■o
Its io
■T
In
■ m
im
!o
iïïïïïïli™^
90,6 95,1 95,9 100,3
Perčič zmerjal župana v sodni dvorani
Št. 40/ Leto 65 / Celje, 25. maj 2010 / Cena 1 EUR
□
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Izrežite, izpolnite in pošljite kupon.
V Zlatorogu rajali obe moštvi
Lani penine ni bilo, zato pa letos toliko več ... Naslov državnih prvakov so rokometaši Celja Pivovarne Laško proslavili kljub »lepotni napaki« - porazu na zadnji tekmi proti Gorenju.
Ne prezrite
Crem Caffe vas vabi na izlet po Krasu!
Poiščite kupon v Novem tedniku in morda boste z nami odšli na izlet prav vi!
_	'"V
PCI	„tednik r; celje
urnami ™	'	j«.-
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Za ohranitev kranjske čebele
Srečanje čebelarjev v Velenju - Pri ohranjanju simbola slovenstva lahko pomagamo vsi
Čeprav, kot je omenil predsednik vlade Borut Pahor na sobotnem srečanju slovenskih čebelarjev v Velenju, se mu vsako jutro za zajtrk cedita med in mleko, pa položaj v slovenskem čebelarstvu ni rožnat. Samo v zadnjem letu je zaradi različnih razlogov umrla kar četrtina čebeljih družin in tudi zato so čebelarji krenili v odločno akcijo za zaščito čebel, za katere bi radi, da jih v celotni Evropski uniji razglasijo za ogroženo živalsko vrsto.
Kljub tem izgubam predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč verjame, da bodo čebelarji nadaljevali dolgo tradicijo čebelarjenja na Slovenskem in si prizadevali za ohranitev kranjske čebele, ki je po njegovih besedah
simbol slovenstva in slovenskih čebelarjev. Zato so na sobotnem srečanju, na katerem se je zbralo preko 1.500 čebelarjev, začeli kampanjo Ohranimo čebele!, s katero želijo povečati zavedanje vseh ljudi o pomenu čebel za naravo in živ-
ljenje ljudi ter okrepiti prizadevanja za njihovo varovanje in ohranitev.
Pomaga lahko vsak
Čebelarji predlagajo vrsto ukrepov, med drugim zasaditev medonosnih rastlin v parkih, nujnost premišljene in ustrezne rabe fitofar-macevtskih sredstev, skrb za čisto vodo in številne druge ukrepe, ki naj jih opredeli čebelarski zakon. Kampanjo dopolnjuje zbiranje podpisov peticije in ustanovitev sveta za ohranitev če-
Predsednik vlade se je ob asistenci predsednika ČZS Boštjana Noča na stojnici izkazal kot slab »barantač«. Za kozarec medu in zavitek medenjakov je kljub želji prodajalke, da predsedniku darilo podari, iz svoje denarnice odštel 10 evrov.
belarstva, h kateremu je na povabilo zveze kot prvi pristopil predsednik dr. Dani-
lo Turk, priključili pa so se mu že tudi številni drugi znani Slovenci. Z ustanovitvijo sveta in podpisovanjem posebne peticije želijo opozoriti, kaj lahko vsak posameznik stori za ohranitev te ogrožene vrste.
Končni cilj je sprejem ustreznega zakona, pomoč pri ohranjanju čebel pa je obljubil tudi predsednik vlade Pahor, ki je poudaril, da se vlada zaveda pomena čebelarstva kot samostojne kmetijske dejavnosti. Kranjsko čebelo je opredelil kot statusni in nacionalni simbol, na katerega
so lahko Slovenci ponosni. Tako kot lipicanca Pahor tudi kranjsko čebelo vidi kot navdih za turistično privlačne zgodbe.
Pri organizaciji srečanja v Velenju sta sodelovali Mestna občina Velenje in Čebelarska zveza Saša, na srečanju, ki ga slovenski čebelarji sicer pripravljajo v spomin na rojstni dan Antona Jaše, pa so zgor-njesavinjski in šaleški čebelarji razvili svoj prapor, v imenitnem kulturnem programu pa so se predstavili mladi velenjski pevke in pevci.
US, foto: SHERPA
Predsednik ČZ Saša Franc Šmerc se je dotaknil gradnje šestega bloka v Tešu. Z vidika varovanja narave, kar je za čebele zelo pomembno, čebelarji podpirajo naložbo v Teš 6. Tudi velenjski župan Srečko Meh je opozoril, da so praktično sami sanirali degradirano dolino, ki je sedaj primerna za čebelarjenje, blok 6 pa bi pomenil piko na i.
Skupinski posnetek poslancev, predstavnikov ČZ Saša, župana Meha in premierja Pahorja ter 76 praporščakov, ki so počastili sobotno srečanje.
Zahvala za pogum
V Žalcu so v četrtek s koncertom orkestra Slovenske vojske proslavili 20-letnico neoddaje orožja Jugoslovanski ljudski armadi in ustanovitve manevrske strukture. Proslave so se med drugimi gosti iz mnogih slovenskih krajev udeležili praporščaki 16 slovenskih občin, kjer so se pred dvema desetletjema uprli ukazu o oddaji orožja.
Po navedbah žalskega župana Lojzeta Posedela so na Celjskem to storili v takratnih občinah Mozirje, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec. Slavnostna govornica, ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, je govorila o takratnih prelomnih časih, v katerih je bilo potrebnega veliko poguma tako za zavrnitev ukaza, kot tudi v družinah, kjer so hranili orožje, s katerim so se kasneje borili za osamosvojitev Slovenije. »V zavedanju vseh posledic, ki lahko sledijo ukazu, moramo po vseh teh le-
O meji in športu
tih izreči vse spoštovanje in poklon pogumnim možem. Vojaki so bili urjenju v spoštovanju ukazov, in imeti moraš velik razlog ali biti brez razuma, da zavrneš ukaz,« je povedala dr. Jelu-šičeva in poudarila je, da če v tistih časih ne bil bilo dovolj poguma in razuma, bi danes, 20 let kasneje, težko gradili svobodno in samostojno Slovenijo.
»Za njihovo domoljubje ne bomo mogli vsem pripeti medalj, prav pa bi bilo, da bi se jim vsaj zahvalili na spodoben način,« je omenila dr. Je-lušičeva in dodala, da je velik del takratnih sanj dosanjan, vendar najbrž nismo dosegli vsega. »Verjamem, da je bila takratna največja želja živeti v miru - upam, da smo te sanje za Slovenijo dosanjali, upam pa, da jih bomo pomagali tudi drugim narodom.« Proslavo so v sodelovanju z občino Žalec pripravili veteranke in veterani žalskega združenja vojne za Slovenijo in veteranskega društva Sever.
US
Svet SDS je v soboto v Štorah razpravljal o aktualni politični situaciji v Sloveniji in pripravah na referendum o arbitražnem sporazumu, v Šentjurju pa so pripravili 12. letne športne igre SDS.
Predsednik stranke Janez Janša je v izjavi za javnost poudaril, da je Svet SDS odločno podprl nasprotovanje arbitražnem sporazumu. Člani meni-
jo, da gre za sporazum, ki Slovenijo lahko dolgoročno oškoduje, v stranki pa se zavzemajo za čim boljšo udeležbo na referendumu, ki bo 6. junija. Po končani seji sveta v Štorah so se člani odpravili v Šentjur, kjer so si ogledali finalne tekme in podelitve pokalov najbolj šim ekipam in tekmovalcem iz vrst SDS.
IS
O arbitražnem sporazumu
Mestni odbor LDS Celje pripravlja v četrtek ob 18. uri pogovor s predsednico LDS Katarino Kresal o pomenu arbitražnega sporazuma in pomembnosti pravilne odločitve za Slovenijo. Pogovor bo v ka-
TOREK
SREDA
varni Celjskega doma, na njem pa bo Kresalova predstavila argumente za arbitražni sporazum. »S sporazumom ne moremo izgubiti, lahko le pridobimo,« so prepričani v LDS.
BA
ČETRTEK PETEK
		V» '»V	
/O	JO	)iÊ	i 'a tt\ ."/»vrv
13 27113
BamaiE
Št. 40 - 25. maj 2010 -
090 42 24
www.posta.si
Poštne storitve od 31. maja na vašem domu
Spoštovani uporabniki poštnih storitev,
sporočamo vam, da bo v okviru projekta uvajanja premičnih pošt po vsej Sloveniji 31. maja 2010 pošta 3206 Stranice postala premična pošta.
Vse poštne storitve boste lahko urejali pri vašem pismonoši enako, kot ste jih na dosedanji pošti.
Pismonoša premične pošte 3206 Stranice vam bosta na voljo od ponedeljka do petka med 9.30 in 10.00, ob sredah med 15.30 in 16.00 ter ob sobotah med 8.30 in 9.00 pri trgovini Strnad (Stranice 22). Pismonoša pa lahko vsak delovni dan najkasneje do 8.00 zjutraj pokličete na telefonsko številko 031 213 067 ali 031 807 940 ter se dogovorite za obisk pri vas doma.
Za dodatne informacije lahko pokličete vsak delovni dan med 8. in 15. uro na telefonsko številko 03 424-36-06.
KJ POSTA SLOVENIJE
Celjski maturant
V petek so na Prešernovi ulici celjski maturantje zaplesali ulično četvorko, ki jo v Celju imenujemo Celjski maturant.
Točno ob 12. uri se je 1.584 maturantov, odetih v rumeno in modro barvo, sinhro-no zavrtelo v ritmih Straus-sove četvorke. Na zadnji šolski dan so se že devetič v organizaciji Plesnega vala in Plesne zveze Slovenije v projektu European quadrille
dance festivalu združili maturantje v več kot 50 mestih 8 evropskih držav. Samo v Sloveniji se je, čeprav na dveh ločenih četvorkah, plesalo v 24 mestih. V Celju sta bila tudi letos posebnost najmno-žičnejši poljub in celjska maturantska himna.
V letošnje dogajanje ulične četvorke se je vključilo tudi ministrstvo za zdravje, ki je skupaj z nekaterimi nevladnimi organizacijami na vse
organizatorje naslovilo opozorilo, da ne bodo aktivno sodelovali pri organizaciji, kjer bi maturanti uživali alkohol ali prepovedane droge. Projekt, ki vsako leto privabi srednješolce k plesu, uživa podporo tudi med krajani. Na rezultate o novem Gui-nessovem rekordu v sinhro-nem plesanju pa bomo morali še počakati.
MOJCA KNEZ Foto: GrupA
Začetek poletja že ta vikend v Thermani Laško
DJ Big Joco in DJ Milanezzi
Program, sobota, 29.5.2010
10:00 - uvod v poletno dogajanja Termalnega Centra 10:30 - aqua jogging
11:00 - tekmovanje za otroke na vodni drči
aqua fitness
cheerleading skupine (tudi ob 16:00 in 19:00) igre za otroke z Vodomčkom aqua aerobika tekmovanje v vodni odbojki
družinske igre
aqua workout
akrobatska skupina X-3M
finale v malem nogometu
veliko nagradno žrebanje zbiranja žigov v
Thermani
podelitev nagrad za zmagovalce malega nogometa
Program, nedelja, 30.5.2010
10:00 - predstavitev poletnega dogajanja v Termalnem Centru 10:30 - jutranja telovadba
11:00 - družinske igre
11:30 - predstavitev vaterpola + tekmovanje za obiskovalce
12:30 - cheerleading skupine (tudi ob 16:00)
13:00 - predstavitev plavanja + tekmovanje za obiskovalce
14:00 - igre za otroke z Vodomčkom
15:00 - telovadba v vodi
16:00 - povabilo na poletna dogajanja v Thermani Laško
V soboto ne zamudite tekmovanja v malem nogometu
na napihljivem igrišču v milnici, ki se bo odvijalo ves dan (prijave zbiramo na recepciji Termalnega Centra).
Koktajli, wellness napitki, čokoladni fondue, palačinke...
Se vidimo v Laškem!
Informacije:
termalni.center@thermana.si www.thermana.si tel: 03 734 89 00
Id
THERMANA
Laško
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Negotovost se stopnjuje
Delavci mestinjskega podjetja Bohor les še vedno čakajo stečaj. V podjetju od maja ne delajo več, plače so presahnile že mesec prej, obljube vseh tistih, ki so jim obljubljali stečaj, pa se niso uresničile. Zato so se včeraj, ko jim je potekel ukrep čakanja na delo, spet zbrali pred tovarno.
Veliko botrov, kilavo dete. Nekako tako bi lahko povzeli dogajanje v Bohor lesu v zadnjih nekaj tednih. Že nekaj časa je delavcem stečaj obljubljal direktor Peter Pusser. Ker njegovim obljubam sindikat ni več zaupal, je stečaj želel v imenu delavcev sprožiti sam. A od stečaja ni še ne duha ne sluha, saj postopek vložitve predloga za začetek stečaja še zdaleč ni enostaven. Sploh, če ga vložijo delavci. Direktorju zato, ker ni denarja na računu, ne bi bilo treba plačati predujma za začetek stečajnega postopka, medtem ko bi ga delavci, ki so sicer bili lani že pol leta brez plač, morali plačati! Zato so v preteklih dneh sindikalisti iskali de-
lavca, ki na tem svetu res nima prav nobenega premoženja - le-ta bi lahko namreč tudi brezplačno vložil predlog za začetek stečajnega postopka.
Veliko vprašanje pa je bilo tudi, kaj naj zdaj, ko se je iztekel ukrep čakanja na delo, delavci sploh storijo. Naj še naprej čakajo doma in s tem kršijo delovne obveznosti?
Naj pridejo v službo in stavkajo? Ta možnost je bila včeraj tako ali tako onemogočena, saj so bila vrata tovarne zaprta. Je pa direktor le poklical sindikalnega predsed-
Kovinska industrija »se pobira«
V okviru sejemskega če-tvorčka je posebno novinarsko konferenco pripravil tudi Sindikat kovinske in elektro industrije Slovenije. Po njegovih podatkih se kovinska industrija »pobira«.
Sekretar celjske območne enote Mirko Hirci je povedal, da je podobno kot po Slo-
veniji tudi na Celjskem zaznati umirjanje in da se kažejo prvi znaki izboljšanja. Celjska podjetja v tej panogi niso uveljavljala postopnega približevanja k minimalni plači. Kot pravi, je v večini manjših podjetij na Celjskem stanje stabilno, obseg dela se počasi povečuje, veliko jih je izplačalo letošnji regres.
Hirci je komentiral še dogajanje v nekaterih podjetjih celjske regije. Tako v Štore Steel kot v Valji group naj bi bil po njegovih besedah obseg naročil zadovoljiv, zaposliti so morali nekaj delavcev. Enako velja za zreški Unior, kjer so preklicali ukrep čakanja in delavci delajo s polnim delovnim
Do pravice le še po pravni poti
Petkov pohod delavcev Steklarske nove pred vlado, lastnico, ni imel takšnega učinka, kot so ga delavci pred kratkim pričakovali. Udeležba je bila namreč izredno skromna, pred vlado jih je slabo uro vztrajalo le sedem.
Predsednice sindikata je predsednik sindikata Neod-Neodvisnost celjske regije visnost Drago Lombar. Kljub Majde Medved med protest- pravljičnemu številu sreče, da niki ni bilo, pridružil pa se jim bi se sestali z odgovornimi na
vladi, niso imeli. Slišali so le pojasnila, da vlada intenzivno pripravlja rešitve za delavce, ter kar nekaj očitkov, češ da s svojimi izjavami zavajajo javnost. Vlada namreč trdi, da zaradi neplačanih prispevkov noben delavec ni prikrajšan.
H	V	■	■	■ I	V	■
Za vec znanja in izkušenj
Višja strokovna šola Poslovno-komercialne šola Celje je pripravila drugo mednarodno poslovno konferenco. Njen cilj je podoben, kot je bil pred štirimi leti - okrepiti sodelovanje s šolami in gospodarstvom na trgih bivše skupne države. Tudi z izmenjavo študentov.
Ravnatelj Višje strokovne no sodeluje z državami na
šole Poslovno-komercialne šole Celje mag. Bojan Sešel se dobro zaveda poslanstva šole, to je povezovanja izobraževanja in gospodarstva. Glede na to, da veliko naših podjetnikov že poslov-
Balkanu, tudi šola poskuša svoje študente v času študija naučiti koristnih stvari. Tako že štiri leta sodelujejo z visoko šolo v Leskovcu, pred kratkim pa so stike navezali še z drugimi šolami.
Ne bodo pa se ustavili zgolj pri šolah. »Naši študenti vsako leto opravijo 10-tedensko prakso v podjetjih. Radi bi, da bi kmalu prišlo do izmenjave študentov tudi na področju opravljanja obvezne prakse,« pripoveduje Sešel. »To bi bila tržna niša, saj bi študenti že v času študija spoznali poslovno okolje novih trgov. Tistih, s kateri-
mi bodo kasneje v redni služ-
Št. 40 - 25. maj 2010
nika Boštjana Miheliča in mu
zagotovil, da bo ukrep čakanja na delo podaljšal. A ker, kot rečeno, direktorju delavci ne zaupajo več, so se za vsak slučaj včeraj oglasili še pri pristojni delovni inšpektorici ter ji razložili, da na delo tako ali tako ne morejo.
Kdaj se bo agonija delavcev vendarle končala, tako še ni znano. Po novih obljubah bo stečaj v tem tednu vendarle vložen. A ker ga ni predlagal sam lastnik oziroma poslovodstvo, bo sodišče slednjima najverjetneje še dalo možnost, da se podjetje dokapitalizira. To pa lahko traja tudi mesec ali dva.
ROZMARI PETEK Foto: POLONA BERCKO
Pred vhodom v podjetje je ponudba za delo mizarjem v tujini. Bo to za delavce iz kraja, kjer novih delovnih mest ni veliko, res edina rešitev?
Delavci so nestrpni. Dokler se ne vloži predlog za stečajni postopek, nimajo pravice zahtevati denar iz stečajne mase oz. jamstvenega sklada.
časom. Nazaj na delo bodo verjetno poklicali tudi delavce žalskega Novema, kjer pričakujejo nov projekt. Še vedno gre dobro preboldskemu Odelu, saj je podjetje pridobilo dodatna nova programa. Od povprečja negativno odstopa šentjurski Al-pos, ki se ukvarja z velikimi likvidnostnimi težavami. V podjetju je 400 zaposlenih, vodstvo pa se z bankami pogaja za stabilizacijo podjetja, o čemer naj bi se po Hircijevih informacijah dogovorili do junija.
RP
V znamenju padca evra
Prejšnji teden so bili svetovni finančni trgi pod vplivom napovedanih finančnih reform. Neenotnost držav znotraj evrskega območja glede pripravljenosti na reforme in enostranska nemška poteza, s katero želijo omejiti špekulante, je na tečaje delnic vplivala negativno. Tako je na delniške tečaje vplivala tudi v senatu potrjena finančna reforma v zDa.
Delnice po svetu so se v enem tednu povprečno pocenile za dobrih 5 odstotkov. Vpliv iz tujine se je poznal tudi na
Delavci imajo drugačne podatke, saj se bodo štirje morali upokojiti nekaj mesecev kasneje, kot bi se lahko, če bi bili prispevki plačani, trdijo. Zdaj bodo pravico iskali le še po sodni poti, pravijo protest-niki. Sodne takse so že pobrali, saj predvidevajo, da jim bi v primeru prošenj za oprostitev taks država znova »pona-gajala«. S prihodnjim mesecem naj bi tako njihov odvetnik vložil 130 do 150 tožb.
RP
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU			MED 10.5. IN 14.5.2010	
				
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR	%spr.
CICG	Cinkarna Celje	50,00	1,25	0,00
CETG	Cetis	0,00	0,00	0,00
GRVG	Gorenje	13,33	245,68	^ "0,52
PILR	Pivovarna Laško	22,69	22,35	^ -5,14
JTKG	Juteks	38,00	1,07	0,00
ETOG	Etol	0,00	0,00	0,00
tečajih delnic na ljubljanski borzi. Vrednost osrednjega borznega indeksa SBITOP je upadla za 4,4 odstotka. Med pro-metnejšimi je bil zelo opazen 12-odstotni zdrs vrednosti delnic Telekoma Slovenije. Iz Telekoma so v zadnjem tednu sporočili rezultate poslovanja v prvem letošnjem četrtletju, s katerimi pa so razočarali vlagatelje. Delnice novo-

Indeks
Zadnji tečaj
SBITOP
925,75
bi tudi poslovali. Ravno naši študentje bodo v prihodnosti tisti, ki bodo iskali nova tržišča.«
Soorganizator druge mednarodne konference je bila tudi Regionalna gospodarska zbornice Celje. Ta je s tremi gospodarskimi organizacijami iz držav nekdanje Jugoslavije podpisala pisma o sodelovanju.
RP
meškega farmacevta Krka so izgubile nekaj več kot 2 odstotka vrednosti.
Znižala se je tudi vrednost evra. Zanj je bilo sredi tedna treba odšteti tudi že le 1,216 dolarja, kar je 1,7 odstotka manj kot teden prej.
Splošni pocenitvi niso ušle niti surovine. Nafta se je pocenila za dobrih 8 odstotkov, vrednost zlata pa se je znižala za 4 odstotke.
Izkoristite priložnost! ILIRIKA vam brez vstopnih stroškov do konca meseca omogoča enkratna vplačila v ILIRIKA vzajemne sklade!
ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Odprta vojašnica
Ob praznovanju dneva Slovenske vojske je bil v celjski vojašnici v soboto dan odprtih vrat.
Obiskovalci so si med drugim lahko ogledali delo in opremo vojaške policije, si
ogledali premagovanje pehotnih ovir v bojni opremi, razstavo bojnih in nebojnih vozil, svoj kotiček so v vojašnici našli tudi najmlajši. V ostalih aktivnostih se je predstavila tudi športna enota Slo-
venske vojske in vrhunski športniki. Obiskovalci so se na dnevu odprtih vrat vojašnice seznanili tudi z vojaškim poklicem in možnostmi zaposlitve v vojski.
MJ, foto: TimE
Program Varno s soncem in škodljive posledice sončnih žarkov so predstavile mag. Ana Benedičič, Simona Uršič in predsednica združenja slovenskih dermatovenerologov Tanja Planinšek Ručigaj.
Nevarni
v ■ v	■ ■
sončni žarki
Kožnega raka vedno več - Program Varno s soncem za preventivo med otroki
Na celjskem dnevu odrtih vrat so prikazali tudi postopke pri vzdrževanju javnega reda in miru.
Na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo so predstavili preventivni program Varno s soncem. Z njim želijo opozoriti na problematiko kožnega raka, ki je med raki v Sloveniji na vodilnem mestu. Prizadevajo si, da bi čim več otrok in njihovih staršev v Sloveniji opozorili na pravilno zaščito pred škodljivimi posledicami sonca in jih spodbudili k ustreznemu samozaščitnemu ravnanju.
S programom Varno s soncem so začeli pred tremi leti v Vrtcu Tončke Čečeve Celje. Prvič letos bodo program izvajali v vseh regijah po Sloveniji, ne samo v vrtcih, temveč tudi med učenci četrtih in petih razredov. »K otrokom se z informacijami o zaščitnem ravnanju usmerjamo zato, ker je potrebno s preventivo začeti že v otroštvu. Postopoma želimo samozaščitno ravnanje približati vsem generacijam otrok in mladostnikom,« pravi vodja programa, predstojnica oddelka za zdravstveno ekologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje Simona Uršič.
Dejavnosti bodo zaživele 28. maja, na svetovni dan Son-
ca. V program je vključenih 137 vrtcev in 52 šol. Predšolski otroci se bodo med igro v igralnici in zunaj, v naravi, naučili varovati pred škodljivimi posledicami sončnih žarkov, medtem ko se bodo osnovnošolci s problematiko in predvsem z možnostmi zaščite pred sončnimi žarki seznanili v času bivanja v šoli v naravi.
Kožni rak je med raki v Sloveniji na vodilnem mestu, k čemur so doprinesle posledice namernega izpostavljanja soncu in uporaba solari-jev, poudarja specialistka der-matovenerologije iz celjske bolnišnice mag. Ana Bene-dičič. Staranje kože zaradi UV-sevanja lahko preprečimo, če z zaščito pred soncem začnemo v zgodnjem otroštvu in jo izvajamo vse življenje. Kar 80 odstotkov izpostavljanja soncu je naključnega in to »dozo« lahko dobimo že v prvih dveh desetletjih življenja, zato je potrebno škodljive učinke sonca in preventivne ukrepe spoznati dovolj zgodaj. Obolevnost za kožnim rakom pri nas iz leta v leto narašča. »Primerov bolezni je preko 1800, izrazit porast je tudi pri najbolj nevarni obliki raka, to
Za preprečevanje kožnega raka je priporočljivo, da se odpovemo sončenju in sola-riju, kjer žarnice za porjavi-tev kože prav tako oddajajo ultravijolično sevanje. Soncu se ne izpostavljamo med 10. in 16. uro in upoštevamo pravilo sence - kadar je naša senca krajša od telesa, se umaknemo v senco, in se zaščitimo z obleko in vo-doodpornimi kemičnimi varovalnimi pripravki.
je pigmentnem raku, mela-nomu. Leta 2007 je bilo že 446 novih bolnikov.« Na Celjskem obolevnost ne odstopa od povprečja, je pa ravno tako v porastu. Varne ali zdrave zagorelosti ni, saj vsaka zagorelost kože opozarja na njeno poškodbo.
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA
Zreški teden
Z blagoslovom obnovljenih orgel in kora, z mašo in s koncertom so se v nedeljo v cerkvi na Brinjevi gori začele prireditve v počastitev praznika občine Zreče.
V okviru Zreškega tedna je bila včeraj gledališka predstava v Kulturnem domu, danes bodo glasbene delavnice pripravili v Osnovni šoli Zreče, v petek pa bo na Gorenju svečana seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj. Zlati grb bo prejelo Planinsko društvo Zreče. Društvo uspešno deluje že 50 let. Ob osnovni dejavnosti pripravlja tudi nekatere odmevne prireditve, kot je na primer vsakoletni pohod po poteh Pohorskega bataljona na Osan-karico. Srebrni grb so namenili Folklorni skupini Jurija Vodovnika Skomarje, ki deluje deset let. Bronasti grb bo prejela Godba na pihala Zreče za pet let uspešnega delovanja.
Do konca tedna se bodo zvrstili še kolesarski vzpon na Malo goro, 90. literarni večer v Skomarski hiši in v nedeljo koncert pevskih zborov, ljudskih pevcev in malih skupin, ki ga vsako leto pripravijo pod naslovom Praznik petja -Zreče pojo.
MBP
S štirimi Marinški
V Kozjem, kjer se vrstijo odmevni Čitalniški večeri, bo v četrtek, 27. maja, večer s tremi Marinški. Glavni gost bo kardiolog celjske bolnišnice Matej Marinšek, ki ima v Kozjem močne rodbinske korenine, sodelovala bosta njegov brat, dr. Marjan Marinšek, ki je docent na ljubljanski fakulteti za kemijo, ter njun bratranec Jernej Marinšek, ki poučuje flavto na glasbenih šolah v Velenju, Nazarju ter Ptuju. Pogovor, ki bo v Knjižnici Kozje ob 19. uri, bo povezoval Marjan Marinšek.
BJ
www.novitednik.comwww.radiocelje.com
Frizersko-kozmetična hiša Zoran hair spa - več na enem mestu
Od orožja do nogometa
V	okviru praznovanja občinskega praznika Štor ter dneva Slovenske vojske bosta v četrtek, 27. maja, predstavitev naše vojske ter veliki nogometni turnir.
V	športnem parku Lipa se bo predstavitev vojaške opreme in oborožitve začela ob 10. uri ter bo trajala do 14. ure. Sledil bo nogometni turnir z ekipami ministrstva za obrambo, slovenske policije, Občine Štore, Mestne občine Celje, 20. motorizirane brigade iz Celja, županov, reprezentance slovenskih županov, podjetja Štore Steel, učiteljev celjskih srednjih šol ter duhovnikov. Nogometni turnir bo od 14.30 do 18.30, zaključili pa ga bodo s podelitvijo pokalov, ki bo v Kulturnem domu Štore.	BJ
V hitrem tempu, ki nam ga narekuje življenje, in v pehanju za uspehom je vstop v svet mode in lepote še kako potreben. Frizer-sko-kozmetična hiša Zoran hair spa je minuli četrtek pripravila dan odprtih vrat in poleg frizerskega salona predstavila še kozmetično ponudbo, s katero nadgrajujejo 20-letno delovanje salona.
Odslej lahko v frizersko kozmetični hiši Zoran hair spa na Gosposki 30 v Celju dobimo več na enem mestu. Med barvanjem lahko poskrbijo za naše nohte. Po tem, ko nam uredijo frizuro, lahko poskrbijo še za naše ličenje. V hitrem mestnem utripu pa je prav to, da se usluge povezujejo, še kako potrebno.
Privoščite si odlične kozmetične usluge v mesecu maju, ko vam nudijo poseben popust. V salonu Zoran hair spa vam nudijo nego obraza in telesa, pedikuro, manikuro, masaže, solarij in seveda poskrbijo tudi za ličenje.
Iz frizersko kozmetične hiše Zoran hair spa se je dogajanje zvečer preselilo v klub Maximal. Zoran Pasarič v družbi promotork (Foto: Gregor Katič)
Enooki Celja za otroke
Dnevi po prvomajskih praznikih so bili še prav posebej veseli v OŠ Glazija Celje. V šoli s prilagojenim programom so namreč prvič lahko preizkusili novo, prilagojeno gugalnico, k nakupu pa so prispevali tudi člani neformalnega združenja fotografov Enooki Celja.
Za dražbo, ki je bila lani decembra v hotelu Wellness Park Laško, so tako svoje fotografije prispevali Črt Cenc, Gašper Domjan, Edo Einspie-ler, Severin Hirsch, Nik Jarh, Matjaž Jambriško, Marko
Mazej, Nataša Muller, Matjaž Očko, Andraž Purg in Aleks Štern. Na pomoč pri izvedbi so M.A.G. - Zavodu za kreativno kulturo priskočili tudi nastopajoči in številni donatorji, da bi čimveč sredstev ostalo za prejemnike. Enooki so se namreč odločili, da ves izkupiček od prodanih fotografij podarijo OŠ Glazija za nakup prilagojenega igralnega pripomočka. Šolo namreč obiskujejo tudi otroci z blažjimi in težjimi motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Z dražbo so Enooki Celja uspeli zbrati 1.100 evrov ter šoli namenili celoten izkupiček. Kot je povedala ravnateljica Romana Lebič, so se odločili, da denar namenijo nakupu posebne prilagojene gu-galnice, ki so si je že dolgo želeli. Od začetka maja ta že stoji na šolskem igrišču, otroci pa so nad njo navdušeni, o čemer so se prepričali tudi fotografi ob obisku OŠ Glazija. Tako so dosegli svoj cilj - vsaj malo polepšati vsakdan tistim, ki so sicer za marsikaj prikrajšani. »Gugalnica s košaro je namenjena vsem učencem, a je še posebej primerna za gibalno ovirane otroke,
Oljka simbol miru
V Andražu nad Polzelo z druženjem ohranjajo stare običaje. Na srečo pa imajo v »fari« tudi zelo domiselnega župnika Janeza Furmana, ki svoje duhovno poslanstvo združuje s posvetnim.
Njegova je zamisel, da so se minulo nedeljo srečali občani štirih občin, Kopra, Slovenskih Konjic, Markovcev in
Polzele. Tako je bila naprej v cerkvi slovesna sveta maša, ki jo je daroval župnik iz Slovenskih Konjic Jože Vogrin, nato so na vrtu župnije ob 400-letni trti, potomki mariborske, posadili oljko, ki so jo v Andraž prinesli Koprčani, pa tudi nekaj sadik vinske trte iz Markovcev. Oljka, ki je simbol miru, naj bi bila tudi v tem
ki se lahko v gugalnici bolj sproščeno in varno usedejo ali uležejo. Lahko izberejo različne položaje - sede, leže na trebuhu ali hrbtu, hkrati pa je na gugalnici lahko več otrok,« se nove pridobitve poleg otrok in zaposlenih veseli tudi Lebičeva, ki se je ob tej priložnosti še enkrat zahvalila donatorjem ter vsem, ki so prispevali k izvedbi dobrodelne akcije.
PM, foto: SHERPA
Stiki
zdravstvene nege
Visoka zdravstvena šola v Celju, ki je s svojim delovanjem začela v tem študijskem letu, je pred dnevi organizirala uspešno celodnevno strokovno srečanje z mednarodno udeležbo.
Namenjeno je bilo medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom, zdravnikom, drugim zdravstvenim delavcem in ostalim strokovnjakom, ki sodelujejo in prispevajo k zagotavljanju varne in kakovostne obravnave bolnika. Srečanje je bilo osredotočeno na vse večji pomen takšne obravnave bolnika in na poudarjeno vlogo učinkovitega povezovanja izvajalcev zdravstvene nege z ostalimi strokami na tem področju. Spregovorili so tudi o pomembnosti izmenjave informacij v slovenskem in mednarodnem strokovnem prostoru. »Na tej konferenci smo dali precej poudarka komunikaciji v zdravstvu, pa naj gre za odnose pacient - zdravstvena nega in pacient - zdravnik, ali za odnose znotraj zdravstvenega tima, saj ugotavljamo, da imamo vsi skupaj o tem premalo znanja,« je poudarila še eno izmed pomembnih tem v. d. dekanje Visoke zdravstvene šole v Celju dr. Zlata Felc. »To je bilo prvo srečanje v sklopu, ki smo ga poimenovali Stiki zdravstvene nege. Srečanja na to pomembno temo nameravamo odslej v Celju pripraviti vsako leto,« je napovedala, zadovoljna z odzivom tako predavateljev kot slušateljev.
Sicer je s prvim študijskim letom zelo zadovoljna. Lani so na 60 razpisnih mest prejeli 102 prijavi, letos na prav tako 60 razpisanih mest že 122 prijav. »Ocenjujemo, da je takšen odziv predvsem na osnovi dobrih izkušenj tega študijskega leta. Naši predavatelji, ki so sicer iz cele Slovenije, največ pa jih je iz Celja, se izredno potrudijo, prizadevni in uspešni so študenti, pa tudi evalvacija je zelo ugodna,« je zadovoljna dr. Zlata Felc.	MBP
www.novitednik.com
primeru znamenje prijateljstva in medsebojnega razumevanja. V družabnem popoldnevu je zbrane nagovoril pol-zelski župan Ljubo Žnidar, nato so spregovorili še župani ostalih občin, ki so se predstavile tudi s kulturnimi posebnostmi. Na stojnicah so stregli dobrote, značilne za posamezno občino. Svoje je kot povezo-valka srečanja dodala tudi TV-voditeljica Erika Žnidaršič.
TT
S ClTYBON-om boste lahko zares privarčevali!
Ponovno smo za vas pripravili CITYBON in razlog več za ugodne nakupe v Citycentru Celje. Priznane blagovne znamke v več kot 80 prodajalnah in lokalih, kulinarična razvajanja in darila, ki vas čakajo ob nakupu, so zagotovo pravi razlogi, da boste lahko s CITYBONOM privarčevali več kot 800 EUR.
CITYBON boste lahko koristili od 3. do 25. junija in morda bo prav to obdobje razlog za nakup darila ob koncu šolskega leta ali za rojstni dan, pripomočka za počitnice in prosti čas.
Poiščite vaš CITYBON v vašem nabiralniku, na Informacijah ali v prodajalnah Citycentra Celje!
«=iiy7«
Vse najboljše
Med nastopom Kopjašev iz Markovcev
IZ NAŠIH KRAJEV
Na četrtkovi osrednji slovesnosti so se učenci OŠ Hudinja spomnili nekaterih dogodkov iz bogate zgodovine šole, hkrati pa so svoj pogled zazrli tudi v prihodnost. Med gosti je bil tudi šolski minister dr. Igor Lukšič.
Obeležili uspešnih petdeset
Osnovna šola Hudinja v Celju letos praznuje 50-let-nico svojega delovanja. Jubilej so na različne načine proslavljali skozi celo šolsko leto, vrhunec pa je praznovanje doseglo minuli teden z osrednjo svečano prireditvijo.
Osnovno šolo Hudinja je od davnega leta 1960, ko je šolanje zaključila prva gene-
racija učencev, do danes obiskovalo skupaj 4.692 učencev. Za njihovo vzgojo in izobraževanje ter dobro počutje je v vseh teh letih skrbelo 335 učiteljev in ostalih šolskih delavcev.
»OŠ Hudinja je zelo uspešna šola, kar potrjujejo dosežki naših učencev na vseh področjih,« je ponosen ravnatelj Jože Berk. Hudinjska
šola pa ni le šola kakovostnega pouka, ampak tudi številnih obšolskih in prostoča-snih aktivnosti ter urejenega, za učenje spodbudnega okolja. Velika prelomnica v razvoju šole je bilo leto 2002, ko so zgradili nov prizidek in temeljito prenovili stari del šole. »Naša šola se od drugih razlikuje tudi po tem, da ima čudovit šolski vrt, pa tudi sicer ima lepo urejene in sodobno opremljene šolske prostore, ki vedno znova
vzbujajo občudovanje obiskovalcev,« našteva Berk.
Šolske prostore in okolico so si obiskovalci lahko ogledali v soboto, ko je šola na stežaj odprla svoja vrata, poseben dogodek pa so bila tudi sobotna športna srečanja med učenci, učitelji in starši. S tem so na šoli tudi zaključili s praznovanjem svoje 50-letnice.
BA, foto: SHERPA
Likovna prijateljevanja letos v Ločah
Že šestnajsta Likovna prijateljevanja, ki jih izmenično gostita občini Slovenske Konjice in Zreče, bodo letos v Ločah.
Na njih bodo ustvarjali ugledni slikarji Franc Golob iz Šempasa, Denis Senegačnik iz Velenja, Stojan Špegel iz Šoštanja, Boris Zaplatil, Žarko Vrezec in Rok Slana, vsi iz Ljubljane, Etko Tutta iz Nove Gorice, Nina Zuljan iz Šempetra pri Gorici, Jože Šubic iz Maribora ter akademska kiparka Alenka Viceljo iz Portoroža.
Razstava nastalih del bo na tradicionalnem umetniškem večeru z dražbo slik in vinskih steklenic v Penzionu Kračun Loče, v petek, 28. maja, ob 19. uri.
Slikarji lahko po pravilniku sodelujejo na enem najbolj cenjenih tovrstnih srečanj v Sloveniji le dvakrat. V minulih petnajstih letih so na prijateljevanjih ustvarjali 104 umetniki. Ob koncu druženja je vsako leto dražba po enega nastalega dela vsakega sodelujočega umetnika. Doslej so bila vedno prodana vsa dela. Uspešna je tudi dražba posebne polnitve vinskih steklenic konjiškega Zlatega griča, s katero oblikujejo štipendijski sklad Likovnih prijateljevanj. Študij so na ta način olajšali že 26 nadarjenim študentom.
Slikarji in kiparka bodo v štirih dneh prijateljevanja del svojega časa namenili druženju z gostitelji, ki jih bodo med drugim peljali v mlado loško vinsko klet Vinum, na letališče Senožet, v Hišo dediščine na Mlačah, Žičko v kartuzijo, na Zlati grič, Zreško Pohorje in v Terme Zreče.
MBP
Vedeževanje 090 42 24
090

VELIKA NAGRADNA IGRA
Razpnimo jadra s tekom

V	okviru akcije Razpnimo jadra so minuli petek pri ribniku Vrbje pripravili tekmovanje Zmorem preteči 4,2 kilometra.
V	idilični naravi pri info točki so bili štarti treh tekov. V ciciteku se je pomerilo 50 ci-citekačev, mali tek na 1,4 kilometra je preteklo 150 tekačev vseh starosti, velikega te-
ka na 4,2 kilometra pa se je udeležilo 60 tekačev. Organizatorji so se odločili, da so vsi, ki zmorejo preteči te razdalje, zmagovalci. Kljub temu lahko omenimo absolutnega zmagovalca najdaljše razdalje, to je bil Alen Čretnik iz Zabu-kovice. Med ženskami je bila najhitrejša Janja Polavder iz Žalca. Oba sta prejela poseb-
ni darili, prav tako pa tudi najštevilčnejša družina Čretnik.
Prireditev je povezoval eden izmed snovalcev vsakoletnega teka Peter Kavčič, ki se je tudi sam preizkusil na najdaljši razdalji. Naslednja, tretja prireditev pod naslovom Nam se rola, bo v nedeljo, 29. maja, ob 10. uri v Športnem centru Žalec.	TT
Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu!
Izkoristite priložnost ■ % in svoj hladilnik napolnite i w * brezplačno!
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Vsako sredo
ob 12.15	:
. na Radiu Celi® :
Kako lahko sodelujete?	..............
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radioceije.com.
' _
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ob ribniku Vrbje so tekle vse generacije.
Ime in priimek: Naslov:_
tus
celje
95.1 95.9 100J 90.6 MHz
Št. Tuš klub kartice:
Davčna številka:_
Telefon:_
tus klub
Podpis:
8
OTROŠKI ČA50PX5
NOVI TEDNIK
Pesem ne pozna meja
Od 13. do 16. maja so bili pevci Mladinskega pevskega zbora OŠ Vojnik na prijateljskem obisku na Češkem.
V štirih dneh so imeli dva koncerta, in sicer v Chomu-
tovu ter Karlovyh Varyh. Tokrat je zboru dirigiral Aleš Kolšek, za plesne korake folklorne skupine in srednjeveških plesov pa je poskrbela Mi-lanka Kralj. Program je bil sestavljen iz zborovske glas-
Sprehod v dežju po Rogaški Slatini
V II. osnovni šoli v Rogaški Slatini so 15. maja obeležili dan druženja in gibanja treh generacij Šport špas, ki je bil tudi na 203 lokacijah po vsej Sloveniji.
Otroci so se kljub slabim vremenskih razmeram skupaj s starši in starimi starši podali po okoliških hribih. Vrhu-
nec prireditve je bila razglasitev najbolj ekološko osveščenega razreda in razreda, ki je zbral največ papirja v akciji Pismo srca, ki socialno šibkim otrokom omogoča štipendijo. Prireditev so popestrili plesni nastopi učencev, stojnice z dobrotami okoliških kmetij in stojnica zdravs-
tvene postaje Rogaška Slatina, kjer so obiskovalci imeli možnost merjena sladkorja in krvnega tlaka. Težko pričakovani gost Dejan Zavec se zaradi zdravstvenih razlogov prireditve ni udeležil. S športnim dogajanjem se je povezal preko svetovnega spleta.
PB
be, srednjeveškega plesa, folklorna skupina pa je prikazala plese slovenskih pokrajin. Ob spremljavi na diato-nično in klavirsko harmoniko so pevci in plesalci s svojim prisrčnim in zanimivim nastopom poslušalce navdušili.
Sodelovanje med zbori traja že vrsto let, češki prijatelji pa nam bodo obisk vrnili maja prihodnje leto.
AK
Za najbolj ekološko osveščen razred in razred, ki je zbral največ papirja, je bil razglašen 7. c.
Štajerčki pri Radvančkih
Učenci III. Osnovne šole Celje že več let sodelujemo z Osnovno šolo Radvan iz Banske Bystrice na Slovaškem. Sodelovanje je zastavljeno na kulturnem, športnem in strokovnem področju.
V lanskem šolskem letu smo gostili slovaško delegacijo v Celju, letos pa smo obisk vrnili. Tako smo med 12. in 15. ma-
jem obiskali slovaško mesto Banska Bystrica in OŠ Radvan. Tam smo bivali pri svojih vrstnikih in spoznali njihov način življenja v družini, šoli in vsakdanjem življenju. Na skupni kulturni prireditvi se je najprej predstavila domača folklorna skupina Radvanček, sledila je naša folklorna skupina Štajerč-ki z otroškimi ljudskimi plesi, igrami, izštevankami in zbadljivkami, vokalna skupina s slovenskimi narodnimi, z zabavnimi in umetno pesmijo ter s skupno inštrumental-no točko klarinetist Filip Bre-zovšek in trobentač Peter Firšt.
Druženje z učenci in z njihovimi starši ter učitelji v OŠ Radvan je v nas pustilo globoke sledi in trajna prijateljstva.
Učenci III. OŠ Celje z mentorji
V zraku je ljubezen
Maj je mesec ljubezni, zato je OŠ Petrovče s podružnico Trje v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravila koncert z ljubezensko tematiko, ki so ga poimenovali V zraku je ... ljubezen. Je!
Pesmi s pridihom ljubezni so odpeli pevci in pevke 4 zborov, dogajanje na odru pa so popestrili Dekliški pevski zbor Galicija, ki ga sestavljajo bivše učenke, inštrumentalisti, recitatorji in plesalke. Tako je več kot 150 otrok stalo na odru in pokazalo, da jih druži ljubezen do glasbe, plesa in tudi do sočloveka. Otroci so se na prireditev pripravljali skoraj celo šolsko leto, za kar ima največ zaslug Anita Žol-nir, ki vodi kar tri zbore.	TT
Pesmi cerkvenih zborov
V nedeljo, 16. maja, je bila v Celju pri sv. Jožefu že tradicionalna Revija otroških in mladinskih cerkvenih zborov.
Nastopilo je sedem zborov: Otroški zbor sv. Cecilije Celje (na sliki), Otroci sonca Župnije sv. Duh - Celje, Otroški pevski zbor Mana iz Griž, Otroško-mladinski zbor Zvezdni utrinek Župnije sv. Duh iz Loč, Otroško-mladinski zbor Župnije Ponikva, Otroški pevski zbor Župnije Slivnica in Otroško-mladinski zbor sv. Jožefa Celje. Skupaj je nastopilo preko sto otrok. V prvem delu nam je srečanje popestril »pojoči pater« Janez Ferlež. Zapel nam je nekaj avtorskih pesmi ter nam ob tem predstavil zanimivosti iz svojega življenja. V drugem delu je vsak zbor zapel dve pesmi. Mladi pevci so s svojim žarom in pesmijo navduševali polno cerkev poslušalcev, ki so to nagrajevali z močnimi aplavzi. Revijo smo sklenili s skupno pesmijo, nato pa druženje nadaljevali ob pijači in jedači.
SIMON JAGER
IZ
NAŠIH KRAJEV
Najbolj usposobljena je šentjurska ekipa
Radeče so v soboto gostile 16. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa. Med petnajstimi ekipami s Celjskega so slavili Šentjurčani.
Sobotno preverjanje delovanja in usposobljenosti so pripravili celjska izpostava republiške uprave za zaščito in reševanje, laško območno združenje Rdečega križa in radeška občina. Organizatorje je precej oviral dež, zato so se morali odpovedati atraktivnim predstavitvam aktivnosti potapljačev, kinologov, vojske in gasilcev, kar so načrtovali za spremljevalni program. Preverjanje usposobljenosti so morali presta-
viti v radeško dvorano. Ekipe so usposobljenost pokazale v treh praktičnih primerih; oskrbele so poškodovance v prometni nesreči, v kateri je osebni avtomobil zbil gručo kolesarjev, v drugi nesreči so simulirali padec ljudi, med njimi tudi neplavalce, v vodo ob splavarjenju po reki, medtem ko je tretje preverjanje temeljilo na oskrbi opeklin ob nesreči z žarom in s plinom ob pikniku.
Vse ekipe so bile odlično pripravljene, saj so v nude-nju prve pomoči presegle 85-odstotno uspešnost. Razlike med njimi so bile minimalne, vendar so se najbolje odrezali Šentjurčani; ekipa šentjurskega območnega združe-
nja Rdečega križa in Gasilske zveze Občine Šentjur v sestavi Silva Klajnšek, Emilija Matoš, Roman Pevec, Uroš Siter, Nataša Vinkler in Danica Čater pod vodstvom mentoric Mojce Škrubej in Marjane Tovornik je tako s skoraj 96-odstotno uspešnostjo zasedla prvo mesto. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Gorenja iz Velenja, na tretje pa ekipa območnega združenja Rdečega križa iz Slovenskih Konjic. Šent-jurčani so se s tem dosežkom uvrstili na državno preverjanje znanja v prvi pomoči, ki bo oktobra v Murski Soboti.
POLONA MASTNAK Foto: ANDREJA TOVORNIK
Med 15 ekipami so se najbolje odrezali Šentjurčani.
Dijaki so »fotkali«
Dijaška sekcija Kluba študentov občine Celje je pripravila fotografsko tekmovanje, ki so ga poimenovali Street fokus.
S tovrstnimi akcijami želijo dijake spodbuditi h kreativnemu fotografskemu ustvarjanju. K sodelovanju so povabili dijake vseh celjskih srednjih šol, ki so si lahko ob stojnici na Trgu celjskih knezov izposodili fotoaparat za enkratno uporabo. Naloga
udeležencev je bila, da so v fotografski objektiv ujeli utrip mesta, ki naj, po želji organizatorjev, predstavlja tudi kritičen pogled družbe urbanega okolja.
Tekmovanja se je udeležilo okoli 30 dijakov, kar je dober uspeh za akcijo, ki so jo izvedli prvič. Matej Gorjup je povedal, da so že ob poletnih akcijah Celje fokus ugotovili, da imajo dijaki prav poseben fotografski pogled na
mesto. Zato jih zanima prav izbira motivov bolj kot kakovost fotografije, saj ta z aparatom za enkratno uporabo ni prav visoka.
Strokovna žirija, ki jo bodo sestavljali mentorji poletne fotografske delavnice Celje fokus, bo izmed vseh posnetih fotografij izbrala tri najboljše. Te bodo julija razstavljene v Galeriji Pelikanovega stolpa na celjskem Starem gradu. BS, foto: GrupA
Prevorjani imajo dobre jezike
Na Gregorjevo nedeljo je Planinsko društvo Bohor s Senovega na Bohorju pripravilo že 33. Jezikovo nedeljo. Tudi tokrat se je kljub muhastemu vremenu pri planinski koči in na bližnji vzpetini zbrala množica obiskovalcev, ki so prišli na 896 metrov visoki Bohor peš iz različnih koncev. Veliko se jih je pripeljalo z različnimi prevoznimi sredstvi, kar nekaj jih je vrh osvojilo s kolesi, že po tradiciji pa niso manjkale niti številne konjenice.
Zasluge za naziv te tradi- žini, teži in izvirnosti. Glavno
cionalne prireditve imajo obiskovalci, ki v svojih nahrbtnikih prinesejo jezike (svinjske, goveje, zajčje ...) in jih najprej razstavijo za ogled. Tokrat je »sodelovalo« 16 jezikov v treh različni kategorijah in sicer dol-
besedo pri tem ima posebna strokovna komisija. Prvi pogoj pa je, da so vsi jeziki užitni. Med množico zvestih obiskovalcev Jezikove nedelje velja omeniti tudi člane Planinskega društva Prevor-je, ki se vsako leto udeležijo
prireditve na Bohorju, z njega pa nikoli ne odidejo brez nagrad. Letos so prejeli kar dve in sicer v kategoriji najtežjih jezikov je predsednica PD Prevorje Albina Pajek zmagala. Tehtnica je pokazala 2,28 kg. Priznanje za drugo mesto v tej kategoriji (2,12 kg) pa je prejel tudi zvesti udeleženec bohorskega praznika Branko Uduč iz Dobja pri Planini. Da pa imajo Pajkovi s Prevorja tudi ideje za domiselno aranžiranje, dokazuje tretje mesto.
MAJDA REZEC
Prvi trije v aranžiranju jezikov: z leve Mirko Pajek, Dragica Cerjak in Magda Glas
Dober odziv dijakov na Street fokus
Gremo v zeleno!
Trinajst let oddaje Zeleni val na Radiu Celje je razlog za že osmi izlet na zelene travnike pod obronke Gozdnika v organizaciji naše medijske hiše, z voditeljico oddaje Matejo Pod-jed in s sodelavci.
Priložnost, da zasedete enega od štiridesetih sedežev v avtobusu, ki bo krenil na pot 12. junija ob 8. uri z glavne avtobusne postaje v Celju, se vam ponuja že v tej številki Novega tednika, s prvim objavljenim kuponom za izlet. S točnimi podatki na kuponu (bodite pozorni še na naslednje tri, 28. maja, 1. in 4. junija) na dopisnici, poslani na naš naslov, boste postali nominiranci za žreb 9. junija v času oddaje Zeleni val. Odgovorite tudi na vprašanja, zastavljena ob kuponu in pripišite odgovore. V boben za žreb pa bodo odšle prav vse dopisnice, tudi tiste z nepravilnimi odgovori.
Nato bomo 12. junija skupaj z izžrebanci krenili v ze-
leno, v smeri proti Savinjski dolini. Postanki bodo v Pe-trovčah pri zadružnem domu ob dobrotah iz pekarne Ku-der iz Levca, nato nam bodo odprli vrata zeliščnega vrta Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Od tam bomo pot nadaljevali pod Gozdnik k domu lovske družine Griže in se z ze-liščarko, našo prvo sodelavko oddaje Faniko Burjan in
Kupon št. 1
Ime
Priimek
gosti veselili pomladnega cvetja in zelenih trav. Učili se bomo prepoznavati zdravilne rože in trave, poskrbeli tudi za malico, glasbo v živo z Ubranimi strunami, javljanja v program Radia Celje in še za kakšnega gosta.
Na dopisnico napišite ime in priimek vsaj enega od rednih sodelavcev oddaje Zeleni val, ki jo že trinajst let vodi Mateja Podjed.
AjA

Naslov
Telefonska številka
Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom.
10
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Človek, ki se ni odrekel sanjam
Knjiga Hermana Čatra Ne odreci se sanjam prižiga luč upanja vsem, ki jih zadene huda zdravstvena preizkušnja in izgubljajo upanje na ozdravitev
»V bolnišnico sem prišel naravnost z neba, s tistih belih oblakov ...« Tisti beli oblaki, svetloba in sence pod njimi, vsa tista neskončna lepota življenja so dali znanemu Celjanu Hermanu Ča-tru trdno voljo in moč, da se je spopadel z boleznijo in jo premagal. Klopni meningoencefalitis in ohromelost, ki jo je povzročil. Svojo pot nazaj v polno življenje je opisal v knjigi Ne odreci se sanjam.
»Predvsem je to vzpodbuda bolnikom, ki jih je zadela huda zdravstvena preizkušnja in izgubljajo upanje, a tudi zdravnikom. Bolnikom zato, da vedo, da je z aktiviranjem notranjih sil, svoje notranje moči, to mogoče. Zdravnikom zato, da ne odpišejo prehitro takšnih bolnikov,« pravi o namenu knjige, ki jo je napisal na pobudo prof. dr. Janka Lešničarja. Njegova izkušnja potrjuje, da je vredno iskati pot naprej, da je vredno vztrajati.
Usoden ugriz klopov
Bilo je leta 1985 v Posočju nad Tolminom. Herman Čater, takrat 44-letni profesor angleščine, svetovalec za tuje jezike v celjski enoti Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, je tekmoval za svoj klub na državnem tekmovanju z jadralnim zmajem. Takrat je na koži trebuha opazil dva klopa, ki ju je takoj odstranil. A je bilo že prepozno. Težave so se začele nekaj dni po tekmi in se stopnjevale. Na infekcijski oddelek celjske bolnišnice ga je sprejel prof. dr. Janko Lešničar: »Tožil je o tremorju in oteženi hoji. Dan pred sprejemom je bil vročičen, v rokah, zlasti v levi, je opazil slabšo moč. Že dan po sprejemu se je njegovo stanje poslabšalo. Rok ni mogel več dvigniti, dihal je težje in z vedno večjim naporom. Bilo je zelo verjetno, da bo potrebno tudi umetno dihanje z aparati. Zato smo ga še isti dan prepeljali na Infekcijsko kliniko v Ljubljano. Tam so ga takoj intubirali (vstavili so mu cevko v sapnik) in ga priključili na respirator. Moč v rokah, posebno v levi, je slabela, nogi nista bili prizadeti. Tremor rok in jezika je postajal vedno močnejši in bolnik je izgubil zavest. Ohromelostim, ki so se stopnjevale, se je pridružila obojestranska pljučnica ...« Tako je opisal začetek bolezni pri Hermanu Čatru v uvodu k njegovi knjigi naš veliki strokovnjak za klopni meningoence-falitis, za virusno bolezen, ki jo prenašajo okuženi klopi in pov-
Prof. dr. Janko Lešničar: »Avtor knjige je izjemna, občudovanja vredna osebnost. Izkoristil je vse svoje fizične in psihične sposobnosti in tako postal svetel zgled podobnim bolnikom, pa tudi njihovim zdravnikom. Pri delu z invalidnimi bolniki, ki so preboleli poliomielitis ali klopni meningoencefalitis, se lahko upravičeno sprašujemo, kakšni bi bili uspehi, če bi vsaka rehabilitacija potekala tako, kot je tukaj opisana, kakšna bi bila naša zasluga in kaj bi k temu prispevala narava.«
zroči vnetje možganov in možganskih ovojnic.
»Ko sem se zbudil iz kome, nisem mogel niti dihati sam niti govoriti. Prognoza je bila slaba,« se še vedno z bolečino spominja Herman Čater. Bolezen je premagal, posledice so ostale. »Vse mišice nad pasom so bile ohromljene. Bil sem povsem nemočen in odvisen od pomoči drugih ljudi.« A upanja ni izgubil. Začela se je dolga, še vedno nedokončana, pot rehabilitacije.
Kar si res želiš, se uresniči!
V	Zdravilišču Laško je ob trdem delu preživel osem mesecev in nato rehabilitacijo nadaljeval v celjski bolnišnici, zdravstvenem domu in zdravilišču Dobrna. »Minilo je veliko let, preden sem se pobral. Zdravniki so rekli, da se bo moje stanje popravljalo samo dve leti, tako so tudi učili na fakulteti. Že v zdravilišču se je pokazalo, da bosta dve leti premalo, saj so se mišice popravljale zelo počasi.« Kljub temu, da se je posvetil izključno rehabilitaciji. Na vprašanje, kaj mu je dalo moč, da je vztrajal tudi potem, ko večina odneha, odgovarja: »Nekaj je že v človeku: ali ima moč ali je nima. Mnogi vedo, kako bi morali živeti, a tega ne upoštevajo, vedo, da jim nekaj škodi, a kljub temu gredo po svoji poti naprej. Mislim, da imam življenje rad, da od tu črpam energijo. Želel sem še polno živeti, ne pa biti napol živ. Poleg tega me je zelo motivirala prizadeta hči, ki ima cerebralno paralizo. Dobro sem se zavedal, da ji hrom in odvisen od pomoči drugih ne bom mogel pomagati. To je bila izredno močna motivacija.« Motivacija, ki mu je dala voljo za nenehno iskanje novih poti.
V	knjigi je natančno opisal tehnike, ki jih je uporabljal. Na primer vizualizacijo: »Če si človek živo predstavlja tisto, kar želi, se bo to tudi uresničilo. Tega ne znam znanstveno razložiti, a dejstvo je,
Knjigo Ne odreci se sanjam je Herman Čater opremil s fotografijami, ki jih je sam posnel v preletih z jadralnim padalom. Na njih je zajeta sanjska lepota, ki vliva moč in upanje.
da se res uresniči. Vsakodnevno imamo slike v glavi, pozitivne in negativne. Vedno delujejo. Ko se tega zavemo, si lahko pomagamo tako, da zavestno začnemo gojiti pozitivne slike in če to resnično ponavljamo, če je treba tudi več let, se nam običajno uresniči.« Dan za dnem se je na primer »pogovarjal« s svojo popolnoma hromo levo roko. Potem se je roka po petih letih
pri vajah v vodi zganila, oživela in mu utrdila vero, da je mogoče vse.
V knjigi nazorno opisuje vaje joge za sprostitev in priporoča nidra jogo kot učinkovito preventivo za ohranjanje psihičnega ravnovesja za vse, ki so izpostavljeni stresnim situacijam. Opisuje tudi pomoč akupunkture in metode shiatsu. Vanjo se je tako poglobil, da je zdaj tudi sam shiatsu terapevt in učitelj. Študij shiat-
Ena od Čatrovih velikokrat nagrajenih fotografij.
Milica Čeplak Štivan v oceni knjige: »Z nasveti in s priporočili, ki jih ponuja bralcem v preizkušanje, dokazuje, da je ne le možno, ampak zanesljivo uspešno, če vztrajaš in imaš vizijo končnega cilja vsak dan pred seboj in če se znaš veseliti še tako drobnega napredovanja. Zgodi se prav tisto, kar si >prikličeš< v svoj svet. Je to čudež?«
su je opravil v Veliki Britaniji, tri leta na Dobrni in eno leto v Milanu. V 15 letih je vodil več sto delavnic doma in v tujini in s svojim znanjem pomagal drugim bolnikom. Izdal je tudi polurno kaseto in zgoščenko o sprostitvi z vizualizacijo ter posebno knjižico z vajami, po katerih je sam izvajal rehabilitacijo in po kateri vodi delavnice.
Poskusil je vse, kar mu je bilo dosegljivo in kar so mu svetovali izkušeni zdravniki specialisti in fi-zioterapevti. Pomagalo je. »Najzaslužnejše so Hermanova trdna volja in njegove sanje o letenju, kajti vsako srce se v resnici stre šele takrat, ko mu odvzamemo sanje. Odgovorni smo za vse, kar delamo, in tudi za tisto, česar ne, saj bi vsak lahko čakal le na pomoč drugega. Odločitve, ki jih sprejemamo, določajo naše življenje, ki ga živimo, in treba je zaupati vase in poslušati samega sebe, kajti vemo več, kot si mislimo,« je v knjigi zapisala njegova fizioterapevtka Daniela Mes-sec.
Nazaj med oblake
Neizmerna volja in vztrajno delo sta Hermanu Čatru omogočila vrnitev pod oblake. »Že v zdravilišču me je nekoč, ko sem gledal Šmohor, kjer sem velikokrat jadral z zmajem, prešinil občutek, da bom zopet jadral. To sem povedal ženi po radioamaterski postaji. Odgovorila mi je: Seveda, seveda boš . V njenem glasu sem čutil le tolažbo. Po petih letih sem to že uresničil.«
Upravljanje zmaja je bilo sicer zanj pretežko, zato se je začel ukvarjati z jadralnim padalstvom in postal, kako značilno, inštruktor letenja. Herman Čater pač ne zna ostati na pol poti. Tako kot pri fotografiranju, še eni njegovi veliki strasti. »Že prej sem fotografiral. Ko je moje fotografije videl dr. Janko Lešničar, mi je svetoval, da jih razstavim. Tako sem začel razstavljati.« Hkrati se je začel intenzivno ukvarjati z digitalno fotografijo. Postal je slovenski mojster fotografije in dobil mednarodni naslov AFIAP (artist). Nagrade na največjih svetovnih razstavah fotografije so postale stalnica. Ena zadnjih ga čaka v Dubaju, kjer je med zmagovalci svetovnega fotografskega salona na temo Princ svetlobe.
»Iščem svetlobo, sence, skladnost v življenju. Ko človek zazna lepoto, dobi energijo,« pravi. Tudi to energijo je izkoristil. Zato da lahko zopet normalno živi: »Danes potujem, hodim v gore, kolesarim, tečem na smučeh; v zadnjem času se preizkušam tudi v lokostrelstvu ... Vsem, ki so mi pomagali, ne bom mogel poplačati truda, morda pa bom lahko pomagal drugim.«
MILENA B. POKLIČ Foto: GrupA
Z instrumentalno podlago, s prefinjenimi gibi in z eleganco prime za zvonec in zacinglja, nato še z drugim, s tretjim, četrtim ... Cinglja in cinglja ... Močneje in predano, dokler ne odzveni znana filmska melodija.
Simfonija
kravjih
zvoncev
Cingljanje zvoncev Marjana Novaka za narod, ki je »rasel gor« s kravami
Cingljanje kravjih zvoncev je pastirčka navdalo z melodijo. Njihovo odzvanjanje je spremljalo njegovo petje, ko je visoko v planine gnal svojo čredo krav ... Tako bi se lahko začela ena od pravljičnih zgodb o pastirčkovi pesmi in odmevu zvona njegovih krav. A gremo iz pravljice v realnost. Tja, kjer zvoki velikih, majhnih in najmanjših zvončkov ustvarjajo simfonije, melodije in priljubljene napeve. Z njimi se na način in s stilom, ki bi mu ga zavidali največji glasbeni mojstri, poigrava eden slovenskih talentov in glasbenik od klobuka do peta Marjan Novak z Vranskega.
Da mojster v igranju na zvonce resnično ve, kako se stvari streže, so se lahko prepričali mnogi ljubitelji oddaje Slovenija ima talent na komercialni televiziji. Občinstvo je na polfinalnem izboru očaral z nežno belino, s plesom baletk
in čarobnim odzvanjanjem zvoncev v melodijah Larine pesmi iz znanega filma Doktor Živago. K predstavam pred več-tisočglavim občinstvom ga ne žene slava, prepričljivo pove, temveč priložnost za razvijanje in nadgrajevanje ustvarja-
nja glasbe s pomočjo zvoncev. »Ta glasba prihaja iz mene in moje potrebe po ohranjanju tradicije. Smo narod, ki je rasel gor< s kravami. Zvok kravjih zvoncev je nekoč odzvanjal povsod po planinah in le mislimo si lahko, kolikokrat bi se lahko pastir s paše vrnil brez krav, če jih na poti ne bi spremljali zvonci,« Novak z zaščitnim pokrivalom na glavi, zašiljenim klobukom in s kravjim zvoncem, ki ga je pošteno načel zob časa, začne debato o izvoru slovenske alpske tradicije. Toda roko na srce. Zarjaveli zvonec, ki je nekoč krasil kravi vrat, nima funkcije inštrumenta, s katerim je mogoče ustvarjati glasbo in s katerim Novak osupne poslušalstvo.
Hojlarija, jodlarija ... Ne, to je igranje na zvonce!
Zvonci, razstavljeni na mizah v Novakovem hišnem studiu, imajo s kravjimi skupno le obliko. »Gre za pristen alpski inštrument, kjer višino tona določa velikost zvonca. Večji zvonci oddajajo nižji ton in manjši višjega. Izdelani so
v treh oktavah, in sicer nižji, srednji in visoki,« na 26 različno velikih zvoncev, razstavljenih na treh mizah, pokaže Novak. Še preden se dobro zavemo, s stilom in z žarom v očeh največjih virtuozov vklopi inštrumentalno podlago in nato s prefinjenimi gibi in z eleganco prime za zvonec in zacinglja, nato še z drugim, s tretjim, četrtim ... pri enajstem, malo večjem od osmega, cinglja in cinglja . močneje in še bolj predano. Zvonci odzvonijo filmsko melodijo. Postane nam jasno, da ustvarjanje tovrstnih melodij ni eksotično ustvarjanje zvokov, temveč plod večletnega posvečanja glasbi in izjemnega posluha zanjo.
Novak se je z igranjem na zvonce srečal v Švici. S tirolsko skupino glasbenikov je domala obredel celo Evropo in občinstvo zabaval dobrih 20 let. Izmed številnih hit parad, Avsenikovih skladb, alpskih viž in poskočnic so ga najbolj očarali zvonci. »Ko sem jih slišal, sem se v hipu zavedal, da se da z njimi izvesti še kaj več od običajnih melodij in nape-vov.« Zadovoljstvo pri ustvarjanju z zvonci v zadnjih dese-
Ne, to ni eksotično ustvarjanje zvokov, temveč plod večletnega posvečanja glasbi in izjemnega posluha zanjo.
tih letih najde v svoji glasbeni skupini MM, s katero nastopa na prireditvah in ob različnih priložnostih. Ne strinja se z opazko, da je igranje na zvonce prevzeto po avstrijskem in švicarskem vzoru ustvarjanja narodnozabavne glasbe ter da
gre v našem prostoru za vsiljen način zabave. »Več kot tisoč nastopov, s katerimi se ljudje identificirajo in na njih jočejo, potrjuje obratno,« odvrne brez kančka dvoma.
MATEJA JAZBEC Foto. GrupA
Novak na domači planšariji, kot imenuje majhen travnik blizu hiše, na kateri stoji pomanjšana različica planšarske koče s srno in z bambijem ob njej. Z zvoncema v rokah, v eni roki kravji in v drugi zvonec kot instrument.
Višino tona določa velikost zvonca. Izdelani so v treh oktavah. Novak kupuje zvonce po garniturah oziroma oktavah v sosednji Avstriji.
V Zlatorogu rajali obe moštvi
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se pred domačimi gledalci od letošnje sezone poslovili s prvim domačim porazom. Gorenje je v Zlatorogu slavilo s 36:34. Slavje po tekmi je bilo, kljub »lepotni napaki«.
»Pivovarji« so v 1. polčasu brez večji težav zaustavili goste in ob odmoru vodili s prednostjo petih zadetkov (16:11). V nadaljevanju so se gostje počasi približevali in v 41. minuti po golu Mihe Žvižeja uspeli izenačiti na 22:22. Zatem je zadel še Adnan Harman-dić in Gorenje je bilo 18 minut pred koncem v vodstvu. Celjani so odgovorili s serijo zadetkov in se znova odlepili na tri zadetke prednosti, ki so jih držali do 48. minute (29:26). Po delnem rezultatu 3:0 so Velenjčani izenačili, pri rezultatu 31:31 pa sta bili ekipi še zadnjič poravnani. Zatem so gostje po zadetkih Jureta Natka in Marka Bezjaka povedli za dva gola, a je v 57. minuti Gašper Marguč z golom iz sedemmetrovke še vlil nekaj upanja po preobratu. Ko je v končnici zadetek dosegel Ivan Čupić in še Harmandić pri igralcu manj, se Celjani niso več uspeli vrniti.
Za gostitelje je Edvard Kok-šarov dosegel 8 golov, pet pa Renato Vugrinec: »Za nami je dolga sezona z ogromno odrekanji. Poraz na koncu ni prijeten, nikakor pa ne more izničiti trdega dela. Dvojna krona v Celju je izjemen uspeh. Sedaj nas čakajo reprezentančne obveznosti, zatem pa zaslužen oddih in več posvečanja družini.« Uroš Zor-man, ki je bil natančen šestkrat, je skozi celotno sezono odlično povezoval igro državnih prvakov: »Želeli smo si zmage, a nam ni uspelo. Ko bi jih lahko dokončno potolkli, smo zgrešili nekaj >zicer-jev< in gostje so se nam zopet prilepili ter na koncu zasluženo zmagali. Ne glede na poraz, naslov je prišel domov in zelo smo veseli.«
Zvonimir Serdarušić, ki je na klopi Celja dokončal Tis-ljevo delo, je priznal, da je bilo Gorenje v zadnji tekmi boljše: »Danes je bila zmaga Velenjčanov zaslužena. Mi smo samo na začetku tekme in ob koncu prvega dela igrali dobro. V drugem so bili Ve-lenjčani bolj sveži in daleč
Vratolomni prodori Uroša Zormana niso zadostovali za zmago.
hitrejši od nas. Poznalo se nam je, da so imeli igralci med tednom nekaj proslav in da niso bili spočiti za tekmo. Najprej so imeli v ponedeljek prosto, v sredo je bilo slavje, imeli pa so med tednom tudi lažji trening kot je v navadi. Nadejal sem se, da bomo slavili v zadnji tekmi pred domačimi gledalci. Žal mi je, da ni bilo tako.« Nekaj grenkega priokusa je ostalo. »V Ormožu sem od ekipe zahteval, da da vse od sebe. Obljubil sem ji, da bo imela v ponedeljek prosto in da bo med tednom delala sproščeno. Tako je tudi bilo, zato nisem razočaran, vendar veliko bi mi pomenilo, da bi zmagali pred našimi gledalci. Nasprotniki so bili sveži, videli pa ste lahko, da je bilo v našem moštvu odsotnih pet igralcev. Pri nas alternative niso tako močne, da nam v tistih trenutkih, ko je ritem pospešen, lahko pomagajo.« Tudi v tekmi z Gorenjem (tako kot skozi celotno sezono) brez spornih odločitev delilcev pravice ni steklo. O tem Aleš Pajovič: »Letos sodniki niso bili na ni-
J r i i
»C.*
; AT
I * j
Edi Kokšarov je uspešno dosegal gole, toda prelomne trenutke tekme je presedel na klopi.
voju, niso bili zmožni soditi prvoligaških tekem. Oškodovali so tudi druge in upam, da se bodo do prihodnje sezone uspeli dogovoriti ter da bomo imeli zopet vrhunske sodnike.«
Tudi Gorenje v ligo prvakov?
Velenjčani so v zadnjem delu prvenstva prikazali odlične predstave in pojavlja se vprašanje, kaj bi bilo, če bi sledilo še nekaj krogov. Trener Branko Tamše je bil ob zmagi v Zlatorogu presrečen: »Ta zmaga je izjemno velika, saj smo vedeli, da se bodo Celjani želeli oddolžiti za poraz v Velenju. Fantje so tako kot danes skozi celotno sezono puščali srce na parketu in moram jim čestitati. Žal nam je, da je konec sezone, kajti trenutno smo v izvrstni formi.«
Klemen Cehte ostaja v dresu Gorenja: »V Celje smo prišli neobremenjeni in po pozitiven rezultat. Vedeli smo, da ne bomo popustili, kajti smo izvrstno fizično pripravljeni. Igrali smo na to karto. Celjane smo dobesedno pretekli! Sicer pa so nas med sezono malce >dotolkle< finančne težave, a smo potegnili iz nje maksimum. Na koncu nam je malce zmanjkalo za naslov in na tem bomo gradili v prihodnji sezoni. Ekipe naj se nas bo-jij°.«
V Velenju lahko kljub osvojitvi 2. mesta upajo na igranju v elitni evropski ligi, namreč tako kot v pretekli se-
Velenjčani so ponovili podvig Barcelone izpred desetih let. Tedaj so Katalonci v 2. polčasu prve tekme polfina-la lige prvakov zabili Celjanom 25 golov - 39:25 (14:14). To jim je uspelo v Blaugra-ni, Gorenju pa v Celju! (DŠ)
zoni se bodo tudi v novi moštvom delila vabila za igranje na kvalifikacijskih turnirjih, med možnimi imeni pa se pojavlja tudi Gorenje.
Želja po
dodatnih
okrepitvah
Celjsko moštvo se je pred novo sezono že okrepilo s štirimi igralci, a želje še ostajajo. »Videli ste, da imamo zaenkrat štiri nove igralce, odhaja pa jih sedem do osem. Ne vemo, ali jih bodo ti štirje lahko nadomestili. V vsakem primeru računam, da bom ekipi priključil tri ali štiri igralce iz mladinske ekipe. Na eni ali dveh pozicijah je zaenkrat še odprto, saj bi potrebovali še enega igralca. Rešitve še ni. Videli ste, da na krilu igra Dragan Gajič, Nikola Kojić nas zapušča, z Margučem, ki se je prvi ekipi priključil pred nekaj tedni, pa imamo zelo dobro desno krilo. Na levi strani nimamo kakšne velike potrebe, da bi se okrepili, če pa se ponudi prava možnost, smo pripravljeni tudi na to. Treba je tudi videti, kaj bomo storili na poziciji desnega beka in tudi levega, kajti kot ste videli, Pajovič, če igra obrambo in napad, ne more zdržati tempa vseh 60 minut. To pomeni, da mora imeti nekoga, ki ga lahko zamenja. Dosedanji igralci niso bili prave zamenjave,« razmišlja Zvonimir Noka Serdarušić.
Pod derbi in celotno sezono je črto potegnil tudi predsednik RZS Franjo Bobinac: »Kot predsednik sem vesel zelo dobrega in izenačenega prvenstva, kjer je šest ekip prikazalo vrhunski rokomet. Vsaka je lahko vsaki povzročala težave. Bitka je bila dolgo odprta. Po mojem mnenju so Celjani zasluženo državni prvaki. Vesel sem tudi uspeha Gorenja, ki je prav tako na zasluženem drugem mestu. Jasno je, da smo kot krovna organizacija veseli, da večina reprezentantov igra v dobri formi in da se je v Celje vrnila izkušena trojica, ki jo je Noka uspel povezati, kar je dobro tudi za reprezentanco.«
Toskiću se je pridružil Prieto
Moštvo Celja Pivovarne Laško je pred sezono 2010/11 okrepil še četrti novinec. Prihodnji dve sezoni bo celjski dres nosil 30-letni krožni napadalec Carlos Prieto, ki je v letošnji igral v dresu Rhein Neckar Lowna. 203 cm visoki španski reprezentant je znan po odlični igri v obrambi, pohvali pa se lahko z odličnimi uspehi v preteklosti, saj je kar trikrat osvojil ligo prvakov (2x Barcelona, Ciu-dad Real).
Po izenačeni sezoni se nam prav gotovo obeta še ena zelo zanimiva, ko bodo Celjani po enoletni odsotnosti zopet zaigrali v ligi prvakov. Vnovičen državni in pokalni naslov? Ne dvomimo!
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Pravljica se morala kon
Na drugi polfinalni tekmi končnice državnega košarkarskega prvenstva so morali Šentjurčani še drugič priznati premoč Olimpiji.
V nabito polni dvorani Hru-ševec so obetavno začeli in Ljubljančanom nakazali, da se ne bodo zlahka predali. Prva četrtina se je zaključila z 28:31, na glavni odmor pa je šla domača ekipa s prednostjo treh točk. V tretji četrtini je nadaljevala z dobro predstavo, v 28. minuti je prednost po trojki Luke Laporni-ka narasla že na 11 točk! A v zadnjih dveh minutah 3. dela domači vodstva niso znali obdržati, sploh ko je moral zaradi petih osebnih napak parket zapustiti Marcus Crens-haw.
Kljub porazu na zadnji tekmi, je trener Damjan Nova-kovič zadovoljen z ravnokar končano sezono: »Težave smo imeli predvsem z osebnimi napakami. Igralci so bili tudi preutrujeni, da bi lahko zadeli vse odprte mete. Olimpi-ja je še uspela najti energijo in je na koncu tesno zmagala.« S tribun se je ob koncu tekme slišalo precej nejevolje, češ da je bila zmaga Olimpiji podarjena. »Če bi anali-
Razgreti, predvsem pa zvesti šentjur
zirali ravno te osebne napake, sploh Crenshawa, ko je imel dvignjene roke in ko sodnik ni bil v vidnem polju, potem ... S tem se ne bom preveč ukvarjal, če je moralo tako biti, potem pač naj bo. Moja ekipa se je resnično borila in dala vse od sebe. Fantje so tudi pre-
Uspešna sezon
V 1. slovenski ligi za rokometašice je Krim Mercator zabeležil 17. naslov, druga je Olimpija, tretje Zagorje, na odličnem 4. mestu pa so sezono končale igralke Celeie iz Žalca.
Žalčanke so zadnjo tekmo položaj ni rožnat. V drugem
odigrale v Zagorju in kljub porazu s 33:26 nudile dober odpor gostiteljicam, ki so v zadnjem delu presenetile državne prvakinje, potem ko so jim odvzele točko. Ekipa Zagorja na čelu s trenerjem Bojanom Voglarjem se lahko pohvali z najboljšo strelko prvenstva Ivano Ljubas.
Na drugi strani je lahko trener Aleš Filipčič s sezono zelo zadovoljen: »Končalo se je tako, kot bi osvojili medaljo. Moramo vedeti, da finančni
delu smo igrali oslabljeni, brez nekaterih ključnih igralk, poškodovana je bila naša najboljša, Maja Korun. Poleg štirih izkušenih igralk so bile ostale v ekipi kadetinje, ki so priložnost maksimalno izkoristile. V klubu smo zelo zadovoljni, da imamo takšno prihodnost. Igralke so me pozitivno presenetile in upam, da bodo tako nadaljevale. Njihov čas šele prihaja.« Žalčan-ke so zasluženo osvojile 4. mesto. »Moram se pohvaliti, da
Žalčanke (v rumenih dresih) so osvojile četrto, Celjanke (v modrih majicah)
je enkrat čati
rski navijači v nabito polni dvorani Hruševec
cej utrujeni, ker smo odigrali serijo 16 tekem ob sredah in sobotah. Uspeli smo vključiti tudi nekaj mladih igralcev, prišli smo v polfinale in proti Olimpiji se nismo osramotili, tako da je vse super,« je No-vakovič omenjal tudi sodniški kriterij, ki je bil prevečkrat
sporen. Dodal je, da še ne razmišlja o novi sezoni, ampak da se veseli dopusta.
Blaž Ručigaj velja za enega najizkušenejših šentjurskih igralcev. Dosegel je 14 točk in s serijo 9 točk ekipo na začetku 2. polčasa pripeljal do vodstva s 60:51: »Lahko bi kaj re-
Za Američana Marcusa Crenshawa je bila tekma z Olimpijo verjetno zadnja v dresu Šentjurja.
kel o sojenju, a raje pustimo to ob strani. Zadnjo četrtino smo fizično padli, malce je padla organizacija igre. Če seštejemo vse skupaj, je za nami pravljična sezona. Upirali smo se po najboljših močeh, posebej bi se zahvalil naši publiki, ki je res neverjetna. Znova smo vsi skupaj dokazali, da lahko tudi klub z majhnim proračunom s poštenim delom naredi čudež. Ne glede na poraz, smo lahko vsi skupaj zadovoljni. In res sem vesel za tolikšno podporo s tribun, ker nihče ni verjel, da nas bodo ljudje podpirali v takšnem številu.« Rezultat 81:85 bi bil morda drugačen, če bi ob zaključku sodniki videli, kako je žoga zadela nogo Jake Klobučarja, ko je ušla iz rok Teu Šimoviću.
S sezono je zadovoljen tudi predsednik KK Šentjur Jože Palčnik, ki se zaveda, da bo takšen uspeh težko ponoviti: »Dosegli smo res nekaj neverjetnega in vesel sem, da smo dokazali, da lahko tudi majhni klubi pariramo večjim.« Dejal je še, da bo verjetno ekipa za novo sezono sestavljena zelo pozno, kot je to v Šentjurju že v navadi, saj bo letos še težje dobiti finančna sredstva. Deseto prvoligaško sezono so Šentjurčani zaključili nad pričakovanji, to pa najverjetneje pomeni tudi odhod marsikaterega igralca in morda tudi trenerja.
MOJCA KNEZ Foto: TimE
PANORAMA
NOGOMET
3. SL - vzhod, 24. krog: Mons Claudius - Čarda 0:9 (0:4), Kovinar - Malečnik 1:2 (1:1); Drobne (25), Odranci - Simer Šampion 0:0, Tromejnik - Zreče 5:0 (1:0), Veržej - Šmartno 1:5 (1:2); Podgoršek (11, 42), Cizej (54, 56), Jelen (84). Vrstni red: Simer Šampion 51, Šmartno 49, Čarda 45, Dravograd 42, Stojnci 40, Malečnik 36, Odranci 35, Veržej 32, Zreče 31, Tromejnik, Kovinar 29, Pa-loma 24, Pesnica 23, Mons Claudius 8.
Štajerska liga, 24. krog: Vransko - Partizan 3:6 (1:2); Kurner (38), Krivec (59, 88), Šmarje - Bistrica 1:2 (1:2); Dža-ferovič (16), Šoštanj - Rogaška 2:1 (1:1); Smajlovič (27), Re-džič (49); Čuček (35). Vrstni red: Bistrica 52, Ormož 47, Peca 40, Podvinci 39, Šoštanj 37, Šmarje, Pohorje 36, Rogaška, Gerečja vas 35, Koroške gradnje, Poljčane 31, Partizan 21, Bukovci 17, Vransko 8.
ROKOMET
1. SL, za prvaka, zadnji krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje 34:36 (16:11); Kokšarov 8, Pajovič 7, Zorman 6, Vu-grinec 5, Toskić, Marguč 3, Gajič 2; Čupić 8, Harmandić 7, Žvižej 6, Bezjak 5, Natek 4, Rnić, Šimič 2, Štefanič, Golčar 1. Končni vrstni red: Celje 50-10, Gorenje 49-11, Ci-mos 44-16, Slovan 30-30, Tri-
mo 28-32, Ormož 21-39.
KOŠARKA
1. SL, druga tekma polfina-la končnice: Šentjur - Union Olimpija 81:85; Čebular 22, Ručigaj 13, Simović 12, La-pornik 11, Jovanovič 10 Crens-haw 9, Sebič 3; Ilievski 25, Ožbolt 19. (KM)
NA KRATKO
Kratek finale!
Rio de Janeiro: Na grand slam tekmi v judu je Lucija Po-lavder zmagala, peta sta bila Urška Žolnir in Roki Drakšič, Ana Velenšek (vsi Sankaku Celje) pa je ostala brez uvrstitve. Polav-derjeva je na svoji poti do zmage najprej ugnala Brazilko Pu-glio, nato je bila z iponom boljša še od Italijanke Zambottijeve. V polfinalu se je pomerila s Ku-banko Ortizovo in jo ugnala z vazarijem. V tekmi za zlato medaljo se je spoprijela z doslej nepoznano Brazilko Mario Seu-len in že po poldrugi minuti zmagala z iponom. Varovanci Marjana Fabjana z bero kvalifikacijskih točk odločno korakajo proti olimpijskim igram v Londonu.
Šahistki drugi
Rogaška Slatina: Na državnem ekipnem prvenstvu v šahu za fante in dekleta do 15 let sta kadetinji Celjskega šahovskega kluba Urška Červan in Zoja Zorko osvojili 2. mesto. (DŠ)
in
'u'
I L. I ■i,
V
'o' i a'
a Zalčank
Jubilej celjskih maratoncev
smo edini odščipnili točko Olimpiji. Dekleta so se celo sezono zelo trudila in za sabo pustile dobre ekipe. Med njimi je Krka, ki ima veliko večji proračun od nas, podobno je s Ptujem, tako da je četrto mesto naša realnost. Če bi do konca sezone ostali igralsko popolni, bi se lahko borili tudi za drugo ali tretje mesto.«
Zaradi finančnih stresov je prihodnja sezona negotova. »Neznanka je zato, ker je v športu, predvsem pri rokometu za dekleta, težak položaj. Mi se bomo trudili, da bomo sestavili ekipo tudi za naslednjo sezono, verjetno predvsem
z domačimi igralkami. Ponudili jim bomo veliko priložnosti in upam, da se bo izteklo po naših željah.« Pogled na lestvico po sezoni je pričakovan. »Vrstni red je ustrezen, takšen, kot smo ga lahko pričakovali pred začetkom prvenstva, kajti vse izhaja iz financ. Še največje presenečenje je naša ekipa z daleč najmanjšim proračunom in mladimi igralkami. Ponosen sem nanjo,« je zaključil trener če-trtouvrščene ekipe prvenstva Filipčič. Ali ostaja na klopi Žalčank, bo po pogovoru z upravo znano v naslednjih dneh ali tednih.
Rokometašice Celja Celjskih mesnin so po končanem tekmovanju v ligi za obstanek osvojile končno 8. mesto.
MITJA KNEZ
Dobitniki zlatih plaket, z leve Franc Smodiš, Odon Simonič in Ivan Žaberl.
Društvo maratoncev in po-hodnikov Celje je priredilo slavnostno skupščino in podelilo številna priznanja, zahvale in plakete.
V Narodnem domu so se zbrali vsi, ki so kakorkoli pomagali društvu v času njegovega delovanja. Slavnostna skupščina je bila namenjena 25-letnici maratona Ce-lje-Logarska dolina in 15-let-nici delovanja društva. Na skupščini so se zahvalili prostovoljnim gasilskim društvom, oskrbovalcem v okrepčevalnicah, kontrolorjem in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji maratona. Najprestižnejše zlate plakete za delo v društvu in pri organizaciji dogodkov društva so prejeli »oče« maratona in gonilna sila društva
I pa so pristale na osmem mestu.
Ekonomski šoli 2. mesto
Celjska dvorana Golovec je gostila zaključno dejanje v šolskem nogometu.
Za naslov najboljših so se potegovale najboljše štiri ekipe dijakov, dijakinj, osnovnošolcev ter osnovnošolcev s prilagojenim programom. Celjsko območje so najuspešneje zastopali nogometaši Srednje ekonomske šole Celje, ki so osvojili 2. mesto. Uspešno srednješolsko nogometno sezono so že pred tedni kronali dijaki Poslovno-komercial-ne šole Celje, ko so osvojili naslov prvakov v ligi ŠKL.
MITJA KNEZ
Foto: GrupA Pred številnimi gledalci so dijaki ekonomske šole v finalu proti Novomeščanom izgubili šele po izvajanju šestmetrovk.
Franc Smodiš, podpredsednik Ivan Žaberl ter predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Si-monič.
V počastitev jubilejev so izdali bilten, v katerem so zajeti vsi dogodki, ki so jih v društvu pripravili in se jih udeležili v času svojega delovanja. Na prireditvi so bili prisotni tudi predstavniki Slovenske vojske, ki se redno udeležujejo maratona Celje-Logarska dolina.
MOJCA KNEZ Foto: GrupA
NA KRATKO
Izposojena Gortnarjeva
Celje: Tjaša Gortnar je nova članica ŽKK Merkur Celje. 18-letna mladinska in članska reprezentantka Slovenije je s celjskim in kranjskim klubom podpisala pogodbo o enoletni posoji, šolanje bo nadaljevala na 1. gimnaziji v Celju. Matej Polutnik, direktor Merkurja, je dejal: »Gortnar-jeva je ob Baričevi najboljša mlada igralka v Sloveniji, zato smo njenega prihoda izjemno veseli. Naša ekipa ne bo doživela velikih sprememb.«
Ni ovir za Marino
Slovenska Bistrica: Atletinja celjskega Kladivarja Marina Tomič je na prvi tekmi letošnje mednarodne lige AZS v teku na 100 metrov z ovirami zmagala s časom 13,27 sekunde in izpolnila normo za nastop na evropskem prvenstvu v Barceloni, ki bo od 27. julija do 1. avgusta.
14
KULTURA
NOVI TEDNIK
Avtorja zanimive razstave o celjskem magistratu sta Marija Počivavšek in dr. Tone Kregar.
Magistrat in besede z balkona
Zanimiva razstava prelomne trenutke
V eni najlepših celjskih stavb, v magistratu, kjer od leta 1963 domuje Muzej novejše zgodovine Celje, so na svetovni dan muzejev odprli razstavo Celjski magistrat - Besede z balkona.
Gre za razstavo, v kateri je Marija Počivavšek raziskala in predstavila zgodovino stavbe, dr. Tone Kre-gar pa je dodal del o prelomnih časih v zgodovini mesta, ki so se skozi slovesnosti, parade in izrečene besede z balkona takrat najpomembnejše celjske stavbe zvrstile v 20. stoletju.
Počivavškova pravi, da točna letnica nastanka hiše ni znana, zagotovo pa je to renesančna hiša iz 18. sto-
razgrinja zgodovino stavbe in tudi v Celju
letja in ena najlepših hiš v Celju. »Pred letom 1830 je bila plemiška hiša, nato jo je lastnik prodal občini Celje in v njej je bil do leta 1935 magistrat oziroma ro-tovž ali mestno poglavarstvo, kot so se pač imenovale mestne službe. Tu so bili locirani župan, zapor, mestne reševalne službe ... Znameniti balkon je dobila po letu 1830, ko so jo iz stanovanjske stavbe temeljito prenovili v magistrat.«
Hiša je svoj znameniti balkon, dobila kmalu po letu 1830, ko so jo celovito prenovili. Prav s tega balkona so »padale« zgodovinske in prelomne besede. »Magistrat je simbolno mesto oblasti v mestu,
♦
m •
ki je z njega manifestirala svojo oblast, pozdravljala množice, pozivala k ohranjanju narodne identitete, obrambi domovine, k orožju ...« pravi Kre-gar in dodaja, da je v nacionalnem in družbenem smislu Celje v obravnavanem času doživelo kar nekaj zgodovinskih prelomnic. »Prva je bila leta 1918, ko so po 1. svetovni vojni oblast v mestu končno prevzeli Slovenci. Vrh celjske politike je novembra tega leta z balkona govoril po pisanju tiska kar dvajsettisočglavi množici. Takrat je predsednik Narodnega sveta Slovencev v Celju Ernest Kalan dejal, da na celjskem magistratu vihra slovenska trobojnica in tako bo za večno. Ker v zgodovini ni
Koncert s Simfoničnim orkestrom Hiše kulutre Celje ob reki Savinji
G. F. Hàndel:
Glasba na vodi/Glasba za kraljevi ognjemet Dirigent: Simon Dvoršak
Torek, 1. 6. 2010, 20.30, Savinjsko nabrežje / lapidarij Vstop prost!
www. hisakulture. si
medijska pokrovitelja: ■
m _ IMUfc
osrednja Knjižnica
nič večno, je že leta 1941, ko je po okupaciji mesto spet prešlo v nemške roke, z balkona visel šop nacističnih zastav, ob praznovanju Hitlerjevega rojstnega dne pa so pod balkonom uprizorili slovito baklado. Naslednji preobrat je prišel 13. maja 1945, ko so prav pred magistratom in z balkona zadonele besede osvoboditeljev.«
O pomenu te stavbe priča tudi spreminjanje imen ulice, na kateri stavba stoji. Prvotno Minoritski trg je postal Poštna, kasneje Rotovška ulica, med obema vojnama je bil Prešernova ulica, med vojno Adolf Hitler platz, zatem tri leta Stalinov trg in od leta 1948 do osamosvojitve Slovenije Trg V. kongresa. Zdaj je spet Prešernova ulica.
Zanimiva je tudi postavitev razstave - zgodovino stavbe predstavljajo v muzejski ka-varnici, Besede z balkona na balkonu samem, kar je prava posebnost, ob razstavi pa je izšel tudi katalog, ki ga je vrhunsko oblikovala Metka Ve-hovar Piano.	BRST
Foto: SHERPA
NE
ZAMUDITE
... posebne projekcije filma Trst je naš, ki jo danes (torek) ob 20. uri pripravljajo v Mestnem kinu Metropol.
Film o danes modnem uprizarjanju zgodovinskih bitk in o zagrenjenosti človeka, ki je razočaran nad odnosom mladine ter celotne družbe do dogodkov med II. svetovno vojno in do vloge slovenskih partizanov v njej, je močno odmeval in celo povzročil slo-vensko-italijanski diplomatski spor. Toda, režiser Žiga Virc pravi, da je že čas, da se znebimo zgodovine in predsodkov, ki jih ta prinaša. V hu-morni zgodbi o Francu, zagrenjenem Primorcu srednjih let, ki se v prostem času ukvarja z uprizarjanjem zgodovinskih bitk, pri čemer naleti na nerazumevanje žene Marije, opraviti pa mora tudi s policijo, blesti Gojmir Lešnjak, »štan-go« pa mu držijo še Silva Ču-šin, Anja Drnovšek in Dario Varga. Pred projekcijo bo Oktet 9 strumno odpel nekaj partizanskih. Vstop prost .
... na dogodek v Osrednji knjižnici Celje, kjer bodo danes (torek) ob 18. uri gostili znamenitega slovenskega pisatelja in akademika Borisa Pahorja. O življenju in delu tega zamejskega Slovenca, ki je bil priča divjanju fašistov nad Slovenci v Trstu, požigu kulturnega doma, prelomnim trenutkom v zgodovini zamejskih Slovencev, bo pričala razstava o njem in njegovem literarnem ustvarjanju, ki jo bo odprl Pahor sam. Uvod pred odprtjem razstave pa bo pogovor s pisateljem, ki na svoj način simbolizira slovensko narodnostno usodo ob zahodni meji in ki je s svojimi deli in razmišljanji močno vplival na miselni svet sodobne Evrope. S pisateljem se bo pogovarjal Branko Goropevšek.
Vstopnine ni .
Matej Čater se predstavlja v Galeriji Nika Ignjatiča.
Začetek zgodbe
Matej Čepin z novo vo zgodbo
Kaj se je res zgodilo z gospodično in gospodom, ki sta junaka zgodbe nove razstave Mateja Čepina Kraljestvo 1, bo znano šele čez čas, po še dveh razstavah. A prolog z imenitno in prepričljivo zgodbo je že na ogled v Galeriji Nika Ignjatiča.
Matej Čepin je s Kraljestvom 1 pred javnost razgrnil zgodbo o skrivnostni ženski in še bolj skrivnostnem moškem. Kakšna je zgodba in kam vodi, še ne želi razkriti, kajti Kraljestvu 1 bo sledila še razstava s številko 2 in razplet zgodbe v tretji razstavi. A kar je pokazal na tej razstavi, zasluži pohvale. Kombinacija lutk možaka, ki leze v peč in jo čisti, ženske, ki je zaspala (morda umrla) v podrti pingpong mizi, je obkrožena z novimi, izrazito avtorskimi in prepoznavno Če-pinovimi platni - polnimi skritih simbolov in zanj značilnih žebljev, starih predmetov, modnih salonarjev. Kaj je hotel povedati? Čepin pravi, da
razstavo začel no-
naj bi se v njegovem Kraljestvu 1 dogajale neke za zdaj nerazložljive zadeve. »Hotel sem združiti neorgansko, organsko in konceptualno. Gre za zadevo, ki naj bi bila nekakšno gledališče, izmišljotina, a hkrati resnična, dokument neke misli, ideje. Ne bi se spuščal v razkrivanje te zgodbe. Pustil jo bom še malo skrivnostno, da jo bodo skušali razvozlati gledalci sami. Ogromno je simbolov, vsak ima nek svoj pomen. Ti se bodo razkrili v drugem in tretjem delu razstave. Graditi sem začel iz sanj na nek zanimiv način, ki se mi ga je zdelo lepo uresničiti skozi razstavo,« pravi razstavno in avtorsko silno dejaven avtor.
To pot se Čepin torej ni odločil za klasično razstavo svojih del ampak za zgodbo, ki jo je začel pripovedovati skozi zanimivo inštalacijo. Prav zanima nas, kako se bo zgodba nadaljevala in razpletla.
BRST Foto: Grup A
Kravanja o odtujenosti človeka
V Železarskem muzeju na Teharjah je na ogled nova fotografska razstava, ki jo je v četrtek tam odprl eden najvidnejših celjskih fotografov, član društva Svit, Jure Kravanja.
Ferrum Urbanum je naslovil izbor fotografij, posnetih po celem svetu, a na isto temo. Iskal je kompozicijo človeka v okolju velikega mesta, sestavljenega iz ogromnih že-lezobetonskih konstrukcij. Ju-
re Kravanja pravi, da je s to razstavo želel pokazati ljudi v konceptu neke osamljenosti v sodobnem mestu. »Na fotografijah so ljudje osamljeni posamezniki, ki se sprehajajo skozi betonsko-železna področja mest, pa kjerkoli v svetu ta že so. Človek v žele-zobetonski džungli - to je tema te razstave.«
Vsekakor razstava, ki jo je vredno videti in ob njej tudi razmišljati.	BS
Koncert s »šusom«
Big band Extra band Glasbene šole Celje razlog za oddelek študija džeza na šoli?
Glasbena šola Celje ima odlične orkestre. Na prav posebno mesto pa se je, tudi s četrtkovim koncertom, postavil njihov big band Extra band, ki je pred Vodnim stolpom obeležil 15-letnico delovanja in 10 let, kar ga vodi Bojan Logar.
Kljub čemernemu vremenu je Extra band glasbene šole svoj koncert z gosti izvedel v prijetnem okolju Vodnega stolpa. Začeli so gostje - Big band Srednje glasbene in baletne šole iz Maribora pod vodstvom Janeza Vouka. Z nastopom so docela upravičili svoj sloves enega najboljših slovenskih mladinskih big bandov. Toda, dogodek se je s pravim »šusom«, kot temu rečejo glasbeniki, začel šele z nastopom Celjanov. Bojan Logar je spet izbral prav poseben spored, v katerem je dal veliko prostora solistom. Praktično vsak član zasedbe je dobil svoje minute -in jih odlično izkoristil. V večeru nas je tako orkester
vodil od džez standardov do rokenrola, celo aranžmaje skladb skupin kot so Nirvana in Van Hallen smo slišali v bigbandovski preobleki.
Uživalo pa ni zgolj občinstvo, vidno lepo so se imeli tudi glasbeniki, z gostoma, vokalistoma Danielo Candil-lari in Simonom Stoelskim.
Po koncertu je bil zadovoljeni tudi dirigent, zlasti ker so uspeli narediti pravo vzdušje. »Glasba ni sama sebi namen, ampak je
tudi zabavljaštvo z vsebino in tudi šovom. Naredili smo vsega po malem - igrali malo džeza, malo funka, dodali malo šova, malo salse, malo latina ...«
Deset let vodenja takšnega orkestra ni malo. Logar je najprej orkester elektrifici-ral, nato okrepil tolkalno sekcijo, z izborom sporeda pa
šel po svojski poti, pogosto-ma mimo železnega repertoarja big bandov. Kako se odloča, kaj bodo igrali? »Vse je odvisno od generacije. Najhuje je, ko odide generacija, s katero delaš štiri leta. Potem se pri izbiri koncertnega sporeda odločam po generaciji, ki je ta hip v orkestru. Če so dobri tolkalisti, dam poudarek latino glasbi, če so dobri kitaristi, pač elektrificirani glasbi, a skušamo se držati vseh žanrov. Tudi namen big banda je tak, da se otroci izobrazijo v vseh načinih fraziranja, od džeza do roka, latina in funka. Big band je namenjen izobraževanju mladih na srednji stopnji, spoznavanju žanrov tovrstne glasbe. Skozi čas se v njem menjajo generacije, pustijo svojo sled, potem spet >sko-lobarimo<. Morda smo s tem sprožili razmišljanja o nastanku nadstandardnega oddelka za džez glasbo, ki bo začel delovati prihodnje šolsko leto. Najprej pade prvi kamen, potem drugi in zgodi se plaz.«
Kogar ni bilo, je zamudil res lep večer z izvrstnimi glasbeniki.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Big band Extra band Glasbene šole Celje je, med drugim, z vokalistom Simonom Stoelskim izvedel tudi Smells like Teen spirit skupine Nirvana in Jump skupine Van Hallen
Vstop prost je vse boljši
Društvo likovnih umetnikov Celje je minuli teden zelo uspešno izpeljalo svoj že 11. festival Vstop prost, ki so ga tokrat namenili zvoku kot sestavnemu delu umetniških del, akcij in performansov.
Umetniki so znova zapustili ateljeje in galerije ter svoje akcije izvajali na mestnih ulicah in v parku. Seveda pa zvok ali zvoki niso bili vse, na kar so se osredoto-čali. Prav vsak nastop je bil tudi vizualno, performersko ali drugače podprt in v dneh festivala na ulicah ni bilo samo kaj slišati, ampak tudi videti. Eni so se osredotočali na uporabo elektronike in čudnih zvokov, drugi so se obrnili k naravi, tretji spet
kar k uličnim glasbenikom. Od srede do nedelje se je zvrstilo kar 27 različnih dogodkov, ki jih je izvedlo 29 umetnikov. Med njimi so bili ob članih celjskega društva tudi umetniki iz Ljubljane in Maribora, od tujcev pa so se predstavili umetniki iz Italije, Severne Irske, Belgije, Slovaške, Hrvaške in Nemčije.
»Vstop prost je povsem uspel in tudi izpolnil naša pričakovanja. Z leti ugotavljamo, da je tudi odziv občinstva, pa naj gre za naključne mimoidoče ali pa za tako imenovano strokovno javnost, vse boljši, čeprav nas je morda prav obisk strokovne javnosti nekoliko razočaral. Posebej dober pa je bil
Od kipov
k^ I ■ If ^	Na rob »velenjski« razstavi
slikam Antona Hermana
obisk diska v parku, ki so ga pripravili Mark Požlep, Manja Vadla in Jure Cvitan. Vsekakor bomo festival Vstop prost nadaljevali tudi v prihodnjih letih, s tem, da moramo na nek način še bolje poskrbeti za obveščanje o dogodkih in lokacijah,« je po zaključku festivala povedala Andreja Džakušič.
Festival so letos podprli še z dvema dogodkoma - Matija Plevnik je zainteresirane vodil po lokacijah preteklih prizorišč in spregovoril o projektih iz preteklih let, v Mestnem kinu Metropol pa so trikrat zavrteli dokumentarec lanskega festivala, ki je tema-tiziral nestrpnost.
BRST Foto: GrupA
V Likovnem salonu Celje je na tokratnem festivalu performans izvedel tudi Bori Zupančič. Predvajal je elektronske zvoke, ki bi jim težko rekli glasba, povezal pa jih je z mačjo lobanjo, ki jo je razkazoval prisotnim.
V	avli Mestne občine Velenje je na ogled razstava zanimivega umetnika Antona Hermana, sicer akademskega kiparja, ki zadnja leta ustvarja dvodimenzionalno - posvetil se je slikam, pretežno olju na platnu. Na razstavi, ki bo na ogled do 17. junija, razstavlja olja z motivi krajin, tihožitij in portretov.
»Tokrat sem pripravil slikarsko razstavo, v kateri se osre-dotočam predvsem na olja iz tako imenovanega popularnega realizma. To pomeni, da se vračam h koreninam, čeprav sem v kiparstvu prehodil tudi precej modernističnih poti,« pravi avtor.
V	javnosti ste se uveljavili predvsem kot kipar. Zakaj obrat k slikam in slikarstvu?
Nisem se povsem odvrnil od kiparstva. Ta čas sem preprosto začutil zasičenost od ustvarjanja kipov. Končal se je ciklus Upodobitve zmagovalcev slovenskega športa, v katerem sem ustvaril 20 kiparskih podob slovitih športnikov, ki stojijo na štadionu v ljubljanski Šiški. Prav tako sem končal svoj modernistični ciklus, v katerem sem razvijal biomorfne oblike in simbole . Nastal je pravi vakuum. Morda se bom še vrnil h kiparstvu . toda dandanes je to do konca zapostavljeno, neaktualno, neiskano. Zelo težko je spraviti skulpturo v javni prostor. Še v Ljubljani sem imel težave, da sem na štadion umestil 30 kipov iz cikla športniki.
Obrnili ste se v slikarstvo. Toda zakaj znotraj tega predvsem realizem? Gre za lažjo
pot do prodaje del ali za notranjo potrebo?
To, kar razstavljam, ni nič posebno revolucionarnega in avantgardnega. Tako so slikali že pred sto in več leti. Toda zaradi novodobnih trendov, ko je slikarstvo v veliki meri prešlo na virtualne medije - video, inštalacije, fotografijo ... - sem se odločil za pot nazaj. Sodobna umetnost ljudi ne prepriča več. Poglejte le celjski likovni
salon, ki ob razstavnem programu izpostavlja le to zvrst. Ljudje pa si želijo pravo slikarstvo.
Kaj razstavljate v Velenju?
Prevladujejo slike obmorskih krajev, marin, mediteranski pejsaži, ki me fascinirajo s slikovito barvitostjo, razstavljam tudi nekaj portretov, fotokolažev in akt.
BRANKO STAMEJČIČ
Vedeževanje _ __ . _ _ .
Astrologija 090 42 24
16
ŠTIRINOŽCI
NOVI TEDNIK
IŠČEMO TOPEL DOM
■K	v	« ■ v v
Pomoc v zavetišče
Sobotna dobrodelna akcija pred Mestnim kinom Metropol v Celju Pomagajmo zapuščenim živalim je uspela! Organizatorja, Zavetišče Zon-zani in Mestni kino Metropol, sta več kot zadovoljna z udeležbo ljudi in njihovimi res dobrosrčnimi prispevki.
Pred stojnico se je nabralo veliko hrane za pse in mačke, od briketov do konzerv in priboljškov, živali so dobile tudi kar nekaj povodcev, ovratnic in igrač, tudi odej in košar. Skratka, vseh stvari je bilo toliko, da smo z njimi napolnili dva avtomobila! Poleg prispevkov v materialni obliki so obiskovalci stojnice prispevali sredstva za pomoč živalim tudi z nakupom obeskov, magnetnih figuric ter ploščic in majic. Nekateri pa so donirali denar, ne da bi kar koli kupili. Tem se še posebej lepo zahvaljujemo.
Seveda gre pohvala prav vsem, ki so zbirali hrano ali druge stvari za živali oziroma so prispevali denar za zapuščene kužke in mucke. Fotografije stojnice in zbranih stvari si lahko ogledate tudi na spletni strani zavetišča ali na facebook strani pod skupino Zonzani. Če ste akcijo zamudili, a bi vseeno radi kaj prispevali, se lahko kadarkoli oglasite v zavetišče in prinesete kakšno malenkost. Lahko pa si izberete tudi kakšno majico ali kak drug izdelek (ki vam ga lahko pošljemo tudi po pošti) in tako pomagate živalim. Ali pa kužke preprosto popeljete na sprehod, česar bodo tudi zelo veseli. Torej, najlepša hvala vsem za donacije in za to, kar ste s tem pokazali, da vam ni vseeno za zapuščene živali.
NINA ŠTARKEL Foto: TimE
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, preko e-maila nina.starkel-@gmail.com ali preko facebook skupine Zonzani od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/749-06-00; inter-netni naslov www.zonzani.si
Rdečica pri
v ■ v ■ ■
prašičih
Vodstvo Zavetišča Zonzani se iskreno zahvaljuje Mestnemu kinu Metropol in Juliji Kramer za pobudo in pomoč pri organizaciji akcije.
Pred začetkom poletja in visokih temperatur je zelo priporočljivo cepiti prašiče proti rdečici.
Rdečico povzroča bakterija (Erysipelothrix rhusiopathi-ae), ki jo najdemo skorajda na vsaki kmetiji. Prenaša se preko sline, blata in urina, kar pomeni, da se prašič zelo hitro okuži od drugega. Ker pa bakterija v okolju lahko preživi nekaj tednov, ni nujno, da se bolezen prenaša direktno med živalmi, pač pa lahko prašič zboli tudi, če je sam v hlevu, kjer so prej bivali prašiči. Poleg tega je ogromno prašičev okuženih s to bakterijo, a ne kažejo znakov. Ko pa jim pade odpornost (stres zaradi temperature v okolju), bolezen izbruhne.
Pri sesnih pujskih je bolezen redka, saj so zaščiteni s
protitelesi mame. Največkrat prizadene odraščajoče pujse.
Najpogostejši znaki so: nenadna izguba apetita, povišana telesna temperatura, apatičnost in na koži rdeča področja (koprivnica). Lahko tudi pride do nenadnega pogina prašiča. Breje svinje lahko zaradi bolezni »zvržejo«.
Če opazite znake bolezni pri prašiču, pokličite svojega veterinarja. Ta bo žival zdravil z antibiotiki in običajno je prašiču bolje že po 24 urah.
Cepljenje prašiča proti rdečici zagotavlja polletno zaščito, cepivo pa nima karen-ce. Kar lahko sami naredite, da bi preprečili bolezen, pa sta dobra higiena in dezinfekcija hleva.
URŠKA BOGATAJ, dr. vet. med., Veterinarska bolnica Celje
DELOVNI ČAS pon.- pet. 7. -19. ure sob. 7. -12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
V
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
novitednik
■H m
Stojnica Zonzanija pred Mestnim kinom Metropol je bila dobro obiskana in nabralo se je kar nekaj pomoči za živali.
www.novitednik
★ * *
AS
★
NAPOVED
* *
Torek, 25. maj: Luna zjutraj vstopi v Škorpijona in bo v dveh krasnih aspektih, s Plutonom in Venero. Odlično razpoloženje bo spremljajo zlasti Rake, Škorpijone in Ribe.
Sreda, 26. maj: Luna v močnem Škorpijonu bo že malo po polnoči nasprotovala Merkurju, kar lahko povzroča večji notranji nemir še podnevi. Težje bo vzpostaviti koncentracijo za delo, se dogovarjati. Razmislite, kaj je za vas moteče, in naredite tudi kakšno spremembo.
Četrtek, 27. maj: Izmenjujejo se prijetni in manj prijetni položaji planetov, tudi razpoloženje se bo spreminjalo. Visoka čustvena napetost bo zaradi bližajoče polne Lune. Popoldne ta prestopi v Strelca in prinaša drugačno, ognjeno energijo.
Petek, 28. maj: Nastopi polna Luna v Strelcu in prinaša zelo dinamično energijo, polno napetosti in trenj. Hitenje bo lahko velika ovira. Potrebna bo zmernost na vseh področjih, še posebej v prometu, pri ravnanju z os-
trimi predmeti in ognjem. Uran, vladar Vodnarja, se prestavi v Ovna. Vse od leta 2004 je potoval po Ribah, kamor se še vrne zaradi retrogradnega gibanja v drugi polovici avgusta. Predstavlja originalno, je nasprotje med vročim, mrzlim, pozitivnim, negativnim. V naslednjih letih bodo velike spremembe, zlasti na področju tehnologije, računalništva, hitrost bo dobila nove dimenzije. Vseka-
ASTROLOGINJA GORDANA
gsm 041 404 935 090142443
napovedi, bioterapije, regresije astroioginja.gordana@siol.net www.gordana.si
ASTROLOGINJA DOLORES
0904361 090142827 gsm: 041 519265
napovedi, primerjalna analiza astroioginja@dolores.si www.doiores.si
kor ta položaj prinaša novosti za Ovne.
Sobota, 29. maj: Luna v dinamičnem Strelcu bo skladna z Marsom, ki potuje po sorodnem Levu. To prinaša velik vir notranje moči, aktivnosti se bodo obrestovale. Ohranite zmernost, ne pretiravajte, kajti aspekt Lune s Saturnom in Jupitrom, ki nastopi kasneje, opozarja prav na to. Zvečer bo Luna vstopila v umirjenega Kozoroga in prinesla tudi takšno energijo.
Nedelja, 30. maj: Saturn, ki potuje zaradi retrogradno-sti po Devici, se obrne v direktno gibanje in bo aktiviral zadeve iz lanske jeseni. Končno se bo pokazala zelena luč, da uredite nasprotja na aktiviranih področjih. Počutje bo bolj pozitivno, optimistično. Srečanje Lune s Plutonom kaže na nujnost sprememb in preobrazb.
Ponedeljek, 31. maj: Neptun, vladar Rib, začenja retrogradno gibanje. Je v tretji dekadi Vodnarja in prinaša veliko domišljije, tudi iluzij. Delovni teden lahko začnete zelo uspešno. Luna v Kozorogu bo skladna z Merkurjem v Biku, kar je odlično za delo na vseh področjih. Še posebej dobro se boste lahko odrezali vsi s poudarjenimi znamenji Bika, Device in Kozoroga.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
HITRO NAROČITE
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: | ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, S 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
UUTRTT* tudi"etnik2010 A J.W.I;!
s prilogo TV-OKNO! ™ ^ ÀïM
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
irnmm
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
»Saj ne prideš prej na vrsto ...«
... je odgovoril Ladislav Perčič na vprašanje, zakaj je šel zdravniku šele tri tedne po domnevnem »ravsu« s celjskim županom ^
E o
u
<u
Septembra leta 2007 je bila tema pogostih pogovorov v Celju incident med nekdanjim črkoslikarjem Ladislavom Perčičem in celjskim županom Bojanom Šrotom. Dolgoletni Perčičev prezir do mestne oblasti (trdi namreč, da je žrtev nepravilnega de-nacionalizacijskega postopka) je doživel piko na i pri blagajni trgovine na Polu-lah. Perčič trdi, da mu je Šrot primazal klofuto, a da mu jo je »nemudoma vrnil«. Potem naj bi župana brcnil. Šrot očitano zanika in pravi, da ga Perčič venomer žali in zmerja, če ga sreča v mestu. In tudi sodnica Saša Ko-vačič celjskega okrajnega sodišča je morala včeraj večkrat Perčiča opomniti, naj župana ne žali tudi v sodni dvorani.
Šrot, ki je v tem postopku obtoženec za lahko telesno poškodbo, je dogodek v trgovini podrobno opisal in dejal, da ga je Perčič, ko ga je opazil pri blagajni, začel zmerjati z lopovom in barabo. »Ignoriral sem ga, kot ga vedno, ko me na ulici zmerja. Res pa je, da me do takrat nikoli ni napadel. Prišel je mimo druge stranke pri blagajni do mene in stopil bližje. Vprašal sem, če je pijan in mu rekel, naj se
umakne. Vem, da s seboj nosi tudi tapetniški nožek. Ker se ni želel umakniti, sem ga z levo roko odrinil, v desni sem imel vrečko,« pojasnjuje Šrot. »Takrat me je brcnil v nogo, nakar sem trgovko, ki je bila v delikatesi, prosil naj pokliče policijo. Blagajničarka pa je jokala.« Nato naj bi župan odšel ven, a je Perčič prišel za njim, kjer naj bi se še verbalno sporekla, a do fizičnega stika zunaj ni prišlo. Policija naj bi na kraj prišla kasneje, ko sta oba že odšla. Perčič domov na kosilo, župan pa na Celjsko kočo.
Zmerjanje
Ves postopek oziroma kazenski pregon se je sprožil na Perčičev predlog, župana je ovadil zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe, saj naj bi utrpel poškodbe ušesnega bobniča. Vendar je kar nekaj vprašanj sprožilo dejstvo, da je Perčič k zdravniku zaradi poškodbe ob domnevni županski klofuti šel šele tri tedne po incidentu! Tudi sodnica Saša Kovačič je želela dobiti jasen odgovor, zakaj obisk zdravnika tako pozno. »Kolikor vem, če je človek poškodovan, išče pomoč še isti trenutek,« je dodal Šrot. A je Per-čič najprej dejal, da je k zdrav-
Bojan Šrot in Ladislav Perčič
niku šel, ker so mu na tožilstvu dejali, da mora h kazenskem spisu priložiti še zdravniško poročilo, nato pa, da naj bi mu to rekli na policiji. »Saj tudi ne prideš prej na vrsto,« je še pribil.
Ves čas postopka je Perčič želel sodnici pojasniti tudi, zakaj je po njegovem sploh prišlo do spora v trgovini, a ga je vsakič, ko je začel govoriti o sporu, ki se nanaša na njegove črkoslikarske pro-
store, prekinila: »To namreč ni predmet te razprave. Spor, ki ga imate zaradi prostorov s celjsko občino, je sodišču splošno znan. Zdaj pa komentirajte in postavljate vprašanja samo v zvezi z dogodkom v trgovini!« Perčič namreč ne zanika, da je župana ozmerjal. »Na kratko sem mu povedal vse, kar sem mislil o njem. Šrot in občina si v svoje roke jemljeta vse, tako sodišče, poroto in ekse-
kucijo,« je sodnica v zapisnik narekovala Perčičeve navedbe. Kar nekaj vprašanj je bilo o tem, zakaj naj bi Perčič enkrat dejal, da ga je Šrot udaril s pestjo v lice, drugič pa, da mu je dal klofuto na uho. »Ves čas govorim o klofuti. Če stegneš dlan, pač udariš po licu in ušesu. Če so v zapisnik neumno napisali s pestjo, potem so se na policiji zmotili,« je nazorno opisal Perčič.
Včeraj so zaslišali tudi Ja-sminko Trimovsko, ki je bila takrat blagajničarka. »Nisem videla, kaj se je točno dogajalo. Vem, da je Perčič, medtem ko je prihajal proti županu, zmerjal,« je razlagala in dodala, da ni videla, ali je kdo koga udaril. Priznala je tudi, da je jokala, policijo pa je poklicala njena sodelavka, ki prepira ni videla. Je pa še povedala, da jo je Perčič v trgovini večkrat obiskal in govoril: >-Ste videli, vse ste videli<. »Nisem želela tega komentirati, a ko sem imela tega dovolj, sem mu povedala, da nisem ničesar videla. Takrat me je zmerjal in dejal, da me je sigurno kdo podkupil.«
Šrotov zagovornik Dušan Mohorko je predlagal, naj medicinski izvedenec dopolni svoje mnenje o Perčičevi poškodbi. »Mi smo namreč pridobili zdravniško mnenje, ki kaže na to, da je takšna poškodba lahko posledica vnetja ušesa. Hkrati predlagam tudi zaslišanje policista, ki je napisal zapisnik, v katerem Perčič trdi, da naj bi ga Šrot udaril s pestjo.« Tudi tožilstvo se je s predlogi strinjalo. Obravnava se bo nadaljevala 6. julija.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
<U U
O
■	^m
"C
®
(B J*
■	^m
C O
Nore gobe s prividi v celjskem parku
Petkova maturantska četvorka se je tudi letos (kot je to že v navadi) za večino mladih nadaljevala z druženjem v celjskem Mestnem parku. »Veseljakov« od tam ni odgnalo niti slabo vreme, so pa tudi letos (kot je to že v navadi) za seboj pustili pravo razdejanje odpadkov. Poleg zabave in smeha med dijaki ni manjkalo alkohola, skrb vzbujajoče pa je, da je vsako leto več zasegov nevarnih drog.
Ves dan so bili na terenu tudi celjski polici-
sti. Skupaj s tržnimi inšpektorji so namreč nadzorovali tudi prodajo alkohola mladoletnim. Tako bodo kaznovali eno izmed večjih trgovin na Ljubljanski cesti, kjer so mladoletnikom prijazno prodali alkohol. Denarna kazen bo doletela tudi natakarja in lastnika enega izmed celjskih gostinskih lokalov - iz istega razloga. Plačilni nalog pa so napisali vozniku, ki se je po mestnem parku vozil kar z osebnim avtomobilom. Medtem ko je vsako leto med mladimi, ki se ob koncu
leta zbirajo v Mestnem parku, največkrat prisotna konoplja, so nekateri tokrat šli dalje. Policisti, ki so bili v parku tudi v civilu, so namreč prijeli moškega, ki je imel pri sebi 12 paketov ha-lucinogenih drog. Gre za tako imenovane nore ali svete gobe, ki z zaužitjem povzročajo tudi privide, spadajo pa pod droge. Paketki so verjetno bili pripravljeni za prodajo. Pri enem izmed »veseljakov« v parku pa so našli tudi heroin. Zoper oba bodo podali kazensko ovadbo.
SŠol
Foto: SHERPA
Zgorelo 20 ovac
V	nedeljo, nekaj minut čez 23. uro, je zagorelo gospodarsko poslopje v Slatini v Rožni dolini. V požaru je poginilo več domačih živali, od tega kar 20 ovac. Uničenih je tudi več kmetijskih strojev in okoli 10 nakladalk sena. Ogenj so gasili celjski poklicni gasilci ter prostovoljni gasilci iz gasilskih društev Šmartno v Rožni dolini in Lokro-vec Dobrova. Ogenj je povzročil kar za 50 tisoč evrov škode. Kriminalistična preiskava še ni končana, saj policisti ne izključujejo, da je požar nekdo podtaknil.
V	nedeljo je gorelo tudi v Tratni pri Grobelnem, kjer so ognjeni zublji prav tako zajeli gospodarsko poslopje in uničili več kmetijskih strojev. Tudi v tem primeru vzrok požara še preiskujejo.
Alko bovla
polletna karta za neomejen obisk fitnesa ali skupinske vadbe 173 € polletna karta za neomejen obisk fitnesa in skupinske vadbe 241 €
Redko komedija nasmeji tako rekoč »v polno«. Občinstvo v dvorani Kulturnega društva France Prešeren v Vojniku se je smejalo uro in pol, kolikor je trajala nova predstava.
Dramska skupina KUD France Prešeren Vojnik je pred kratkim uprizorila novo komedijo z naslovom Zmeda v kopalnici, ki jo je režiral dramski igralec Igor Žužek. Igor Žužek je tudi prevedel in priredil besedilo dveh ameriških avtorjev. Tako je bila komedija na slovenskem odru predstavljena prvič. Gostje zaba-
ve se srečujejo v kopalnici in si sproščeno pripovedujejo svoje zgodbe in težave, zraven pa se še kaj vsakdanjega »pripeti«. Zabavno zmedo so v kopalnici ustvarili igralci Nataša Ajlec, Tina Krivec, Albina Ločnikar, Matjaž Kovač, Uroš Krivec, Albin Apotekar, Gregor Korošec in Miha Založnik, prišepetavala je Tatjana Štante Selčan.
Igor Žužek je poleg režije poskrbel še za scenografijo in izbor kostumov, sceno sta izdelala Albin Apotekar in Matjaž Kovač, za luč in ton tehnična ekipa dramske sku-
Varnejša planinska pot na Govško brdo
Po razgovorih s predstavniki Lovske družine Rečica zaradi ureditve poti z Govc na Govško brdo je bila opravljena velika delovna akcija markacistov ter še nekaterih članov Planinskega društva Laško.
Najprej je bil pripravljen les za erozijske zaščite, ošiljeni klini in nažagane stopnice. Delo je opravilo devet ljudi v 73 urah. 24. in 25. aprila je 34 sodelujočih obnovilo del stare poti in uredilo večino nove z Govc na Govško brdo. Delo je bilo opravljeno v 330 urah.
Od Zavrat čez vrh Govškega brda do doline in mimo lovskega doma na Govcah do kapele so bile obnovljene vse markacije in dodatno izrisanih več kot 40 novih markacij in smernih puščic. Z novo potjo je predvidena zapora poti mimo kapelice nad lovskim domom.
Vodja odseka za pota markacist Jože Kra-šek - Joco ter predsednik Planinskega druš-
Srečanje Pušnikov
V soboto, 15. maja, smo imeli že 2. srečanje bratrancev in sestričen Pušnik.
Skupaj nas je 36 in smo potomci 13 otrok, ki so se rodili Amaliji in Francu Pušniku. Rojeni so bili na kmetiji, ki se je po domače imenovala pri »Jurjevih«, v vasici Rove blizu Frankolovega.
Skupaj s svojimi partnerji smo se zbrali pri Čolnarni Muzelj ob Šmartinskem jezeru. Udeležba žal ni bila stoodstotna, tudi vreme nam ni bilo naklonjeno, vendar tudi to ni zmotilo veselega srečanja. Posebno veseli smo bili obiska sestrične Petre, ki drugače živi v sosednji Avstriji. Sproščeno druženje je potekalo ob dobri hrani in glasbi še dolgo v noč, saj si imamo Pušniki vedno znova kaj povedati.	MC
Od leve: režiser Igor Žužek, Tatjana Štante Selčan, Matjaž Kovač, Gregor Korošec, Tina Krivec, Nataša Aljec, Albin Apotekar, Albina Ločnikar, Uroš Krivec in Miha Založnik.
Smeh na vojniškem odru
pine, Anže Kovač in David Zupanc, za organizacijo pa predsednik dramske skupine Tomo Gorenšek. Doslej so komedijo odigrali že trikrat, nazadnje je predstavo spremljal tudi selektor za uvrstitev v regijsko srečanje gledaliških skupin Linhartova srečanja. Jeseni bodo z uprizoritvami nadaljevali na domačem odru, kot tudi na gostovanjih. Vsaki dve leti uprizorijo novo predstavo, zato že zdaj vabijo k sodelovanju mlade, ki si želijo amaterskega odrskega igranja.
MG
tva Laško Cveto Brod sta bila izredno zadovoljna z opravljenim delom, pohvalil pa je vse udeležence akcije tudi inštruktor mar-kacistov Florjan Nunčič.
Vsi skupaj smo z zadovoljstvom zaključili akcijo, ki seveda ni edina letos. Veliko akcijo zaključujemo tudi na Zavratih »pri Knapu«, kjer je bila potrebna pozidava rova za skladišče, saj je star rov iz brun propadel. Akcijo smo izpeljali tudi na poti z Zavrat na Babo, obnovili bomo še druge dele poti, za katere skrbi naše društvo. Želimo, da bi uporabniki poti ne poškodovali naših pomagal za varno pot, ne ustvarjali bližnjic in s tem tudi povzročali erozijo tal, ki je še kako prisotna v strmih pobočjih, kakršno je na primer na Govš-kem brdu.
FANIKA WIEGELE
Gasilska maša v Vojniku
V	nedeljo, 2. maja, je bila v cerkvi sv. Florijana v Vojniku maša, ki je bila namenjena vsem gasilcem. Sodelovali so člani PGD Vojnik, Franko-lovo, Nova Cerkev, Socka, Dobrna, Lemberg, Škofja vas, Ljubečna, Dramlje in pobratenega društva Dragomlja vas iz Bele krajine.
V	cerkvi se je zbralo 138 članov v uniformah ter desetina pionirjev, poleg njih pa še veliko gasilcev in gasilk v civilu. Pred gasilskim domom v Vojniku sta jih pozdravila predsednik GZ Vojnik-Dobrna Benedikt Podergajs in častni predsednik GZ Slovenije Ernest Eory. V spremstvu godbe na pihala iz Nove Cerkve so odšli do cerkve sv. Florijan, kjer jih je sprejel in pozdravil domači župnik Tonček Perger. Gasilci so tudi vsebinsko sooblikovali mašo in se pridružili prošnji, da bi sveti Florijan varoval naše domove. Po zaključku je sledil agape. Gasilke, gasilci in ključarji so poskrbeli za kruh, pecivo in pijačo, lepo vreme pa je prijetno vzdušje še izboljšalo.
MILENA JURGEC
Z blagoslovom na pot
V nedeljo, 9. maja, smo člani Motosekcije Elektra Celje s pomočjo Jožeta Planinška pri cerkvi sv. Jožefa pripravili peti, sedaj že tradicionalni blagoslov motorjev in motoristov, ki sodi med večje tovrstne motoristične prireditve v Celju.
Na hribu, kjer stoji cerkev sv. Jožefa, se je v sončnem nedeljskem jutru zbralo okoli 250 motoristk in motoristov, od katerih so se nekateri pripeljali sami, večina pa v dvoje. Kot vsako leto so nas tudi tokrat v velikem številu obiskali prijatelji moto kluba Tabor Riders iz Hrvaškega Zagorja. Po blagoslovu, ki je trajal dobro uro, smo se vsi skupaj odpeljali v vinsko klet na Babno Reko, kjer smo ob jedači in pijači uspešno zaključili blagoslov.
FG
www.novitediiik.comwww.radiocelje.com
Tomaž in Sara -večkrat objavljena literata
Tomaž Krajnc in Sara Vu-kovič, dijaka I. gimnazije v Celju, sta bila na natečaju Z domišljijo na potep, ki ga organizira založba Smar-team, izbrana med najboljših deset in sta tako ponovno objavila svoji najnovejši literarni deli: Tomaž svoje krajše prozno delo Brez izhoda in Sara svoj kratki roman Špela špelasta.
Na natečaju so sodelovale 104 osnovne šole in 17 srednjih šol, podelitev pa je bila 6. maja v Cankarjevem domu na Vrhniki, kjer sta poleg objave obeh del za spomin prejela tudi sadiko zvite vrbe, ki jo bomo posadili pred šolo.
Tomaževa knjiga Brez izhoda je kriminalka na 59 stra-
neh. Govori o štirih mladostnikih, ki se prijavijo na resnič-nostni šov, da bi zbežali pred svojimi težavami. Mladi pa ne vedo, da se na resničnostnem šovu skriva tudi psihopat - serijski morilec, ki jih namerava ubiti.
Sarina Špela špelasta pa je kratki roman na 60 straneh. Govori o mladostnici Špeli, ki živi pri mami, konce tednov pa preživlja pri očetu in njegovi novi partnerki, s katero pa se ne razume.
Mlada gimnazijska avtorja sta zagotovo velik literarni potencial, saj jima letos niso prvič objavili literarnega dela. Tomaž, vsestranski literat in gle-dališčnik - že nekaj let namreč sodeluje pri KUD Zarja Trnov-
lje - Celje, zadnje leto pa tudi pri gimnazijskem Fedrinem gledališču - je na tem natečaju sodeloval drugič in ima tako zdaj objavljeni že dve svoji deli; prvo se imenuje Potovanje po ljubezni. Sara pa je na tem natečaju sodelovala letos že četrtič in vedno se ji je uspelo uvrstiti med prvih deset. Uspehe pa žanje tudi na ostalih literarnih natečajih, saj je bila na natečaju za najboljši esej na temo Mladi in revščina v organizaciji leo kluba uvrščena med prve štiri. Njeno delo Mavrični deklici pa je bilo izbrano za najboljšo pravljico na razpisu Združenih narodov. Sara pa se posveča tudi poeziji in redno sodeluje na raznih literarnih natečajih.
Od leve: Alenka Prebičnik Sešel, Sara Vukovič, Klara Pavšer Stropnik in Tomaž Krajnc
Zadnja leta se z mladi literati bolj intenzivno ukvarjata učiteljici slovenščine Alenka Prebičnik Sešel in Klara Pav-
šer Stropnik, ki je tudi mentorica literarnega lista Fedra. Fedra s prekinitvami izhaja od leta 2000, letos tako lah-
ko pričakujemo že sedmo številko.
KPS
Nemška jezikovna diploma
Izpit iz Nemške jezikovne diplome (Deutsches Sprachdiplom, Niveau C1) ki ga na Srednji ekonomski šoli Celje izvajamo že deseto leto, je namenjen dijakinjam in dijakom, ki razpolagajo s kakovostnim znanjem nemščine in imajo radi tuje jezike.
V letošnjem šolskem letu je izpit iz NJD opravljalo pet dijakinj in dijakov in vsi so izpit uspešno opravili. Letos smo lahko še posebej ponosni, saj se je naša šola, izmed osmih šol v Sloveniji, odrezala najboljše; vsi kandidati so pri vseh poglavjih NJD dosegli zavidljivo dobre rezultate.
NJD predstavlja pomembno dokazilo o kvalificiranosti in
bonus pri prijavi za delovno mesto doma ali v tujini. Visoka vrednost NJD se kaže tudi v tem, da se izpit nahaja v zgornji lestvici Evropskega referenčnega okvirja. Prav tako se zahtevano znanje nemškega jezika za študij na nemških univerzah in visokih šolah dokazuje z NJD Konference Ministrstva za kulturo ZR Nemčije.
Letošnja slavnostna podelitev diplom je bila 12. maja pri veleposlaniku ZR Nemčije v Sloveniji, Matthiasu von Kum-mru, v njegovi rezidenci v Zbi-ljah. Navzoči so bili tudi: koordinator in svetovalec za nemški jezik Josef Proksch, ravnatelji, programski učitelji in predstavniki nemškega velepo-
slaništva. V kulturnem programu je nastopil DSD Band iz Gimnazije Ptuj, vse zbrane pa je nagovoril veleposlanik. Dijake sta na izpit pripravljali Marjeta Marko in Tatjana Iv-šek. Obema mentoricama se zahvaljujemo za odlično opravljeno strokovno delo.
NJD so opravili: Urh Do-bravc (Srednja ekonomska šola Celje), Ana Goršek in Gregor Magdič (Gimnazije Celje - Center) ter Hana Mori in Rok Likovič (1. gimnazije v Celju). Vsem dobitnikom diplom iskreno čestitamo in želimo, da osvojeno znanje še nadgradijo in izkoristijo možnosti, ki jim jih odpira znanje tujih jezikov.
MARIJA SODIN
Prenosi, oddaja Ponedeljkovo športno dopoldne (10.1 i
Šport danes (vsak dan ob 15.00)
Šport po pouku
AŠ - šolsko športno društvo 4. julij je letos zopet aktivno zaključilo prvo polovico leta. Dva projekta, Hura, prosti čas in Šport po pouku, sta pokazala, da se šolajoča mladina zanima za aktivno in sproščujoče preživljanje dela prostega časa.
Tudi ostale aktivnosti društva v vseh starostnih skupinah še potekajo, to so rekreacijska vadba v nekaj športnih panogah in najbolj atraktivni del delovanja našega
društva jadranje. Jadralci smo bili pod jadri že februarja, drugič pa v času prvomajskih počitnic.
Projekt Šport po pouku smo zaključili s tradicional-
no tekmo profesorjev in dijakov 19. maja v telovadnici Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko v Celju. Dijaki so se s profesorji pomerili pod koši.
Z obema projektoma želimo nadaljevati tudi jeseni, kajti opažamo, da je športna aktivnost že delno stil življenja vsaj dela mladine.
Več na http://www2ar-nes.si/~cesport/
IL
»Marela« za
paradižnik
Bralec Željko Lipnik nam je poslal fotografijo, ki jo je posnel v enem izmed trgovskih centrov. Čudi se, kako so lahko vrtne dežnike ponujali po ceni za sveži paradižnik in to tik ob blagajni. Odgovor je povsem logičen: kupiš dežnik, z njim zaščitiš paradižnik na svojem vrtu in dobiš odličen svež pridelek ...
novi

20
NASVETI
NOVI TEDNIK
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
Redka bolezen
Vprašanje: Po pregledu so mi napisali, da imam tudi mb. Recklinghausen. Nikjer ne najdem, kakšna bolezen je to, kaj je vzrok zanjo in kako se zdravi.
Odgovor: Bolezen sodi med redke. Ime je dobila po nemškem zdravniku von Rec-klinghausenu. Prav zato, ker se s takšnimi boleznimi srečujejo tudi zdravniki zelo poredko, je ustanovljena posebna delovna skupina, ki zbira podatke o teh boleznih, jih predstavlja na sestankih in vodi o njih evidenco.
H U JS A NJI
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRMAT
32/252 32 55,01 /519 mm
www.pirnat.si

Dr. Pimat d.o.o.. Razlagava 29. Maribor
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
Neurofibromatoza von Recklinghausen, tako se imenuje ta bolezen, je posledica sprememb na genu, ki se nahaja na dolgi osi kromosoma 17. Torej je genetska bolezen, ki se prenaša z genomom, lahko pa se zgodi sprememba na genu med nosečnostjo.
Karakterizirana je s pegami, ki se pojavijo na koži v
različnih oblikah, barve kave in so rahlo dvignjene. Pravimo jim tudi mlečne pege ali še bolj so poznane pod imenom caffe au lait. Pogosto so v kombinaciji s perifernimi tumorji, ki rastejo iz živčnih ovojnic, spremljajo pa jih tudi druge abnormalnosti kože, živčnega sistema, kosti, žlez z notranjim izločanjem, žil, okvare na možganih itd. Spremembe na žilah omogočajo različno rast ekstremitet in tako je lahko ena noga ali roka daljša, kar zahteva operativne posege. Izgled kože spominja na kožo psa dalmatinca.
Pogosto se pojavljajo tumorji različne velikosti. Pojavljajo se na rokah in še pogosteje na trupu. Lahko jih vtisnemo v podkožno tkivo, ne-
PRAV(N)I KORAKI
Odpravnina ob upokojitvi
Vprašanje: Od aprila letos sem upokojena. Ko sem delodajalca vprašala, ali bom dobila odpravnino, me je odpravil z besedami, da bo še videl. Ali mi po zakonu pripada odpravnina (upokojila sem se z več kot 37 leti delovne dobe)? Zanima me tudi, ali bi mi moral delodajalec v minulih letih kdaj izplačati jubilejno nagrado (pri njem sem delala 22 let), saj nikoli nisem nič dobila.
Odgovor: Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR) določa v prvem odstavku 132. člena, da pripada delavcu, če se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Delodajalec lahko izplača odpravnino v breme posebnega zavarovanja.
Peti odstavek tega člena dalje določa izjemo, ko delavec ni upravičen do odpravnine po prvem odstavku tega člena. To velja v primeru, če ima pravico do odpravnine po 109. členu ZDR (to je v primeru, ko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti), in če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek odpravnine po 109. členu tega zakona oziroma znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine po prvem odstavku tega člena.
Glede na posredovane podatke in ob predpostavki, da
so izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji (npr. da ste delali polni delovni čas, da ste se upokojili v celoti, itd.), ste upravičeni do izplačila odpravnine v skladu s prvim odstavkom 132. člena ZDR.
V kolikor se z delodajalcem ne boste mogli dogovoriti in vam odpravnine ne bo želel izplačati, ga z namenom izvensodne rešitve najprej čim prej pisno (lahko tudi preko pooblaščenca - pravnega strokovnjaka) pozovite k takojšnjem izplačilu. V primeru, da tudi tako ne boste uspešni, lahko pri pristojnem sodišču vložite tožbo na izplačilo odpravnine.
Jubilejne nagrade, ki pripade delavcu za neko določeno delovno dobo (10, 20, itd. let delovne dobe), ZDR ne ureja. Jubilejna nagrada je zato urejena bodisi v kolektivnih pogodbah bodisi splošnih aktih delodajalcev ali celo v pogodbi o zaposlitvi. Pravica do jubilejne nagrade je lahko in ponavadi tudi je pogojena s skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu oz. pri tistem, ki bo jubilejno nagrado izplačal. V nekaterih primerih pa je vezana na celotno skupno delovno dobo, t.j. delovno dobo pri vseh delodajalcih.
Ker v vašem primeru ne vem, katera kolektivna pogodba
V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Lahko tudi pokličete na telefonsko številko 4225-154.
kateri lahko počijo in izginejo. Tumorji lahko različno rastejo, so prav grotesknih oblik in sestave. Maligna oblika je redka. Na koži ali v maš-čobnem tkivu ne povzročajo večjih težav. Huje je, če rastejo kje v področju hrbtenice in pritisnejo na živce ali celo na hrbtenjačo. V tem primeru se pojavljajo hude bolečine. Tumorji se lahko pojavijo tudi v glavi, pogosto na očesnem živcu. Ob vseh nejasnih težavah centralnega živčnega sistema je potrebno opraviti CT možganov.
Če bomo našli pri bolniku kožne spremembe (vsaj 6 ma-kul) in vsaj dva tumorčka ali več, spremembe na očeh in kosteh ter bo nekdo v ožjem sorodstvu že imel podobne
težave, bo diagnostika hitra. Prognoza pa bo odvisna od rasti tumorjev, ki pri velikem številu bolnikov ne povzročajo večjih težav, drugič pa so komplikacije usodne. Bolečine v sklepih in kosteh, slepota, kronična hipertenzija zaradi okvare ledvic, tumorji na možganih, deformacije hrbtenice, deformacije obraza in izguba socialnih kontaktov so težave, s katerimi se ubadajo težji kronični bolniki.
Zdravijo se predvsem komplikacije, saj za bolezen še ni pravega zdravila. Priporoča se uživanje antioksi-dantov, vitamina C, izogibanje rdečemu mesu v prehrani. Bolniki so kljub temu pogosto podvrženi različnim
operacijam ali celo kemoterapiji. Iščejo in raziskujejo pa nova biološka zdravila, ki prestajajo prve faze verifikacij. Med že znanimi zdravili se raziskuje modificiran lo-vostatin - zdravilo za zniževanje holesterola, ki že daje določene pozitivne obljube. Vendar, da smo realni. Vsako novo zdravilo, ki se bo pojavilo na trgu, bo zelo drago, saj se v razvoj novega biološkega zdravila v povprečju vlaga po več 100 milijonov dolarjev!
Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
ROŽICE IN CAJCKI
zavezuje vašega bivšega delodajalca oz. ali in kako ima slednji vprašanje jubilejne nagrade sploh urejeno, vam konkretnega odgovora na to vprašanje žal ne morem podati. V kolikor bi bili glede na ureditev v kolektivni pogodbi, splošnih aktih delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi do izplačila jubilejne nagrade upravičeni, pa se po tolikšnem času pojavi tudi problem zastaranja. Denarne terjatve iz delovnega razmerja namreč v skladu z 206. členom ZDR zastarajo v roku petih let. V zvezi s tem svetujem, da se čim prej osebno zglasite pri pravnem strokovnjaku, ki bo glede na konkretne podatke lahko ocenil, ali oz. kdaj ste bili do jubilejne nagrade upravičeni, ali je morebiti že nastopilo zastaranje ter temu primerno svetoval nadaljnje postopanje (npr. poziv delodajalcu, da izplača jubilejno nagrado, takojšnja sprožitev sodnega postopka itd.).
PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
Zebrat za slabokrvne
Žitni zebrat v tem času že veselo cveti po naših njivah, posekah, ob poteh in na travnikih, a le malokdo ve, da je rastlinica rumenkasto belih ustnatih cvetov, uporabna tudi v ljudski medicini. Obnese se denimo pri zdravljenju pljučnih bolezni, slabokrvnosti in obolenjih krvnih organov ...
Preden se lotimo zdravilnih odlik žitnega zebrata (Ga-leopsis segetum), povejmo, da v Sloveniji zelo pogosto rastejo tudi druge vrste ze-brata, ki jih navadno smatramo le kot nadležen plevel. Zelo pogosta sta pisani zebrat (Galeopsis speciosa) in puhasti zebrat (Galeopsis pubes-cens). Čeprav so te vrste še slabo raziskane, strokovnjaki menijo, da jih mirne duše uporabljamo enako kot žitni zebrat. Še dobro, saj se žitni zebrat pri nas pojavlja veliko redkeje kot pisani, puhasti ali kakšna druga vrsta. Čeprav naj bi bil zebrat dobra zdravilna rastlina, je ne omenja domala nobena farmakopeja ali knjiga o zdravilnih rastlinah. Ljudje rastlino na videz sicer poznajo, a le malokdo pozna njeno ime, kaj šele zdravilnost.
Njeno zdravilne lastnosti pri boleznih pljuč naj bi prvi opisal Dioskurid. V sred-
Piše: PAVLA KLINER
njem veku so jo uporabljali pod imenom rumena mrtva kopriva, ker njen videz resnično spominja na koprivo. V začetku 19. stoletja je čaj iz zebrata zaslovel kot čudežno zdravilo, ki naj bi bilo kos vsem boleznim. Zebratov čaj so uvažali tudi k nam in ga prodajali po astronomskih cenah. Kasneje se je izkazalo, da ta čaj sploh ne vsebuje zebrata, pač pa nepoznane sestavine, zato so njegovo prodajo prepovedali. Vzporedno so žal uničili tudi dobro ime nič krivega zebrata. Za »sleparsko zelišče« ni nihče več hotel niti slišati.
A počasi spet prihaja njegov čas. Da bomo prepričani, da smo res dobili pravi zebrat, ga naberimo kar sami. Sicer z njim ne bomo naredili čudežev, a nekaj težav nam bo le pomagal odpraviti ali vsaj lajšati. Ker vsebuje
topljivo kremenčevo kislino, združeno s saponinom, povzroča mehčanje in izločanje v pljučih nabrane sluzi. V ljudskem zdravilstvu ga zatorej cenijo kot sredstvo za spodbujanje izločanja sluzi. Najbolje se obnese pri akutnih in kroničnih katarjih, pri slabih pljučih, pri katarju pljučnih vršičkov in pri nalezljivih gripoznih obolenjih. Čaj iz zebrata umiri celo napade oslovskega kašlja. Zebrat naj bi imel tudi to zmožnost, da povečuje nastanek belih krvnih telesc in na splošno izboljšuje sestavo krvi. Nekateri menijo, da zato, ker naj bi imel podobno rudninsko sestavo kot jo ima kri. Kot dodatno sredstvo ga uporabljamo pri slabokrvnosti in obolenjih krvnih organov. Zebrat naj bi iz telesa odpravljal tudi nakopičeno vodo, v pomoč pa naj bi bil tudi pri žolčnih in jetrnih boleznih.
Če bi si radi pripravili povsem domači čaj iz zebrata, morate najprej seveda nabrati cvetoče zelišče - od maja do septembra imate čas. Zelišče na hitro posušite in hranite v zaprtih posodah. Čaj pripravimo tako, da 2 žlici zebrata prelijemo z 1 skodelico vroče, vendar ne vrele vode in pustimo, da stoji pokrit 5-10 minut, nato ga precedimo. Ker ima slankast, rahlo grenek okus, ga osla-dimo z medom in pijemo po 2-3 skodelice na dan po majhnih požirkih. Da dosežemo učinek, ga pijemo dalj časa. Po 6 tednih napravimo vsaj 14 dni pavze, nato čaj spet pijemo v obliki kure. Pri priporočeni uporabi ni pričakovati nezaželenih stranskih učinkov.
INFORMACIJE
Sladice na žlice
Nekateri pravijo, da je preveč številk v receptih, spet drugi se izgovarjajo na tehtnico, ki ni točna ali je sploh nimajo, in tretji enostavno izgubijo voljo pri predolgih receptih. Mi imamo rešitev za vse, saj smo v sredini oddaji Kuhajmo skupaj pripravljali enostavne sladice, kjer so bile merske enote le žlice ali skodelice.
Če prisegamo na čokolado, imamo veliko možnosti Skoraj ga ni peciva, ki se mu ne bi po vrhu podal
čokoladni preliv.
Tako zdaj ni več izgovorov, da kdaj domače ne bi pocrkljali s čim sladkim. In da ne bo dileme, kakšna skodelica je prava za mero. Ali bo to jogurtov lonček ali skodelica za kavo, je vaša odločitev, pomembno je le, da vse sestavine merite z enako. Na koncu poskrbite za dober vtis z lepim pogrinjkom in servisom. Dober tek!
Sadni kolač (poslušalka Gordana)
Sestavine: 3 jajca, 9 žlic sladkorja, 1 skodelica olja, 6 žlic mleka, limonina ' lupinica, 12 žlic moke, 1 pecilni prašek, sadje po izbiri (sezonsko ali iz kompota). Priprava: Stepemo jajca s sladkorjem in dodajamo ostale sestavine, nazadnje moko s pecilnim praškom in sadje. Dober kolač naredijo tudi jabolka; 1 kilogram jih olupimo, narežemo na lističe in vmešamo v testo. Pečemo pri 180°C približno 45 minut.

n
, Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038
MIRAN
www.gostiscemiran.si
Pita brez testa (poslušalka Dragica)
Sestavine: 1 jogurtov lonček moke, 1 jogurtov lonček zdroba, 1 jogurtov lonček sladkorja, 1/2 pecilnega praška, 1 jogurt, 1/2 margarine (125 g), 1 sladka smetana, 2 jajci, jabolka in skuta po okusu. Priprava: Moko, zdrob, sladkor, pecilni prašek in jogurt zmešamo in vlijemo v pekač. Po vrhu polijemo zmes iz preostalih sestavin, ki jim dodamo poljubno količino jabolk in skute. Pečemo pri 180-190°C približno 45-50 minut.
Sadne rezine (poslušalka Klavdija)
Sestavine: 5 jajc, 5 žlic sladkorja, 10 žlic moke, noževa konica pecilnega praška, malo ruma; sadje iz kompota, vanilijev puding. Priprava: Za biskvitno testo stepemo posebej beljake s sladkorjem in počasi dodamo rumenjake ter rum. Na koncu še z metlico vmešamo moko s pecilnim praškom. Pečemo 30-45 minut pri 180°C. Biskvit malo
^nprenOČIŠČ3 Bohorč
DOMAČA KUHIWM, MA1KE, P1ZZ£, KOSILA, ALA CARD, CETtMNS; Sprejtmanc. naročita a vrtjt lakljiifrne dhižbc Bohoií Marjan s.p., Duima Kvcđra 44, 3S30 Šentjur pri Cellu, Tel.: ++3AŮ (0)3 744 14 30, Mobile: ++3SŮ <0)41 666 7Î6
Med vsemi, ki ste nam v preteklih dneh poslali kupončke, bomo v sredo, 26. maja, izžrebali 6 srečnežev, ki jih zanima kuhanje in skupaj bomo šli pogledat, kako to počnejo profesionalci. V gostilni Koren na Dobrni bodo veseli vaše kuharske radovednosti in zagotovo bomo 31. maja kaj (za)kuhali, da bo šlo v slast in spomin. 11. junija pa bomo objavili nov kupon za kuhanje. Sicer pa lahko podrobnosti slišite v oddaji Radia Celje Kuhajmo skupaj vsako sredo med 10. in 11. uro.
ohladimo in nanj naložimo sadje iz kompota. Iz kompotovega soka skuhamo vanilijev puding (lahko tudi drug okus, ki se ujema s sadjem) in polijemo po sadju.
NL
„gostilna
Koren
Pristova 11,3204 Dobrna tel: 03/781 81 60, fax: 03/781 81 51 e-mail: gostilna.koren@gmail.com internet: www.gostilnakoren.si
VINOGRADI
HORVAT
www.vino-horvat. eu
Trubarjevo nabrežje 31 3270 Laško
e-mail: denis.bezgovsek@siol.net; Tel. 03 573 17 04 Gsm: 031 /572 301,031 /391 193
Q31-692-00"

Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
•	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
•	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
•	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNA DELA - M/Ž; POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN CAS, 1 MESEC, 17.6.2010; DMS PLESKARSTVO DRAGAN MANČIĆ S.P., VODNIKOVA ULICA 6, 3000 CELJE
POMOŽNI DELAVEC - DELO V CELJU - M/Ž; POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.6.2010; SABRA, AGENCIJA ZA POSREDOVANJE DELOVNE SILE D.O.O., KOTNIKOVA ULICA 5, 1000 LJUBLJANA
POMOŽNI DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Ž; IZVAJA DELO NA STROJU ZA PROIZVODNJI TEHNIČNIH IZDELKOV IZ GUME, IZDELKE PREGLEDA IN USTREZNO PAKIRA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.5.2010; ELASTOMERI, GUMIRANI VALJI IN KOLUTI, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 4, 3000 CELJE POMOŽNI DELAVEC - DELO V CELJU - M/Ž; POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.6.2010; SABRA, AGENCIJA ZA POSREDOVANJE DELOVNE SILE D.O.O., KOTNIKOVA ULICA 5, 1000 LJUBLJANA
ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; RAZNA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 10.6.2010; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIĆ S.P., MILČINSKEGA ULICA 13, 3000 CELJE FRIZER
FRIZERSKA DELA - M/Ž; VSA FRIZERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.6.2010; ZINKA PASARIČ S.P.; FRIZERSTVO ZINKA PASARIČ S.P., ULICA MESTA GREVENBROICH 9, 3000 CELJE SLAŠČIČAR
SLAŠČIČAR, DELOVNO MESTO JE CANKARJEVA 1, CELJE - M/Ž; PRIPRAVA RAZNIH SLAŠČIC IN OSTALA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.6.2010; TRGOVINA IN TRANSPORT JASNA GRČAR S.P., ZAGATA 4, 3000 CELJE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN MALIC, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 31.5.2010; TRGOVINA IN BISTRO ŠKORPIJON STANISLAV KRAJŠEK S.P., ZADOBROVA 68, 3211 ŠKOFJA VAS GIMNAZIJSKI MATURANT REFERENT - DELO V CELJU - M/Ž; SPREJEM IN INFORMIRANJE STRANK, NEDOLOČEN ČAS, 10.6.2010; DELNICA, POSREDNIŠTVO, SVETOVANJE IN DRUGE STORITVE D.O.O., TRŽAŠKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA BOLNIČAR-NEGOVALEC BOLNIČAR- NEGOVALEC - M/Ž; SODELOVANJE PRI ZDRAVSTVENI NEGI IN OSKRBI STAREJŠIH, SPREMSTVO STAREJŠIH, TRANSFER MATERIALA, DOKUMENTIRANJE STORITEV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.5.2010; DOM LIPA, DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI, D.O.O., LAVA 11, 3000 CELJE SREDNJA MEDICINSKA SESTRA / SREDNJI ZDRAVSTVENIK
ZDRAVSTVENI TEHNIK - PRIPRAVNIK - M/Ž; ZDRAVSTVENA NEGA, OSKRBA BOLNIKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.5.2010; CENTER ZA VARSTVO IN DELO GOLOVEC, NA GOLOVCU 2, 3000 CELJE VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA PROGRAMER - M/Ž; PROGRAMER SPLETNIH STRANI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.5.2010; IRTUS, RAZISKAVE IN RAZVOJ, D.O.O.J.OPATA 24 A, 3000 CELJE KOMERCIALIST (VSŠ) KOMERCIALIST ZA PODROČJE ELEKTROTEHNIKE - M/ Ž; NABAVA IN PRODAJA BLAGA NA PODROČJU VELEPRODAJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.6.2010; IN-POS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNIŠKA CESTA 2, 3000 CELJE KOMERCIALIST ZA PODROČJE OGREVALNE TEHNIKE
-	M/Ž; NABAVA IN PRODAJA BLAGA V VELEPRODAJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.6.2010; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNIŠKA CESTA 2, 3000 CELJE KOMERCIALIST ZA PODROČJE ELEKTRIČNEGA IN ROČNEGA ORODJA - M/Ž; NABAVA IN PRODAJA BLAGA V VELEPRODAJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.6.2010; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNIŠKA CESTA 2, 3000 CELJE
KOMERCIALIST ZA PODROČJE DELOVNE ZAŠČITE
-	M/Ž; NABAVA IN PRODAJA BLAGA V VELEPRODAJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.6.2010; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNIŠKA CESTA 2, 3000 CELJE DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) FIZIOTERAPEVT II-PRIPRAVNIK - M/Ž; USPOSABLJANJE ZA IZVAJANJE VSEH POSTOPKOV FIZIKALNE DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN MED. REHABILITACIJE PRI RESPIRATORNO, LOKOMOTORNO, NEVROLOŠKO OGROŽENIH, HOSPIT. IN AMBUL. ZDRAVLJENIH BOL-NIKIH-SKLADNO S SODOBNO DOKTRINO; DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 26.5.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO-FINANCE "RAČUNOVODJA - M/Ž; RAČUNOVODSKA OPRAVILA
V	ŠIRŠEM SMISLU Z VODENJEM GLAVNE KNJIGE PODJETJA, IZDELAVA PERIODIČNIH IN LETNIH (ZAKLJUČNIH) RAČUNOV V SKLADU Z ZAKONSKIMI IN STROKOVNIMI DOLOČILI, OBLIKOVANJE STROKOVNIH PODLAG IN PODAJANJE PREDLOGOV ZA ODLOČANJE
V	POSLOVANJU, IZOBRAŽEVANJE,SPREMLJANJE ZAKONSKIH IN STROKOVNIH OSNOV, INTERNO IN EKSTERNO KOMUNICIRANJE, OBRAČUN DAVKA OD DOBIČKA PRAVNIH OSEB, DDV"; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.5.2010; CETIS, GRAFIČNE IN DOKUMENTACIJSKE STORITVE, D.D., ČOPOVA ULICA 24,
3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
IZKUŠENI PROGRAMER MIKROPROCESORSKIH SIS-TEMOV/SENIOR EMBEDDED SOFTWARE DESIGNER
-	M/Ž; SOKREIRANJE ODLOČITEV ZA RAZVOJ NOVIH PROGRAMSKIH APLIKACIJ, ZLASTI NA PODROČJU TELEMATIKE IN M2M APLIKACIJ, OBVLADOVANJE ZAHTEVNIH PROGRAMERSKIH DEL, ZLASTI NA PODROČJU MOBILNIH (JGPRS) KOMUNIKACIJ, STRATEGIJA IZDELAVE IN DOKUMENTIRANJE PROGRAMSKE OPREME V SMISLU MDA PRISTOPA (MODEL DRIVEN ARCHITECTURE), IZDELAVA "SPECIFIKACIJE ZAHTEV" ( REQUIREMENTS SPECIFICATION) ZA NOVE APLIKACIJE, VEZIONIRANJE, SLEDENJE NAPAK, EVIDENTIRANJE PREDLOGOV IZBOLJŠAV, VALIDIRANJE POSAMEZNIH RAZVOJNIH STOPENJ IN TESTIRANJE MODELOV TER PROGRAMSKE KODE POD REALNO OBREMENITVIJO S PREDLOGI ZA OPTIMIZACIJO, KREIRANJE IN VODENJE IZDELAVE UPORABNIŠKE DOKUMENTACIJE ZA IZDELANO PROGRAMSKO OPREMO, DELO NA RAZVOJNO - RAZISKOVALNIH PROJEKTIH. NEDOLOČEN ČAS, 31.5.2010; EMA D.O.O
-	OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST V INDUSTRIJI IN LOGISTIKI, MARIBORSKA CESTA 1 C, 3000 CELJE
UE LAŠKO
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOČNIK NATAKARJA - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN NAPITKOV, TER DRUGA POMOŽNA DELA V GOSTINSTVU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 2.6.2010; BAR VRELEC REZELJ DIANA S.P., VRHOVO 43 A, 1433 RADEČE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
POSLUŽEVALEC STROJA ZA BRIZGANJE PLASTIKE
-	M/Ž; POSLUŽEVANJE STROJA, KONTROLA DELOVANJA STROJA, KONTROLA IZDELKOV, PAKIRANJE, AVTOKONTROLA ...; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV OZ. DALJŠI ČAS, 26.5.2010; SECA PLAST PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., PODŠMIHEL 1, 3270 LAŠKO SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
KONTROLOR V PROIZVODNJI - DELO V LAŠKEM - M/Ž; VAŠE NALOGE BODO: KONTROLA KONČNIH IZDELKOV, EVIDENTIRANJE, UREJANJE DOKUMENTACIJE, OSTALA DELA PO NAVODILIH. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.6.2010; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
VODJA KADROVSKE SLUŽBE - M/Ž; IZVAJANJE KADROVSKE POLITIKE IN VODENJE KADROVSKE SLUŽBE, KADROVSKO NAČRTOVANJE, IZBIRANJE, PRIDOBIVANJE USTREZNIH NOVIH KADROV IN ZAPOSLOVANJE. SPREMLJANJE IN POZNAVANJE ZAKONODAJE Z DELOVNEGA PODROČJA, NADZOR NAD IZVAJANJEM INTERNIH PRAVILNIKOV, SKRB ZA ADMINISTRACIJO NA KADROVSKEM PODROČJU Z VELIKO IZKUŠNJAMI ..., NEDOLOČEN ČAS, 29.5.2010; RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DOBREGA POČUTJA, TURIZEM, D.O.O., TOPLICE 10, 3272 RIMSKE TOPLICE
VODJA RE-HA CENTRA - M/Ž; POZNAVANJE SPECIFIČNEGA MEDICINSKEGA PODROČJA (REHABILITACIJA
V	OKVIRU ZDRAVILIŠKEGA ZDRAVLJENJA, POZNAVANJE KOMPLEMENTARNIH IN KOMPATIBILNIH SPROSTITVENIH PROGRAMOV).VODSTVENE IZKUŠNJE IN ORGANIZACIJSKE SPOSOBNOSTI, PRIPRAVA POSLOVNIH NAČRTOV, PREDLOGOV IN POROČIL, KOORDINACIJA Z OSTALIMI VODJI PROGRAMSKIH SKLOPOV IN Z VODJO MARKETINGA.POZNAVANJE IN STALNO IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU NOVITET, TRŽNIH TRENDOV, STROKOVNIH DOGNANJ, OPREME, ISKANJE ZUNANJIH PARTNERJEV IN PRIPRAVA USTREZNIH POGODB, IZBIRA PONUDNIKOV, DOLOČANJE CEN RE-HA STORITEV ... ; NEDOLOČEN ČAS, 31.5.2010; RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DOBREGA POČUTJA, TURIZEM, D.O.O., TOPLICE 10, 3272 RIMSKE TOPLICE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
VODJA TRŽENJA IN MARKETNIGA - M/Ž; ORGANIZIRANJE, VODENJE TRŽENJA IN NADZOR NAD IZVAJANJEM PROJEKTOV TRŽENJA, VODENJE STRATEŠKIH PROJEKTOV, PRIPRAVA STROKOVNIH IZHODIŠČ NOVIH PROJEKTOV NA PODROČJU TRŽENJA, NAČRTOVANJE, UVAJANJE TER KOORDINIRANJE AKTIVNOSTI IN SODELAVCEV V PROJEKTIH TRŽENJA, SODELOVANJE V PROJEKTIH-IZDELAVA IN PRIPRAVA TRŽNIH ANALIZ, PRIPRAVA PROGRAMOV PROMOCIJE, SPREMLJANJE RAZVOJNIH TRENDOV DOMA IN
V	TUJINI, PRIPRAVA IN ORGANIZIRANJE AKCIJ KOMUNICIRANJA, POSPEŠEVANJA PRODAJE V SKLADU S POTREBAMI TRŽNIH PODROČIJ, SNOVANJE IN UVAJANJE INOVATIVNIH REŠITEV ZA DELOVNO PODROČJE, PRIPRAVA OPERATIVNIH IN STRATEŠKIH TRŽNIH PLANOV TER NADZOR NAD URESNIČEVANJEM, OPRAVLJANJE OSTALIH NALOG V SKLADU Z NAVODILI PREDSEDNIKA UPRAVE. NEDOLOČEN ČAS, 28.5.2010; RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DOBREGA POČUTJA, TURIZEM, D.O.O., TOPLICE 10, 3272 RIMSKE TOPLICE
UE MOZIRJE
KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE ZA PENZIONSKO IN ALACART KUHINJO, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 26.5.2010; GOTEH, PODJETJE ZA TRGOVINO, GOSTINSTVO IN DRUGE STORITVE, D.O.O., GUBČEVA ULICA 2 A, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE SLOVENSKE KONJICE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI DELAVEC NA ŽAGI V OKOLICI SLOVENSKIH KONJIC - M/Ž; VAŠE NALOGE BODO: ZLAGANJE NA VOZIČEK, SORTIRANJE, OSTALA FIZIČNA OPRAVILA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.5.2010; TRENKWAL-DER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA STRUGAR
STRUŽENJE - M/Ž; STRUŽENJE: STRUŽENJE PROIZVODOV, SIGNIRANJE PROIZVODOV, MONTAŽA IN DEMONTAŽA REZILNEGA ORODJA, DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV, RAZREZ MATERIALA NA STROJNI ŽAGI, SAMOKONTROLA MER PROIZVODOV, VNOS MERITEV V PC, KONTROLA MER NA STROJU ...; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.5.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA SORTIRANJE IN POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI
-	M/Ž; SORTIRANJE PROIZVODOV ROČNO IN S POMOČJO PRIPRAV IN KALIBROV, VODENJE EVIDENC, EM-BALIRANJE, TEHTANJE, EVIDENCE O NESKLADNIH PROIZVODIH (ONP), NADZOR NAD AVTOMATSKIM SORTIRANJEM, NOTRANJI TRANSPORT PROIZVODOV ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.5.2010; MA-ROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
DELAVEC V PROIZVODNJI - DELOVNO MESTO V ZREČAH - M/Ž; VAŠE NALOGE BODO IZDELOVANJE IZDELKOV TER POLIZDELKOV NA STROJU, SPLOŠNE NASTAVITVE STROJEV ALI NAPRAV, PREVENTIVNA VZDRŽEVALNA DELA IN ČIŠČENJE STROJEV, DRUGA PODOBNA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.5.2010; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA ZDRAVSTVENI TEHNIK
ZDRAVSTVENI TEHNIK - PRIPRAVNIK - M/Ž; DELO TEHNIKA ZDRAVSTVENE NEGE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.6.2010; ZASEBNA PEDIATRIČNA AMBULANTA DAMIR DABRANIN, DR.MED., SPECIALIST PEDIATER, MESTNI TRG 17, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
VOZNIK
VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 28.5.2010; GV TRADE PREVOZNIŠKE STORITVE D.O.O., ULICA DUŠANA KVEDRA 33, 3230 ŠENTJUR
PRODAJALEC
KOMERCIALIST NA TERENU ZA PRODAJO UPORABNIH ARTIKLOV ZA DOM - M/Ž; PRODAJA UPORABNIH ARTIKLOV ZA OPREMO IN UPORABO V DOMU, POSLOVNEM PROSTORU ... , OSKRBA VRTNARIJ, CVETLIČARN, DARILNIH TRGOVIN ITD. ... ; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.5.2010; KOMMA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., DOROPOLJE 21, 3225 PLANINA PRI SEVNICI
EKONOMSKI TEHNIK RAČUNOVODJA - M/Ž; SAMOSTOJNO VODENJE RAČUNOVODSTVA IN KNJIGOVODSTVA, TAJNIŠKA IN KOMERCIALNA DELA, DOLOČEN ČAS, 31.5.2010; NUMAT, GRADNJE, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., LAZE PRI DRAMLJAH 7, 3222 DRAMLJE KMETIJSKI TEHNIK
SKUPINOVODJA - M/Ž; VODI, ORGANIZIRA IN NADZIRA DELA V ORGANIZACIJSKI ENOTI, OPRAVLJA TRAKTORSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.5.2010; MEJA KMETIJSKO PODJETJE ŠENTJUR, D.D., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3, 3230 ŠENTJUR INŽENIR GRADBENIŠTVA
TEHNIČNI VODJA - M/Ž; VODJA GRADBIŠČ, NEDOLOČEN ČAS, 2.6.2010; STONEX PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 18, 3230 ŠENTJUR
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ŽIVILSKE TEHNOLOGIJE
ORGANIZATOR PREHRANE - M/Ž; ORGANIZACIJA, IZVEDBA IN NADZOR PREHRANE V VRTCU, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA OZ. 31.8.2010, 5.6.2010; VRTEC ŠENTJUR OBČINA ŠENTJUR PRI CELJU, ULICA DUŠANA KVEDRA 25, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
DELAVEC BREZ POKLICA
DELAVEC V PRALNICI - M/Ž; PRANJE, ZLAGANJE, LIKANJE PERILA IZ GOSTINSKIH OBRATOV DVAKRAT TEDENSKO (PO 10 UR). DELOVNO MESTO JE V ROGAŠKI SLATINI. DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 26.5.2010; MANPOWER D.O.O.; MANPOWER D.O.O., PE MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 17, 2000 MARIBOR KERAMIK
POLAGANJE KERAMIKE - M/Ž; POLAGANJE KERAMIKE IN KAMNA, NEDOLOČEN ČAS, 4.6.2010; ZORMA TRADE, GRADBENIŠTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA, D.O.O., SPODNJE SEČOVO 85 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA
STROJNIK
STROJNIK I. - M/Ž; NEPOSREDNO OPRAVLJANJE DEL NA STROJIH ZA OBLIKOVANJE STEKLA S PRIPADAJOČIMI NAPRAVAMI, MENJAVA MODELOV IN ORODIJ, TEKOČE VZDRŽEVANJE TER MAZANJE MODELOV IN ORODIJ, NASTAVLJANJE TEŽE KAPLJE IN IZBIRA KROGLE ZA NABIRANJE STEKLOVINE, SODELOVANJE PRI REMONTNIH IN VZDRŽEVALNIH DELIH, KONTROLA KVALITETE IZDELKOV, ČIŠČENJE STROJEV IN DELOVNE OKOLICE, OPRAVLJANE DRUGIH PRIMERNIH DEL PO NAVODILIH NEPOSREDNEGA VODJE. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.5.2010; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI MEDIJSKI KOMUNIKOLOG
REFERENT ZA OGLAŠEVANJE IN STIKE Z JAVNOSTJO
-	M/Ž; PISANJE TEKSTOV, JAVNO NASTOPANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.6.2010; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI, D.O.O., ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA ULICA 54, 3250 ROGAŠKA SLATINA
UE VELENJE
DELAVEC BREZ POKLICA
ČISTILEC ZELENJAVE - M/Ž; ČISTI ZELENJAVO ZA PREDELAVO IN PAKIRANJE, IZVAJA PRANJE IN SUŠENJE ZELENJAVE, TEHTA IN PAKIRA ZELENJAVO, ZLAGA
ZABOJE NA VOZIČEK IN V HLADILNICO, USTREZNO SKLADIŠČI IN SORTIRA ZELENJAVO; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 4.6.2010; VEGEPAK, PREDELAVA IN PAKIRANJE SVEŽE ZELENJAVE D.O.O., KOROŠKA CESTA 56 B,3320 VELENJE
PROIZVODNI DELAVEC - M/Ž; DELO V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 29.5.2010; RESURS, PODJETJE ZA KADROVSKE REŠITVE D.O.O., PREŠERNOV TRG 9, 8000 NOVO MESTO AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; IZVAJANJE AVTOMEHANSKIH DEL V SERVISU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.5.2010; MINS NO 1 D.O.O., PODJETJE ZA TRGOVINO, STORITVE IN GRADBENIŠTVO, CESTA SIMONA BLATNIKA 18,3320 VELENJE OBLIKOVALEC KOVIN KOVINAR - M/Ž; STROJNA OBDELAVA KOVIN, DELO ZA CNC STROJEM ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.6.2010; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PREMOŽENJA IN OSEB, NADZOR ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.5.2010; VARNOST MARIBOR VAROVANJE PREMOŽENJA, TRGOVINA, STORITVE IN PROIZVODNJA D.D., KRALJEVIČA MARKA ULICA 5, 2000 MARIBOR ELEKTRIKAR ENERGETIK
SKUPINOVODJA ELEKTRIKAR ENERGETIK - M/Ž; GRE ZA DELO PRI MONTAŽI SOLARNIH SISTEMOV: IZVAJANJE MONTAŽNIH IN VZDRŽEVALNIH DEL TER NAKLADANJE IN TRANSPORT NAPRAV IN MATERIALA, VODENJE IN ORGANIZIRANJE DEL PRI MONTAŽI, KONTROLA IN PREVZEM DEL, IZVAJANJE REMONTNIH IN SERVISNIH POSEGOV,IZVAJANJE DEL NA VIŠINI, IZDELAVA POROČIL; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.5.2010; HTZ HARMONIJA TEHNOLOGIJE IN ZNANJA, INVALIDSKO PODJETJE, D.O.O. VELENJE, PARTIZANSKA CESTA 78, 3320 VELENJE ELEKTRIKAR ELEKTRONIK SAMOSTOJNI ELEKTROMEHANIK - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJA DELA PO DELOVNIH NALOGIH IN DRUGIH DOKUMENTIH TER RAZPOREJA DELO POMOŽNIM DELAVCEM, PLANIRA IN PRIPRAVLJA MATERIAL ZA IZDELAVO IN MONTAŽO, PREVZEMA TEHNIČNO TEHNOLOŠKO DOKUMENTACIJO ALI VZOREC IN OPRAVI NATANČEN PREGLED ZA PRIPRAVO IZDELAVE; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.6.2010; VIMOSA, PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN STORITVE D.O.O., KOROŠKA CESTA 37 C, 3320 VELENJE INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
VODJA RAZVOJA IN KONTROLE KAKOVOSTI - M/Ž; VODI IN KOORDINIRA DELO NA PODROČJU RAZVOJA IN KONTROLE KAKOVOSTI. OPERATIVNO VODI PROIZVODNJO IZDELKA OD RAZVOJA DO UVEDBE LE-TEGA V REDNO PROIZVODNJO. IZVAJA STROKOVNI NADZOR NAD DELOM IN KAKOVOSTJO OPRAVLJENIH DEL NA KLJUČNIH FAZAH PROIZVODNJE. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.6.2010; VIMOSA, PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN STORITVE D.O.O., KOROŠKA CESTA 37 C, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
STREŽBA PIJAČ - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.6.2010; GRIVE, GOSTINSTVO, D.O.O., GRAŠČINSKA CESTA 1, 3312 PREBOLD
SESTAVLJALEC - M/Ž; ROČNA MONTAŽA, SESTAVLJANJE MEHANSKIH IN ELEKTRO KOMPONENT, LEPLJENJE, VIJAČENJE, POLAGANJE, AVTOKONTROLA ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.5.2010; ODELO SLOVENIJA, PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMOBILSKIH DELOV, D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12, 3312 PREBOLD KLEPAR - M/Ž; POMOŽNI KLEPAR, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.5.2010; STROŽER, KLEPARSTVO IN MONTAŽA, D.O.O., KASAZE 69 E, 3301 PETROVČE DELAVEC BREZ POKLICA KUHARSKI POMOČNIK NA OBMOČJU PREBOLDA - M/ Ž; PREDPRIPRAVA ŽIVIL IN HRANE PO NAVODILIH, POMOČ PRI PRIPRAVI JEDI, VKLJUČNO Z PORCIO-NIRANJEM IN TRANSPORT, PRIPRAVA NAPITKOV, STROJNO IN ROČNO POMIVANJE JEDILNE IN TRANSPORTNE POSODE, PRIBORA IN VOZIČKOV. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.5.2010; ISS FACILITY SERVICES STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., TRŽAŠKA CESTA 37 A, 2000 MARIBOR AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž; POPRAVLJA POŠKODOVANE DELE AVTOMOBILSKIH KAROSERIJ IN JIH NADOMEŠČA Z NOVIMI IPD., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.6.2010; PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS D.O.O., LOŽNI-CA PRI ŽALCU 52 A, 3310 ŽALEC ZIDAR
ZIDANJE IN OMETAVANJE - M/Ž; ZIDANJE, OMETA-VANJE, IZKOPI, BRANJE NAČRTOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.5.2010; ELITGRAD, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., BREG PRI POLZELI 58, 3313 POLZELA
MONTER VODOVODNIH NAPRAV
VODOVODNI INŠTALATER - M/Ž; VODOVODNE INŠTALACIJE, PRENOVA KOPALNIC, RUŠITVENA DELA V KOPALNICAH IN ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS 115.12.2010, 10.6.2010; FELIX, JURIJ OCEPEK, S.P., BREG PRI POLZELI 22, 3313 POLZELA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA DELAVEC V PROIZVODNJI - DELO V ŽALCU - M/Ž; VAŠE NALOGE BODO: KONTROLA IZDELKOV, SPREMLJANJE PROCESA DELA, EVIDENTIRANJE, OSTALA DELA PO NAVODILIH. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.6.2010; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LE-SKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA KUHAR
KUHAR-PICOPEK - M/Ž; PEKA PIZZ IN PRIPRAVA OSTALE HRANE, NEDOLOČEN ČAS, 26.5.2010; D-COM, POSREDNIŠTVO SLAVICA SPOLENAK JAKOP S.P., ČOPOVA ULICA 23, 3000 CELJE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.6.2010; BOX - NOVAK MAJA TRGOVINA IN STORITVE, K.D., GOTOVLJE 74, 3310 ŽALEC
MEHATRONIK OPERATER
SERVISE - M/Ž; SERVISIRANJE IN MONTAŽA STROJEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.6.2010; KROIS IN SINOVI, ZASTOPSTVA, TRGOVINA IN SERVIS, D.O.O., CELJSKA CESTA 8, 3310 ŽALEC
VODNIK
TOREK, 25. 5.
17.00 in 18.00 Celjski dom Celje Pojem in igram
8. regijska revija pevskih in glasbenih skupin vrtcev 2010
18.00 Osrednja knjižnica Celje Meja kot usoda
razstava o življenju in delu Borisa Pahorja in pogovor z njim
19.00 Kulturni dom Slov. Konjice
ZapufanPikaSn
stand up komedija Tadeja Toša
19.00 Velenjski grad_
Citre - Marjanke
koncert pod vodstvom Marjana Marinška
19.30 Glasbena šola Velenje Aktiv za klavir
letni koncert
20.00 Mestni kino Metropol Trst je naš!
posebna projekcija filma ob dnevu mladosti, uvodoma nastop Okteta 9
21.00 Plesni forum Celje
Kako sam postao Slovenac
monokomedija v izvedbi Ne-bojše Pop Tasića
SREDA, 26. 5.
17.00 Osrednja knjižnica Celje Peter in volk
plesna predstava učenk OŠ Dobjepri Planini
18.00 Celjski dom_
Pomladno žuborenje
letni koncert OŠ Lava; otroški pevski zbor, Orffova skupina, mladinski pevski zbor in Plesna skupina Frklje
ČETRTEK, 27. 5.
12.00 Osrednja knjižnica Celje Mladi za Celje 2010
odprtje razstave raziskovalnih nalog
17.30 Dom kulture Velenje Obrazi mladosti
predstavitev mladih pevcev, plesalcev in glasbenikov OŠ Gustava Šiliha Velenje
18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Dijaki Gimnazije Celje -Center
odprtje študijske razstave najboljših likovnih del
19.00 Likovni salon Celje
Tal Adler, Izrael
odprtje razstave
19.00 Knjižnica Kozje Štirje Marinški
18. čitalniški večer
19.00 Galerija Velenje_
Inventura
odprtje razstave del dijakov Gimnazije Velenje - likov-
19.30 Narodni dom Celje MePZ Orfej Celje
redni letni koncertp.v. Tomaža Marčiča
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Simfonični orkester GŠ Ri-sta Savina Žalec
koncert
19.30 Glasbena šola Celje
Zaključni recital dijakov 4. letnika
19.30 Pokrajinski muzej Celje Fantazije pod Celjskim stropom
koncert baročnega ansambla Musica Cubicularis
19.30 Stari grad Celje_
Eroika
koncert
19.30 Glasbena šola Velenje Franc Vrzelak
spominski koncert učiteljev GŠ Velenje
KINO
Spored za 25. 5. in 26. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Kako izuriti svojega zmaja - dri
žinska animirana pustolov., 3D 15.00, 17.05
Romanca v Rimu - romantična
komedija
16.30, 20.50
Spopad Titanov - domišljijski
akcijski spektakel
18.30
Spopad Titanov - domišljijski
akcijski spektakel, 3D
19.15, 21.35
Iron man 2 - ZF akcija
21.00
Rezervni načrt - romantična komedija
16.40, 19.05, 21.20 Robin Hood - akcijska drama 15.30, 17.20, 18.20, 20.10, 21.10 Perzijski princ: Sipine časa -epska akcijska pustolov. 15.10, 16.35, 17.50, 19.00, 20.30 21.30
Beograjski fantom -dokumentarna kriminalna 16.20, 18.40
21.00
SREDA in ČETRTEK Duhovi Cité Soleila -
dokumentarni film
na smer
NOVI TEDNIK	MALI OGLASI - INFORMACIJE
Hi
PRODAM
PRODAM
SWIFT 1,3 gl, prevoženih 110.000 km, sv. zelen metalik, športni, ohranjen, prodam za 700 EUR. Telefon 041 506-145.
2257
www.radiocelje^om
KUPIM
TRAKTOR Imt 533 ali 539 kupim. Telefon 051 779-727.	p
S' dolnov
www.dolnov.si info.: +386 41 638 418, +386 31 714 283
Če želite izpolniti svoje strokovne ambicije v sodobnem in perspektivnem podjetju, potem vas vabimo, da se nam pridružite v Esotech, d.d.
ESOTECH
Esotech, d.d., Preloška cesta 1, 3320 Velenje Web: www.esotech.si
E-pošta: maja.koren@esotech.si; darja.cvikl@esotech.si Tel: 03/89 94 670 oz. 03/89 94 601
V družbi Esotech, d.d., smo doslej zasnovali in izvedli vrsto uspešnih projektov. Z nenehnim razvojem želimo izpopolnjevati ponudbo in nadgrajevati svoje delovanje. Pri tem imajo najbolj pomembno vlogo zanesljivi, energični in ustvarjalni sodelavci.
Pred nami so novi projekti in novi izzivi. Zato k sodelovanju vabimo strokovnjake za zasedbo delovnega mesta:
KOMERCIALIST, elektro področje in KOMERCIALIST, strojno področje
Splošna pričakovanja:
-	ustrezna izobrazba VI. ali VII. stopnje ustrezne strokovne izobrazbe
-	poznavanje področja trženja in komerciale
-	znanje angleškega jezika
-	sposobnost timskega dela
-	dobre delovne navade
-	sposobnost komunikacije v globalnem okolju
-	prilagodljivost, fleksibilnost, samoiniciativnost in kreativnost
-	predhodne delovne izkušnje: 2 leti za VII. stopnjo izobrazbe, 4 leta za VI. stopnjo izobrazbe
Zaželena posebna znanja:
-	poznavanje projektnega vodenja
-	obvladovanje računalniških orodij oz. programov Super Project, Word, Excel
-	poznavanje zakonov na področju graditve objektov, javnega naročanja, obligacijskih razmerij
Ponujamo:
-	dinamično in kreativno delovno okolje
-	možnost strokovnega napredovanja
-	delo na tehnoloških projektih, ki zahtevajo integralna znanja
-	globalno delovanje
-	varnost, zanesljivost zaposlitve in mentorstva izkušenih sodelavcev
Prijave z vsemi dokazili pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa na kadrovsko službo na zgoraj navedeni naslov. Obravnavane bodo samo tiste prošnje, ki ustrezajo razpisanim pogojem.
PRODAM
PRODAM
NAKLADALKO Buntiger 17, zadaj ima priklop, prodam ali menjam za živino ali pajka. Telefon 051 450-217. 2213 ZGRABLJALNIK Sip 280 prodam. Telefon 051 625-884.	l 203
PONIKVA, Hotunje. Prodam zazidljivo parcelo, velikost 700 m2. Informacije po telefonu 041 652-194.
S 332
KUHINJO Gorenje, približno 5 m, z vgradni-mi aparati, prodam. Telefon 041 636423.	2289
ODDAM
V CELJU oddam obnovljeni poslovni prostor za različne mirne dejavnosti, v skupni velikosti 30 m2, prostora 13 in 17 m2, v objektu je tudi WC. Prostor ima vse potrebne priključke in se nahaja v pritličju v neposredni bližini Občine Celje. Informacije po telefonu 031 481-685.
2232
Eznzn
KUPIM
PRODAM
DOBRO vzdrževano stanovanje, v Preboldu, približno 50 m2 , kupimo. Telefon 031 637-788.	2243
PURANE, stare 8 tednov, za nadaljnjo rejo, prodam. Informacije in naročila (03) 577-3744.	p
TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 5791-284. 2207 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, pašno, telico simentalko, težko 400 kg, prodam. Kupim bikca, do 100 kg, mesne pasme. Telefon 040 184-956. ž 50 TELIČKO frizijko, težko 280 kg, prodam. Telefon 5733-232.	l 200
ODDAM
KUPIM
ENOINPOLSOBNO opremljeno stanovanje na Hudinji oddam. Telefon 031 210379, zvečer.	2272 STANOVANJE, 40 m2, v centru Celja, z vso opremo, blizu hotela Evropa, oddam za nedoločen čas. Telefon 041 698-116.
S 225

MONTING SK
MOOTING SK, proizvodnje, trgovina in storitve d.o.o.
Spodnja Ročica 80c, 3270 Laàko, Slovenija T: +386 3 734 34 00, F: +386 3 734 34 84 E: info<S'mciniing-sk.si. www.monting-sk.si
Objavljamo prosto delovno mesto
CNC programer - tehnolog
Delovno mesto obsega: načrtovanje tehnoloških postopkov vseh vrst strojne obdelave in programiranje CNC rezkal-nih obdelovalnih centrov, CNC »borwerkov« in CNC stružnic v original programih: HAIDENHEIN, SIEMENS, FANUK, OKU-MA, FAGOR in PROENGINER.
Delovno razmerje bomo sklenili čim prej za nedoločen čas, s poskusno dobo 3 mesece.
Zahtevana izobrazba VI. ali VII. stopnja strojne stroke - tehnološka smer in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na tovrstnih delih.
Nudimo stimulativno plačo in dobre delovne pogoje. Vse zainteresirane kandidate pozivamo, da pošljejo pisno vlogo najkasneje do 10. 6. 2010 na naslov: MONTING SK, d.o.o., Spodnja Rečica 80c, 3270 Laško.
Čas hitro beži, toda Ivanke med nami več ni.
V S P O M I N
Na 25. maj, dan mladosti, mineva leto dni, kar je ugasnilo utrujeno in plemenito srce drage sestre
IVANKE KRAJNC
iz Tovstega nad Laškim (8. 6. 1933 - 25. 5. 2009)
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo in ljubeznijo postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in ste prisotni pri svetih mašah.
Žalujoči vsi, ki smo jo v življenju spoštovali
L 197
KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351.	S 321
PITANE krave in telice za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 030 696-084.
KRAVE in telice za zakol, plačilo takoj in telice, 250 kg, kupim. Telefon 041 653286.	S 331
m
wwwjovitedniLcofli
PRODAM
VINO kraški teran in kraški brinjevec, iz osrčja Krasa, odlične kakovosti, ugodno prodam in dostavim. Telefon 041 614862. p SUHO seno in otavo, rinfuza, prodam. Telefon 031 317-714.	2288
PRODAM
DVE telički, 140 kg, rabljena garažna vrata s štokom, prodam. Telefon 051 204785.	2279
£>5 let
z \JtxwX 'ha, z a vaš
VSAK TOK.BK IN PBTBK
www.novitednik.com t novega tednika
rne company for women
(Ne)varno sonce
je nagradna spletna igrica, primerna tako za mlade kot starejše.
Vemo, da so predvsem otroci in mladi veliko na soncu, ne zavedajo pa se škode, ki jo sonce povzroči nezaščiteni koži. V svojem življenju prejmemo približno 80 odstotkov UV-sevanja že v otroštvu do 18. leta, otroci letno torej prejmejo 3-krat več sevanja kot odrasli. Na koži in očeh je kratkoročno škodo težko opaziti, ko pa se z leti pokažejo posledice, jih je nemogoče popraviti. Zato je pomembno, da otrokom dajemo dober zgled in da jih navajamo na zaščito kože in oči.
Odigrajte igrico na spletu: www.avonblog.si,www.radiocelje.com ali www.novitednik.com in se potegujte za paket Avonovih negovalnih zaščitnih proizvodov za sončenje in za po sončenju.
PROMOCIJSKO BESEDILO
LEPO teličko simentalko, težko približno 300 kg, vajeno paše in dobro ohranjeno samohodno škropilnico Sola, za škropljenje vinogradov, prodam. Za simbolično ceno prodam kuhinjo Dalija, v hrastovem lesu, kuhinjske elemente, pomivalno korito in napo. Telefon 5829-179, 041 222-375.	2250
ZAMRZOVALNO omaro, pralni stroj, hladilnik, steklokeramični štedilnik, moško, žensko in otroško kolo in ostalo prodam. Telefon 040 869-481. 2284
KUPIM
STARO cimermanko, stare knjige, fotografije, medalje in star kmečki predmet kupim. Telefon 031 809-043. 2279
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031505 495,090 62 86 0,99 EUR/min)
Leopold Orešnik, s.p., Prebold
mtwotednik
34-letna simpatična ženska, urejena, želi prijatelja do 47 let. Telefon 041 248647; agencija Super Alan.
2280
u.mmu
ZAPOSLIM natakarico ali študentko z delovnimi izkušnjami, v Celju. Telefon 041 708-196. Darko Turnšek, s. p., Opekar-niška 15 a, Celje.	2215
CIZEJ, d. o. o., Parižlje 12 a, Braslovče, podjetje za trgovino, instalacije in storitve zaposli: trgovca za prodajo gradbenega materiala, trgovca za prodajo vodovodnega materiala in materiala za centralno ogrevanje, trgovca - poslovodjo. Pogoj: izkušnje v prodaji na tem področju. Kandidati naj pokličejo po telefonu 041 616-812, Borut Cizej. n
UGODNO izvajamo zemeljska dela, izgradnjo dvorišč, rušitvena dela, izdelavo kanalizacijskih sistemov, dobavo zemlje in peska ter ostala gradbena dela. Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 2009
2283
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZLjSL K VAM, L\h t L
ZJlk LAM, l/V-e-C t L
Dijaki 4.B razreda I. gimnazije v Celju so imeli maturantski ples 20. februarja.
Spredaj čepijo z leve: Tadej Habe, Miha Černoša, Primož Černelč, Petar Milovanović, Nejc Četina. .
Prva vrsta: Teja Bobek, Marjetka Obrovnik, Ina Majer, Katarina Žagar, razredničarka Dušanka Veronek, Tjaša Pevec, ravnatelj dr. Anton Šepetavc, Iza Pavlina, Maja Škor-nik, Rahela Pahovnik, Lina Rednak, Maja Likar.
Druga vrsta: Anja Kolman, Nuša Čepin, Kaja Moličnik, Petra Sehur, Katja Gorenšek, Iva Cerkvenik, Nives Šelekar.
Tretja vrsta: Jure Podkrižnik, Hugo Bosio, Gregor Šipek, Urh Ručigaj, Jernej Škorjanc, Andraž Arzenšek, Jernej Fal-noga, Tomaž Derča. Zadnja vrsta: Alen Bedek, Jure Krivec. Manjka: Ines Funtek.
Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Biserna Gorškova iz Pongraca
V Pongracu v KS Griže sta v soboto praznovala biserno poroko Terezija in Ivan Gor-šek, po domače Jankovčeva. Cerkveni obred je bil v župnijski cerkvi v Grižah, opravil ga je domači župnik Jože Planinc, civilnega pa sta v gostišču Zibika, v družbi 70 svatov, opravila žalski župan Lojze Posedel ter matičarka Zdenka Leber.
Ivan se je rodil v kmečki družini v Migoj-nicah. Po zaključku šolanja je pomagal na kmetiji svojega strica Pepija Veligovška v Pon-gracu. Ob začetku II. svetovne vojne je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder se je živ in zdrav vrnil na stričevo kmetijo. Tam je spoznal svojo življenjsko sopotnico Terezijo Dravec, ki se je rodila na Ivanskem Vr-
hu pri Gornji Radgoni. Ob iskanju dela jo je pot zanesla v Savinjsko dolino, kjer se je zaposlila v Juteksu. Poročila sta se v Žalcu in po smrti strica Pepija prevzela kmetijo, ki sta jo obdelovala, dokler jima je dopuščalo zdravje.
V zakonu se jima je rodilo pet hčera in sin. Otrok nista mogla razvajati, saj je bilo delo na kmetiji trdo, učila pa sta jih spoštovanja do sočloveka in do dela. Na jesen življenja se najbolj razveselita obiska svojih otrok, kakor tudi enajstih vnukov in petih pravnukov. Kmetijo sta sedaj prevzela hčerka Cvetka in njen mož Janko, lepo pa skrbita tudi za starša.
TT
Biseroporočenca Terezija in Ivan Goršek z otroki Ivanko, Magdo, Ivijem, Cilko, Cvetko in Mileno
FOTO TEDNA
Foto: SHERPA
Usodni da v dežju
15. maja so poročni zvonovi v cerkvi sv. Ane na Prevorju zazvonili novopo-ročencema Anji Vodeb iz Že-gra in Igorju Koširju iz Šentjurja. Cerkveni obred, ki ga je opravil župnik Marko Šraml, so s svojim petjem ozaljšali člani Ljudskih pevcev s Prevorja z Juretom Jelenom, s katerimi sodeluje tudi Anja. In če drži, da deževen poročni dan prinaša bogastvo novoporo-čencema, se Anji in Igorju ni bati pomanjkanja.
Njuna ljubezen je vzplam-tela pred letom in pol v znanem šentjurskem lokalu, kjer sta vsak za svojo mizo srkala pijačo. Pogleda sta se vedno pogosteje srečevala, sledilo je povabilo na pijačo, kmalu pa spoznanje, da sta si usojena. Anjina priča Brane Šket ml.
in Igorjeva Brane Košir sta no-voporočenca, seveda v spremstvu najožjih sorodnikov, pospremila tudi v Ipav-čevo hišo v Šentjur, kjer ju je poročil pooblaščenec za zakonske zveze Lovro Perčič. Moški del (njene) skupine jo je za srečno rajžo v zakonski stan presenetil že na predvečer poroke s podoknico. Veselo rajanje se je nato nadaljevalo v hotelu Žonta, kjer jim je do jutranjih ur igral ansambel Veseli svatje. Deževa-
lo ni le z neba, deževale so tudi želje za srečen in zadovoljen zakon, med njimi ni manjkalo lepih želja Anji za dobro počutje v novem domu v Šentjurju. Domačim v Žegru je obljubila, da jih ne bo pozabila, prav tako tudi pevcev, ki jim bo še vedno ostala zvesta.
Njun prvi zakonski teden pa se je začel v Thermani Laško, kjer bosta zagotovo obujala spomine na nepozabni, usodni konec tedna in delala načrte za skupno prihodnost.
MAJDA REZEC Foto: BORUT SLUGA
AM,


Če želite veseli dogodek deliti z bralci Novega tednika, nam pišite na Prešernovo 19, Celje, na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali nas pokličite na 4225-154.
Srečanje