti v predmestnih krajih in naseljih, ki bi bili drugače zanemarjeni. Osrednji del petkovega zasedanja je bil namenjen občinskemu proračunu, o katerem morajo svoje mnenje izreči tudi rajonski sveti. Svetniki so vzeli na znanje vse predloge občine, posebno pozornost pa so namenili postavkam, ki zadevajo vasi na desnem bregu Soče. Ob zaključku živahne razprave in ob ugotovitvah, da so bile zahteve Pevme, Štmavra in Oslav-ja vključene v triletni program javnih del, je krajevni svet o proračunu izrekel pozitivno mnenje. Posebno pa so se svetniki zavzeli za rešitev problema, na katerega opozarjajo na vseh srečanjih z občinskimi odborniki. Rajonski svetniki namreč zahtevajo izgradnjo manjšega parkirišča pred vrtcem v Pevmi, s katerim bi zagotovili varno prihajanje in odhajanje staršev in otrok. Pozitivno mnenje z nekaterimi pripombami so ob tem svetniki izrekli tudi glede novega pravilnika odmere davka ICI ter o normativi, ki bo urejala postavljanje plakatov na predvidenih mestih. Ob koncu zasedanja so svetniki vzeli na znanje ugoden razplet glede zaključka gradbenih del na igrišču v Pevmi. Občina je namreč dodelila potrebna sredstva, z gradbenimi deli pa naj bi pričeli v kratkem. Svetniki so vzeli v pretres tudi želje vaščanov Oslavja in Štmavra, da bi tudi v ti dve vasi končno speljali plinsko napeljavo. Ugotovili so tudi, da so pristojne občinske službe končno opravile manjša vzdrževalna dela na kapelici in vhodnih vratih pokopališča v Pevmi. Z ogorčenostjo pa so ugotovili, daje pokopališka služba izpostavila na najstarejših grobovih v Pevmi obvestilo, daje zapadla njihova koncesija. Gre pa za manjši zgodovinski kompleks grobov z znamenitimi nagrobnimi spomeniki grofov Turn (najstarejši nosi datum 1818), Teuffenbach-Thomel in Strassoldo. Krajevni svet je s tem v zvezi sklenil, da bo v svojih močeh skušal preprečiti odstranitev teh zgodovinskih obeležij, ki so velikega pomena za vaško skupnost. Odločili so se tudi, da o zadevi obvestijo službe za spomeniško varstvo. V zadnji točki zasedanja so so dotaknili tudi jezu na Soči, ki v zadnjih mesecih buri duhove Goričanov. Svetniki so seveda iznesli povsem negativno mnenje o nameravani gradnji, sklenili pa so, da bodo o tem vprašanju sklicali širši posvet z vsemi rajonskimi sveti, ki jih ta problem tako ali drugače zadeva. (vip) 1 4 Nedelja, 16. marca 2008 GORIŠKI PROSTOR / SVETA GORA - Razstava z ambicijami Tradicionalni in neobičajni pirhi Sodeluje petdeset okraševalcev Razstavljeni pirhi v Frančiškovi dvorani svetogorskega samostana foto n.n. Na Sveti Gori bodo danes, na oljčno nedeljo, ob 15. uri odprli že tretjo razstavo velikonočnih pirhov, ki jo organizira tamkajšnji frančiškanski samostan. Na letošnji razstavi bodo na ogled različni velikonočni pirhi skoraj petdesetih razstavljavcev iz Bele Krajine, Gorenjske, Dolenjske, Idrskega in Severne Primorske. Med razstavljenimi izdelki si bo mogoče ogledati pirhe, ki so jih izdelali otroci iz vrtcev in osnovnih šol, gojenci varstveno delovnega centra in posamezniki, vključeni v različne krožke. Na ogled bodo pirhi ustvarjalcev, ki se s pisanjem pirhov ukvarjajo ljubiteljsko, pa tudi izdelki ljudi, ki to počnejo profesionalno. Poleg pirhov iz kokošjih jajc bo mogoče na razstavi občudovati tudi takšne iz gosjih in nojevih jajc, pa izdelke iz lesa, blaga, stekla, papirja, gline, peska, voska, akrila in gipsa. Razstavljeni bodo izdelki različnih tehnik od jedkanice na čebuljo podlago do klekljanja, kvačkanja, pisanja, barvanja in prediranja. Na razstavi, ki bo do 6. aprila odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9. do 18. ure (ostale dni pa po dogovoru), bo predstavljen tudi grafični prikaz različnih motivov pisanja pirhov. Kot spremljevalna dekoracija pa bodo na ogled tudi prti, svileno in kvačkano cvetje, košarice, oljčni šopki, različno zelenje, hlebčki, jerbasi, razglednice-voščilnice, križi in podobno. Organizatorji so zadovoljni, da se je tretje izvedbe razstave velikonočnih pirhov udeležilo kar nekaj novih razstavljavcev, v prihodnjih letih pa se bodo potrudili, da bo vseslovenska razstava prerasla v mednarodno. (nn) [13 Lekarne fi Razstave DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.30 -19.50 - 22.10 »Grande, grosso e Ver-done«. Dvorana 2: 15.00 - 17.40 - 20.40 »II pe-troliere«. Dvorana 3: 15.40 - 17.45 - 20.00 - 22.10 »Onora il padre e la madre«. CORSO Rdeča dvorana: 15.30 - 17.4520.00 - 22.15 »I padroni della notte«. Modra dvorana: 15.45 - 17.50 »Mr. Ma-gorium e la bottega delle meraviglie«; 20.00 - 22.15 »Persepolis«. Rumena dvorana: 15.45 - 17.45 - 20.00 - 22.15 »10.000 A.C.«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -20.00 - 22.10 »10.000 A.C.«. Dvorana 2: 15.00 - 17.20 - 19.50 - 22.10 »Grande, grosso e Verdone«. Dvorana 3: 15.40 - 17.45 - 20.10 - 22.15 »Onora il padre e la madre«. Dvorana 4: 15.20 - 17.30 - 19.50 - 22.00 »Water Horse: La leggenda degli abissi«. Dvorana 5: 15.45 - 17.50 - 20.00 - 22.00 »Lo scafandro e la farfalla«. NOVA GORICA: 19.00 »Zaklad pozabljenih: knjiga skrivnosti«; 21.00 »Pokora«. DRUŠTVO ARS vabi v torek, 18. marca, ob 18. uri na odprtje razstave slikarja Simona Rutarja z naslovom Zeleno modro. Slikarja in njegovo delo bo predstavil Jurij Paljk. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo v ponedeljek, 17. marca, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Le sanguigne di Vilma Canton« v organizaciji kulturnega centra Crali iz Gorice. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici bo v četrtek, 20. marca, ob 18.30 odprje 5. izvedbe »virtualGart«; na ogled bo do 31. marca; informacije na tel. 329-0710577. PRODAJNA RAZSTAVA likovnih del D Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 Osservazione Kinemax - Transmedia srl Urad za mir pri Goriški Pokrajini ZSKD - Zveza slovenskih kulturnih društev KDO SE BOJI RDEČE KAPICE? Pogledi, glasba, besede iz sveta Romov (ki je tudi naš svet) Predstavitev slovenskega prevoda kratkometraže Režija Eva Ciuk V TOREK, 18. MARCA, OB 20.30 URI Gorica - Hiša filma, Kinemax IMMimmM dijakov likovne gimnazije iz Nove Gorice v avli novogoriške športne dvorane na Rejčevi ulici bo na ogled do 19. marca. Za nakup katerega od del klicati na tel. 003865-3334020 (Mladinski center). Zbrani denar bodo namenili v humanitarne namene. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je na ogled samostojna razstava umentice Marine Brumat iz Fare; do 20. marca od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 16. in 18. uro, v večernih urah pa med raznimi kulturnimi prireditvami. V GOSTILNI KORŠIČ v Števerjanu bo do 21. marca na ogled fotografska razstava Marka Lutmana, Renata Elie in Simona Komjanca na temo pomladi. V HIŠI MORASSI v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava slik Gior-gia Gallottinija, Vere Elvire Mauri in Mariadolores Simone v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali; do 31. marca od ponedeljka do sobote med 16. in 19. uro. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo do 12. aprila na ogled razstava Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, ob prireditvah in po domeni (tel. 0481-531445). V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. marca na ogled razstava »Abitare il Settecento«; od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Ob sobotah (ob 16. uri) in ob nedeljah (ob 11., 15. in 17. uri) bodo brezplačni vodeni obiski razstave; informacije na tel. 0481-547541. Koncerti M Izleti PD RUPA-PEČ prireja izlet v Rusijo od 21. do 29. avgusta. Ob velikem zanimanju je na razpolago še nekaj prostih mest v drugem avtobusu; vpisovanje in informacije na tel. 0481882285 (Ivo Kovic). PD ŠTANDREŽ prireja šestdnevno avtobusno potovanje na Poljsko med 22. in 27. aprilom; informacije in vpisovanje na tel. 0481-20678 (Božo) in na tel. 347-9748704 (Vanja). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja v petek, 21. marca, klasičen zimski vzpon v kraljestvu Jalovca (Tamar-Kotovo sedlo); obvezna popolna zimska oprema; prevoz z osebnimi avtomobili; težavnost odvisna od razmer. Sestanek z udeleženci bo v torek, 18. marca, ob 18. uri na sedežu društva, Bazoviška 4, v Novi Gorici (tel. 003865-3023030). Vodita Igor Kleč (tel. 0038631-629199) in Tomaž Barbič. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA prireja v nedeljo, 6. aprila, avtobusni izlet v Škocjan za ljubitelje pešhoje in narave. Planinci bodo prehodili pot po soteski reke Reke od Famelj do Škocjana, drugi pa si bodo po želji lahko ogledali Škocjanske ja- m DRUŠTVO ARS Vljudno vabi na odprtje razstave ZELENO MODRO Razstavljal bo slikar STOJAN RUTAR, ki ga bo predstavil Jurij Paljk Galerija Ars na Travniku, Gorica - TOREK, 18. MARCA 2008, OB 18. URI Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica Zveza pevskih zborov Primorske Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst Javni sklad RS za kulturne dejavnosti PRIMORSKA POJE 2008 Danes, 16. marca, ob 17. uri, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž Moiki pevski zbor Dragotin Kette, Ilirska Bistrica Ženski pevski zbor Prem, Ilirska Bistrica Meiani pevski zbor Duri, Col Vokalna skupina Grlica, Vipava Moiki pevski zbor Valentin Vodnik, Dolina Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, Koper SOPRIREDITELJ MEŠANI PEVSKI ZBOR LOJZE BRATUŽ me. Prijave na sedežu društva v četrtek, 20. marca, od 19. do 20. ure. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi danes, 16. marca, v sklopu Kekčeve poti na pohod na Ška-brijel. Odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 12. uri; informacije na tel. 3331581015 (Dino Paulin) in tel. 0481882328 (Marko Lutman) v večernih urah. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni izlet z avtobusom v Turin in okolico od 30. maja do 2. junija; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78398 (drogerija Mila), na tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici) in na tel. 380-4203829 (Miloš). H Čestitke Hip-hip-hura, SLAVA MA-RUŠIČ danes 80 let ima! Vse najboljše, zlasti zdravja, ji želijo vsi pri ŽPZ Ronke in društvih Jadro in Tržič. V Tržiču teta SLAVA MARUŠIČ 80. rojstni dan slavi, vse najboljše ji žlahta iz Mačkolj želi. V NIZU ART SREDICA bo v sredo, 19. marca, ob 20.15 v Kulturnem domu Nova Gorica koncert harmonikarjev Mihe Debevca in Tomaža Rožan-ca z naslovom Spopad harmonik. V CERKVI V GABRJAH bo v sredo, 19. marca, po maši ob 19. uri Sveti križev pot - orgelske meditacije Mirka But-koviča. Flavta in saks sta se v ljubezensko simfonijo združila, Marjani in Cianotu se je mala MILA pridružila. Ali bo na flavto zaigrala, ali bo saks vzela, to ni važno, samo da se bo lepo imela. Vse najboljše novi družini Pihalni Orkester Kras □ Obvestila ŠZ DOM prireja Športno šolo za osnovnošolske otroke. Vadbene ure bodo namenjene plesnim zvrstem in bodo na sporedu ob sobotah od 10. do 12. ure. Tečaj bo vodil strokovnjak na področju plesnih veščin Franci Vaupo-tič. Pričetek vadbe je predviden za soboto 29. marca; informacije na sedežu društva v Gorici - Ul. Brass, 20 - tel. 0481-33288 od ponedeljka do petka med 17.30 in 19. uro. GALERIJA SPAZZAPAN v Gradišču obvešča, da je odprta po novem urniku, in sicer od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, ob ponedeljkih je zaprta. DOBERDOBSKA OBČINA razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na do-berdobskem županstvu, ul. Roma 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro ter ob ponedeljkih tudi med 14.30 in 17. uro oz. na občinski spletni strani www.doberdob.it. MLADINSKI CENTER NOVA GORICA pričenja v torek, 18. marca, ob 17. uri s tečajem slovenskega jezika za osnovnošolce in srednješolce, ki bo potekal v prostorih Mladinskega centa v Novi Gorici na Bazoviški 4 (pod tribunami stadiona v Športnem parku v Novi Gorici). Tečaj je brezplačen; in- formacije in prijave na tel. 0038653334020 ali info@mc-ng.org. 13 Prireditve NA GRADU KROMBERK bo v torek, 18. marca, ob 20. uri predstavitev publikacije Izvestje št. 4 V - Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica. Na predstavitvi bodo nastopili Danila Zuljan Kumar, Vesna Ličen, Neva Makuc, Jasna Fakin Bajc, Špela Ledi-nek Lozej, Branko Marušič. SEMINAR ZBOROVSKEGA PETJA pod vodstvom priznanega skladatelja in zborovodje Ambroža Čopija z naslovom Kako preko stilno raznolikega programa vzgojiti dobrega pevca / pevko? bo v soboto, 26. aprila, od 14. do 17. ure ter od 18. do 21. ure v Točki ZKD, Gradnikove brigade 25, v Novi Gorici. Zaključno srečanje bo v soboto, 31. maja, ob 20. uri v veliki dvorani mestne občine Nova Gorica; predhodna prijava in informacije na e-naslov: mepz.sontius@gmail.com ali na tel. 00386031-371618. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v ulici Vittorio Veneto 174 v Gorici poteka niz predavanj o duševni bolezni: v ponedeljek, 17. marca, predavanje o novostih psihoanalize, povezoval bo Enzo Marussi. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV - sekcija Sovodnje prireja v četrtek, 27. marca, ob 20.30 v dvorani KD Skala v Gabrjah predavanje Vesne Cescutti z naslovom Nosečnost in materinstvo. 0 Mali oglasi ODDAM GARAŽO v Gorici, v strogem središču, na drevoredu 24. maja; tel. 393-5952869. Prispevki Ob smrti očeta Karla Černica prispevajo Karlo, Maria Luisa in Marino z družinami 150 evrov za MPZ Jezero. Namesto cvetja na grob Karla Černica darujejo Ida, Elvia, Marina in Anita z družinami 80 evrov za MPZ Jezero. Namesto cvetja na grob Karla Černica darujejo Vilko, Pepe, Borut, Alfredo, Vilko, Pino in Elvia z družinami 70 evrov za MPZ Jezero. V spomin na Leopolda Devetaka darujeta Vida in Ciril Černic 50 evrov za onkološki center CRO v Avianu. V spomin na Leopolda Devetaka darujejo za onkološki center CRO v Avianu Zmaga, Mirella, Dora in Silva 40 evrov. Namesto cvetja na grob Leopolda De-vetaka daruje Cilka Černic por. Cotič z Vrha 25 evrov za Zvezo borcev Vrh za vzdrževanje spomenika in 25 evrov za onkološki center CRO v Avianu. Pogrebi JUTRI V ŠLOVRENCU: 11.30, Iris Vi-sintin v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 10.50, Maggiorina Sclauzero vd. Bernardel iz bolnišnice na pokopališče; 11.00, Silvano Pro-speri v kapeli bolnišnice in v Videm za upepelitev; 11.50, Norina Portelli vd. Martinelli iz bolnišnice v kapelo pokopališča in v Trst za upepelitev. NEDELJSKE TEME Nedelja, 16. marca 2008 1 J APrimorski r dnevnik M V sem, ki so kot odrasli doživljali tiste dni, se je trajno vtisnilo v spomin, kje so bili in kaj so počeli, ko se je razširila novica, da je bil v Rimu ugrabljen Aldo Moro. Že to samo dejstvo priča o tem, kako je v Italiji in v svetu odmevala novica o ugrabitvi predsednika Krščanske demokracije, enega od najbolj prodornih in daljnovidnih italijanskih povojnih politikov. Z ugrabitvijo Alda Mora je dosegla višek ofenziva skrajno levega terorizma proti demokratični državi, 30 let po njegovi ugrabitvi in umoru je še veliko plati te afere nepojasnjenih in veliko vprašanj brez odgovora. Vendar primer Moro ni samo eden od mnogih nepojasnjenih dogodkov v italijanski povojni zgodovini, ampak eden od mejnikov, katerega posledice delno občutimo še danes, saj se najbrž italijanske konservativne sile niso razvile v desnico evropskega formata (postale so gibanje brez velikega čuta za državnost, ki mu je Silvio Berlusconi vtisnil svoj popu-listični pečat) tudi zaradi tega, ker je bil z umorom Alda Mora nasilno prekinjen proces demokratičnega dozorevanja, ki se je začel leta 1978 z vlado narodne enotnosti. Aldo Moro je bil ugrabljen 16. marca 1978. Skupina pripadnikov Rdečih brigad je postavila državniku zasedo v Ul. Fani, ko se je zjutraj po običajni poti odpravil z doma najprej na univerzo in nato v parlament. V nekaj minutah ostrega spopada so teroristi pobili pet Morovih varnostnikov, predsednika Krščanske demokracije pa odpeljali v »ljudski zapor«. Začelo se je eno od najtežjih obdobij za Italijo in njeno demokracijo. V zameno za življenje Alda Mora so pripadniki Rdečih brigad zahtevali osvoboditev skupine zaprtih somišljenikov, katerim so prav v tistih dneh sodili v Turinu, predvsem pa so zahtevali politično priznanje od države in njenih institucij. Vlada je zahtevo zavrnila in ni klonila izsiljevanju teroristov kljub pritiskom družine in navzlic pismom z apeli k pogajanju, ki jih je predsednik KD pisal iz zapora. 9. maja je bil Moro ubit. Njegovo truplo so morilci pustili v prtljažniku rdeče »katrce«, ki so jo parkirali v Ulici Caetani v strogem središču Rima, točno na pol poti med sedežema KPI in krščanske demokracije. Z njegovo nasilno smrtjo se je za Italijo začelo novo, nedvomno težje poglavje. Aldo Moro je bil ugrabljen v obdobju, ko je Italija preživljala zelo kritično obdobje. Levi center, ki je vodil Italijo od leta 1963, je v sedemdesetih letih izgubil svojo propulzivnost, zaradi krize na Bližnjem vzhodu je država doživela svojo prvo energetsko krizo, gospodarski sistem je bil že zasopel, korupcija je bila razširjena. V drugih evropskih državah so te težave, ki so prisotne v vsaki demokraciji, zdravili tudi tako, da so zamenjali ekipo in stranke, ki so krmarile državo, v Italiji pa to ni bilo mogoče, ker je »blokirana demokracija«. Zaradi blokovske delitve sveta in v skladu z dogovorom iz Jalte, je bila v Italiji ves povojni čas na oblasti Krščanska demokracija, medtem ko je bila glavna opozicijska sila, Komunistična partija Italije obsojena na trajno opozicijo. Izmeničnost za krmilom oblasti takrat ni bila možna, pa čeprav se je KPI kmalu po koncu vojne odpovedala sanjam oborožene revolucije in možnosti diktature proletariata. Poleg politične in gospodarske krize je takrat pretresal Italijo val političnega nasilja. V 18 letih od 1. januarja 1969 do 31. oktobra 1987 so v državi našteli 14.591 nasilnih dejanj s političnih predznakom, v katerih je umrlo 491 ljudi, 1181 pa jih je bilo ranjenih. Tudi po tej plati je bila Italija izjema v Evropi: v mnogih evropskih državah so se morali spoprijeti s političnim nasiljem (Francija z desničarsko OAS po alžirski krizi, Nemčija s skrajno levo RAF), v nobeni pa ni to nasilje trajalo tako dolgo časa, kot v Italiji, predvsem pa ni nikjer doseglo tolikšno vi-rulentnost. Najprej so prevratniške sile, tudi ob pomoči ZDA, skušale premakniti politično os v državi na desno s strategijo napetosti in terorja, ki so jo ob podpori dela italijanskih obveščevalnih služb, udejanjale neofašistične skupine, ofenzivi prevratniške desnice pa je sledil val ultra levega terorizma, katerega najmočnejša organizacija so bile Rdeče brigade. V teh razmerah, ko je bil politični sistem na robu zloma, je Aldo Moro začel razmišljati o možnosti, da bi postopno de-blokiral italijansko demokracijo. K temu ga je navajalo tudi dejstvo, da je imel dovzetnega sogovornika v takratnem sekretarju KPI Enricu Berlinguerju. Pod njegovim vodstvom se je KPI postopno oddaljila od Sovjetske zveze in se opredelila za avtonomno pot v socializem, Berlinguer pa je takoj po državnem udaru v Čilu, s katerim je bila leta 1973 zrušena levičarska vlada Salvadorja Allendeja, razvil teorijo zgodovinskega kompromisa. Po njegovem mnenju bi v takratnem mednarodnem okviru levica sama ne mogla krmariti Italije, tudi če bi dobila večino na volitvah. Potreben je bil »zgodovinski kompromis« med komunisti, socialisti in naprednimi katoliki, ki bi lahko zagotovil trdno in napredno vlado državi. Sad dogovarjanja med sekretarjem KPI in predsednikom KD je bila najprej vlada, ki jo je vodil Giulio Andreotti in kateri je KPI omogočila delo s tem, da ni gla- sovala proti, ampak se je vzdržala (po italijansko so jo poimenovali »governo del-la non sfiducia«). Tej vladi je nato sledila vlada »narodne solidarnosti«, v kateri sicer KPI ni imela svojih predstavnikov neposredno v vladi, ampak je bila uradno v vladni koaliciji kot polnopravni partner. Tudi prvi vladi narodne enotnosti je predsedoval Andreotti, zaupnico v parlamentu pa je dobila prav 16. marca 1978, samo nekaj ur potem, ko je bil ugrabljen Moro. Nekaj dni pred oblikovanjem vlade je predsednik KD pojasnil svoj politični projekt novinarju Eugeniu Scalfariju, s katerim je bil dolgo let v ostri polemiki. Po tem projektu bi morali KD in KPI kot g lavni politični sili sodelovati v vodenju države, dokler ne bi bila presežena huda politična, gospodarska in družbena kriza in dokler ne bila presežena tista »conventio ad ex-cludendum«, zaradi katere so bili italijanski komunisti obsojeni na opozicijo. Ko bi se razmere dovolj utrdile in ko bi bilo preseženo nezaupanje Zahoda do KPI, je menil Moro, bi KD in KPI postali zopet alternativni, italijanska demokracija bi bila deblokirana in bi lahko zaživela polno-krvno. Naključje je hotelo, da so pripadniki Rdečih brigad ugrabili Mora prav na dan, ko se je v parlamentu začela razprava o zaupnici Andreottijevi vladi. To naključje, ki zelo verjetno ni bilo hoteno, ker dolgo časa ni bilo jasno, ali bodo pogajanja med KD in KPI uspešna in kdaj bo obli- kovana vlada, pa je dala ugrabitvi predsednika Krščanske demokracije še večji simbolni naboj. Odmev na italijanski in na mednarodni sceni je bil še večji, saj do tedaj ni nihče pričakoval, da bi Rdeče brigade lahko pomerile tako visoko in ugrabile politika, ki je imel v državi temeljno vlogo, pa čeprav ni imel takrat nobenih vladnih funkcij. Že takoj ob ugrabitvi se je postavilo vprašanje, zakaj je bil Moro premalo zaščiten, saj mu varnostne službe niso dale na razpolago niti oklepnega avtomobila, čeprav je večkrat zaprosil zanj. Prav tako je še brez odgovora vprašanje, kako so se lahko v nekaj letih tako okrepile Rdeče brigade, ki so bile leta 1974 po aretaciji ustanoviteljev Renata Curcia in Alberta Franceschinija v razsulu. Prav tako ni jasno, zakaj je bil samo nekaj mesecev pred ugrabitvijo Mora razpuščen posebni ka-rabinjerski oddelek generala Carla Alberta Dalla Chiese, ki je vodil prvo uspešno preiskavo proti Rdečim brigadam. Skoraj istočasno je notranje ministrstvo odrinilo na obrobje drugega poznavalca pre-vratniškega miljeja, prefekta Emilia San-tilla, ki je do tedaj vodil protiteroristični inšpektorat. Santillo je bil povišan v namestnika generalnega direktorja policije, odvzeta pa mu je bila vsakršna operativna funkcija. V 55 dneh Morovega ujetništva je Italija mobilizirala vse policijske sile, v Rimu in v okolici so postavili nešteto pro- trideset let po ugrabitvi in umoru velikega državnika Primer Moro: zločin, katerega posledice občutimo še danes Vojmir Tavčar metnih zapor, pregledali na stotine ljudi, preiskali na desetine stanovanjskih blokov, vendar brez uspeha. Vse akcije so bile kaotične in neučinkovite, preiskovalci so stalno zamujali. Ali je bila katastrofalna de-zorganizacija samo posledica nepripravljenosti države in njenih institucij na tako preizkušnjo ali pa je bila načrtna? Dokončen odgovor še danes ni možen, čeprav vse kaže, da je bila neučinkovitost hotena. Omejen prostor ne dopušča, da bi podrobneje razčlenili vsa vprašanja brez odgovora, ki navajajo k misli, da so bili pripadniki Rdečih brigad sicer prepričani revolucionarji in iskreni levičarski ekstre-misti, vendar so jim sile, ki niso hotele pretresov v tedanji blokovski ureditvi sveta omogočile, da so se tako okrepili, da so lahko ugrabili Alda Mora. To možnost je v razpravi po smrti predsednika KD nakazal intelektualec Raniero La Valle, ki je umor Alda Mora primerjal z drugimi zločini z mednarodnimi posledicami kot so bili umori Roberta Kennedyja, Anwar-ja al Sadata, Martina Luthra Kinga, Sal-vadorja Allendeja. Ubiti so bili ljudje, je dejal La Valle, ki niso bili samo odločilen dejavnik za spremembo ravnovesij v svojih državah, ampak tudi ravnotežij na mednarodni sceni. Moro je s svojim projektom, da bi deblokiral italijansko demokracijo, prišel navzkriž s tedanjim vodstvom ZDA, ki je odločno nasprotovalo možnosti, da bi se vladi približali komunisti, pa čeprav bi lahko dobili samo nevplivna ministrstva in ne bi imeli dostopov do rezerviranih dokumentov čezatlantske povezave NATO. Po drugi strani pa je možnost uveljavitve KPI v Italiji šla v nos tudi voditeljem Sovjetske zveze, ker so se bali, da bi uveljavitev vodilne stranke evrokomunizma imela posledice za ves vzhodni blok. Najbrž ni naključje dejstvo, da je ravno v tistih letih Enrico Berlinguer za las ušel smrti med obiskom v Sofiji. Na sredozemskem prizorišču pa tudi Izrael ni želel, da bi se razmere v Italiji lahko stabilizirale. Tel Aviv je bil zaskrbljen zaradi italijanske politike do arabskih držav, predvsem pa zaradi nenapisanega dogovora med Rimom in Palestinci (spodbudil ga je prav Moro), ki je varoval Italijo pred terorističnimi palestinskimi napadi. Dogovor je bil sklenjen po napadu palestinskih gverilcev na letališče v Fiumicinu 17. decembra 1973, Izrael pa se je bal, da bi morebitna razširitev tega sporazuma še na druge države okrepila arabsko fronto. Ali so ta nasprotja in zamere, ki si jih je nakopal Moro, na nek način vplivale na odločitev Rdečih brigad, da ugrabijo predsednika Krščanske demokracije? Ali so te zamere pogojevale akcijo preiskovalcev in prispevale k temu, da je bila med 55 dnevi Morovega ujetništva protiteroristična akcija namenoma dezorganizirana in neučinkovita? Skratka, ali je bil Moro res žrtev zarote z mednarodno razsežnostjo? Še danes, 30 let po ugrabitvi in umoru italijanskega državnika, ni mogoče jasno in točno odgovoriti na ta vprašanja in so možne samo domneve. Dejstvo pa je vsekakor, da se je kmalu po Morovi smrti poskus deblokiranja italijanske demokracije ustavil, Enrico Berlinguer in KPI sta se odločila za sterilno opozicijsko politiko in nista imela velikega vpliva na razmere v državi, krmilo Italije je za deset let prevzela petstrankarska povezava KD, PSI, PSDI, PRI in PLI, ki je izključevala vsakršno možnost sodelovanja s komunisti (prav pod njenim vodstvom se je v 13 letih dolg Italije podvojil od 59% bruto domačega proizvoda leta 1980 na 119% leta 1993). Italija je ostala »blokirana demokracija« vse do začetka devetdesetih let, ko je skorumpiran strankarski sistem razpadel tudi pod udarci preiskave Čiste roke in ko so se mednarodne razmere po razpadu Sovjetske zveze in vrhovnega bloka tako korenito spremenile, da je dogovor iz Jalte, s katerimi so si velike sile leta 1945 razdelile svet, je postal zgodovina. 16 Nedelja, 16. marca 2008 NEDELJSKE TEME / Kot je tradicija, smo se tudi letos 4. in 5. razredi osnovnih šol openskega ravnateljstva odpravili na beli teden na Piancavallo. Po dvournem potovanju smo prispeli v Park Hotel in veselo ugotovili, da je komaj zasnežilo. Razdelili smo se po sobah in vanje pospravili prtljago. Takoj zatem smo odšli na smučišče, kjer so nas učitelji razdelili v skupine, ki so bile razvrščene po zmogljivosti. Skupine so bile razdeljene na štiri kategorije. Smučali smo dvakrat dnevno, in sicer zjutraj in popoldne. Vsak večer, razen v četrtek, smo v kulturnem domu poslušali predavanja učiteljev in gledali filme. V četrtek smo bili žalostni ob novici, da baklada odpade, vznemirjeni pa ob pričakovanju plesa v disku. Tu smo se zelo zabavali, noreli, skakali in kramljali. V petek smo bili navdušeni, saj nas je čakala tekma na čas. Potekalo je tako: vsak učenec treh ravnateljstev je dobil majico s številko. Štartali smo po številkah od 1 do 149. Ko je končala tekma, so organizatorji sešteli čase učencev vsakega ravnateljstva. Bili so na voljo tri pokali: zlat, srebren in bronast. Sledilo je nagrajevanje. Ravnateljstvo Devin-Nabrežina je zmagalo bronastega, d olinsko srebrnega in uganite, mi, učenci openskega ravnateljstva pa zlatega. Poleg pokala pa smo vsi dobili toplo ovratnico. Imeli smo se zelo lepo in teden je hitro minil. Rade volje smo se vrnili k staršem. NEDELJSKE TEME Nedelja, 16. marca 2008 1 J 18 Nedelja, 16. marca 2008 NEDELJSKE TEME / pomembne, a nam neznane tržačanke Avgusta Šantel ml., slikarka in grafičarka (1876 -1968) Iz dneva v dan se daljša moj seznam Primork, ki so se zapisale v našo tržaško in goriško zgodovino, ali bi vsaj morale biti v tej zgodovini zapisane z debelimi, če že ne z zlatimi črkami. Pa vedno znova ugotavljam, kako prazne so ob njihovem slovesu zapisane besede z obveznim koncem in obljubo, da jih bomo ohranili v trajnem spominu. Ta večno trajni spomin zelo kmalu zbledi. Zakaj? Ker se do zdaj še ni našel nihče, ki bi temeljito in celostno obdelal našo primorsko socialno in kulturno zgodovino. Kdor hoče danes zapisati kaj več o naših najpomembnejših ženah, mora zbirati posamezne kamenčke mozaika in jih potrpežljivo sestavljati v celoto. Ti drobci so največkrat zapisani v različnih publikacijah zelo različno, hkrati pa največkrat polni napak. Zato tudi moj dosedanji izbor ni ne kronološki ne sistematičen. Začela sem pri Tržačankah, vedno več pa je na mojem seznamu tudi Goričank, tostran »padle« meje. Onstran ne segam, tam imajo več možnosti in ljudi, da bi se lotili raziskav. Odločila sem se, da bom danes spet posegla na Goriško, in sicer kar v zelo znano Šantlovo družino, kjer se je s slikarstvom pa tudi z glasbo ukvarjalo kar pet družinskih članov, mati, tri hčerke in sin. Materi Avgusti pl. Aigentler sem že posvetila enega od svojih nedeljskih prispevkov. Tokrat se bom ustavila ob njeni drugi hčerki, ki nosi materino ime. Torej spet Avgusta Šantel. Da je niso zamenjavali z materjo, so ji na razstavah in v poročilih dodali kratico ml. (mlajša), materi pa st. (starejša). Avgusta ml. je vse življenje stala kot slikarka nekoliko v ozadju, za bolj znanima materjo Avgusto st. in sestro Hen-riko, vendar pred bolehno Danico, ki je prva umrla. O njej vemo najmanj, čeprav je tudi ona slikala. Avgusta je preko 40 let posvetila poučevanju in se pridno posvečala tudi igranju violine, zato je ostalo za slikanje manj časa, čeprav se je tudi za to svoje umetniško poslanstvo primerno izšolala. Ko se je vpisala na goriško učiteljišče, ki je bilo v njenih mladih letih najvišja dekletom dostopna izobrazba, si sploh ni mislila, da bo postalo poučevanje njen življenjski poklic. Nasprotno, sama pri sebi si je rekla, »učiteljišče bom dokončala, učiteljica pa ne bom.« Pozneje je ta svoj poklic vzljubila in v svojih spominih je zapisala: »Spoznala sem tudi, da je ta poklic za žensko, ki ima rada otroke...najlepši in najideal-nejši poklic.« (str. 110). Prvotne drugačne načrte so ji preprečile takratne razmere. Za manj znano Avgusto Šantel ml. sem se odločila, ker mi je ostala zelo živo v spominu še iz mojih osnovnošolskih let. Enajst let je poučevala v Mariboru. Meščanska šola v Cankarjevi ulici ni bila daleč od takratnega Zrinjskega trga, kjer je bilo žensko učiteljišče z vadnico. Tja sem hodila z mamo vsak dan v šolo; pot naju je vodila mimo Cankarjeve šole. Na povratku iz šole ali pa tudi popoldne na sprehodu se je mama ob srečanju s kolegico Avgusto skoraj obvezno ustavila vsaj za kratek pogovor. Popoldne smo se včasih srečali kar s tremi gospemi Šan-tel, vsaj dokler se nista mati in Henrika preselili v Ljubljano, kjer so kupili hišo. Avgusta ml. je odšla za njima šele po upokojitvi, l. 1933. Čeprav sem vedela, da je glasbenica in priznana slikarka, članica umetniškega kluba Grohar, da se udeležuje skoraj vseh razstav po Sloveniji in Jugoslaviji, je ostala v mojem spominu zapisana predvsem kot učiteljica, pa še nekaj njenih lesorezov sem poznala, med njimi največkrat reproducirane Stare oljke, ki so visele tudi pri nas doma. L. 1960 je te zelo plastične Oljke izbral France Stele za svojo knjigo Umetnost v Primorju (SM 1960, str. 111), vendar Avgusto in Henriko v knjigi samo omenja, skupaj z drugimi. Le nekaterim slikarjem je na koncu knjige posvetil temeljitejšo analizo. Nekajkrat sem pozneje sicer slišala ali videla zapisano, da je bila Avgusta ml. znana in cenjena akvarelistka, a to je bi- lo vse. Doživela sem jo kot slikarko šele pred nekaj več kot dvema letoma, ko je prišlo 10. dec. 2006 na dražbo v Ljubljani iz njene zapuščine kar 23 akvarelov, na njih kraji okoli Gorice, Ljubljane, eno tihožitje in trije motivi iz Maribora. Na eni je upodobljen Mariborski park, na drugem je bil naslov Kalvarija. Tretji je bil zapisan samo kot Motiv iz Maribora. Neprodani akvareli, ki so 70 ali celo 90 let ležali v slikarkinih ma- minov veje neka idilična zlata doba, ki je kmalu potem s svojim zatonom že nakazovala nove, drugačne čase; ti pa so že napovedovali tudi svetovne konflikte. Med mladostnimi družinskimi prijatelji omenja Avgusta poleg drugih tudi družino pisatelja in prof. Frana Erjavca, tudi otroci so se spoprijateljili in skupaj igrali. Ko je bila Avgusta stara šest let, jo je mama že začela uvajati v igranje kla- % ¿uL- fi áMT *' Tmf/f/* J iv v V; Pßm ; F; / Av yw ^ \ r O J ¿A & , T* y pah, so na dražbi v nekaj minutah ali celo manj našli kupce. Izklicne cene, ki so bile zelo nizke, od 100 do 125 evrov, so v hipu poskočile najmanj za 30 odstotkov, nekatere pa so bile prodane za trikratno ali celo štirikratno vsoto. Ze na razstavi sem se odločila vsaj za en akvarel. Prepričana sem bila, da za mariborske motive ne bo zanimanja. Kljub temu, da imajo kupci v Ljubljani na razpolago precej več časa kakor v Trstu, kjer se je treba odločati z bliskovito naglico, sem »zamudila« vse tri mariborske akvarele. Izpred nosa so mi jih odnesli hitrejši Ljubljančani. Nekje sem brala, da je ostalo v Avgustini zapuščini okoli 700 akvarelov. Na ljubljanski dražbi so tistih 23, ki so zašli tja, v hipu »razgrabili«, kar me je utrdilo v prepričanju, da je njeno slikarstvo z leti pridobilo vrednost, saj je od njenega rojstva do te dražbe preteklo celih 130 let. Avgusta Šantel, domači so jo klicali Gusti, se je rodila v Gorici 21. julija 1876 l. Njen oče je bil profesor matematike in fizike Anton Šantel, mati pa slikarka Avgusta pl. Aigentler, sorodstveno povezana s slikarjem Jožefom Tomincem. O svojem življenju nam je Avgusta ml. ohranila dragoceno spominsko pričevanje, iz katerega spoznavamo življenjski utrip goriške meščanske družine v zadnjih desetletjih devetnajstega in začetkih dvajsetega stoletja, tja do prve svetovne vojne. Toplo vzdušje in razumevanje v družini, ki ni poznala ne oštevanja ne palice ali ostre besede, je kljub nekaterim težkim trenutkom (smrt dveh majhnih otrok, Lea in pozneje Maksa) ohranilo vseh šest članov te družine vse do smrti. Ostali so tesno povezani in navezani eden na drugega. Vsi, oče in mati, tri dekleta Henrika, Avgusta, Danica in sin Aleksander (poznejši Saša) so bili navdušeni ljubitelji in gojitelji glasbe in slikarstva. Posebno živo in podrobno se Avgusta spominja svojih prvih otroških let, igrač in najrazličnejših otroških iger, ki jih danes nihče več ne pozna. Spominja se svojih prijateljev, pozneje tudi sošolk. Iz teh spo- v prvi, dve deklici pa v četrti razred. Štiri učiteljice za tri otroke, a samo do konca šolskega leta. Naslednje leto je poučevala v Gorici na privatni slovenski šoli, pozneje eno leto na Vranskem, dve leti v Slovenski Bistrici, dokler je l. 1904 prijateljica ni zvabila na nemško mornariško šolo v Pulj, kjer je ostala do l. 1918. Med tem je bila eno leto (1916 - 17) v begunskem taborišču Steinklamm. Po vojni še nekaj let na Sušaku, od koder je šele l. 1920 prišla v Slovenijo, in sicer v Maribor, kjer je prvič poučevala v slovenskem jeziku, najprej na osnovni šoli v Krčevini, od l. 1922 pa na dekliški meščanski šoli. Ze veliko prej, l. 1899 je na učiteljišču opravila izpit za poučevanje na meščanskih šolah III. skupine. Ze l. 1900 ali 1903 je obiskovala en semester žensko umetnostno šolo na Dunaju pri prof. Tini Blau-Lang, »za tihožitja in cvetje«. Jeseni l. 1907 pa je prosila za enoletni neplačan dopust, da bi šla študirat slikarstvo v München. Vpisala se je v šolo Wilhelma von Debschitza za uporabno in svobodno umetnost, in sicer v tečaj za akt. Na to šolo je ohranila zelo lepe spomine. Objavljeni so v knjigi Življenje v lepi sobi (zal. Nova revija, Na fotografiji levo grafika z naslovom Stare Oljke, desno Avgusta Šantel Ml. virja, učila pa jo je tudi že nekaj teorije in pisanja not. Z desetim letom je dobila prvega učitelja za violino, ki jo je potem igrala vse življenje, če je le našla primerne soigralce. Najbolje se je počutila v godalnem triu ali kvartetu ali pa si je poiskala vsaj klavirsko spremljavo. Vedno pa ji je bilo žal, da je opustila pouk klavirja. V Gorici so očetu za rojstni dan vsako leto vsi skupaj pripravili pravi družinski koncert. Osnovno šolo je začela Avgusta obiskovati s šestim letom. Sedem let pozneje (l. 1882) se je začela seznanjati tudi z osnovami slikarstva. Ze prej so vsi Šan-tlovi otroci zelo radi risali in slikali z vodenimi barvicami. Tisto leto pa je mama zbrala nekaj goriških deklet in skupaj z njimi je tudi Avgusta ml. začela slikati po živem modelu. Prvi dve leti je bila osnovna šola zaradi uvajanja v jezik deloma slovenska ali italijanska, deloma nemška, v tretjem razredu in pozneje je bil pouk samo nemški, slovenščina in italijanščina pa le nekaj ur tedensko. Avgusti to ni delalo težav, saj so otroci govorili doma z mamo in tudi med seboj nemško. Slovenščina kljub očetovemu prizadevanju ni prodrla in prevladala v vsakodnevnem sporazumevanju. Šele ko je oče otrokom obljubil, da jim bo na vrtu postavil gu-galnico, če bodo med seboj govorili slovensko, je zaleglo. Saj ni bila gugalnica v tistih časih nič posebnega, a za skromno vzgojene Šantlove otroke je pomenila pravo razkošje. Septembra l. 1891 je Avgusta opravila sprejemni izpit za učiteljišče. Njen razrednik je postal znani zgodovinar dr. Fran Kos. Sprejetih je bilo dvajset deklet in z vsemi se je vsa štiri leta dobro razumela. Po maturi je dobila svojo prvo učiteljsko službo v domači Gorici, in sicer na slovenski štirirazrednici, ki so si jo takrat Slovenci priborili prvič. V šolo se je sicer vpisalo 480 otrok, se spominja Avgusta. Ker pa je bila šola pri Sv. Roku, kjer so živeli samo Italijani in Furlani, so prišli prvi dan v šolo samo trije otroci, en fant 2006, str. 115 - 117). Tam se je isto leto vpisala tudi v privatno šolo slikarke Margarete Stall. Obiskovala jo je štiri popoldneve tedensko in pridobila nekaj znanja v tehniki z oljnimi barvami. Pozneje se je (v l. 1908 in 1909) udeležila še nekaj počitniških tečajev, ki so jih prirejale munchenske šole na Tirolskem in Bavarskem. Hkrati s tem pa je l. 1909 opravila pri prof. Gerstnerju še izpit za poučevanje violine. Ze v Gorici je delala v okviru čitalnice, pozneje se je pridružila kulturnim delavcem, kjerkoli je službovala, nazadnje v Mariboru. Vsa leta pa je ob vsem svojem pedagoškem in drugem delu tudi slikala v olju, pastelu in akvarelu. Ze prej sem omenila lesoreze. Tematika njenega slikarstva so predvsem pokrajine z motivi iz krajev, v katerih je živela. Zelo znana so bila tudi Avgustina tihožitja, posebno cvetlični motivi. Redko, bolj izjemoma, se je posvečala portretu in figuralnim kompozicijam. Njene slike so v Nar. galeriji v Ljubljani, v Umetnostni galeriji v Mariboru in v Goriškem muzeju v Novi Gorici. Zelo veliko jih je pri zasebnikih. Skrbno je beležila vse slike, ki jih je prodala ali poklonila, in imena novih lastnikov. Na tem seznamu je bilo, ko je imela okoli 90 let, že 739 številk. Razstavljala je v svojem dolgem življenju po Sloveniji in v tujini, skupaj z raznimi umetniškimi skupinami, kot so bile Grohar, Lada, Vesna, Združeni grafični umetniki Jugoslavije, pa še Zenska mala antanta (po Jugoslaviji, Češki in Romuniji) in Kolo Jugoslovanskih sester. Prvič se je udeležila razstave v Ljubljani že l. 1900, l. 1904 pa je sodelovala na I. jugoslovanski umet. razstavi v Beogradu. L. 1912 je v Gorici v stanovanju dr. A. Dermote razstavila en akvarel. Seznam razstav je zelo dolg, zato bi bilo golo naštevanje predolgo in nepregledno, naj omenim le, da se je udeležila avgusta 1945 v Trstu razstave Slovenskih primorskih umetnikov z enim akvarelom (Motiv iz Splita). Na tisti razstavi je bila s cipresami zastopana tudi Tržačanka Elda Piščanec. Ocene njenih del so bile različne, vsi so ji priznavali, da je samosvoja, da pa ostaja njeno slikarstvo v mejah realističnih umetnostnih tokov. Zaman bi iskali tehtne ocene ali analize Avgustinega slikarstva, čeprav nosi v mojih zapiskih zadnja razstava, na kateri je sodelovala, datum 26. jun. - 15. jul. 1981 (Kanal), vem pa, da je bila še pozneje razstava Šantlovih v Gorici. Zato bom raje nanizala nekaj svojih vtisov o akvarelih, ki so bili na ljubljanski dražbi. Ze pred začetkom, sem med razstavljenimi slikami iskala mariborsko Kalvarijo. Pričakovala sem v temne smreke ovito cerkvico vrh griča. Pa ni bilo na nobenem akvarelu nobenega temnega tona, vse je bilo svetlo ali celo s soncem ožarjeno. Potem sem le zagledala to, v katalogu omenjeno, Kalvarijo in jo takoj preimenovala. Izza rumeno zelenih travnikov in polj je za temnim drevjem rastla iz zemlje današnja Pekrska gorca s temnejšimi obrisi pohorskega pobočja v ozadju, nad njo pa oblačno nebo. V mojih mladih letih smo ji pravili slovenska Kalvarija, v nasprotju z mestno, ki je bila za nas nemška Kalvarija. Neštetokrat sem jo videla na nedeljskih sprehodih proti Pekram, Rad-vanju ali na poti na Pohorje. Kljub oblakom in že bolj jesenskim tonom, učinkuje slika s svojo skladnostjo barv sveže in spokojno, prav nič temačnega in križevemu potu podobnega nisem našla na njej. Iskala sem še druga dva mariborska motiva, dokler se mi pogled ni ustavil najprej ob mariborskem parku. Tri temnejše smreke v ospredju, a skoznje že prodira sonce, takoj zadaj pa se del parka že koplje v soncu: prevladovale so zelena, rumena in rožnata barva, vse harmonično zlite v celoto. Opazila sem, da je več akvarelov nastalo v jesenskem času, a v njih ni čutiti umiranja narave, še prav posebno ne v zlatorumenem kostanjevem drevoredu, ki je spremljal pot iz mesta proti Kam-nici. Vsakodnevni skorajda osovraženi popoldanski sprehod iz mojih mladih let! Motiv iz Maribora je naslov tega akvarela, za katerega si je slikarka postavila svoje stojalo s pogledom od Kamnice proti mestu, na še vedno zelen travnik z rahlimi rumenimi odtenki. Izredna toplina diha iz teh kostanjev, ki so ostali v mojem spominu klavrno pusti in vsakdanji. Začutila sem skrivnostno in čarobno moč čopiča: slika je živela, dihala pred menoj, v njej je ležalo slikarkino dojemanje sveta in vsega živega v njem. In iz mojega spomina se je luščila slikarkina podoba, vsa živa, prijazna, skromna, a kulturo izžarevajoča gospa, kot da prihaja iz nekega drugega, pozabljenega sveta. Ob njej spoznavam in morda šele zdaj pravilno vrednotim tudi njeno slikarstvo, ki je kljub težkim življenjskim izkušnjam ostalo vedro in optimistično, vse tesno zlito z njo samo. Družini, šoli, glasbi in slikarstvu posvečeno življenje ji je dajalo vedno nove spodbude in moči, da je kljub dvema vojnama in izgubi domačih, ki so odhajali drug za drugim, ostala do konca vedra. Kot zadnja nas je zapustila v Ljubljani šele 2. dec. l. 1968. O njej nam je ohranil čudovito pričevanje Janez Kajzer, ki jo je obiskal malo pred njeno devetdesetletnico, da bi napisal intervju z njo. Izšel je v Tedenski tribuni l. 1966. V knjigi o Šantlovih Življenje v lepi sobi je srečanje z njo popisal na str. 223-230 pod naslovom Polno življenje, izraženo z ducatom besed (Nova revija v Lj. l. 2006). V njej so tudi slikarkini spomini, kakor jih je zapisala v različnih življenjskih obdobjih. Za konec tega prikaza pa še nekaj, dvanajst najljubših slovenskih besed, ki jih je v okviru ankete na njegovo prošnjo izročila Kajzerju. To niso samo navadne besede, mnogo več je v njih, skorajda življenjski program. Premišljeno jih je izbrala: GORICA, SOČA, SONCE, MORJE, DRUZINA, ZVESTOBA, NEODVISNOST, GLASBA, GOSLI, RESNICA, DOSTOJANSTVEN, PLEMENIT. Dvanajst besed, ki so hkrati njen prepričljiv avtoportret. Lelja Rehar Sancin KULTURNI Benečija: slovenska pesem z zborom Rečan osebna izkaznica IME: Mešani pevski zbor Rečan KRAJ ROJSTVA: Lesa - Grmek NASLOV: Trg don Rino Markič, Lesa - 33040 Grmek (Benečija) KONTAKTI: Aldo Klodič (kd.recan@libero.it) DEJAVNOSTI: pevski zbor, urejanje publikacij, prirejanje kulturnih prireditev Prejšnji konec tedna je mešani pevski zbor Rečan iz Benečije zelo dobro nastopal na 39. reviji pevskih zborov "Primorska poje" v Briščikih. Ob tej priložnosti smo dirigentu Aldu Klodiču postavili tudi nekaj vprašanj o delovanju tega beneškega zbora. Kako in kdaj je prišlo do nastanka zbora? Mešani pevski zbor Rečan je nastal na podlagi cerkvenega pevskega zbora na Lesah. Cerkveni pevski zbor na Lesah je bil ustanovljen v začetku prejšnjega stoletja. Zbor je deloval neprekinjeno do današnjih dni. Včasih je bil številčnejši in kvalitetnejši. Zbor je deloval tudi v težkih časih druge svetovne vojne. Zaradi velike emigracije, ki so jo Nadiške doline utrpele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je zbor skoraj zamrl. V tistih letih je deloval kot župnik na Lesah gospod Rino Markič. Z veliko ljubeznijo do petja je zbral okoli sebe močno skupino mladih, ki se je pridružila starejšim pevcem. Tako je nastal nov zbor, v katerem je pelo več kot štirideset pevcev. V tistem obdobju smo začeli peti tudi prosvetne pesmi izven cerkvenih obredov. Preimenovali smo se v "Zbor Rečan", po Rečanski dolini v Benečiji, iz katere izviramo. Kakšen značaj in katere značilnosti zaznamujejo to pevsko skupino? Naš zbor predstavlja slovenske Benečane, zato naše petje se naslanja na bogato kulturno tradicijo naših dolin. Zbor poje melodije iz Benečije, pri katerih se večkrat zazna nostalgijo, ki je nastala zaradi izsel-jenstva in težav za preživetje na naših hribih in dolinah. Iz strokovnega zborovskega vidika ravno nismo na višku, hranimo pa našo posebno čustveno harmonijo, ki seže naravnost do srca poslušalcev in izvajalcev. Danes po naših krajih župniki mašujejo v glavnem v italijanskem jeziku, zato naše slovensko pet- je odigra važno vlogo na družbenem in kulturnem področju. Kdo so bili predsedniki in dirigenti zbora in kdo ga vodi danes? Župnik Rino je vodil pevski zbor dokler je deloval v naših krajih. Ko so ga premestili v Furlanijo, je zbor ostal brez pevo- t f f ' _ i vodja in začasno je vlogo dir igenta prevzel Aldo Klodič. Poleg njega so zbor še vodili Anton Hvalica iz Srednjega in fur lanska učiteljica Lia Bront iz Čedada. Slednja je bila nadarjena zborovodkinja, a na žalost ni poznala ne slovenščine ne našega nar ečja. Zbor pa je pel v glavnem slovenske pesmi. Vodenje zbora je ponovno prevzel Aldo Klodič, ki zbor vodi še danes. S pomočjo mladih organistov, med katerimi je bila najprej Oriana Toma-setig, potem Anna Bernich in sedaj Stefania Rudi, vodi Aldo Klodič pevsko skupino, ki je danes manj številna, obdr žala pa je stari duh. Kako deluje zbor? Na katerih po- membnejših prireditvah sodeluje? Tekmovali smo samo enkrat v Podgo-ri. Kar je najbolj pomembno je dejstvo, da smo nastopili in bili prisotni na vseh tradicionalnih prireditvah po Benečiji. Smo namreč edini beneški zbor, ki poje slovenske pesmi na uradnih komemoracijah, kot je na primer 4. novembra komemoracija na spomeniku padlim v vojnah. Zaradi tega je zbor imel tudi nekaj težav. Med prireditvami, na katerih smo že večkrat prisotni, sodijo Ceciljan-ka v Gorici, Primorska poje in srečanje zborov S. Vid pri Stični. V zadnjih štiridesetih letih je zbor gostoval po Sloveniji, Koroški in pri naših emigrantih v Belgiji in Švici. Med važnejše dogodke sodijo tudi nastop v avditoriju sv. Cecilije v Rimu in številni nastopi po Furlaniji. Ali ohranjate spomin na kakšen zanimiv dogodek iz preteklosti? To je bilo leta 1972, ko smo trdno in pogumno nastopili na prireditvi v Hlodiču. Za jutranji program so poskrbele vojaške planinske enote, za popoldanski program pa vaščani. Ko je takrat nastopal naš zbor, nas je majhna skupina desničarjev napadla in prisilila, da zapustimo oder. In zakaj to? Ker smo prepevali naše slovenske pesmi. Katera je povprečna starost pevcev in od kod v glavnem prihajajo? Na žalost so naši pevci že vsi starejši in tudi malo jih je. Zbor sestavlja kakih 17 oseb. Problem je tudi v tem, da se naše vasi stalno praznijo in celotna naša občina šteje manj kot 500 prebivalcev. Upamo, kot vsi, da bi se zboru približali mladi, četudi jih ni veliko. Kaj pa vaš repertoar? Kot sem že povedal, zbor poje predvsem narodne slovenske pesmi, bodisi cerkvene, kot druge. Kar se tiče verskega reper- agenda- agenda - agenda - agenda - agenda - agenda Zbori, ki nastopajo na reviji Primorska poje: 29.3.2008 ob 20. uri, Kuteževo, Osnovna šola MoPZ Jezero, Doberdob 30.3.2008 ob 17. uri, Pivka, Osnovna šola MePZ Pod lipo, Špeter UMETNIKI, KI SO RAZSTAVLJALI DECEMBRA MESECA NA RAZSTAVI »HOMMAGE SPACALU« V ŠTANDREŽU LAHKO DVIGNEJO ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA FOTOVIDEO TRST 80 KONS GALERIJA BOŽIDAR JAKAC - KOSTANJEVICA vabijo na ogled razstave Ande Klančič »Misli« Galerija Narodnega doma, Trst (Ul. Fabio Filzi 14) urnik: vsak ponedeljek, torek in sredo od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure ob četrtkih od 10. do 12. ure - ob petkih od 16. do 18. ure SVOJA DELA NA TRŽAŠKEM SEDEŽU ZSKD, UL. SAN FRANCESCO 20, OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, V SREDAH DO 18. URE. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V SODELOVANJU S SKD VIGRED vabijo v Štalco v Šempolaj na ogled fotografske razstave Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org »BARVE OTROŠTVA V CRNOBELEM -MARIO MAGAJNA« - 16. in 17. marca od 16.ure do 18.30 - 26. marca 2008 od 20. ure dalje ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s kulturnimi društvi vabi na koncert revije PRIMORSKA POJE 2008 11. aprila 2008 ob 20.30 Sovodnje, Kulturni dom 19. aprila 2008 ob 20.30 Bazovica, Dvorana v Športnem centru Zarja 20. aprila 2008 ob 15. uri Zavarh, Cerkev Sv. Florjana toarja, zbor poje več maš v slovenščini in latinščini slovenskih skladateljev. V repertoarju imamo tudi navadne pesmi za vsak litur-gični čas v letu. Narodne pesmi so pa tiste v priredbah naših beneških mojstrov. Pojemo tudi novejše slovenske pemi skladateljev naših dolin in zamejstva. Občasno vključimo v naš repertoar tudi kako furlansko "villotto" ob posebnih priložnostih izberemo tudi pesmi iz drugih jezikov. Kakšne načrte imate s svojimi pevci in odborom v bodoče? Velikih in posebnih načrtov v bodočnosti nimamo. Nadaljevali bomo z našim poslanstvom, da bomo obdržali v naših krajih vso tisto glasbeno dediščino, ki so jo nam naši starši zapustili. iz oci v oci Ime in priimek: Emma Malina Mari-nelli Kraj in datum rojstva: Trst, 07.12.1987 Zodiakalno znamenje: strelec Kraj bivanja: Draga E-mail: emmalina.marinelli@yahoo.it Stan: samski Poklic: še razmišljam... Najboljša in najslabša lastnost: imam dobre in slabe lastnosti, kot vsi: nobena ni najboljša, nobena najslabša! Nikoli ne bom pozabila: vseh lepih trenutkov v Mladinskem Hobiji: likovno ustvarjanje in ročno delo, pisanje, branje, petje, družbeno življenje... Knjiga na nočni omarici: J. Diamond - Armi, acciaio e malattie Najljubša risanka: ena? Najljubši filmski igralec/ igralka: nočem diskriminirati nobenega... Najljubši glasbenik: F. De André, ... Kulturnik/ osebnost stoletja: katerega stoletja? Frida Kahlo, Errico Malatesta Ko bom velik, bom... ta je prava uganka! Moje društvo: Mladinsko združenje Lonjer-Katinara, Lonjerska pevska skupina (SKD Lonjer-Katinara), Kolektiv 4+1 Moja vloga v njem: članica v prvem, pevka v ostalih Svojemu društvu želim: da bi naprej gojili lastno svobodo in pristne odnose, se naprej razvili in ...veliko zabavali! Moj življenjski moto: misli in deli pametno, preprosto in iskreno, sledi intuiciji in svojim željam Moje sporočilo svetu: prijetno je tisto življenje, ki si ga ustvarjamo z vsakdanjim trudom in z iskreno ljubeznijo do življenja 20 Nedelja, 16. marca 2008 NEDELJSKE TEME / strokovna skužba kmečke zveze Odobrena nova tržna ureditev za vinogradništvo in vinarstvo Kot smo že poročali, so bila v lanskem letu v teku pogajanja med evropskimi članicami o novi skupni ureditvi za vinogradništvo in vinarstvo. Pogajanja so se zaključila ob koncu leta, zato je z letom 2008 v veljavi nova ureditev. Ta prinaša pomembne novosti, ki jih navajamo v nadaljevanju. Prepoved vinifikacije na ozemlju EU mošta iz tretjih držav ter prepoved mešanja mošta iz EU s proizvodi, ki izvirajo iz tretjih držav. Izhodiščna površina 400.000 ha krčenja vinogradniških površin, se je znižala na 175.000 ha. Posamezna državna članica ima poleg tega pravico, da preneha s krčenjem vinogradov, ko doseže krčena površina prag 8% celotnih vinogradniških površin te države. Vino-gra di vi šin skih ob mo čij in ob mo čij z močnim nagibom bodo lahko oproščeni krčenja. Sedanji režim dovoljenj za nasad novih vinogradniških površin je podaljšan do leta 2015, posamezne države in dežele pa ga lahko podaljšajo za nadalj-na tri leta ( 2018 ). Glede možnosti sladkanja z dodajanjem saharoze je dovoljeno povišanje alkoholne stopnje za 3 stopinje v coni A, za 2 stopinji v coni B in 1,5 stopinje v coni C (slednji pripada celotna Severna Italija, zato tudi tržaška pokrajina). Italija ne bo koristila možnosti doslad-kanja s sladkorjem, ker bo tudi v bodočnosti uporabljala koncentriran mošt, za kar ji je Eu pri zna la de nar no po moč 61,3 milijonov evrov, ki je na področju vinarstva najvišja v skupnosti. Ta pomoč pa ni dodeljena samo za omenjeni namen temveč še za druge pobude v okviru razvoja vinogradništva in vinar stva. Za vina s kontroliranim poreklom in z tipično geografsko označbo (Igt) je obvezna vinifikacija na območju, kjer se proizvajajo. Italija je s skupno ureditvijo precej nezadovoljna. Razočaranje izhaja predvsem iz dejstva, da bo sladkanje s saharozo, proti kateri se je minister De Castro, ki je sicer uspešno branil interese Italije, močno a zaman protivil. Za to prakso se je namreč izrazilo 20 držav unije, med katerimi Francija, proti pa le 7. Pomembnejše vsedržavne kmečke organizacije Coldiretti, CIA in Conf-agricoltura so preko svojih predsednikov izrazile precejšnje nezadovoljstvo nad novo tržno ureditvijo, ker so mnenja, da bi Italija glede na svojo zelo pomembno področno vlogo lahko več dosegla pri teh pogajanjih. Tudi Italijansko zdru že nje vin ( Uiv) in Zdru že nje konzorcijev proizvajalcev vina ( Feder-doc) sta na isti valovni dolžini kot kmečke organizacije. Omenjeni organizaciji sta mnenja, da nova reforma premalo ščiti in vzpodbuja proizvodnjo kakovostnih vin, na katerih sloni bodočnost italijanskega vinarstva. Tako bodoča sprostitev sajenja novih vinogradov, kot možnost dosladkanja ter manj strogi kriterij za priznavanje označb kakovostnih vin vodijo v nižje -kakovostno proizvodnjo, kar lahko razvrednoti trud in vlaganja vinogradnikov v pobude, ki si postavljajo kot cilj proizvodnjo vrhunskih vin. Pri tem seveda naši vinogradniki niso izjema, zato ni težko verjeti, da bodo tudi oni kritično sprejeli novo tržno ureditev. Strokovna služba KZ portorož - Na posvetu zadružnikov Vrisk o uspehu povezovanja zadrug Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je predvčerajšnjim na letošnjem posvetu zadružnikov v Portorožu izpostavil pomen povezovanja manjših zadrug v eno večjo, kar naj bi prispevalo k bistveno uspešnejšemu poslovanju. Izpostavil je tudi pomen promocije slovenskih izdelkov, zadružništvo pa bi moralo imeti po njegovem mnenju v družbi poseben status.Za-družna zveza Slovenije, sicer tudi organizator dvodnevnega letnega posveta v Portorožu z naslovom Zadružni pogled v prihodnost evropskega kmetijstva, ima okoli 80 članic in skupno okoli 18.000 članov. Letni promet v zadrugah znaša približno 600 milijonov evrov, je pojasnil Vrisk. Po njegovih besedah se poslovanje zadrug zadnja leta izboljšuje, prav tako se povečuje skupni kapital, skupno poslovanje pa naj bi bilo krepko pozitivno. Po njegovih besedah se v Sloveniji iz zadrug odkupi okoli 80 odstotkov celotnega mleka, 75 odstotkov pa je celotnega odkupa klavne govedi. »Pomembni igralci smo tudi pri vinu in grozdju, kjer imamo okoli 50 odstotkov celotnega tržnega deleža,« je dejal Vrisk. Po Vriskovih besedah je zadružna zveza močno okrepila svoje delova- Predsednik ZZS Peter Vrisk nje v tujini. Prisotnost v evropskih institucijah pa naj bi bila v tem trenutku zelo pomembna, saj naj bi Slovenija vse bolj postajala le izvajalka neke skupne kmetijske politike, kot tista, ki bi lahko sama sebe zadovoljevala z lastnimi odločitvami. Kot je pojasnil, je bilo v preteklih letih opravljeno pomembno delo na področju vračanja premoženja, pri čemer je bilo večina premoženja vrnjenega. Brez tega pa bi bil položaj v kmetijstvu in zadružništvu bistveno slabši, meni Vrisk. (STA) v sredo O načrtu za razvoj podeželja Čez dober mesec bo dokončno operativen Deželni načrt za podeželski razvoj za obdobje 2007 - 2013. Z več kot enoletno zamudo bodo torej objavljeni prvi razpisi za posamezne ukrepe: vključevanje mladih v kmetijstvo, investicije na kmetijah, premije za izvajanje okoljskega kmetovanja, Leader projekti i n drugo. Kmečka zveza j e že v pripravljalni fazi načrta NPR (italijansko Piano sviluppo rurale PSR) priredila več srečanj, z namenom, da bi seznanila svoje člane, kmete in krajevne uprave z novimi smernicami programov za razvoj podeželja, ki jih je izdelala Evropska komisija in jih je nato osvojila naša de že la. Da nes, ko je pro gram za po -deželski razvoj dokončno odobren, smatra zveza za potrebno, da o zakonskem instrumentu, na podlagi katerega bo dežela do leta 2013 delila finančna sredstva za razvoja kmetijstva in podeželja, podrobno seznani svoje člane in ostale interesente. O aktualni temi bo govor na srečanju, ki bo v sredo, 19, marca 2008 ob 20. uri v razstavni dvorani Zadsružne kraške banke na Opčinah. Govoril bo izvedenec in bivši predsdenik deželne Konfederacije kmetov (CIA) dr. Dante Savorgnan. Zaradi važnosti KZ računa na polnoštevilno udeležbo. nasveti strokovnjaka Pomladanska opravila v oljčnem nasadu Marec je mesec, ko imamo na odprtem veliko opravil. Danes bomo podrobneje opisali opravila, ki jih v tem času imamo v oljčnem nasadu. Najvažnejša opravila so obrezovanje, sajenje novih oljk, gnojenje, obdelovanje in po potrebi škropljenje proti oljčni kozavosti. OBREZOVANJE - Z obrezovanjem oljk začnemo od polovice marca naprej, vse do začetka maja. Glavno pravilo je, da mlade oljke čim manj obrezujemo. Na ta način bodo prej obrodile. Starejša je oljka, več jo obrezujemo. Za boljšo kakovost je posebno važno dobro redčenje notranjosti krošnje, saj je svetloba zelo pomembna za oljko. Redka krošnja je tudi bolj odporna glivičnim boleznim, škodljivcem in burji. Pri redčenju odrežemo po možnosti bolj navpične veje. Rez opravimo ob odcepu kake veje, naj bo odločna in gladka. Rane, ki imajo premer večji od treh centimetrov premažemo s ce-pilno smolo. Oljka v glavnem izmenično rodi. Po letu obilne rodnosti malo obrezujemo, po letu nizke rodnosti pa dosti. Problem izmenične rodnosti je veliko manjši v intenzivnem nasadu. Na splošno je pri obrezovanju zelo važno, da poznamo rodni les. Pri oljki bo letos rodil tisti les, ki je zrasel lani. Zato bomo izrojene veje, posebno tiste, ki so zaradi teže pridelka nagnjene navzdol, odstranili in pustili eno srednje bujno mladico v bližini debla, ki bo letos rodila. Pri starejših drevesih je treba narediti vse, da ostane rodnost na nizkem. Pobiranje oljk bo na ta način hitrejše in manj težavno. Večkrat posebno neizkušen oljkar ne ve, kje bi začel. Zato bomo podali glavne faze obrezovanja. Najprej odstranimo večje veje in bohotivke in postopoma preidemo na vedno manjše. Nato preidemo na redčenje vej. Najprej poiščemo glavne veje in redčimo vejice na njej, začenši od zgoraj navzdol. Šele ko končamo eno vejo, preidemo na drugo. Nato ali istočasno krošnjo nižamo tako, da previsoko vejo odrežemo ob odcepitvi kake nižje veje. Po možnosti naj veja, ob kateri odrežemo, raste navzven krošnje, da se krošnja širi. Sledi odstranjevanje izrojenih vej. Vedno moramo paziti, da je krošnja povsod enakomerno redka in vedno najprej končamo na eni strani in šele nato začnemo na drugi strani. GNOJENJE IN OBDELOVANJE- Drugo zelo važno opravilo spomladi je gnojenje. Praviloma gojimo s kalijem in fosforjem že jeseni, pa čeprav je večkrat, posebno v primeru manjših nasadov, bolj praktično gnojenje spomladi z mešanimi gnojili. Večkrat mešana gnojila vsebujejo tudi mikroelemente. Odrasle strnjene nasade, v katerih se korenine razpredejo pod vso površino, gnojimo enakomerno po vsej površini. Mlado drevje ali tisto, ki raste posamezno, gnojimo le drevesne kolobarje. Pri uporabi gnojil moramo paziti na odstotek elementov, ki je označen na vreči, kajti ob uporabi enake količine gnojila damo zemlji lahko bistveno različne količine elementov. Težko je izračunati točne odmerke gnojila za naše rastline. Za letno proizvodnjo 10 kg oljk uporabimo približno 1 kg mešanega gnojila. Ob brstenju in ob cvetenju pa bomo dognojili z ureo ali amonijevim sulfatom. Po gnojenju oljčni nasad obdelamo. SAJENJE NOVIH OLJK - Marec je primeren tudi za sajenje novih oljčnih dreves. Najbolje je, da sajenje kot tako prenesemo na konec meseca, ko je nevarnost spomladanskih pozeb mimo. Vsaj mesec prej moramo tla dobro pripraviti, saj bo zemljišče gostovalo oljke veliko let. Pri ureditvi večjega terena za sajenje oljk mora- mo upoštevati podnebje in mikroklimo, tla, lego, nagnjenost zemljišča. Izbirati moramo južno, jugozahodno ali jugovzhodno pobočje. Lege izpostavljene burji niso primerne. Pred sajenjem večjega nasada je vedno priporočljiva analiza tal. Sledi založno gnojenje s fosfornimi, kalijevimi in če je potrebno tudi z organskimi gnojili. Takoj nato zemljo rigolamo ali globoko orjemo. V primeru, da je naše zemljišče plitvo in da je kamenje takoj pod površjem, je primernejše globoko rahljanje ali ripanje s stroji, ki zemljo le rahljajo. V tem primeru opravimo založno gnojenje za ripanjem, kasneje zemljišče plitvo orjemo. Ripanje je primerno tudi za zelo nagnjena tla. Nato pripravimo sadilni načrt. Pri izbiri razdalje je treba upoštevati, da je svetloba omejena in da oljka rodi predvsem na zunanjem delu krošnje. Upoštevati je treba osenčenost, ko bo nasad starejši. Glede izbire sort v glavnem izbiramo med avtohtono belico in toskanskimi sortami, ki so odporne mrazu. Če sadimo toskanske sorte, moramo izbrati tudi sorto pendolino, ki je dober opraševalec. Pri izbiri sadik imajo prednost enoletne in praviloma olesenele, v lončkih. Čim prej si jih nabavimo. Pred saditvijo pripravimo sadilne jame 35 cm premera in prav tako globoke. Sadimo takrat, ko je nevarnost spomladanskih pozeb mimo. Med prst zamešamo nekaj mineralnih gnojil. Sadiko povežemo k opori, jo zalijemo in zavarujemo rastlino proti srnam. Če sadimo le malo rastlin ali tam, kjer strojna priprava zemljišča ni mogoča, kopljemo večje sadilne jame, s premerom 80 cm in globino do 80 cm. Po potrebi na dno jame denemo plast kamenja za dre-nažo. Fosfor, kalij in lahko tudi hlevski gnoj pomešamo z globljo zemljo 2-3 tedne pred sajenjem. Važno je, da korenine niso v neposrednem stiku z gnojili. ŠKROPLJENJE - Od sedaj naprej se lahko na oljkah pojavi oljčna kozavost, ki je pri nas precej razširjena. Na zgornji strani oljčnih listov se pojavijo okrogli siv-kasti madeži, ki se lahko obrobijo s črno barvo. Madeži so najprej majhni, nato dosežejo velikost 10 do 12 milimetrov. Končno postane tudi sredina madeža rumenkasta. Včasih se v topih mesecih madeži lahko obrobijo z rumeno barvo. Dobri pogoji za širjenje bolezni sta temperatura med 10 in 20 stopinjami Celzija in pa vlažno vreme. Zato se oljčna kozavost pojavi bodisi jeseni, kot pomladi. Izjemoma je bolezen prisotna tudi pozimi, posebno če je vreme milo in vlažno. Bolezen se najraje pojavi na starejših ali slabo vzdrževanih drevesih. Madeži spominjajo na piko v obliki oči, ki jih ima pav na repu. Zato bolezni rečemo tudi pavje oko. Listi kmalu nato porumenijo, se posušijo in odpadejo. Najpogosteje odpada listje pomladi. Zaradi pomanjkanja listov se proizvodnja v naslednjem letu zmanjša. Ob hujšem napadu se lahko cele veje posušijo. Temne madeže lahko včasih opazimo tudi na mladih vejah in sadežih. Slednji so veliko manjši in jih je manj, kot na listih. Najbolj je pri nas tej bolezni podvržena belica. Oljčno kozavost zatiramo z bakrovimi pripravki. Z istimi sredstvi branimo oljko pred morebitnimi drugimi, manj pogostimi glivičnimi boleznimi, ki se prav tako največkrat pojavijo jeseni in pomladi. Škropljenje z bakrovimi pripravki ima proti oljčni kozavosti dvojni učinek: preventivno brani liste pred napadi in pospeši odpadanje že napadenih listov. Škropljenje opravimo brž, ko opazimo prve znake bolezni. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 16. marca 2008 2 1 my - lai: 40 let od pokola, ki so ga zagrešili ameriški vojaki »Samo mrtvi Vietnamci so dobri Vietnamci« V sak ameriški vojak, ki je odhajal v Vietnam je dobil poseben seznam "zapovedi", s sledečim uvodom: Vietkong bo skušal vietnamsko ljudstvo nahuj-skati proti vam. Toda vi, ki morate pristaše Vietkonga s silo potolči, jih lahko premagate z razumnostjo in velikodušnostjo, ki jo boste kazali v stikih z ljudstvom. Ameriški veteran se spominja: "Ko so nam sporočili, da bomo šli v Vietnam, so nam razdelili brošure, v katerih je pisalo, da odhajamo v boj za rešitev Vietnamcev pred komunizmom in, da jih moramo vedno jemati kot sebi enake. Toda po prihodu v Vietnam so naši častniki zamenjali ploščo: »samo mrtvi Vietnamci so dobri Vietnamci«. 16. marca 1968 se je v vasi My Lai na obalni planoti osrednjega Vietnama pokazala vsa "razumnost in velikodušnost zlatih fantov" ameriške vojske. Okrožje Son My, kamor je pripadala vasica My Lai, je bilo poznano kot oporišče vietnamskih komunistov - Vietkongov (v južnem Vietnamu članov Narodno osvobodilne fronte ustanovljene leta 1960). Američani so bili prepričani, da domačini nudijo gverilcem hrano in zaklonišče. Ne pozabite, tukaj smo gostje, ne postavljamo nikakršnih zahtev in nočemo nikakršnega posebnega odobravanja. Ukaz, ki so ga dobili ameriški vojaki, se je glasil: »Zravnati vas z zemljo, uničiti koče in prebivalstvo, vse, tudi novorojenčke!« Kmet iz My Laija se spominja: »Bilo je jutro. Jedli smo, ko smo zaslišali helikopterje. Bilo jih je osem, iz njih so stopili ameriški vojaki in prišli v vas. Ukazali so nam, naj vsi pridemo iz hiš, tudi matere z dojenčki. Odpeljali so nas nekaj sto metrov iz vasi in ukazali, naj počepnemo. Nismo se bali, vse je potekalo v miru, saj niti nismo dobro razumeli, kaj hočejo. Nenadoma smo zagledali skupino vojakov, ki je pripravljala orožje, kakšnega še nikdar nisem videl, postavljeno na tri-nožnik. To je bil začetek panike. Ženske so začele jokati, otroci pa kričati. Streljanje se je začelo. Bil sem med prvimi, ki jih je zadelo, dobil sem kroglo v nogo. Padel sem, drugi pa so popadali name. Nisem se upal ganiti in prav gotovo me je to rešilo«. Pojdite med ljudstvo, spoznajte njegovo življenje, uporabljajte njegovo govorico, spoštujte njegove zakone. Po letu dni molka je ameriški vojak spregovoril: »Nekateri vojaki so bili kot ponoreli, zažigali so koče, čakali pred gorečimi kočami in, ko so ljudje bežali na prosto, so streljali nanje kot na tarče. Drugi so nagnali na kup cele družine in ko so bili vsi zbrani, so zmetali med ljudi na ducate ročnih granat. Pokol so vzeli tako rekoč za zmago. Najhitrejšo in najbolj krvavo zmago v zgodovini ameriške vojske. Mene in tiste tovariše, ki smo stali ob strani, so osamili. Poveljnik mi je ukazal, naj nikomur niti ne črhnem besede o tem, kaj se je zgodilo«. Z ženskami ravnajte vljudno in spoštljivo. Ameriški vojak se spominja: »Ko smo korakali proti vasi, smo srečali neko žensko. Nekaj vojakov je stopilo k njej in jo začelo pretepati. Potem je nekdo stopil k njej in jo ustrelil. Na prizorišče zločina v vas My Lai sem prišel malo pozneje z drugo enoto. Imel sem občutek, kot da sem prišel v klavnico«. Osebno se spoprijateljite z vojaki in preprostimi ljudmi. Kmet iz My Laija pravi: »Z ženo sva na polju žela riž. Prišli so vojaki in ukazali vsemu prebivalstvu, naj zapusti domove. Prihajali so z vseh strani. Obkolili so nas, nam ukazali, naj zapustimo koče in polja. Pregnali so nas v tri skupine po treh zaselkih Song Myja. Potem so začeli streljati. Z ženo sem živ in zdrav obležal pod kupom trupel«. Dajte Vietnamcem pri vožnji zmeraj prednost. Nek ameriški dezerter je povedal: »Ujetnike prevežejo na vrv in jih spustijo iz helikopterja do drevesnih krošenj, kjer jih veje dobesedno razsekajo«. Pazite na lastno varnost in bodite vedno pripravljeni uporabiti svoje vojaške sposobnosti. Ameriški narednik se spominja: »Prišli smo v vas in začeli streljati. Ne spominjam se, da bi videl kakšnega mladega moža. Vsi pobiti so bili starci, ženske in otroci. Nihče ni prosil milosti. Ti ljudje niso take sorte. Samo stali so in čakali. Videti je bilo, da je vse živo pobito. Toda nam se je zdelo, da se pod trupli skriva še nekaj živih ljudi. Nekateri otroci so bili ubiti materam v naročjih«. Ne zbujajte pozornosti s preglasnim govorjenjem ali vsiljivim obnašanjem. Za evropske časopise je ameriški fotograf povedal: »Bilo je načrtno opravljeno in ni dolgo trajalo. Le malo vaščanov je prosilo za milost. Neki moški, eden redkih, ki ni bil še močno prileten, je prihajal po cesti z dvema otročičkoma. Ta je prosil usmiljenja. Prosil je, naj ga sebi samo srajco, se je približal kupu trupel in iztegnil roko proti nekemu mrliču. Neki vojak, ki je stal za mano, je z enim strelom ubil dečka. Druga fotografija, katero sem posnel prikazuje ženske in otroke, ki se v strahu stiskajo drug k drugemu. Med njim je videti deklico, ki si zapenja gumbe na svoji kmečki obleki. Reporter Roberts je ko, da je bil vedno bolj krvav. Potem ga je opazil četni radiotelegrafist in sekundo pozneje je bil mrtev, pre-rešetan z rafalom iz avtomata«. Zagovorniki vojne - zagovorniki miru Pokol 567 nedolžnih vaščanov, večinoma starcev, žensk, otrok in dojenčkov, v vasici My Lai, je bil del zloglasnega morilskega programa pustijo živeti. Deklica je jokala in po angleško vpila: "Ne, ne!" Prihajali so nam nasproti polni upa in kdo ve, ali jim ne bi bilo uspelo uiti, če bi začeli bežati. Bili so dvajset korakov pred nami, še vedno so se držali za roke in deklica je še vedno govorila: "Ne!", ko jih je rafal zadel v polno. Vsi hkrati so padli naprej v prah. Še en otrok je obležal na cesti hudo ranjen in tovariš ga je zakril s svojim telesom, da bi mu pomagal. Začudeno je obračal mandljaste oči proti belim vojakom. Potem je zadelo tudi njega in ob jarku sta ostali negibni trupelci«. Izogibajte se bahanju s svojo bogatijo in posebnimi pravicami pred ljudstvom. Pričevanje ameriškega fotografa za ameriško televizijsko družbo: »Zunaj vasi so ležala trupla na kupu. Droben deček, ki je imel na povedal, da so ameriški vojaki že hoteli deklici strgati obleko s telesa, a so se premislili, ko so videli, da nameravam to fotografirati. Neki vojak je vprašal: »Kaj naj zdaj storimo z njimi?« - »Pobijmo jih!« - mu je odgovoril drugi. Zaslišal sem rafal iz strojnice in ko sem se obrnil, sem videl vse ležati mrtve, tisto deklico, otroke in starke«. Predvsem ste del ameriške vojske s težavno nalogo odgovornosti, za vse svoje službeno in zasebno ravnanje. Vojak iz čete Charlie, ki je zakrivila pokol, je povedal: »Otrok treh ali štirih let je ostal sam sredi ceste, medtem ko je okrog njega divjal pekel. Zadelo ga je v roko, toda v očeh mu ni bilo videti solze, le usta je imel široko odprta, kot da ne more razumeti, kaj se zdaj tu dogaja. Kar naprej si je pestoval ranjeno ro- Phoenix, zaradi katerega je od začetka leta 1968 do maja 1971 bilo pobitih več kot 20 tisoč, po podatkih južnovietnamske vlade skoraj 41 tisoč, ljudi osumljenih sodelovanja z Vietkongi. Svetovna javnost je za pokol zvedela šele novembra 1969. Od takrat dalje je v ZDA naraščalo število ljudi, ki je na ulicah demonstriralo proti vojni Mirovna gibanja so se razmahnila tudi drugod po svetu. Vojne veterane, ki so se vračali iz Vietnama, so nasprotniki vojne poniževali in jim pravili, da so morilci otrok. Tudi odnosi med temnopoltimi in belopoltimi vojaki so se počasi spreminjali v prave rasistične izgrede, saj vojake ni več goreče družil tisti skupni cilj, zaradi katerega so prihajali v Vietnam. Temnopolti vojaki so se čedalje bolj zavedali nesmisla svojega početja: bojevali so se za svobodo tuje dežele, Vietnama, še vedno pa doma, v številnih krajih ZDA, niso uživali nikakršne svobode. Bivši ameriški vojak je ob koncu šestdesetih let tako govoril pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v Vietnamu: »Ko sem prišel v Vietnam sem bil zagovornik vojne. Verjel sem v neizpodbitno komunistično agresijo. Prepričan sem bil, da se večji del vietnamskega prebivalstva strinja z našo navzočnostjo v njihovi deželi. Sploh nismo vedeli, kaj nas čaka. Bili smo močno in najrazličnejše oboroženi. Izkrcali smo se v Ving Toju, v dokaj mirnem kraju. Nekako neprizadevno smo iskali vietkongovce in nismo naleteli na nobenega. Prvo, kar smo srečali, je bilo dejstvo, da Vietnamci v nas ne vidijo osvoboditeljev. Hkrati z njihovim jezikom smo se naučili tudi to, da nas nimajo radi. Zares ni naroda, ki bi ga bolj sovražili, kakor nas, razen morda Francozov. In prav v tem, bolj kot v primerih vojnih zločinov, se izkazuje vsa nesmiselnost te vojne. Prebivalstvo nas sovraži tudi zato, ker se vsa dežela polagoma spreminja v eno samo velikansko javno hišo, na primer Saigon. Bil sem tam in videl, toda tako je tudi v številnih drugih mestih. Mi prinašamo korupcijo, kamorkoli pridemo. V Saigonu lahko prostitutka zasluži tristo dolarjev na dan, medtem ko je povprečni dohodek v teh krajih kakih trideset do štirideset dolarjev na mesec. Kako bi se počutili, ko bi vaša hči ali sestra postala prostitutka?« V teku trinajstih let je ameriška vojska odvrgla v Vietnamu več bomb, kot jih je bilo uporabljenih v vsej drugi svetovni vojni. Vsaj tri milijone ljudi je bilo ubitih in večji del vietnamskega ozemlja je bil zastrupljen in uničen. Naj zaključim članek, napisan v spomin na tragičen dogodek izpred štiridesetih let, z besedami ameriškega vietnamskega veterana, Philipa Caputa: »Sedaj verjamem, ko gledam v preteklost, da se nismo borili proti sovražniku, borili smo se proti nam samim, kajti sovražnik je bil v nas. Za mene je vojna končana, vendar do konca mojih dni bo ostala z menoj. Tisti, ki so se med nami rešili, imajo dolžnost, da ponovno začnejo graditi, učiti druge tisto, kar znamo in s tem, kar ostaja od naših življenj, iskati dobroto, to je smisel našega obstoj«. pripravila Katja Kjuder 22 Nedelja, 16. marca 2008 NEDELJSKE TEME / Solidarnost manjšinskih dnevnikov Ta članek v teh dneh objavljajo dnevniki, ki izhajajo v jezikih manjšin v Evropi. S to objavo želi združenje Midas, ki povezuje te dnevnike, izraziti solidarnost baskovskim kolegom. Zaprtje časopisa, aretacije, mučenje, obtožbe brez kakršnihkoli dokazov ne sodijo v omikane odnose sodobne Evrope. Baskovski časnik je vse to doletelo. Zato si zasluži posebno pozornost vseh. Združenje MIDAS je stalo baskovskim kolegov ob strani od vsega začetka; njihov problem je predstavilo na najvišjih ravneh, vse do Evropskega parlamenta. Ta članek želi oživiti spomin na zaprtje Egunkarie ob 5. obletnici tega dogodka. manjšine - Obletnica, ki je nihče ne bo praznoval Pred petimi leti so španske oblasti zaprle baskovski dnevnik Egunkaria Euskaldunon Egunkaria (v nadaljevanju Egunkarria) je bil edini dnevnik v baskovskem jeziku, ki velja za enega najstarejših evropskih jezikov. Od 80. let imajo Baski radijsko (Euskadi Irratia) in televizijsko (Euskal Telebista 1) postajo v baskovskem jeziku; obe je ustanovila baskovska deželna vlada. Niso pa imeli dnevnika, vse do 6. decembra 1990, ko je bil ustanovljen dnevnik Egunkaria. Ta dnevnik je nastal iz potrebe, da se Baskom zagotovi dnevnik, ki bo, poleg tega, da objavlja novice v baskovskem jeziku, pripomogel tudi k standardizaciji jezika v modernem času. Za ustanovitev dnevnika so tisoči Baskov finančno prispevali in tako dosegli cilj, o katerem so prej lahko samo sanjali. Od ustanovitve leta 1990 pa vse do zaprtja, ki gaje odredila Audiencia Nacional, posebno tožilstvo za boj proti terorizmu, ni bil dnevnik Egunkaria nikoli obtožen ničesar in seveda tudi ne obsojen. Bil je dnevnik za vse Baske, ki so ga z zanimanjem brali vsako jutro, kajti bil j e edini časnik v nji- hovem jeziku. Prodajali so ga po vsem baskovskem ozemlju tako v Franciji kot v Španiji. V njem so bile novice politike, sindikatov, gospodarstva, družbe, skratka novice, ki so bile za Baske zanimive. 20. februarja 2003, pred petimi leti, pa je Audiencia Nacional sklenila, da zapre dnevnik, čep daje povezan z organizacijo ETA. Obtožba brez pravne osnove Glavna obtožba, ki jo je zapisala španska Guardia civil in jo je sprejel posebni tožilec, je vsebovala dve točki: financiranje dnevnika s strani organizacije ETA in nadzor organizacije ETA nad dnevnikom preko imenovanja članov upravnega odbora. 1. Financiranje s strani organizacije ETA: po šest let trajajoči preiskavi (začela se je štiri leta pred zaprtjem časnika in končala lansko leto) ne sodnik in niti Guardia civil, ki je sestavila obtožnico, niso mogli dokazati, da bi ETA kakorkoli financirala dnevnik Egunkaria. Še več, v 600 strani dolgi obtožnici je sodnik »pozabil« na vprašanje financiranja in je torej opustil enega od glavnih razlogov, zaradi katerih so odredili zaprtje dnevnika. 2. Nadzor organizacije ETA: sodnik je obtožil člane upravnega sveta dnevnika Egunkaria, da so člani oziroma sodelavci organizacije ETA. Sedaj, sedem let po začetku preiskave, ni jne sodnikom ne policistom Guardie civil uspelo dokazati, da je ETA odločala o imenovanju članov upravnega odbora in da so bili izbrani člani zaupniki te organizacije. Edino, kar je tožilec našel, je pismo nekega člana organizacije, v katerem je bilo izraženo zanimanje za imenovanje za člana upravnega sveta Egunkaria. Tožilec, ki je predlagal arhiviranje postopka, pa v svojem dokumentu jasno pravo, da ta dopis ne dokazuje, da bi ETA nadzirala časopis ali da bi lahko posredno ali neposredno vplivala na njegovo delovanje, sploh pa ne do take mere, da bi lahko imenovala člane upravnega sveta. Razburjenje baskovske družbe Čeprav je bilo zaprtje časnika Egun-karia začasni ukrep, je slednji postal stalen, ko je leto po zaprtju sodnik odredil prodajo vseh premičnin in nepremičnin podjetja. To pomeni, da sodnik ni čakal na razsodbo, ki bi potrdila krivdo članov odbora založniške hiše. Leto dni po zaprtju in veliko pred začetkom procesa, (katerega datum doslej, do marca 2008, še ni bil določen), je sodnik dejansko likvidiral založbo, kar pomeni, da je postala obnovitev dejavnosti nemogoča. Baskovska družba se je takoj in odločno odzvala. Kampanja proti zaprtju dnevnika Egunkaria je bila neverjetno odločna in množična preko vsakršnih, tudi najbolj optimističnih pričakovanj. Okoli Egunkarie se je zgrnil val solidarnosti. Dva dni po zaprtju, je v Donosti-ji, mestu, ki je bolje poznano s španskim imenom San Sebastian, pod geslom Egunkaria aurrera (Egunkaria naprej) potekala največja manifestacija, kar jih pomnijo v tem mestu. Zaprtje edinega dnevnika v baskovskem jeziku so si ljudje razlagali kot neposreden napad na baskovsko družbo. Tako so razmišljali politiki, sindikalisti in kulturniki. Jeza je še narasla, ko so dnevniki začeli objavljati obtožbe, po katerih naj bi bila Egunka-ria povezana z organizacijo ETA, s katerimi je sodnik bremenil obtožence. Dejstvo je namreč, da je šlo za ljudi, ki so bili v baskovski družbi tako zelo ugledni, da nihče ni verjel tem obtožbam. Mobilizacija je trajala več mesecev, ko so se odvijale razne pobude in protestna zborovanja proti zaprtju časopisa in aretaciji nekaterih članov vodstva založbe. Sedaj, v marcu 2008, dvanajst obtožencev še vedno čaka na datum začetka procesa, čeprav je tožilec predlagal arhiviranje postopka brez sodne obravnave. Vsi obtoženci so danes na začasni svobodi proti plačilu varščine. Po aretaciji so jih pet dni zasliševali, seved av popolni izolaciji. Eden izmed njih je v zaporu preživel 18 mesecev, dva pa po 8 mesecev; šlo je za začasen zapor, v pričakovanju na obravnavo. Množična manifestacija proti zaprtju Egunkarie v Donostiji - San Sebastianu Mednarodno zanimanje Številne mednarodne organizacije, ki si prizadevajo za uveljavljanje človekovih pravic, med temi Pen Club. Amnesty International, reporterji brez meja in druge. Številni mednarodni mediji (TIME Magazine, The Guardian, The Independent, Le Monde, The Washington Post, RAI, BBC, itd.) so opozarjali na ta primer in objavljali intervjuje z obtoženci na začasni prostosti. Še sedaj, pet let po zaprtju časnika, prihajajo v baskovsko deželo novinarji mednarodnih medijev ter poročajo o zaprtju časopisa ter o stanju medijske svobode v baskovski deželi. Policisti Guardie civil v bojni opremi pred sedežem Egunkarie 20. februarja 2003 Poleg zaprtja dnevnika Egunkaria in aretacije članov upravnega sveta, so se pripadniki Guardie civil poslužili tudi mučenja petih od skupno desetih aretiranih. Tudi tako ravnanje je zalo razburilo državljane, ki so pozvali evropske medije, naj se začnejo pobliže ukvarjati s tem vprašanjem, tako z zaprtjem dnevnika kot tudi z ravnanjem z aretiranimi. Novinarji sprva niso mogli verjeti, da je v 21. stoletju, v letu 2003, v evropski državi možno mučenje novinarjev in upraviteljev časopisa. Ta problem je bil zabeležen tudi v poročilu posebnega poročevalca Združenih narodov za preprečevanje mučenja, potem ko se je srečal z nekaterimi izmed aretiranih, seveda potem ko so jih izpustili na začasno svobodo. V Čakajoč na proces Čeprav datuma sodne obravnave še niso določili, naj bi se slednja začela v prihodnjih mesecih. Proces bo potekal na španskem državnem sodišču v Madridu, ki je pravzaprav nekakšno posebno sodišče, ustanovljeno za sojenje osumljencem, zaradi terorizma. Na zatožni klopi bo sedelo 12 predstavnikov Egunkarie, kazni, ki jih zahteva tožilstvo, pa so izredno visoke: skupaj 280 let zapora in 234 milijonov evrov denarne kazni. Obtožujejo jih pripadnosti teroristični organizaciji ETA. Upoštevajoč prejšnje podopbne obravnava obtoženci zares tvegajo, da bi jih obsodili na visoke zaporne kazni. w Nedelja, 16. marca 2008 1 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - A-liga Udinese in Roma ustrezno reagirala Proti Laziu do izenačenja v 86. minuti - Roma proti Milanu obrnila izid VIDEM - Udinese že nekaj časa ne niza dobrih rezultatov, še vedno pa igra dobro. Tekma proti Laziu se je končala z neodločenim izidom 2:2 in gostje so bili kar dvakrat v vodstvu, toda na koncu bi Udinese lahko celo zmagal, a je Pepe v sodnikovem podaljšku zamudil neverjetno dobro priložnost za gol. Treba je vsekakor reči, da je končni izid pravičen, saj je Lazio potrdil, da igra v povratnem delu kot stroj. Konec koncev je Udinese preprečil, da bi se mu približal na lestvici. Gostje so bili v prvem polčasu boljši. Udinese jih je zaustavljal z veliko težavo, Lazio pa je dosegel le en gol, še tega pa napaki obrambe. V drugem polčasu je Lazio popustil, Udinese pa je počasi prevzel vajeti igre v svoje roke, takoj izenačil s Ferronettijem, nato ni izkoristil dveh priložnosti z Di Na-talejem in Quagliarello, po golu Ledesme pa spet izgubljal. Stvari je na pravo mesto štiri minute pred koncem postavil Di Natale s samostojno akcijo. To je bil njegov že 13. gol v letošnji sezoni, s čimer je izenačil lasten rekord, ki ga je v sezoni 2002/2003 dosegel, ko je igral za Empoli. »Še pred nekaj meseci bi takšno tekmo izgubili z dvema ali tremi goli razlike, tokrat pa smo po res slabem prvem polčasu odlično reagirali,« je dejal Udinese-jev trener Marino. Podobno velja tudi za Romo, kije bila zvečer proti Milanu na robu poraza, a je naposled zmagala z 2:1, s čimer se je vodilnemu Interju (ta igra danes proti Paler-mu) spet približala na tri točke, kar pomeni za Mancinijevo vrsto po porazu proti Li-verpoolu določen psihološki pritisk. Udinese - Lazio 2:2 (0:1) STRELCI: Rocchi v 12.; Ferronetti v Pepe je v 91. minuti zamudil enkratno priložnost za Udinesejevo zmago ansa 56., Ledesma v 70., Di Natale v 86. min. UDINESE (3-4-3): Handanovič 5.5, Zapotocny 5.5 (Floro Flores), Felipe 5.5, Lukovic 5.5, Ferronetti 6 (Mesto 6), DAgo-stino 5 (Isla 6), Inler 6, Dossena 6.5, Pepe 6, Quagliarella 5, Di Natale 6.5. TRENER: Marino. LAZIO (4-3-1-2): Ballotta 6, Behra-mi 6, Siviglia 5.5, Cribari 6, Radu 6 (33. d.p. Kolarov), Mudingayi 7 (18. d.p. Dabo 6), Ledesma 7.5, Manfredini 7, Meghni 7 (9. d.p. Vignaroli 6), Bianchi 5, Rocchi 6. TRENER: Rossi. Roma - Milan 2:1 (0:0) STRELCI: Kaka v 56., Giuly v 78., Vučinic 81. min. ROMA (4-2-3-1): Doni; Cicinho, Juan, Panucci, Tonetto; De Rossi, Pizarro (Giuly); Taddei (Aquilani dal 28' s.t.), Per-rotta, Mancini (Vucinic); Totti. TRENER: Spalletti. MILAN (4-3-2-1): Kalac; Oddo, Maldini, Kaladze, Favalli; Gattuso, Pirlo, Ambrosini (Gilardino); Kaka (Paloschi), Seedorf (Emerson); Pato. TRENER: An-celotti. Vrstni red: Inter 64, Roma 61, Juventus 51, Fiorentina 47, Milan 46, Udinese 41, Sampdoria 39, Palermo 36, Genoa 35, Atalanta in Lazio 34, Napoli 33, Torino in Siena 31, Catania 27, Livorno 26, Parma in Empoli 25, Reggina 22, Cagliari 18. Danes: ob 15.00 Atalanta -Empoli, Cagliari - Torino, Fiorenti-na - Genoa, Inter - Palermo, Livor-no - Parma, Reggina - Siena, Sam-pdoria - Catania, ob 20.30 Juventus - Napoli. APrimorski ~ dnevnik odbojka SP 2010: Trst pričakuje močno skupino LAUSANNE - Mednarodna odbojkarska zveza je potrdila Trst kot gostitelja ene od skupini svetovnega prvenstva 2010. V Trstu upajo, da jim bo dodeljena ena od pomembnejših skupin. Na srečanju z ocenjevalno komisijo, ki je bila na obisku v Trst pred dnevi, je bila izrečena želja, da bi Trst gostil Srbijo ali Braziliji. Sestavo skupin bodo določili 10. maja. Že letos pa bo Trst 4. in 5. julija spet gostil tekme Svetovne lige. PETACCHI - Italijanski kolesar Milrama je zmagovalec četrte etape dirke od Tirenskega do Jadranskega morja. V sprintu večje skupine je premagal Španca Oscarja Freirea. REBELLIN - Na dirki Pariz-Ni-ca je po šesti etapi Nizozemcu Robertu Gesinku, ki je tokrat zaostal, rumeno majico prevzel Italijan Davide Rebellin (Gerolsteiner). Etapo je osvojil Francoz Chavanel. Simon Špilak (Lampre) je obdržal 12. mesto. BUNDESLIGA - Veliko presenečenje 24. kroga prve nemške nogometne lige je pripravilo moštvo Bojana Prašnikarja, Energie Cottbus, ki je na domačem igrišču z 2:0 (2:0) premagalo vodilni münchenski Bayern. KOPER - Rokometaši Cimosa so se uvrstili v polfinale evropskega pokala EHF, potem ko so na povratni četrtfinalni tekmi doma premagali makedonski Metalurg iz Skopja z 31:19 (14:8). Na prvi tekmi je Koper izgubil s 24:27. SLOVENIJA - Nogomet, 1. liga: Koper - Interblock 2:1 (1:1), HiT Gorica - MIK CM Celje 0:0, Domžale - Maribor 0:0. Košarkarska liga NLB: Cibona - Geoplin Slovan 86:84, Crvena zvezda - Helios Domžale 102:89. košarka - B2 Poraz Tržačanov v Mestrah Umana Mestre - Acegas Aps Trieste 75:69 (21:16, 34:33, 54:44) ACEGAS APS: Pigato 8, Mu-zio 23, Pilat 4, Bartolucci 8, Metz 20, Godina 4, Losavio 2, Crevatin nv, Sosič nv, Tonetti nv. TRENER: Pie-ro Pasini. PON: Losavio. Slab napad in kratka klop. To sta glavna krivca za poraz tržaškega Acegasa v anticipiranem srečanju 22. kroga. Že statistični podatek, da je Pilat dosegel le 4 točke (zadel je le en met iz igre) zgovorno kaže o slabi igri Tržačanov v napadu. Škoda, ker peterka iz Mester ni bila nepremagljiva in Tržačani so tako izgubili lepo priložnost, da bi vknjižili tretjo zaporedno zmago. Varovanci trenerja Pasinija so v obrambi igrali še kar solidno, žal pa so tokrat povsem popustili v napadu, saj so se večkrat prenaglili pri metu. Sploh niso upoštevali shem, podaje slabe, igralci pa so preveč so-lirali. Odločilna je bila tretja četrtina, ko so Tržačani desetih minutah prišli le do osmih metov z igrišča. Tudi sodnika v tem delu nista prizanesla gostom, tako da so si igralci iz Mester priigrali visoko prednost. V zadnji četrtini so sicer igralci Acegasa skušali nadoknaditi zaostanek, toda zmanjkalo jim je kisika (Muzio in Metz sta bila na igrišču celih 40 minut) in uspelo jim je le znižati zaostanek na šest točk. Danes: Marostica - Oderzo, Bassano - Trento, Atri - Gorizia, Se-nigalia - Civitanova, Chieti - Jeso-losandona, Ancona - Monfalcone. nogomet - Triestina zmagala drugič zapored 4:3, en sam gospodar Po vodstvu s 3:0 so Tržačani preveč podcenjevali nasprotnika - Granoche dosegel dva gola, skupno osemnajst Triestina - Ravenna 4:3 (1:0) STRELCI: Della Rocca v 8.; Granoche v 2.dp iz 11m in v 35.dp, Allegretti v 17.dp, Iuliano v 21.dp, Sforzini v 31.dp, Toledo v 47.dp. TRIESTINA (4-4-2): Dei 6; Kyria-zis 6, Petras 5,5, Minelli 6,5, Rizzi 6; Tab-biani 6,5 (22.dp Sgrigna 6), Princivalli 6,5, Allegretti 7 (20.dp Piangerelli 6), Testini 7; Granoche 7, Della Rocca 7,5 (29.dp Šedivec 6). Trener: Maran. RAVENNA (4-4-2): Marruocco; Cosenza, Pecorari, Iuliano, Ingrosso; Trotta (18.dp Toledo), Rossetti, Sciacca-luga, Barilla' (40.dp Aloe); Succi, Sforzi-ni. Trener: Pagliari. SODNIK: Dondarini iz Finaleja Emilia 6; OPOMINI: Testini, Rizzi, Marruocco, Iuliano; IZKLJUČITEV: Succi v 40.; GLEDALCEV: 5.000. Včerajšnja naloga Triestine je bila premagati Ravenno in Maranovi varovanci so nalogo v celoti izpolnili, po petih golih proti Vicenzi pa so za zmago nad Ravenno zadostovali štirje zadetki. Da nadaljujemo s številkami pa sta dve domači zmagi Triestini prinesli šest svežih točk na lestvici. Trener gostov Pagliari je lahko računal na izkušeno in dokaj novo dvojico Pecorari in Iuliano. Oba sta okrepila vrste Ravenne med januarskim prestopnim rokom. Skupno imata 66 let, Iu-liano pa je večji del dolge in uspešne kariere preživel v Turinu v dresu Juventu-sa (v trajnem spominu pa bo ostal njegov zloglasni prekršek nad Ronaldom). Uvodne minute so bile v znamenju počasnega ritma, čeprav je bila Ravenna nekoliko bolj aktivna. V peti minuti je Barilla' že poskušal s strelom, ki je pre- letel za nekaj metrov Deievo prečko, dve minuti kasneje pa je bil Succi še nevarnejši z glavo po podaji Rossettija. A Trie-stina, ki je prve minute nasprotnike opazovala, je najslabšo obrambo prvenstva takoj kaznovala. V osmi minuti se je namreč Tabbiani lepo pognal po desnem pasu in precizno podal proti sredini kazenskega prostora, kjer je Della Rocca lahko popolnoma neoviran skočil in premagal nemočnega vratarja Marruocca. Vprašanje brez odgovora pa je, kaj sta medtem počenjala Pecorari in Iuliano. Razliko v prvih minutah je delal prav Del-la Rocca, ki je odlično zadrževal žogo, podal ob pravem trenutku prostim soigralcem in k temu dodal še gol. Pozna se, da se fizično končno dobro počuti, njegove tehnične vrline pa niso bile nikoli sporne. Na drugi strani je Sforzini streljal, ko bi moral podati, tako da je Ravenna zapavila tudi redke priložnosti, ki jih je imela na razpolago. Le Ingrosso s protega strela je v 23. minuti prisilil vratraja na poseg. Po prejetem golu je Ravenna nadaljevala s svojo igro. Nikakor se ni podala v napad, da bi posledično tvegala kak protinapad Tržačanov. V 29.minuti je Testini po levi pobegnil Cosenzi in podal do Della Rocce res zlato žogo, Ravenno pa je iz brezupnega položaja z lepim obrambnim posegom rešil Rossetti. V 40. minuti je Succi s komolcem udaril Riz-zija, ki je nad njim naredil prekršek. Sodnik Dondarini je nemudoma pokazal rumeni karton branilcu Triestine, rdečega pa vročekrvnemu kapetanu Ravenne in ga tako predčasno poslal v slačilnico in pod mrzli tuš, da bi se malo ohladil. Razen tega dogodka pa je bila druga polovica prvega polčasa dokaj dolgočasna in brez pravih priložnosti. Kar ne bo veljalo za drugi del srečanja... Po samih dveh minutah drugega polčasa bi lahko Triestina že pospravila pod streho tri točke. Izgubljeno žogo branilcev Ravenne je Allegretti takoj podal v globino do Testinija, slednji je preigral vratarja Marruocca, ki je bil prisljen zrušiti igralca Triestine. Dondarini je takoj pokazal na belo točko, a nerazumljivo le opomnil vratarja gostov (po pravi- B-liga IZIDI 30. KROGA Avellino - Rimini 2:1, Bari - Frosinone 3:1, Bologna -Piacenza 1:2, Cesena - Modena 2:1, Chievo -Ascoli 3:1, Mantova - Brescia 1:1, Messina -Grosseto 1:1, Pisa - Albinoleffe 2:0, Spezia -Lecce 1:1, Triestina - Ravenna 4:3, Vicenza -Treviso 0:0 Chievo 30 18 8 4 55:33 62 Albinoleffe 30 18 7 5 48:24 61 Bologna 30 17 9 4 40:19 60 Pisa 30 17 8 5 50:30 59 Brescia 30 17 7 6 48:25 58 Lecce 30 16 10 4 48:21 58 Rimini 30 13 8 9 40:27 47 Mantova 30 13 8 9 45:36 47 Ascoli 30 11 10 9 39:30 43 Frosinone 30 11 7 12 41 :46 40 Messina 30 11 7 12 28:42 40 Piacenza 30 11 3 16 27:39 36 Triestina 30 9 9 12 38:47 36 Modena 30 8 11 11 43:44 35 Bari 30 8 11 11 37:45 35 Grosseto 30 6 13 11 27:41 31 Treviso 30 6 9 15 30:41 27 Vicenza 30 5 11 14 27:47 26 Avellino 30 6 7 17 27:45 25 Spezia (-1) 30 4 12 14 34:47 23 Cesena 30 2 11 15 27:48 23 Ravenna 30 4 8 18 36:58 20 PRIHODNJI KROG (18.3. ob 20.30) Albinoleffe - Avellino, Ascoli - Messina, Bari -Cesena, Brescia - Lecce, Frosinone - Triestina, Grosseto - Mantova, Modena - Vicenza, Piacenza - Pisa, Ravenna - Chievo, Rimini -Spezia, Treviso - Bologna lu je bil to klasičen primer prekrška zadnjega obrambnga moža in torej izključitve). Na enajst metrov je žogo postavil Granoche, ki je silovito streljal in še drugič premagal Marruocca ter dosegel še sedemnajsti gol v sezoni. Le štiri minute kasneje je sicer Ravenna s Sfor-zinijem zadela prečko s prostega strela, vendar je imela tekma le enega gospodarja, Triestino. V 57. minuti je Testini podal do Granocheja, ki se je obrnil in takoj streljal; vratar Marruocco je žogo odbil, Della Rocca je pa je žogo poslal v gol z nedovoljenega položaja. 2:0 je trajal le še pet minut, dokler ni Allegretti izvrstno izvedel prosti strel. Triestina je takrat naredila hudo napako, da je začela nasprotnika podcenjevati. V 66.minuti je Iuliano bil najbolj priseben v gneči igralcev in znižal na 3:1, deset minut kasneje pa Sforzini po kotu znižal še na 3:2. Dvomov o zmagovalcu deset minut pred koncem srečanja ni bilo več, ko je Sgrigna prestregel žogo in jo podal do Granocheja, ki je še drugič včeraj, petič v zadnjih dveh tekmah in osemnajstič v prvestvu premagal nasprotnikovega vratarja. Petega gola Triestina ni dosegla ne s Testinijem (solo akcija) ne z Grano-chejem (krasen strel z 20 metrov); obratno je v sodnikovem podaljšku znižal na 4:3 Toledo potem ko je preigral tri branilce Tiestine. Top: Ob Della Rocci velja tokrat omeniti še Testinija, ki je na levi strani neustavljiv. Flop: Pri vodstvu 3:0 je prišlo do res nesprejemljivega padca koncentracije Tržačanov, ki so celo tvegali, da bi se jim zmaga izmuzne. Iztok Furlanič 24 Nedelja, 16. marca 2008 ŠPORT / ALPSKO SMUČANJE - Južni Tirolec zmagovalec malega kristalnega globusa v slalomu Mölgg še oplemenitil uspešno sezono »azzurrov« Slovenci (Dragšič 4. Vajdič 9.) so se končno prebudili tudi v tehničnih disciplinah PLANICA 2008 Ekipna tekma Norveški PLANICA - Norveški smučarji skakalci Tom Hilde, Anders Jakobsen, Anders Bardal in Björn Einar Romö-ren so s 1715,1 točke zmagovalci ekipne tekme v smučarskih poletih na finalu svetovnega pokala v Planici. Drugo mesto je zasedla Finska (1615,1). Slovenci Primož Pikl, Jurij Tepeš, Robert Kranjec in Jernej Damjan so bili s 1477,4 točke četrti. Slovenija je v finalu izgubila tretje mes to po po lo vi ci tek mo va -nja, nanj pa so s 1482,1 točke na pre do va li Av strij ci, po pr -vi seriji šele na šestem mestu. Slednji so vse upe na zmago iz gu bi li že po pr vem nas -top prve serije, ko je svetovni pod pr vak v po le tih iz Oberstdorfa Martin Koch pristal pri zgolj 105 metrih. A rde če-be li so vztraj no lovili korak z najboljšimi, zma go pa jim je v ne po sred -nem dvo bo ju z Jer ne jem Damjanom zagotovil svetovni pr vak v po le tih in pre prič -l j i vi zmagovalec petkove tekme finala, 18-letni Gregor Schlierenzauer. Priljubljeni »Schlieri« je v prvi seriji celo vnovič izboljšal avstrijski rekord 233,5 m. Pred 25.000-gla vo mno ži co, ki je v son -čnem vre me nu lah ko uži va la tu di v dol gih po le tih, je 200-me tr sko znam ko dva krat (210,5/212,5 m) preskočil tudi Robert Kranjec, ki je virozo us peš no pre bo lel in iz dneva v dan stopnjuje formo. V dolini pod Poncami bo danes še sklepno dejanje sezone - zadnja tekma finala sve tov ne ga po ka la 2007/08. Skup ni zma go va lec sve tov -ne ga po ka la je že pred ča som pos tal Av stri jec Tho mas Mor gen stern. Manfred Moelgg se je prav na zadnji tekmi povzpel na vrh skupne slalomske razvrstitve ansa BORMIO - Odlično sezono italijanskega alpskega smučanja sta predzadnji dan finala v Bormiu oplemenitila brat in sestra. Manfred Moelgg je s taktično zrelim nastopom osvojil skupno slalomsko zmago, Manuela pa v ženskem veleslalomu ni zmagala le za 7 stotink sekunde, s končnim 2. mestom pa j e še tretjič letos stopila na zmagovalni oder. Zmagala je Elisabeth Goergl, zmagovalka malega kristalnega globusa v veleslalomu Denise Karbon pa prvič letos ni stala na stopničkah, saj je Kristalni globusi ŽENSKE Skupno: Lindsey Vonn (ZDA) Smuk: Lindsey Vonn (ZDA) Superveleslalom: Maria Riesch (Nem) Veleslalom: Denise Karbon (Ita) Slalom: Marlies Schild (Avt) Kombinacija: Maria Riesch (Nem) MOŠKI Skupno: Bode Miller (ZDA) Smuk: Didier Cuche (Švi) Superveleslalom: Hannes Reichelt (Avt) Veleslalom: Ted Ligety (ZDA) Slalom: Manfred Mölgg (Ita) Kombinacija: Bode Miller (ZDA) po senzacionalni sezoni nastopila v Bormiu z roko v mavcu in je bila po dveh mesecih mirovanja povsem izčrpana. Manfred je na včerajšnjem sklepnem slalomu pristal na končnem 6. mestu, poteme ko je vodil po prvi vožnji. Že v prvi vožnji je odstopil Avstrijec Mario Matt, svetovni prvak, zato sta imeja pred drugo vožnjo možnosti za mali slalomski kristalni globus, edinega še nepodeljenega v letošnji sezoni, le še Grange in Molgg. Francoz je imel pred zadnjim slalomom 21 točk prednosti in če bi bil vrstni red na koncu tak kot po prvi vožnji, bi globus pripadel Italijanu. Tak razplet je bil še bolj verjeten po hudi napaki Gran-ga tik pred cijjem po sicer dobrih vmesnih časih, s štirimi sekundami in pol zaostanka pa je prišel v cilj kot zadnji jn j e s 16. mestom ostal brez točk pokala. Molgg se je odločil za zanesljivo vožnjo in ni posebej napadal ter delil šesto mesto in s 56 stotinkami zaostanka gladko pobral glavno nagrado tekme, skupno slalomsko zmago sezone. Zmaga je na koncu pripadla Avstrijcu Reinfried Herbstu, nov moštveni uspeh pa je dosegla slovenska ekipa. Mitja Dragšič je s 4. mestom izenačil svoj uspeh kariere (Flachau 2004/2005) in tretje mesto zgrešil za 12 stotink, Bernard Vajdič pa je bil deveti. »Ob koncu sezone se mi uresničuje to, kar sem si želel že pred sezono, uvrs- titve med deseterico. Škoda, da je že konec sezone, ker bi gotovo dosegal vrhunske rezultate še naprej. Toda motivacija za delo v pripravljalnem obdobju bo sedaj izredno visoka. Po uspehih v hitrih disciplinah smo sedaj nanizali nekaj vrhunskih dosežkov še v tehničnih. Tehnični del naše ekipe je zelo povezan, moštveni duh na visoki ravni in vse skupaj je ob dobrem delu moralo obroditi rezultate. Upamo, da bo ekipa na čelu s trenerji ostala nespremenjena, ker bomo lahko le še napredovali,« je bil zadovoljen Dragšič. Enako pozitivno ozračje vlada tudi v italijanskem taboru. Predsednik državne zveze Giovanni Morzenti upa, da bodo letošnji uspehi »azzurrov« povod za zajetnejšo bero sponzorjev, saj je zvezna blagajna, kot kaže, še naprej prazna, kar pa glavnima trenerjema Claudiu Ravettu in Muchu Mai-rju ni preprečilo, da bi kljbu skromnejšim sredstvom, s katerimi sta razpolagala, dosegla odlične rezultate. TEKI - Francoz Vincent Vittoz je zmagovalec 20-kilometrske klasične preizkušnjie s skupinskim startom. Za 18,3 sekunde je prehitel zmagovalca skupnega seštevka Čeha Lukaša Bauerja. Valerio Checchi je bil 4., Giorgio Di Centa 9, Pietro Piller Cottrer pa 10. Med ženskami je na 10-kilometrski tekmi zmagala Finka Virpi Kuitunen. Slovenka Petra Majdič je bila deveta (+44,2). GIMNASTIKA Aljaža Pegana ne bo v Pekingu LJUBLJANA - Čakanje na posebno povabilo za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu se je za slovenskega telovadnega asa Aljaža Pegana končalo. A žal se ni izteklo po njegovih željah in željah ljubiteljev gimnastike, saj so iz Mednarodne gim-nastične zveze posredovali odločitev tri-partitne komisije MOK, da gre na OI nepoznani telovadec Jemna Nashwan Al Ha-zari. Pegan, svetovni in evropski podprvak na drogu, ki je tudi minulo leto končal kot vodilni v skupni razvrstitvi na lestvici svetovnega pokala Mednarodne gimnastične zveze FIG in je v karieri zbral več kot 50 kolajn na največjih tekmovanjih, je zaradi togega sistema olimpijskih kvalifikacij ostal brez nastopa v Pekingu. Merila specialistom na posameznih orodjih namreč dovoljujejo nastop le v primeru zmage na svetovnem prvenstvu, sicer se tekmovalci na igre uvrščajo preko mnogoboja ali ekipnega tekmovanja. ATLETIKA Senzacija Ratejeve Coslovicheva 14. SPLIT - V hrvaškem mestu se je včeraj začel dvodnevni 8. zimski evropski pokal v metih. Za prav senzacijo je poskrbela slovenska metalka kopja Martina Ratej (Šentjur), ki je že v prvi seriji za dva metra in dva centimetra krepko izboljšala slovenski rekord v metu kopja in zasedla drugo mesto. Orodje je vrgla 63,16 metra in postavila tudi normo A (60,50 m) za olimpijske igre v Pekingu ter dosegla tretji izid sezone na svetu. Z izidom sezone je zmagala Britanka Goldie Sayers (63,65 m), tretja pa je bila Italijanka Zahra Bani (59,42 m), medtem ko se je morala Tržačanka Claudia Coslovich zadovoljiti s 14. mestom. V šestih metih je zbrala štiri prestope in najboljši rezultat 52,39. FORMULA 1 Kako se je izšlo? MELBOURNE - Davi ob 5.30 je bila VN Avstralije, prva dirka svetovnega prvenstva formule ena. S prvega mesta je začel Britanec Lewis Hamilton (McLarenMercedes) pred Poljakom Robert om Kubico (BMW-Sauber). Ferrarijevec Felipe Massa je bil četrti, Finec Kimmi Räik-könen pa šele 16., potem ko je zaradi okvarjenega dovoda goriva na svojem dir-kalniku obtičal na izvozu iz boksov že v prvem od treh krogov kvalifikacij. ROKOMET - Tržačani protji tretji sili prvenstva Gladka zmaga Popolnoma enosmerna tekma zlasti v drugem polčasu Pall.Trieste - Algund 38:25 (15:12) PALL.TRIESTE: Mestriner (12 obramb), Scavone (4); Visintin 8, Fanelli, Pastorelli 1, Tokic 6 (1), Carpanese 4, Lo Duca 8 (4), Nadoh 8 (2), Sardoč, Sedmak, Mammi 2, Leone 1. TRENER: Radojkovič. ALGUND RAFFEISEN: H.Chri-stannell (9), Wenter (5); Boschi 5, Flarer 5, Mally 4, J.Christannell 2, Carli 3 (1), La-dourner 4 (1), Paulmichl 2. Tržačani so tudi tretjo silo prvenstva, Raffeisen Algund, premagali brez večjih težav. Radojkovičevi varovanci so srečanje začeli z maksimalno koncentracijo, s trdo obrambo in dobro izdelanimi napadi proti sicer slabo postavljeni obrambi vrsti gostov, ki je večkrat na stežaj odpirala vrata Nadohu in ostalim. Hiba obrambe Algunda je bila zlasti velika statičnost in skromna vzajemna pomoč, tako da so Tržačani z akcijami 1:1 večkrat premagovali nasprotnikovega branilca in rešetali mrežo vratarja Christannellja. Prvi gol so Južni Tirolci dosegli, ko je bilo stanje že 4:0, po desetih minutah igre so Tokic in ostali že vodili s 7:2, v petnajsti minuti 11:4. Z delno reakcijo trojice Carli-Ladourner-Mally pa so gostje uspeli znižati prednost, ki je kljub velikemu naprezanju teh igralcev v 20. minuti znašala še štiri gole (12:8). Ko se je prednost Tržačanov še dodatno zmanjšala (v 25.minuti pri stanju 14:11) je Radojkovič bil prisiljen klicati minuto odmora, saj je videl, da so njegovi fantje popustili zlasti v obrambi, v napadu pa so nekatere napake plačali s hitrimi protinapadi gostov. Razlika v golih pa se do konca polčasa ni spremenila. Drugi polčas se je začel s spremembo v postavitvi obrambe Tržačanov, ki so prešli na cono 5:1 (Visintin je branil mož moža nad Carlijem) in po samih dveh minutah igre je bilo z delnim izidom 3:0 že 18:12 za domače. Algund je poskušal zaustavljati napade belordečih, a fizična premoč in tudi boljša tehnika slednjih je prihajala vse bolj do izraza. Po petnajstih minutah drugega dela so bili po golu Mammija Tržačani že v vodstvu za deset zadetkov (27:17), kar je še dodatno dalo krila Tržačanom, ki so tri minute kasneje že vodili za trinajst in to prednost nato ohranili do konca srečanja. (I.F.) »Azzurri« so se izognili leseni žlici RIM - Italijanska reprezentanca v rugbyju je v zadnjem krogu Pokala šestih narodov prišla proti Škotski do svoje prve zmage in se tako izognila neljubi nagadi, leseni žlici, ki pripada moštvu brez zmage na tem turnirju. »Az-zurri« so zmagali s 23:20 (10:17), odločilne točke pa je z dropom manj kot minuto pred koncem tekme dosegel Andrea Marcato. Letos pomlajena italijanska ekipa je v drugem polčasu dosegla delni izid 13:3, predvsem pa pokazala veliko mero borbenosti. Pokal je letos osvojil Wales, ki je v zadnjem krogu premagal Francijo z 29:12, medtem ko je Anglija odpravila Irsko s 33:10. Končni vrstni red: Wales 10, Anglija in Francija 6, Irska 4, Škotska in Italija 2. / NOGOMET Nedelja, 16. marca 2008 25 PROMOCIJSKA LIGA - Derbi kroga brez zmagovalca Sodnik, srce, borbenost in nasvidenje prvo mesto San Luigi boljši v prvem polčasu - Dve sporni izključitvi (Batti, Sau), Kras z devetimi igralci • •• San Luigi - Kras Koimpex 2:2 (1:1) STRELCI: Cipolla v 21. min., Botta v 37.; Kneževič v 52. in Degrassi v 68. min. SAN LUIGI: Ferluga, Furlan, Toscan, Paoli, Tessaris, Zolia, Simeunovic, Yat-chouminou, Cano (v 60. min. Donato), Cipolla, Degrassi (v 78. min. De Tomi); trener Marzio Potasso. KRAS: Contento, Visintin, Mania (Nonis v 73. min.), Centazzo, Radovini (Ventrice v 83. min.), A. Alejnikov (Orlando v 67. min.), Giorgi, Batti, Kneževič, Sau, Botta; trener Sergej Alejnikov. IZKLJUČENA: Batti v 29. in Sau v 73. min. Lepa tekma, visok ritem in moška igra. Končni neodločen izid je pravičen, čeprav je Kras - tudi z dvema igralcema manj - do zadnjega skušal presenetiti in še tretjič zatresti nasprotnikovo mrežo. Škoda le, da je tekmo pokvaril sodnik Iseppi. Spornih odločitev je bilo kar nekaj. Pri obeh izključitvah (obakrat dvojni opomin) je nekoliko prenaglo potegnil iz žepa kartončke. Številni gledalci (tribuna je bila polna do zadnjega kotička in precej je bilo re-penskih navijačev) so videli kar nekaj zanimivih akcij, lepe gole in precej agoniz-ma. Začetek tekme je bil zelo živahen. Gostitelji so prevzeli pobudo v svoje roke in Kras je deloval nekoliko površno. V 21. minuti je moral vratar Contento prvič pobrati žogo iz svoje mreže. Napadalec Cipolla (mogoče je bil v nedovoljenem položaju) je izkoristil napako Krasove obrambe in bilo je 1:0. Tekma se torej ni začela najbolje za goste, ki so osem minut po golu ostali še z možem manj. Predčasno je moral z igrišča Dimitrij Batti. Tekma je postala vse bolj živčna in napeta. Posebno ostri so bili dvoboji na sredini igrišča, tako da je moral mož v črnem (tokrat sicer v rumenem dresu) pokazati kar nekaj rumenih karto- Branilci San Luigija so tesno pokrivali Krasovega kapetana Radenka »Ridžija« Kneževiča, ki pa jih je enkrat le prelisičil kroma nov. V 37. minuti prva hladna prha za San Luigi, ki se je dotlej večkrat nevarno pojavil v gostujočem kazenskem prostoru. Botta je s prostega strela (iz približno 25 metrov) meril naravnost v levi vratarjev kot. Pravi »evrogol« (strel čez živi zid), ki je opogumil Alejnikove varovance. Drugi polčas je bil prav tako zanimiv in pester. V 52. minuti so navijači videli najlepšo akcijo na tekmi. Marco Sau je na levem krilu suvereno preigral dva branilca San Luigija in z leve strani kazenskega prostora podal na sredino »Ridžiju« Kneževiču. »Tap-in« in gol (12. prvenstveni zadetek). Nepopisno veselje v Krasovem taboru. San Luigi pa ni vrgel puške v koruzo. Napadi domačinov so se stopnjeva- li in v 68. minuti je bilo stanje znova izenačeno. Degrassi je izkoristil dolgo podajo in z diagonalnim strelom premagal Contenta. Krasova obramba ni bila dobro postavljena. Nekaj minut po izenačujočem zadetku je sodnik poslal v slačilnice še Sa-ua (prekršek na sredini igrišča). Kljub številčni premoči pa domačini niso obvladali položaja. Krasovi nogometaši so se borili z vsem srcem in dali vse od sebe. V 77. minuti bi lahko celo še enkrat povedli z Botto (skupaj z Giorgijem, Centazzom in Sauom med boljšimi na igrišču), toda domači vratar se je res mojstrsko izkazal in rešil svoja vrata. Neodločen izid je - pred današnjim rednim krogom - bolj po godu San Luigi- 1. AMATERSKA LIGA - San Sergio je zasluženo zmagal Primorje brez moči Bidussijevi varovanci so v drugem delu presenetljivo izenačili - Davide Ravalico zaradi poškodbe z rešilcem v bolnico San Sergio Trieste Calcio - Primorje Interland 3:1 (1:0) STRELCI: Di Donato v 20., Alan Ravalico v 76., Gulič v 77. iz 11-m in Di Donato v 89. min. SAN SERGIO: A. Rossi, S. Rossi, Folla, Godas, Messi, Mboria, Pribaz (Besic v 74. min.), Gulič, Di Donato (Puzzer v 44. min.), Gianneo, Cermelj; trener Fabio Sambaldi. PRIMORJE: Percich, Ferro, Brajnik, D. Ravalico (Pauletič v 59. min.), Merlak, Dagri, A. Ravalico, Pugliese, Marchio, Sic-cardi, Longo; trener Nevio Bidussi. Proseško Primorje ni bilo kos močnemu San Sergiu, ki ima res zelo soliden kolektiv. Cermelj (ex Vesna, Kras in Gaja) in Di Donato (ex Zarja Gaja) sta igralca, ki se bosta najbrž vpisala v zgodovino tržaškega amaterskega nogometa. V zadnjih letih sta krojila usodo marsikaterih tekem in ekip. Tudi včeraj sta zadela v polno. Zatem so še odlični Gianneo, slovenski nogometaš Saša Gulič in srbski talent Sandi Besic. Vsi ti nogometaši San Sergia so bili res trd oreh za rumeno-rdeče branilce. Edina svetla točka je bilo trenutno -nekoliko presenetljivo - izenačenje v drugem polčasu, ki pa je trajalo le slabih trideset sekund. A poglejmo od začetka. Cermelj in Di Donato sta takoj po začetnem sodnikovem žvižgu hotela pokazati, da sta še v dobri formi (vsaj za 1. amatersko ligo). V 20. minuti je Elvio Di Donato zapustil prvi pečat: Percich (delno kriv) ni uspel ubraniti diagonalnega strela. To je bilo v prvem polčasu tudi vse. Napad Primorja je bil povsem sterilen. V drugem delu je bila tekma nekoliko bolj zanimiva. Po prihodu s slačilnic je moral predčasno zapustiti igrišče Davide Ravalico. Poškodba kolena je bila tako huda, da je moral Ravalico z rešilcem v bol- nico. Po daljši prekinitvi je San Sergio še naprej držal vajeti igre v svojih rokah. V 66. minuti je Di Donatu preprečila zadetek prečka. Dve minuti kasneje je Besic z leve strani lepo podal v sredino kazenskega prostora do Giannea, ki je za las zgrešil. Hitro zatem je Di Donato še enkrat neverjetno zgrešil. Po napaki gostujoče obrambe (pustili so ga, da je nemoteno prišel do vratarja) je domači napadalec preigral še Percicha in zatem ni zadel okvirja vrat. Žoga se je za-kotalila mimo vratnice. Primorje je bilo v težavah. V 31. minuti pa presenetljivo izenačenje. Domači vratar Alessandro Rossi (sin občinskega odbornika Giorgia Rossi-ja) je nekoliko nerodno posredoval, Alan Ravalico je prestregel žogo in kaznoval domačo številko ena. Primorjaši so se veselili, toda le slabo minuto, saj je Ferro s prekrškom v kazenskem prostoru zaustavil Simoneja Rossija (lani pri Vesni) in sodnik je upravičeno dosodil kazenski strel. Saša Gulič je bil natančen. Zatem so se gostje opogumili in imeli dve lepi priložnosti za gol (branilca Merlak in Dagri). Minuto pred koncem pa konec upanj: Di Donato je še tretjič zatresel Percichevo mrežo. IZJAVA PO TEKMI: Nogometaš Primorja Roberto Longo: »Imamo velike težave v napadu, saj ne uspemo streljati proti vratom. Igrati bi morali bolj prepričano. San Sergio je sicer zelo dobra ekipa in vedeli smo, da nas čaka težka naloga.« (jng) OSTALI IZIDI - D-LIGA: Itala San Marco - Montecchio 3:2, Domegliara -Sanvitese 1:0, Eurotezze - Montebelluna 0:3, Jesolo - Chioggia 1:1, Rivignano - Sam-bonifaccese 1:3, Sacilese - Belluno 2:0, Ta-mai - San Dona 0:0, Union Quinto - Saro-ne 1:1, Vecomp - Este 4:2; ELITNA LIGA: Manzanese - Tricesimo 0:1 (Marcuzzi); PROMOCIJSKA LIGA: Sangiorgina - Pro Cervignano 1:0 (Marani). 2. AMATERSKA LIGA - V Miljah »Raztresena« Zarja Gaja izenačila v 89. minuti Muglia dvakrat povedla po nepazljivosti obrambe gostov Muglia - Zarja Gaja 2:2 (1:1) STRELCI: v 8. min. Mucci, v 41. min. Bečaj, v 47. min. Cuscito, v 89. min G. Križmančič. MUGLIA: Esposito, Tutone, Muc-ci, Ligotti, Bibalo, Gellini, Cuscito (od 76. min. Pascuzzi), Prestifilippo (od 85. min. Runconi), Diopp, Donato (od 64. min Te-naglia), Pecini. TRENER: Gasperutti. ZARJA GAJA: Carmeli, V. Križmančič, Franco (od 54. min. Ghez-zo), Clarich, G. Križmančič, Salierno, Fratnik, Satti, Bombara (od 54. min. Ka-riš), Bečaj, Palmisano (od 65. min. M. Grgič). TRENER: Nonis. Srečanje na miljskem stadionu Zaccaria se je zaključilo brez zmagovalca, delitev točk pa ne služi ne Mugli, ki se bori za obstanek ne Zarji Gaji, ki še vedno upa na uvrstitev v končnico. Resnici na ljubo, je Muglia bolj malo pokazala in Zarja Gaja bi skoraj drago plačala dve nepazljivosti v obrambi. Varovanci trenerja Nonisa so kar dvakrat morali nadoknaditi zaostanek in kot pred tednom dni, je rezultat rešil Goran Križmančič. Tokrat ne zaradi reševanja na gol črti v zadnji minuti, kot na derbiju z Bregom, ampak zaradi izenačujočega zadetka v 89. minuti. Prvi zadetek srečanja je padel že v 8. minuti, ko je Zarja Gaja dobesedno zaspala. Branilec Mucci je namreč po podaji iz prostega udarca streljal (ne zelo močno) proti vratom gostov in prvič zatresel mrežo vratarja Carmelija, nogometaši Zarje Gaje pa so obstali kot marmornati kipi. Gostitelji so bili v uvodnih minutah veliko boj prožni in zbrani. Bečaj in soigralci so se sicer približali kazenskemu prostoru, toda česa več niso bili zmožni. V 40. minuti pa je Vili Bečaj mojstrsko izvedel prosti udarec in premagal vratarja Muglie ter tako dokazal, da je res kakovosten igralec. Drugi polčas se je pričel kot prvi -z napako Zarje Gaje. Po ležernem prei-gravanju na sredini igrišča, so gostitelji ukradli žogo in v 47. minuti z Cuscitom še drugič premagali Carmelija. Varovanci trenerja Nonisa so nato začeli pritiskati na vrata Muglie, toda v končnici napada se jim je zatikalo. V 89. minuti pa je po lepi podaji Salierna z desne Goran Križmančič z glavo žogo kronal vloženi trud. V 94. minuti (sodnik je dosodil kar 6 minut podaljška) pa je imel Martin Grgič izredno priložnost, da bi Zarji Gaji priigral zmago, toda žoga je končala v outu. Marko Kariš:»Kot po navadi smo začeli zaspano. Ne vem, ali je to posledica slabe priprave na tekmo ali pomanjkanje koncentracije. Na koncuje le prišla na dan naša volja po zmagi. Če bi osvojili vse tri točke, bi bili z eno nogo že v play-offu, zato lahko rečem, da smo danes izgubili dve točki.« (RAS) SMUČANJE ju. Za Kras pride odslej v poštev le končnica prvenstva. Prvo mesto (San Luigi +11 točk) je šlo »rakom žvižgat«. IZJAVI TRENERJEV: Sergel Alejnikov: »Na igrišče smo stopili premalo koncentrirani. Zbudili smo se šele po prvem golu. Zatem smo pokazali dopadljivo igro in fantje so se borili. Res jim nimam kaj očitati. Prvo mesto je nedosegljivo. To pomeni, da se bomo pripravili na play-off.« Marzio Potasso: »Neodločen izid je pravičen. Botta je izenačil v nepravem trenutku. Dotlej smo imeli pobudo v naših rokah. Moram pohvaliti Kras za borbeno igro v drugem delu.« Jan Grgič Megla in dobra volja na Pokalu prijateljstva Kar 350 smučarjev in smučar 14 slovenskih društev je nastopilo včeraj na 20. Pokalu prijateljstva treh dežel, ki ga je na Piancavallu priredil SK Devin. Gosta megla je ovirala nastop dela tekmovalcev, sicer je tekmovanje povsem uspelo. O tekmovanju bomo še poročali. ŠPORTEL Tokrat o nogometu Predstavniki Zarje Gaje Robert Kalc in Marko Kariš ter Sovodenj Zdravko Kuštrin in Simon Feri bodo gostje jutrišnjega Športela na TV Koper-Capodi-stria (22.30). Reportaže so pripravili s smučarskega Pokala prijateljstva, odbojkarskega derbija Bor Breg - Govolley, nogometne tekme San Luigi - Kras in košarkarske tekme Kontovela Sokola. Oddajo bo sklenila nagradna igra Poglej MLADINSKI NOGOMET Cicibani: tri zmage in štirje porazi Breg A - San Sergio B 3:5 (0:2, 2:1, 1:2) BREGOVI STRELCI: Benčina, Žer-jal, Segulin. BREG A: Kofol, Baggedda, Segulin, Žerjal, Deluisa, Glavina, Gregori, Benčina, Mesar, Genzo. Trener: V. Križmančič. Tekma je bila precej izenačena in Križmančičevi varovanci so igrali nekoliko slabše le v prvi tretjini. Vesna B - SantAndrea D 6:3 (4:0, 0:2, 2:1) VESNINA STRELCA: Rossi 4, Va-squez 2. VESNA: Fornasari, Husu, Košuta, Celea, Vasquez, Rossi, Vattovaz, trener Zucca. Vesna B je igrala dobro v prvem in zadnjem delu. V drugem delu so bili bolj učinkoviti gostje. Vesna A - Fani A 3:2 (2:1, 0:1, 1:0) VESNINA STRELCA: Buri in Sartore. VESNA: Paoli, Buri, Majcen, Blasi, Covarelli, Sartore, Auber, Ghersinich, Blasi, trener Bencich. Gradese B - Juventina B 7:4 (4:0, 2:3, 1:1) JUVENTININI STRELCI: Trevisan 2, Lutman in Iacumin. JUVENTINA: Babone, Lutman, To-nani, Trevisan, Iacumin, Malič, Boškin, Graziani, Medeot, Kovačevič, trener Arena. Juventinci so morali v Gradežu priznati premoč domače ekipe, čeprav so se uspešno upirali in v drugi tretjini igrali celo bolje od gostiteljev. Ronchi - Mladost A 1:6 (1:2, 0:1, 0:3) STRELCI ZA MLADOST: Nejc Terpin 4, Gregor Terpin in Cosani. MLADOST: Bruzzechesse, Cosani, Danielis, Devivo, K. Fajdiga, M. Fajdiga, Furlan, Kosič, Peric, N. Terpin, G. Terpin, Visintin, trener Ferfoglia. Mladost je bila uspešna tudi na gostovanju v Ronkah. Varovanci trenerja Ev-gena Ferfoglie so igrali dobro in požrtvovalno. Gradese A - Juventina A 3:0 (2:0, 0:0, 1:0) Pomlad - Domio 1:4 Ü] Obvestila ŠZ DOM prireja Športno šolo za osnovnošolske otroke. Vadbene ure bodo namenjene plesnim zvrstem in bodo na sporedu ob sobotah od 10. do 12. ure. Tečaj bo vodil strokovnjak na področju plesnih veščin Franci Vaupotič. Pričetek vadbe je predviden za soboto 29. marca. Informacije glede prijave in vpisa na tečaj nudimo na sedežu društva v Gorici - Ul. Brass, 20 - tel. 0481 33288 od ponedeljka do petka med 17.30 in 19. uro. 26 Nedelja, 16. marca 2008 ODBOJKA / MOŠKA C-LIGA - Na gostovanjih Tabor Televita izgubil točko, Soča ZBDS pa kar vse tri Val Imsa ni mogel presenetiti vodilnega, po veliki noči pa računa na preporod Basiliano - Sloga Tabor Televita 2:3 (15:25, 25:12, 25:21, 18:25, 11:25) SLOGA TABOR TELEVITA: Kante 4, Peterlin 11, Riolino 16, Slavec 11, Sorgo 9, Vanja Veljak 7, Privileggi (L), Jercog, Igor Veljak 5. TRENER: Božič Pred to tekmo je ekipi ločevalo deset točk, zato bi v normalnih pogojih bilo jasno, da bo nastop Sloge Tabor Televita le malo več kot formalnost, vendar se je med tednom slogašev držala velika smola: Sorgo je bil bolan (in do včeraj še ni povsem okreval), Nicholas Privileggi pa se je poškodoval in njegov nastop je bil vse do zadnjega vprašljiv, vendar je »stisnil zobe« in odigral vso tekmo. Vsem težavam navkljub so naši igralci začeli zelo dobro, grešili niso skoraj nič in domačine v prvem setu povsem nadigrali. V nadaljevanju jim je Ba-siliano vrnil milo za drago, spretno izkoristil podcenjevanje Sloge Tabor in njene pomanjkljivosti zlasti v sprejemu ter povsem zasluženo stanje v setih izenačil. Tretji niz je bil povsem izenačen, tudi zato, ker se igralci Sloge Tabor Te-levita nikakor niso mogli sprostiti, zaigrali so vse preveč živčno, kar je seveda vplivalo na njihovo učinkovitost. Ekipi sta se v tem delu izmenjavali v vodstvu, v končnici pa se je sreča nasmehnila domačinom, ki so bili uspešnejši v bloku in so že začeli upati v nepričakovano zmago. Vendar se je stanje na igrišču kaj kmalu spremenilo, saj so v četrtem in zadnjem nizu Slogaši zopet zaigrali bolj učinkovito. Trener Božič je nekoliko spremenil postavo, saj je ne-razpoloženega Vasilija Kanteta na ko-rektorskem mestu zamenjal Riolino, njega pa na tolkaškem Igor Veljak. Sprememba se je obrestovala, naši igralci so obdržali zbranost do konca in tako zasluženo osvojili tekmo. Škoda le, da so nasprotnikom pustili točko, vendar so kljub temu še vedno na šestem mestu na lestvici. Danilo Riolino (Tabor Televita) je na korektorskem mestu uspešno zamenjal Vasilija Kanteta kroma Vivil - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 (25:22, 25:22, 25:16) SOČA ZBDS: Valentinčič 20, Čev-dek 6, Ma. Černic 6, Devetak, Tomšič 1, G. Černic 1; S. Černic (L), Testen 2, A. Černic, Braini. TRENER: Battisti. Gladek poraz proti skromni šester-ki Vivila predstavlja nedvomno negativno presenečenje, toda če upoštevamo, da je tokrat na igrišče stopila Soča 2, je poraz razumljiv. Trener Battisti je sinoči imel kar precej težav s postavo. Zaradi poškodb in šolskih izletov ni mogel računati na nekatere standardne igralce, kar je seveda vplivalo na igro Sočanov. Na igrišče so tako stopili po- dajalec Tomšič (šele druga tekma v letošnjem prvenstvu zanj), krili Čevdek in Marko Černic, centra Devetak in Gregor Černic (oba under 18), v vlogi korektorja pa se je tokrat preizkusil Igor Valentinčič. Zaradi težav s kolenom pa je Simon Černic igral kot libero in to le v prvih dveh setih, saj v tretjem sploh ni stopil na igrišče. Standardni libero Košir si je med tednom poškodovalil gleženj, Gregor Testen ima težave z roko, Danile Braini pa zaradi poškodbe noge sploh ni stopil na igrišče. Prvi set je bil še najbolj izenačen. Soča je bila celo v vodstvu, a pri izidu 20:20 so Valentinčič in soigralci popustili in Vivil z izkušenim Dre-assijem na čelu, ki je bil na mreži prava nerešljiva uganka, je zasluženo pospravil pod streho uvodni niz. Drugi set je bil izenačen le do 16. točke, v zadnjem setu pa so gostje povsem popustili in Vi-vil je zagospodaril na igrišču. VBU - Val Imsa 3:0 (25:21, 25:18, 25:15) VAL IMSA: Lavrenčič 12, Pantič 4, Ombrato 11, Nanut 2, Masi 4, Corva 0, Plesničar (L), Brisco 1, Florenin 0, Povšič 0, Mucci, Sancin. TRENER: Je-rončič. Vodilni VBU, ki je doslej doživel le en poraz, je bil za valovce premočen nasprotnik. Jerončičevi varovanci so se mu sicer v prvem polčasu solidno upirali, žal pa je VBU nekajkrat dosegel po več točk zapored, tako da ga niso mogli presenetiti. V naslednjih dveh setih je bila premoč Videmčanov bolj očitna in gostje nikoli niso prišli do izraza. Tokrat je precej boljše deloval napad (Lavrenčič je na primer napadal s 63-odstotno učinkovitostjo), zato pa je bil zelo pomanjkljiv sprejem servisa. VBU je tako dosegel v treh setih kar 10 asov. Velja še omeniti, da je za VBU kot korektor igral Ryan Gravner, podajal (in to dobro) pa je mladi Stera, sin nekdanjega Valovega trenerja. Pri Valu upajo, da bodo po velikonočnem premoru končno pokazali drugačen obraz, saj se bo v ekipo vrnil podajalec Berzacola, debitiral pa tolkač Andrea Loiacono, ki že od začetka sezone vestno trenira, doslej pa iz znanih razlogov še ni mogel stopiti na igrišče. Ostali izidi: Buia - CUS Trieste 3:0, Faedis - San Vito 3:1, San Giovanni - Prata 3:1. Vrstni red: VBU 49, PAV Natiso-nia 42, Buia 37, Prata 35, Faedis 33, Sloga Tabor Televita 30, San Vito 24, Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 21, Basiliano 19, Vivil 15, Val Imsa 10, CUS Trieste 9. ŽENSKA C-LIGA Martignacco je bil za Slogo List premočen Sloga List - Libertas Martignacco 0:3 (13:25, 14:25, 21:25) SLOGA LIST: Cvelbar 5, Faza-rinc 5, Gantar 6, Pertot 10, A. Spangaro 5, Starec 6, M. Spangaro (L), Gre-gori 3, Maurovich 0. TRENER: Maver Naloga Sloge List proti četrtouvrščenemu Martignaccu je bila že itak težka, pred samo tekmo pa je postala še težja, saj je včeraj zbolela Daniela Ciocchi. Tako je na po-dajalškem mestu zaigrala Fanika Starec, njeno vlogo korektorja pa je v začetni postavi prevzela Chiara Fa-zarinc. Trener Maver je sicer med tekmo še večkrat zamenjal postavitev svojih igralk, ki pa so bile brez pravega orožja proti gostjam, predvsem v prvih dveh setih. Slogašice so tekmo začele zelo negotovo, kot da bi bile že vdane v neuspeh. Slabe so bile v bloku, kjer jim ni uspelo zaustaviti Li-bertasovih napadov, dokaj povprečen je bil sprejem. Začetek drugega seta je kazal na večjo izenačenost, saj so se slogašice do desete točke enakovredno kosale z nasprotnicami, nakar so se začele vrstiti napake, ki so omogočile gostjam, da so si takoj priigrale visoko prednost. Naše igralke je niso mogle nadoknaditi tudi zaradi preveč enostavnih napadov. Tudi tretji set se je začel v znamenju nasprotnic, ki so takoj povedle s 7:1 in 13:4, ko je v vrstah Sloge List le prišlo do reakcije. Slogašice so začele nižati zaostanek, izboljšale svojo učinkovitost zlasti v bloku in obrambi, vendar se nasprotnice niso pustile presenetiti. (INKA) Ostali izidi: Volleybas - Libertas TS 3:0, Biesse Triveneto - Meno-kal 3:0, Chions - Cormons 3:1, Porcia - Virtus 3:0, Lucinico - Palazzolo 3:0, Talmassons - Teor 1:3. Vrstni red: Porcia 56, Bisse Tri-veneto 49, Lucinico 47, Martignacco 43, Chions 35, Libertas TS in Volleybas 33, Cormons 26, Talmassons 28, Palazzolo 24, Teor 19, Virtus TS 16, Sloga List 14, Menokal 0. ŽENSKA D-LIGA - Derbi Kmečkih bank Bor Breg - Govolley Bor Breg s težavo Zelo okrnjeni Govolley je v Trstu s požrtvovalno igro pošteno namučil gostiteljice Bor Breg Kmečka banka - Govolley Kmečka banka 3:1 (26:28, 26:24, 25:20, 25:13) BOR BREG KMEČKA BANKA: Vo-dopivec 18, Della Mea 15, Colsani 14, Spe-tič 11, Flego 11, Gruden 4, Contin (L), Žer-jul 1, Sancin 0, Legovich 0, TRENER: Kalc GOVOLLEY KMEČKA BANKA: Mama 20, Ursič 23, Visintin 2, Petejan 2, An-tonič 1, Valentinsig 2, Turus (L), Černic. TRENER: Petejan Združena ekipa Bora in Brega je osvojila tudi povratni derbi proti Govolleyu, tekma pa je bila z izjemo zadnjega seta zelo izenačena. Goričanke so igrale v močno okrnjeni postavi, saj so bile Ilaria Černic, Mateja Zavadlav in Giulia Bressan na šolskem izletu, trener Petejan pa ni mogel računati niti na Albertijevo. Kljub temu je Govolley postregel z zelo dobrim nastopom. Mlade odbojkarice, ki so bile tokrat v postavi, so igrale brez strahu, na mreži pa sta bili Uršičeva in Isabel Mania praktično neustavljivi. Prvi trije seti so si bili zelo podobni. Plave so skoraj do konca vodile, čeprav so slabše sprejemale in precej grešile, požrtvovalne odbojkarice Govolleya pa so v končnicah setov dale vse od sebe. V prvem setu so domače igralke tudi presenetile, v drugem in tretjem nizu pa so plave ohranile mirno kri. Enosmeren je bil tako le zadnji set, v katerem so domače igralke s servisi Della Meae, Flegove in Vodopivčeve ter bloki Colsanijeve dokončno strle odpor Go-volleya in tako osvojile tri pomembne točke v boju za obstanek. (T.G.) Kontovel - Roveredo 2:3 (25:22, 19:25, 22:25, 27:25, 10:15) KONTOVEL: Bukavec, Lisjak, Mi-cussi, Milič, Pertot, M. in N. Satrc, Verša, A. in V. Zuzič, Kapun (L). TRENER: Cerne. Z dobro igro na mreži in požrtvovalnostjo v polju so varovanke trenerke Cerne prišle do povsem zaslužene točke. V prvem nizu so Bukavčeva in soigralke igrale zelo zbrano, tako da Roveredo ni uspel vsiliti svojega tempa igre, kar pa se je zgodilo v drugem in trenem nizu. Nasprotnice so bile namreč na mreži nepremagljive (bodisi v napadu bodisi v bloku), tako da je bil drugi niz povsem enosmeren. V trenem setu so sicer gostiteljice že vodile z 19:14, toda v napadu so napravile šest zaporednih napak, Roveredo pa ni zgrešil ničesar in zasluženo povedel v setih z 2:1. Najlepši je bil 4 niz. Kontovelke so pokazale izredno željo po zmagi, centri so odlično blokirali, obramba Paola Uršič (št. 12) je bila na mreži za Borov blok skoraj nerešljiva uganka kroma je bila vedno na mestu, tako da so cel set so vodile za dve točki, edino v končnici so nekoliko popustile in Roveredo izenačil 24:24. Na srečo pa Pertotova in soigralke niso popustile in zasluženo izsilile odločilni peti niz, v katerem pa je Roveredo visoko povedel 6:1 in dejansko zapečatil zmago. Ostali izidi: Cervignano - Passian di Pordenone 3:0, Manzano - Buia 3:0, Fiume Veneto - Il Pozzo 2:3, Cordenons - Tarcen-to 1:3, Reana - Paluzza 3:1. Vrstni red: Tarcento 56, Roveredo in Cervignano 40, Cordenons 37, Paluzza 36, Reana 35, Il Pozzo 31, Bor Kmečka banka 29, Buia 27, Manzano 26,Fiume Veneto 23, Kontovel 17, Govolley Kmečka banka 14, Passian di Pordenone 9. MOŠKA D-LIGA - Slogaši zlahka do točk Poraz Olympie po sedmih zmagah Rigutti - Olympia TMedia 3:0 (25:16, 25:23, 25:13) OLYMPIA TMEDIA: Faganel 10, Terčič 5, Lango 12, Mania' 0, Caregari 5, F. Hlede 3, Sfiligoj (L). TRENER: Conz Olympia je izgubila prvič po sedmih zmagah. Na težko gostovanje v Trst se je podala zelo oslabljena, saj je bil poleg centra Damjana Dornika, odsoten tudi libero Mauro Maraž, ki je na zadnjem četrtkovem treningu začutil bolečine v hrbtu. Na centru je tako zaigral Carega-ri, kot libero pa Sfiligoj, na klopi pa ni bilo niti ene menjave. Goričani so postregli s sila povprečnim nastopom, na drugi strani pa je treba pohvaliti igralce Ri-guttija, še posebej neustavljivega Spinel-lija, ki je nepričakovano igral na položaju centra. Prvi set je bil na začetku izenačen, pri izidu 11:9 za Rigutti se je v telovadnici ugasnila luč, ko so okvaro popravili je Olympia celo povedla, vendar je nato na njenem igrišču zavladala zmeda, usodna pa je bila serija napak. Odločilen za razplet na tekmi je bil bržkone drugi set, ki ga je Olympia dobesedno podarila Tržačanom. Set je bil izenačen, Olympia je pretežno vodila, na koncu pa je pri vodstvu z 21:19 zgrešila servis in Rigutti je visoko povedel s 24:19. Olympia je nadoknadila štiri točke zaostanka, na koncu pa je odločilno točko za Rigutti dosegel Spinelli v napadu. Tu je bilo tekme dejansko konec, saj je bil odpor Olympie v tretjem setu zelo skromen. Na zatožni klopi je bil sprejem servisa, s katerim je Rigutti dosegel v bistvu 14 direktnih točk. Tržačani so tako spet povečali prednost pred Goričani in obdržali nepremaganost na domačih tleh, na katerih so nasprotnikom prepustili doslej le dve točki. M.E.G.I.C. Volley - Sloga 0:3 (9:25,15:25, 20:25) SLOGA: Iozza 12, Romano 15, Rožac 13, Strain 4, Štrajn 5, Taučer 12, Šček (L), Rauber 0. TRENER: Štrajn Proti zadnjemu na lestvici, za katerega igra tudi veteran in bivši Slogaš Stabile, je Sloga osvojila nove tri točke brez težav. Naša ekipa je bila tokrat okrnjena, saj je David Cettolo na šolskem izletu, a ga je dobro nadomestil Marko Strain. Sploh pa moramo poudariti, da so tokrat vsi Slogaši zaigrali dobro in zelo odločno, predvsem pa se niso prilagodili igri gostov in so stalno ostali zbrani, kar proti šibkejšemu nasprotniku ne uspe vedno. Domačo ekipo so naši igralci spravljali v težave že z ostrim servisom, dobro so napadali in na mreži izvedli tudi marsikatero lepo - in uspešno - kombinacijo. Prva dva seta sta bila povsem enosmerna, na začetku tretjega pa so slogaši rahlo popustili in dovolili, da je M.E.G.I.C. povedel s 14:8. Vendar je bilo upanj domačinov, da bi osvojili vsaj set, kmalu konec, saj so se naši igralci zbrali, nasprotnike takoj ujeli in potem do konca tekme ostali trdno v vodstvu. Ostali izidi: Broker TS - Fincantieri 0:3, Pallavolo TS - San Quirino 1:3, Cervignano - Cordenons 1:3. Danes: Club Altura - Porcia. Vrstni red: Fincantieri 46, Porcia* 45, Rigutti 44, Olympia Tmedia 39, San Quirino 33, Sloga 31, Club Altura* 26, Cordenons 18, Pallavolo TS 16, Broker TS 12, Cervignano 9, Megic Volley 2. / ŠPORT Nedelja, 16. marca 2008 27 hokej na rolerjih - A1-liga Polet Kwins ZKB praznih rok kljub dobremu prvemu polčasu Poraz v Empoliju vsekakor še ni odločilen v boju za končnico Empoli - Polet Kwins Zadružna kraška banka 5:1 (2:1) STRELEC ZA POLET: S. Kokorovec. POLET KWINS ZKB: Petronijevič, M. in B. De Iaco, S. Kokorovec, Ferjanič, Batti-sti, S. in G. Cavalieri, D. in A. Fabietti, Lončar. TRENER: Ferjanič. Kljub odsotnosti najboljšega igralca Faj-dige, ki je diskvalificiran vse do konca prvenstva, so Poletovi hokejisti zadovoljili, predvsem v prvem polčasu. »Če bomo igrali tako kot v prvih 20 minutah tudi proti ostalim tekmecem, lahko posežemo še po marsikateri zmagi, klub odsotnosti Fajdige,« je takoj po srečanju povedal športni vodja in obenem drugi vratar Kwinsov Matteo De Iaco. Na papirju so bili Openci slabši tekmec, zaradi dolgega potovanja, odsotnosti Fajdige in zaradi telovadnice, v kateri igra Empoli, tako da je zgledalo, da bo srečanje povsem enosmerno. Toda ni bilo tako. Varovanci trenerja Ferja-niča so bili v prvem polčasu povsem enakovreden tekmec. V obrambi so igrali zelo pazljivo, v napadu pa so si priigrali marsikatero priložnost. Prvi so sicer prešli v vodstvo gostitelji v 15. minuti, niti minuto pozneje pa je za Kwinse izenačil Samo Kokorovec. Pred iztekom polčasa pa so gostitelji še enkrat zatresli mrežo vratarja Petronijeviča. V drugem delu pa se je slika nekoliko spremenila, saj Poletovi hokejisti so bili enakovreden tekmec le do 27. minute (izid je bil takrat 3:1), oziroma dokler ni zaradi tretjega prekrška Ferjanič doživel 10-minutno izključitev. To je zmedlo ekipo, podrl se je taktični načrt, saj je trener Aci Ferjanič imel na razpolago igralca manj. Empoli je tako zagospodaril na igrišču in v sklepnih minutah dosegel še dva zadetka. Ostali izidi 18. kroga: Arezzo - Ede-ra TS 0:12, Draghi Torino - Milano 24 6:5, Fondiaria Sai - Forli 4:4. Danes: Diavoli Vi-cenza - Civitavecchia, Asiago Vipers - Milano 17. Vrstni red: Edera 51, Asiago* in Milano 24 45, Empoli 31, Vicenza* 28, Arezzo 27, Civitavecchia* 25, Forli 23, Kwins ZKB 18, Fondiaria Sai 11, Draghi Torino 10, Milano 17* 0 (* s tekmo manj). HOKEJ NA LEDU - A1-liga, četrtfi-nale: Aquile FVG Generali Tablja - Milano 1:3 (dosedanji obračun 2:2, v torek peta odločilna tekma v Milanu). Edini zadetek Kwinsov ZKB je v 16. minuti dosegel Samo Kokorovec kroma Domači šport Danes, nedelja, 16. marca 2008 KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - Virtus Udine - Bor Radenska MOŠKA C2-LIGA - 18.30 v Avianu: Aviano -Jadran Mark NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Torviscosi: Torviscosa -Juventina; 15.00 v Križu: Vesna - Monfalcone 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec - Pieris; 15.00 v Turjaku: Turriaco - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg -Costalunga 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Malisani: Malisana - Mladost NAJMLAJŠI - 10.30 v San Giorgu di Nogaro: Sangiorgina - Pomlad ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Proseku: Kontovel - Altura; 16.00 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Sloga UNDER 18 MOŠKI - 11.00 v Codroipu: Codroipo - Olympia Terpin UNDER 14 MOŠKI - 11.00 na Opčinah: Sloga -Prata; 16.00 v Trstu, Morpurgo: S. Andrea -Olympia Ferstyle; 16.30 v Sovodnjah: Soča -Gemona UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, Ul. Veronese: OMA A - Bor Kinemax NAMIZNI TENIS ŽENSKA C-LIGA 10.30 v Zgoniku: Kras - Azzurra MOŠKA D1-LIGA - 10.00 v Fiumucellu: Fiumicello B - Kras Jutri, ponedeljek, 17. marca 2008 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Štandrežu: Juventina - San Canzian KOŠARKA - Kontovel Sokol v moški D-ligi Po porazu je položaj na lestvici zelo kočljiv Kontovel Sokol - Athletismo 74:78 (10:20, 33:37, 50:58) KONTOVEL SOKOL: Švab 19 (1:3, 9:11, 0:3), Paoletič 14 (2:3, 3:8, 2:6), Lisjak 12 (0:3, 6:9, 0:1), Godnič, Hmel-jak 5 (1:2, 2:4, 0:4), Budin n.v., Sossi 7 (-, 2:6, 1:2), Rogelja n.v., Doglia 7 (-, 2:6, 1:1), Adamič. TRENERJA: D. Šušteršič in Starc. SON: 25. PON: Lisjak (35), Švab (40). Združena ekipa Kontovela/Soko-la je izgubila zelo pomembno tekmo proti neposrednemu tekmecu v boju za obstanek v ligi, goriškemu Athletismu, ki ima sedaj šest točk več na lestvici od našega moštva. Do konca manjka še sedem krogov, za združeno ekipo pa le šest, kajti v zadnjem krogu bo prosta. Položaj na lestvici postaja izredno kočljiv, sicer še ne brezupen, toda s tako predstavo, kot so jo pokazali naši košarkarji sinoči v Nabrežini (telovadnica pri Briščikih je bila zasedena), bo obstanek v ligi zelo težko dosegljiv. Sinočnje srečanje je bilo na zelo nizki tehnični ravni. Obe ekipi sta "čutili" pomembnost tekme, zato je bila živčnost na igrišču skoraj otipljiva. Polno je bilo napak, izgubljenih žog, zgrešenih metov, nekajkrat se je tudi na igrišču zaiskrilo. Najhuje jo je skupil v 29. minuti gostujoči košarkar Busolini, ki si je poškodoval lice in ni več stopil na igrišče. Tekma se je porazno začela za združeno ekipo, ki polnih sedem minut ni dala koša. Gostje so tako povedli s 14:0. Naposled je Lisjaku vendarle uspelo doseči dva koša (4:14), izkupiček prve četrtine pa je bil zelo skromen - le 10 točk. Z vstopom Jana Sossija v drugi četrtini v vlogi play-makerja je kazalo, da je združena ekipa le dobila pravo igro. V 5. minuti je namreč zaostajala le za dve točki (25:27). Dohiteti ali prehiteli nasprotnika pa ji ni uspelo. Zadnji minuti srečanja sta bili izredno razburljivi: gostitelji so se približali nasprotnikom le na eno točko (66:67), že v naslednji akciji so napravili naivno napako in gostje so jim spet zbežali na +3 (69:72). V poslednjih akcijah so bili gostje prisebnejši in tudi zasluženo zmagali. Po tekmi so bili košarkarji združene ekipe razočarani, še bolj pa kar številni navijači, ki so si obetali drugačno predstavo od svojih varovancev. Sicer pa brez resne in temeljite vadbe na treningih tudi ni pričakovati boljše igre. (lako) Ostali izidi: San Vito - Don Bosco 69:63, Goriziana - Romans 98:89, Monfalcone - Isontina 67:64, Breg - Dinamo 92:77 (o tekmi smo že poročali), Foglia-no - NAB Tržič 81:71, Perteole - Poggi 61:59. MOŠKA C1-LIGA: Danes ob 18. uri: Virtus Udine - Bor Radenska. Sinoči: Broetto Padova - Limena 74:67. MOŠKA C2-LIGA: Danes ob 18. uri Aviano - Jadran Mark. Sinoči: Ron-chi - San Vito 68:671, Cormons - Mug-gia 59:60, Santos - Geatti 52:72, Latisa-na - CUS Videm 72:99. ŽENSKA A2-LIGA - S. Bonifacio - Hotel Greif Milje 71:68. TRŽIČ - V torek Tudi ZSSDI med prireditelji posveta o zdravstvu in športu Razne športne organizacije (-AICS, CSI, Libertas, INDAS, UISP, AC-LI in ZSŠDI) bodo pod pokroviteljstvom Odborništva za šport pri Deželni upravi FJK, v torek 18.3. priredile večji posvet na tematiko športnih aktivnosti in zdravja. Nedvomno gre za vprašanja, ki pobliže zadevajo športnika in rekreativca, pa tudi društvo in nasploh kroge, ki se ukvarjajo s promocijo športnih dejavnosti. Zasedanje nosi zgovoren naslov »Movimento e salute - Gibanje in zdravje«, v podnaslovu pa preberemo, da že sama telesna kultura predstavlja naravno zdravilo. Posvet, ki je deželnega značaja in ga v soorgani-zaciji prireja tudi Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, bo potakal v Občinski knjižnici v Tržiču (ul. Ceria-ni) s pričetkom ob 17.30 uri. Izhodiščne teme v zvezi z navedeno tematiko bodo predstavili ugledni strokovnjaki s področja motoričnih ved, športne medicine ter terapevtskih in rehabilitacijskih ustanov iz naše Dežele. Skratka, svoja gledanja na vprašanja zdravstve- MLADINSKA ODBOJKA - Deželno prvenstvo under 18 Derbi poln preobratov Soča proti Slogi vodila z 2:0, zmagala pa šele po tie-breaku - Oboji okrnjeni in z mlajšimi na igrišču UNDERA 18 MOŠKI Sloga Multinvest - Soča Gostilna De-vekak 2:3 (23:25, 22:25, 25:13, 25:22, 13:15) SLOGA MULTINVEST: Cettolo 14, Dussich 16, Guštin 4, Ilič 16, Riosa 1, Šček 23. TRENER: Drasič SOČA GOSTILNA DEVETAK: Butkovič 5, Gregor Černic 6, Jan Černic 20, Devetak 10, Erik Juren 0, Matej Juren 16. TRENER: Jelavič Derbi v deželnem mladinskem prvenstvu so odigrali že v sredo zvečer na Opčinah. Tako Boris Jelavič kot Franko Drasič (tokrat je nadomeščal Ivana Peterlina) sta imela na razpolago le po šest igralcev, ki pa so dali vse od sebe in tako postregli z lepo in razburljivo odbojkarsko predstavo. Tekma je bila zelo izenačena in polna preobratov, saj je Soča Gostilna De-vetak v setih že vodila z 2:0, a se slogaši niso predali in predvsem z bolj zagrizeno igro v obrambi stanje izenačili. V zadnjem nizu je Sloga Multinvest vodila z 10:7, ko so Sočani nanizali štiri zaporedne točke in potem rahlo prednost obdržali do konca. Mimo samega izida pa gre poudariti, da sta tako Sloga kot Soča imeli na igrišču le dva igralca letnika 90, ostali pa so dve ali celo tri leta mlajši, kar pomeni, da bodo v tej starostni kategoriji lahko nastopali vsaj še dve leti, kar tudi pomeni, da imata obe naši društvi pred sabo - vsaj kar se podmladka tiče - še lepo bodočnost. 1. MOŠKA DIVIZIJA Naš Prapor - Turriaco 3:0 (25:11, 25:19, 25:18) NAŠ PRAPOR: Bajt, Boschini, Boškin, Braione, Feri, Juretič, Nanut. TRENER: Leghissa. Varovanci trenerja Leghisse so tudi drugič premagali skromi Turriaco. Ze po prvem setu so brici pokazali bistveno boljšo igro in ga zlahka osvojili. Drugi set se je nadaljeval v istem slogu, saj je Naš Prapor bil stalno v vodstvu. Edino-le v začetku tretjega seta je Turriaco po-vedel, predvsem zaradi nekaterih naivnosti bricev, ki so se takoj zbrali in tako v končnici gladko osvojili srečanje. Po- novno si pohvalo zaslužijo vsi igralci, ki iz tekme v tekmo lepo napredujejo. (Albert Voncina) UNDER16 ŽENSKE Sloga Dvigala Barich - Libertas 3:2 (25:20, 26:28, 21:25, 25:16, 16:14) SLOGA DVIGALA BARICH: Bar-bieri, Malalan, Pertot, Porro, Slavec, Smotlak, Spangaro, Sternad, Štrajn, Va-lič. TRENER: Drasič Slogašice so se od prvenstva poslovile z lepo zmago nad tretjeuvršečim Libertasom, proti kateremu so v prvem delu prvenstva gladko izgubile z 0:3. Med sezono pa so naše igralke naredile lep napredek, kar je bilo tudi očitno na tej tekmi, v kateri sta si bili ekipi povsem enakovredni. Naše igralke so dobro gradile, bile zelo požrtvovalne v obrambi in učinkovite na mreži, tako da zaslužijo vse pohvalo, predvsem pa Tamara Pertot, ki spada še v starostno kategorijo Under 14. Po izenačenih treh setih je Sloga Dvigala Barich gladko osvojila četrtega, nato pa je že vse ka- zalo, da bo tekmo izgubila, saj je Libertas v zadnjem vodil že s 14:8. Od tu dalje pa naše igralke niso več naredile nobene napake, dosegle kar osem zaporednih točk in v veliko veselje tako osvojile že izgubljeno srečanje. UNDER13 Skupina A Sloga Dvigala Barich - OMA 3:2 (25:22, 25:18, 21:25, 20:25, 17:15) SLOGA DVIGALA BARICH: Blažina, Cabrelli, Goruppi, Grgič, Hro-vatin, Kralj, Križmančič, Nina in Sara Malalan. TRENER: Drasič V sredo so se najmlajše slogašice pomerile proti ekipi, ki so jo v prvem delu premagale brez težav. Vse je kazalo, da bo tudi tokrat tako, saj so naše igralke že vodile v setih z 2:0 in verjetno tudi mislile, da je tekme konec. OMA pa jih je presenetila z zelo odločno reakcijo, zaigrala je veliko bolj učinkovito in uspelo ji je izenačiti. Odločilni set je bil povsem izenačen, čisto v končnici pa je Slo-gašicam le uspelo obdržati mirnejšo kri. ne preventive v športu in rehabilitacijskih postopkov po poškodbah, ki jih v agonističnem športu žal ne manjka, bodo iznesli res najboljši poznavalci te veje v zdravstvu. V debatnem delu, ki bo sledil strokovnim predavanjem, bodo prireditelji predstavili še predlog, ki zadeva preprostejše načine pridobivanja zdravniškega spričevala za netekmoval-ne športne dejavnosti. Prireditelji srečanja so tudi napovedali, da bodo za prisotnost na posvetu študenti motoričnih ved de lež ni po seb nih štu dij skih točk. ZSŠDI poziva vsa včlanjena društva, da se posveta udeležijo, saj gre za tematiko, s katero se v taki ali drugačni obliki srečujejo vsakodnevno, zaseda nje v Tr ži ču pa bo ne dvo mno da lo pozitiven odgovor na marsikatero vprašanje. TENIS Ciguijeva izločena v 2. krogu kvalifikacij Teniški igralki Gaje Paola Cigui se na mednarodnem ITF turnirju v Rimu z nagradnim skladom 10.000 dolarjev ni uspelo prebiti na glavni turnir. 18-let-na Tržačanka je v prvem krogu kvalifikacij s 6:4, 7:5 premagala enako staro Belgijko Appollonio Melzani (1.076 igralko na svetu ob koncu sezone 2007), v drugem krogu pa je s 6:1, 6:4 klonila pred 5. nosilko kvalifikacij, 25-letno Italijanko Annaliso Bona, 735. igralko na svetu, ki pa je bila julija 2006 že na 426. mestu. ATLETIKA Kaja Obidič 18. na DP v krosu Sedemnajstletna novogoriška dijakinja slovenskega goriškega liceja Simona Gregorčiča Kaja Obidič, ki tekmuje za društvo Atletica Gorizia, je na državnem prvenstvu v krosu med ka-detinjami v Carpiju, osvojila odlično 18. mesto v konkurenci kar 98 atletinj iz vse Italije. Za zmagovalko Jessico Pullino (10:50) je zaostala eno minuto, za zmagovalnim odrom pa le še 41 sekund, kar je vsekakor dober dosežek, če vemo, da se s tekom na srednje razdalje resno ukvarja šele od letošnje sezone. NAMIZNI TENIS, MOŠKA C1-LIGA: Kras - CUS Udine 5:2 28 + Nedelja, 16. marca 2008 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Risanka Milo 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 MIKSER 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 5.30 Avtomobilizem: Velika nagrada Avstralije - Formula 1 7.30 Šport: Pole Position 8.00 Aktualno: Sabato & Domenica - La Tv che fa bene alla salute 9.25 Sveta maša 12.20 Aktualno: Linea verde - In diretta dalla natura 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in 16.25 Vremenska napoved in dnevnik 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi 21.30 Nan.: Il Commissario Montalbano (i. L. Zingaretti, C. Bocci) 23.40 Nočni dnevnik 23.45 Aktualno: Dnevnik - Speciale TG1 0.45 Aktualno: Oltremoda Rai Due 6.30 6.45 10.05 10.30 11.30 13.00 13.25 13.45 15.15 17.10 18.00 19.10 19.30 20.30 21.00 21.45 22.35 1.00 Aktualno: Il mare di notte Variete: Mattina in famiglia (vodita Adriana Volpe in Tiberio Tim-peri), vmes dnevnik Aktualno: Ragazzi c'e Voyager Variete: Random Variete: Mezzogiorno in famiglia Dnevnik Dnevnik - Motori Variete: Quelli che...aspettano Variete: Quelli che il calcio e... Avtomobilizem: Velika nagrada Avstralije - Formula 1 Dnevnik, Dossier, Eat Parade Šport: Domenica sprint Risanke Dnevnik Nan.: NCIS (i. M. Harmon) Nan.: Criminal Minds (i. M. Patin-kin, T. Gibson) Šport: La domenica sportiva Nočni dnevnik ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Variete: Aspettando E' domenica papa 8.00 Variete: E' domenica papa 8.55 Šport: Sabato sport 9.25 Bormio: SP v alpskem smučanju 12.00 Dnevnik, vremenska napoved 12.25 Bormio: SP v alpskem smučanju 14.00 Dnevnik - Deželne vesti in vremenska napoved 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.05 Kolesarstvo: Macerata - Recanati 16.00: Smučarski teki: prosto (M) 17.00 Aktualno: Alle falde del Kiliman-giaro (vodi Licia Colo') 18.00 Kviz: Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Report (vodi B. Iovene) 23.20 Dnevnik - Deželne vesti 23.40 Variete: Parla con me 0.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 6.05 Nan.: La grande vallata 7.00 Dnevnik: Pregled tiska 7.20 Film: Sospetti in famiglia (krim., ZDA '95, i. C. Bronson) 9.40 Dok.: Dolomiti bellunesi - Delta Padano 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik, prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio 14.40 Film: Spartacus (zgod., ZDA '60, i. Kirk Douglas) 18.20 Nan.: Casa Vianello 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Il ritorno di Colombo 21.30 Nan.: Il comandante Florent (igra Corinne Touzet) 23.30 Film: Scoprendo Forrester (dram., ZDA '01, i. S. Connery) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spiri-to (vodita mons. Gianfranco Rava-si in Maria Cecilia Sangiorgi) 9.40 Aktualno: Nonsolomoda 25... (pon.) 10.10 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca (pon.) 12.35 Resničnostni show: Grande Fratel-lo 13.00 Dnevnik, vremenska napoved 13.35 Variete: Buona Domenica 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.40 Nan.: Dr. House - Medical Division (i. H. Laurie, J. Morrison) 22.30 Variete: Il senso della vita (vodi Paolo Bonolis) 0.15 Aktualno: Terra! O Italia 1 6.15 7.00 7.55 11.20 11.50 12.25 13.00 14.30 16.15 16.45 17.50 18.15 20.00 20.30 21.05 22.35 23.05 1.10 Nan.: Arrivano i Rossi: Ma chi ha chiamato il taxi Aktualno: Superpartes Risanke Nan.: Hannah Montana Šport: Grand Prix Dnevnik, vremenska napoved Šport: Guida al campionato Film: Asterix e la pozione magica (anim., Fr., '86, r. P. V. Lamsweer-de) Mr. Bean Šport: Domenica stadio Dnevnik in vremenska napoved Šport: Controcampo - Ultimo minuto, Tempi supplementari Resničnostni show: Rtv - La tv del-la realta Variete: Candid camera show Kviz: Canta e vinci Šport: Controcampo - Posticipo Šport: Controcampo - Diritto di replica Športni dnevnik ^ Tele 4 6.05 6.45 8.30 9.30 11.10 12.25 12.50 13.05 13.20 8.00, 9.30, 11.05, Aktualno: Buon-giorno con Telequattro 2008 -Svetnik dneva, horoskop, pregovor 17.30 Risanke Aktualno: Buongiorno con Tele- quattro 2008 Sveta maša 16.00 Klasična glasba Eventi in provincia Aktualno: Borghi nel Friuli Vene- zia Giulia Questa settimana vi parlo di ... Música che passione 13.45 Dokumentarec o naravi 14.10 Camper magazine 14.30 Inf. odd.: Campagna amica 15.00 Inf. oddaja: La compagnia del libro 19.05 Aktualno: Expo' 19.30 Dnevnik 19.50 ...E domani e' lunedi 22.50 Film: Road House (dram. '84, r. J. Robinson, i. W. Dafoe) 0.30 Film: Wanted: dead or alive (akc., '87, i. R. Hauer) LA 6.00 7.00 9.20 9.50 10.10 10.30 12.30 13.00 14.10 16.00 18.00 20.00 20.30 21.35 23.30 0.30 1.25 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus Weekend Aktualno: Cognome & nome Aktualno: La settimana Doc.: I tesori dell'umanita Nan.. Hustle - I signori della truffa Dnevnik in športne vesti Aktualno: camminando Film: Il miracolo di Lassie (akc., ZDA, '70, r. J. Wrather, i. M. J. Wixten) Film: Gli amanti dei cinque mari (akc. ZDA, '55, r. J. Farrow, i. J. Wayne) Film: Stregata dalla luna (kom., ZDA., '87, i. N. Cage) Dnevnik in športne vesti Dok.: Altra storia Aktualno: Italian Job - Vicende e truffe all'italiana Aktualno: Reality Dnevnik in športne vesti Film: Vincitori e vinti (dram., ZDA, '61, i. S. Tracy). 7.25 7.45 8.15 8.45 9.25 10.25 12.25 13.55 15.15 15.55 17.15 17.55 20.15 21.10 22.05 22.55 23.25 23.50 Koper 12.10 12.25 13.30 14.00 14.10 14.20 14.50 15.35 16.05 16.55 17.25 18.00 19.00 19.25 19.35 20.05 20.35 21.05 22.15 22.30 23.00 0.10 Dnevni program Bormio: Finale SP v alpskem smučanju, slalom ekipna tekma, prenos Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Glasbena odd.: In Orbita Trendovska odd.: Q Odmev Balador live music: E. Favata City Folk Potopisi Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (program v slov. jeziku) 22.00, 23.55 Vsedanes - TV dnevnik Il disfatto Tednik Vesolje je... Istra in... Dok. oddaja: Biblija, med zgodovino in mitom Nedeljski športni dnevnik Alpe Jadran Koncert: Obalni komorni orkester Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Jr Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ žav 9.25 Umko, najboljša zabava za umne glave (pon.) 10.20 Odd. o športu: Šport Špas 10.50 Odaja Tv Maribor 11.20 Ozare (pon.) 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! (pon.) 14.25 14.55 Angl. hum. nadaljevanka 15.30 17.15 Razvedrilna oddaja: NLP 15.35 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.45 Glasbeni dvoboj 16.10 Človeški faktor 16.15 Šport z Gregorjem 16.30 Hum. dok. oddaja: Oglasni blok 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Družabna 17.45 Fokus 18.30 Žrebanje lota 18.40 Risanke 19.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti, zrcalo tedna 19.55 Zvezde pojejo 21.25 Družinske zgodbe 22.15 Ars 360 22.35 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Film: Za dolar več 1.20 Dnevnik (pon.) 1.40 Dnevnik zamejske TV (t Slovenija 2 Skozi čas Odd.: Lynx magazin (pon.) Globus (pon.) Slovenski magazin (pon.) Bormio: finale SP v alpskem smučanju, superveleslalom, ekipna vožnja (M in Ž), prenos Planica: finale SP v smučarskih skokih, prenos Bormio: finale SP v alpskem smučanju, slalom, ekipna vožnja (M in Ž), prenos Bormio: finale SP v smučarskih tekih, 10 km (Ž) prosto, prenos Ljubljana: mednarodni turnir v ritmični gimnastiki Bormio: finale SP v smučarskih tekih, 15 km (M) prosto, prenos Zdaj! oddaja za razgibano življenje Hokej na ledu: 2. tekma finala lige EBEL: ZM Olimpija - Salzburg Angl. dok. serija: Michael Palin v novi Evropi poljska lit. nad.: Kmetje Š-Športna oddaja Nad.: Sopranovi Iz baletnega arhiva: Spectre da la Rose in 6 baletnih toč Na utrip srca. Zlata resna glasba in balet tvs Tv Primorka 11.00 23.30 Videostrani 17.00 Duhovna misel (pon.) 17.15 Iskanje EU zaklada (2. del) 18.00 Kultura: Štandrež in njegovo kulturno delovanje (pon.) 18.30 Miš Maš (pon.) 19.15 Vesolj zabave (pon.) 19.30 Poljka in majolka (pon.) 19.45 Ne Prezrite (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Spoznajmo jih 21.25 Tedenski pregled (pon.) 21.40 Kulturni utrinek 21.45 Ne prezrite 22.00 Futsal: Puntar Casino Safir - Kix Ajdovščina RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Nedeljski mix; 10.30 Vabilo v kino; 10.55 Soft jazz; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; Na-povednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo, sledi Pridi z nami na koncert; 15.00 Iz studia D; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Sovodenjska poje; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Tor-klja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come... easy go... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 1430-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlan-tično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.50 Sporedi; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom... ; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.40 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 13.10 Pregled novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled dogodkov; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.00-19.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF 2 HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Dvomili boste o pravilnosti svojih odločitev in veliko razmišljali o preteklih dejanjih. Vzamite si čas zase. V službi vam bo nekdo varoval hrbet, čeprav boste pri delu nekoliko površni. irn^* BIK 21.4.-20.5.: Starejša oseba vam bo koristno svetovala. Intuitivno boste vedeli, kaj je tisto, čemur morate slediti. Privoščite si nekaj časa, da se vaši občutki umirijo. Delo bo dobro. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Teden bo naporen. Domači bodo pričakovali, da jim boste na voljo; v glavi boste imeli službene obveznosti. Želeli se boste izkazati, vzelo vam bo precej energije in časa. Denar: odlično. RAK 22.6.-22.7.: Imate veliko «« energije. Spoznali boste veliko novega in se udeležili kakšnega strokovnega izpopolnjevanja. V ljubezni se prepustite domišljiji in igrivosti. LEV 23.7.-23.8.: Motilo vas (^^r bo, če bodo sorodniki ali prijatelji hoteli vplivati na vaše odločitve. Postali boste celo nesramni ali žaljivi, zato poskušajte vnaprej preprečiti neprijetne situacije. DEVICA 24.8.-22.9.: Čustva ^^ boste težko obvladovali, svojega ljubega boste hoteli samo zase. Uživali boste v trenutkih, ki jih boste preživeli s partnerjem. Samske device se boste srečno zaljubile. Posel: dobro. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Sode-^ ^ lavci se bodo obračali na vas s prošnjo po sodelovanju in medsebojni pomoči. Jasno izrazite svoja pričakovanja. Cenili vas bodo, če boste v odnosih odkriti in iskreni. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Pri delu boste sproščeni in igrivi. Imeli boste pravi pristop in ljudje vam bodo bolj zaupali. Uživali boste v ustvarjalnih dejavnostih, igri z otroki, pisanju, urejanju vrta.. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Pozorni boste na družino in dom. Pogovor med družinskimi člani bo potekal spontano in brez zadržkov. Na delovnem mestu se izogibajte vsakemu delu, ki ne bo nujno potrebno. KOZOROG 22.12.-20.1.: Zgodilo se vam bo veliko lepega: z bližnjimi se boste veselili uspehov. Spodbudne besede in podpora bosta pomagala, da boste zaupali vase tudi v neprijetnih okoliščinah. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Lotili se boste čiščenja stanovanja, preurejanja, prestavljanja pohištva in urejanja okolice tako, da boste vnesli svežino in vonj po prebujajoči se naravi. Uživajte in slavite življenje! RIBI 20.2.-20.3.: Polni boste energije, zmogli boste več kot ponavadi. Našli boste tudi nekaj prijetnih in mirnih uric zase. S partnerjem boste ustvarili zaupljivejši odnos. Dobro z denarjem. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 16. marca 2008 29 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Videofleš 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Lu- ca Giurato in Eleonora Daniele) 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved in dnevnik 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie (vodi Caterina Balivo) 14.45 Nan.: Incantesimo (i. S. Aquino) 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita' (vodi Paolo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Film: Il coraggio di Angela (It., '07, r. L. MAnuzzii. L. Savino) 23.20 Dnevnik 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.15 6.25 6.55 7.00 9.30 10.00 11.00 13.00 13.30 14.00 15.50 17.20 18.05 19.00 19.50 20.30 21.05 23.45 1.00 Dnevnik - Eat Parade Resničnostni šov: X Factor Aktualno: Quasi le sette Variete: Random, risanke Aktualno: Protestantesimo Aktualno: Tg2 punto.it Variete: Piazza Grande (vodita Giancarlo Magalli in Monica Leo-freddi) Dnevnik Dnevnik - Costume e societa, 13.50 Salute Variete: L'ltalia sul 2 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) Resničnostni šov: X Factor Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Resničnostni show: X Factor Dnevnik Resničnostni show: X Factor (vodi F. Facchinetti) Variete: Scorie Dnevnik/Punto di vista ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Dnevnik - Shukran 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nan.: Wind at My Back 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dnevnik - Leonardo, Neapolis, Flash L.I.S. 15.15 Kolesarstvo: Civitanova - Castelfi-dardo 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi 16.35 Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.10 Dnevnik - krajevne in glavne vesti ter Primo Piano 23.45 Nan.: Blind Justice - Gli occhi del-la legge u Rete 4 6.15 Dnevnik - Secondo voi 6.20 Aktualno: Peste e corna e gocce di storia 6.25 Nan.: Kojak 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 Nan.: Nash Bridges 9.30 Nad.: Hunter 10.30 Nad.: Saint Tropez 11.30 Dnevnik, prometne vesti 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.: Vivere 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik, vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino (i. J. Heinrich) 16.00 Nad.: Sentieri 16.35 Film: L'oca selvaggia colpisce ancora (voj., VB/ZDA, '80, i. G. Peck) 17.50 Dnevnik in prometne informacije 18.50 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Paolo Borsellino (dram., It, '05,r. G. Tavarelli, i. E. fantastichini) 22.40 Dnevnik i vremenska napoved 0.10 Aktualno: Le storie di Top Secret Canale 5 8.00 8.50 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 17.50 18.50 20.00 20.30 21.10 0.00 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Aktualno: Mattino Cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful (i. E. Davidson) 16.50 Resničnostni šov: Grande Fratello Nad.: Centovetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni šov: Amici Nan.: Una mamma per amica - Per chi suona la campana Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik, vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Resničnostni šov: Grande Fratello Variete: Maurizio Costanzo Show O Italia 1 6.05 Nan.: Arrivano i rossi 6.35 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.25 Nan.: Still standing 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik: Studio aperto 13.00 Šport: Studio sport 13.40 17.15 Risanke 15.00 Nan.: The O.C. - Buon complean-no 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi- venza 17.15 Risanke 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: La vita secondo Jim 19.40 Risanke: Simpsonovi 20.05 Risanke: Futurama 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: Il ritorno del Monnezza (krim., It., '05, i. C. Amendola, E. Rochetti) 23.05 Aktualno: Mistery CSI - Oltre la scena del crimine ^ Tele 4 6.55 8.00, 8.30, 10.40 Aktualno: Buon-giorno con Telequattro 2008 -Svetnik dneva, horoskop, pregovor 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 0.17, 1.32 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Dnevnik - pregled tiska 8.50 Salus TV, sledi Musa Tv 9.10 Rotocalcio adn kronos, sledi Italia Economia 9.45 Aktualno: Novecento contro luce 10.45 Retroscena: i segreti del teatro 11.30 Camper magazine 12.45 Expo 13.35 Oddaja o živalih 14.00 La TV delle liberta 15.35 Dokumentarec o naravi 18.30 Šport: Super calcio - Udinese calcio 19.00 Šport: Super calcio - Triestina calcio 19.55 Športne vesti 20.15 Aktualno: Alla scoperta dell'Uni- versita di Trieste 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Stoa' 22.30 Nogometna tekma: Triestina vs Ravenna 0.50 Klasična glasba LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.10 0.05 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn Nan: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore 20.00, 0.35 Dnevnik Nan.: Il commissario Scali Film: La fcintura di castita (kom., It., '67, i. T. Curtis, M. Vitti) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Nan.: Stargate SG-1 Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Niente di personale Aktualno: Cognome & nome {p Slovenija 1 6.30 Utrip 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Šport špas (pon.) 9.35 15.45, 16.40 Ris.a nanizanka 10.15 Umko (pon.) 11.05 Dok.: Nevidni bombnik B-2 11.55 Dok.: Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Zvezde pojejo (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.10 16.15 Dok. nanizanka 17.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 17.20 19.50 Tv pogled 17.35 1.05 Poljud. znan. serija 18.30 Žrebanje 3x3 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Slovenija predseduje 21.00 Nad.: Doktor Martin 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Umetni raj (t Slovenija 2 6.30 9.30, 0.55 Zabavni Infokanal 7.00 Infokanal 11.40 Sobotno popoldne (pon.) 14.30 Slovenski utrinki (pon.) 14.55 Posebna ponudba (pon.) 15.10 Š-Športna oddaja (pon.) 16.00 50 let televizije 16.25 Osmi dan (pon.) 16.55 Ars 360 (pon.) 17.15 Slovenski magazin (pon.) 17.40 Evropa.si 18.00 Poročila 18.05 Debatna odd.: Tekma 18.55 Nan.: Dr. Who 19.40 Harmonije Evrope: Nemčija 20.00 Glasb. film: Glenn Gould: Onkraj 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga - Michel Houl-lebecq: Možnost otoka 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Alter Eco 14.50 Alpe Jadran 15.20 Koncert: Obalni komorni orkester 16.15 Tednik 16.45 Vesolje je... 17.15 Istra in... 17.45 Il disfatto 18.00 Športna mreža (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Mladinska oddaja: Fanzine 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Aktualno: Meridiani 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Vzhod - zahod 22.30 Športel (program v slovenskem jeziku) 23.00 Primorska kronika 23.20 Športna mreža 23.55 Vremenska napoved, čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 11.00 Videostrani 16.00 Brez strehe nad glavo z Rebeko Dremelj (pon.) 17.00 Futsal: Puntar Casino Safir - Kix Aj- dovščina (pon.) 18.30 19.50 Videospot 18.35 Naj viža (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik in vremenska na- poved 20.20 Kultura 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Odbojka: Salonit Anhovo - Mar- chiol Prvačina 23.30 Video strani RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Zorko Simčič: Izbor Prose (4. nad.); 10.40 Najnovejši hiti; 11.00 Studio D; sledi Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napoved-nik, sledi Večerni list, nato Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica: sklepni abonmajski koncert Glasbene matice Trst; 20.00 Sotočje, delo in življenje Slovencev iz zamejstva; 22.30 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chia-chieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvo-nožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 10.10 Teren; 11.00 Ime tedna; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.45 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Pihalne godbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.002.00; Radio Korotan dnevno 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Predstavitev projekta V cJíwru pobudo Evropska unije o Ceznwinem sodelovanju IMTERHEG II'A ItaJifa - Slov«r a 2000 - 2006 ja Oblina Doima izvaja projekt "Dolina Olin££ioB In njana okolica". Projekt ¡o bii predhodno izdorAn cela ?oci. dokončna odcbrrtve pa ja r>il dataian ob koncu lete 2005 £ tem ja Sila obanem zagotov!|eno finančno hAlja «trt« pobude. Tfj sij !jn ztfljuCil prihodnjega 31 ■ marca. S 1am projektom ,e Obána Dolina ja financirata dejavnosti v zelo pomembnem delu svojega prOsUHa. in sicer v Naravnem deieinem Reietvaiu Ucl -"4 Gl n&člce. Ta je bnl jfc^.iovl.en ¿ deíe:mm zakonom §t. 42 iz lata 1995. hi predvideva zaičflo Številnih fivaiskih in rastlinskih viit, ki v njam üvijO- Glavni Crfj projekta je o vrednote naravnega bogastva do' to G' n£čicv. ne da bi jaradi lega lanemarjaii twbude, ki omogočajo trajnoslno uporabo proslora. P o'a g infraslrukturnih pologov, so bili zavarovani kateri nevarni odseki n>eke omrežja gozdnih pon reí cbn&wijene nekake obitq|tta zgradbe. VeU dal projekta ja bil namanian spoznavanj Dolina GlmJčice. S Ciljam, da w spodbudi zavedi o bogastvu okolja In okoljevarstveno vzgojo. Važno vlogo- £0 opravili partnerji projekta. k¡ so le od samega iačetkai raznimi vlogami sodelovali pn njegovi uresničitvi. PRI USPEHU PROJEKTA SO SODELOVALI SLEDEČI PARTNERJI: na llall|ansk-l strani: * Sren|a BcH|li[>bc; « Sren|a Bor£l; ' Srenja Dolina; ' Zadruga-Cooparativa Dolga lOone;. ' Župnija Sv. Janeza Krslmka a boljurca, ■ Oddelek za arheofo^e vede Univerza v Risi: - SPDT - Slovensko Planinsko DruitvoTrst; ■ Občinsko združenja prosto-vol^iih ges*MV "Brag'; * na slovenski slranJ: - Občina Hrptri|e-KOzina: - Mestna občina Koper: » ZRS-2nanslveno raziskovalno sreckiča - Koper; - Javni zavod Part. Skoqanska jame. Logotip Rezervata Med predvidenimi aktivrosrm projafcla ja bila tudi ses:ava logcUpe, ki naj označuje Delalm naravn Rezervat doline GP-n5čica. V le ti smislu se c zaupalo nalog za izvfcno misel m sestavo logohpa, ki naj bi predstavljal znafiino frvalsfco ws1o zaščitenega območ|a in na| hi odgovarjal točnim kn1arl|em. ki |ih je dc oč ifl Dežela. tzbea je padla na podobo netopirja, tudi ob upoitevan,u £levilnih značilnih vallin in jam. Hi |ih na tem prostoru naseljujejo netopirji. Danes je ta logolip uradno sprejet in bo predslavljal razpoznavni znak LJaieinaga naravenga Rezervata dC Ghnfi&ca v vseh uradnih aktih In v graduu. tu ga občina in Dežela sestavlja za promocijo naravnega območja. Izvedena javna dela Tamisirl ifi unosnltirtv inirasirukturnih- posegov Sla poteHafa v popolnem spoštovanju naravna okolja, v kalerega so vključim: zaobjemajo vzdrževalna deta in tlela lunketanainega tor estetskega izboljšanja stavb in gradenj, v kondomom pn«wnj. so je uredita in žavaravam nekaj odsekov glavni poli. ki peljejo skoti doJi -^fl Glin££ioe, |ri razgledne (oCkc v Krog^.zab»eiCLi in na Jezeru. ier izvir Moganjevec. ki so nahaja nad vasjo Doline in «j koder sa začenja pol. ki vodi do raigiodno točke v Kr cgljah in ne Vrh Gnie Velika navezanost krajanov m Aiieiv "-nh obiskovjtfcsv dolina GhnSCice je pftšla 40 Izraza ludi pn nedavnih delih za izgradnjo lope pied Staro Manimo certvico nn Pečah. Občina je namreč pri ocenjevanju izvedbenega projekia za poseg izrazila pnpofočiHi. na bi se izuedio Kritje lope s slarirn slfrtftinki. da ne Ol izrvhanli estehfce in velikega Limein^kege pomena tegafcreia simbom doime Glin£čice. Občina je takoj sproiila po jlopek za nabavo slre^nlkov in |a v tem smislu pozvala krajana In vsakogar, ki imel na rajpeage polrabni iralBrial. Pozw q kinalu etKOdil svoje sadove: v enem 1adnu ja bilo zbranih 1.500 streini^ov, ki so jih proElovoljno darOvali -avad" ot>(ani lar VulUfma in iporlna društva, kalenm gre iskrena zahvala. Foseg v Sprejemnem tenlru v Bofjuncu se je načrtovalo in izvedlo lako. Ca se je -omogočilo popohwjio in učinkovilajSo uporabo -občtojače nOljar|je opreme, a (udi njena stalna uporabe, ki je bita v zadnfti felih praklično neobstoječa zaradi pOdiar^kJt^Osli eleklnčne napeljave in vdiranja deževnice. Zahvalju|6±5B usklajenemu zaupanju nAloga za sedava načrla O notranji opiemi spfetemnega centra, financiranega s sredstvi, ki so bila dodeljena za uprevl|anje Razervala ia koma| jakrmieni inire?o*v doime G uličico Corrado Belci (varstvo narave}, Ran» Bersan 4gobe], Giovanni Bosch>an ^arheologija). Luciena ' Bes; hm [kra|e\'na arhilekluraj, Nicola &es&i i;dvn2ivke in plazilci). Andrea CcHa (i^želke;. France Cucclir (kraSKi pojavi, geomorfolo^ke m geološke znamemtuslik Sp re Dalla Porta Xydias Izgodovina gorniitva), Sergto Dolca inelcpirji). Dano Gasparo imežna poti v Rezervatu] C-?.rlo Ganzo (razgledne točke v dolini GhnSčioe), Tatjana Grgič tšponno plezalstvol, PincGu di (jamarstvot, Angelo Kermeo ■¡¿pclnoplezalstvo), Vojko Kocanti (človečke deavnosbj, Kajetan Kravos (ptiči]. Boris Kipel (krajevna zgodovinaj, Pavle Merku (pmHHdOvja), Pfetluigi NmiS (cvelja in fAstlinStvO}. Damijana Ota (varitvO Okfilja>, ParjtO Paronuzzi (hid