Štev. 1.
Y Mariboru 1. januvarija 1891.
Tečaj XXy.
List ljudstvu v podult.
Izhaja rsak četrtek in vetja a puatnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za ceio leto 8 gld„ za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja nprarnistrn t tiskarni sv. Cirila, koroške ulice. hit. 5. — Deležniki tiskov:ie»ra društva dobivajo list brez posebne naročnine
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Nuvak-u na velikem trgu po 5 kr.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Vabilo U naročbi.
Z novim letom prične „Slov. Gospodar" svoj 25. tečaj, bode mu tedaj svečano leto, prosimo torej dosedanje p. n. naslovom prijatelje in naročnike „Slov. Gosp.", naj nam ostanejo še z a naprej zvesti ter obnovijo svojo naročbo o pravem času. Komur je mogoče, naj ga priporoča tudi svojim prijateljem v naročbo. Tako cenó in s tacim obilnim blagom ne izhaja noben slovensk, a težko, če še kje kateri nemšk časnik.
„Slov. Gospodar" izide vsak četrtek na celi poli, dvakrat v mesecu prinese po pol pole priloge, cerkvene ali gospodarske, vmes pa Še tudi prilogo inseratov. V očigled tega je njegova cena celo mala in je mogoča samo, če ima „kat. tiskovno društvo" obilo udov, kateri doplačajo, kar jej primanjka.
List stane za celo leto 3 fflft., za pol leta M {fifi. GO ki' , za četrt leta pa SO Ici*. Naročnina pošlje se najležje po poštnih nakaznicah in vzprejema jo upravniŠtvo ,.Slov. Gospodarja" v
tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Kdor je bil dosehmal že naročnik „Slov. Gospodarja", olajša močno upravništvu delo, Če prilepi staro adreso na nakaznico ali pa pripiše vsaj Številko, ki stoji na desni strani njegove ádrese, svojemu imenu, kedar obnavlja naročbo.
'_UpravniŠtvo „Slo?, gospodarja".
0 novem letu.
Da izide 1. številka „Slov. Gospodarja" prav na novo leto, to se ne izgodi po gostem, tem raji pa vzamemo letos to za dobro znamenje, saj pa tudi nastopi s tem listom svoj 25. tečaj; celih 24 ima že torej za seboj. To je dolga vrsta let in marsikaj je v njih doživelo slov. ljudstvo, z njim pa tudi „Slov. Gospodar". Kdo bi vse to popisal? Nam tudi dnes ne hodi za to, pač pa smemo reči, da je „Slov. Gosp.", če že ne v prvi vrsti, vendar pa prav veliko pripomogel k temu, da slov. ljudstvo vsaj za nekaj lažje diha na slov. Štajarji in ni več tako vse v trdih pestéh nemškutarije.
Isto hoče tudi naprej, vselej in tudi v tem 25. tečaji svojem. V trdem boji za narodno življenje je slov. ljudstvu največja zavéra nesloga; ta je last slovanskih ljudstev in žal, da v tem tudi slov. ljudstvo ne dela izjeme. Nje pa „Slov. Gospodar" ni gojil nikoli, ampak raji se je izognil reči, ki bi jo bile povzročile, vselej in če je korist slov. ljudstva tirjala, da tudi „Slov. Gospodar" izreče v kaki taki reči svojo misel, storilo se je vselej tako, da tudi taki, ki bi bili radi, niso mogli najti „pezdirja" ter z njim zanetiti ognja nesloge. Ne vemo, če in kako dolgo še nam bode mogoče vzdržati mir med rodoljubi, vsaj na Štajarji, kajti na Kranjskem in Goriškem ga že zdavna ni več in je ravno v preteklem letu bilo ondi bojev, ki so nas v dno srca boleli — tega pač, kakor pravimo, ne znamo, toda nam ne more tudi poslej nihče reči, da smo kje, če kedaj pride do razpora, ga mi krivi. Naši predali so bili in so vsem odprti, kedar zélé kaj sprožiti, da je na korist slov. ljudstvu. Ne, da bi bili se kedaj temu ustavili, še le prosili smo rodoljube, naj nam pridejo na pomoč, saj vemo, da več oči več vidi in več, ko jih sodeluje pri listu, s tem bolje znamo, da nam ne uide kaj, kar je vredno ali potrebno, da se v listu razpravlja.
Enako prošnjo imamo tudi dnes do naših bralcev in do vseh slov. rodoljubov, naj nam radi poročajo o vsakojakih recéh, ki se godé izlasti na slov. Štajarji ter jim radi damo obljubo, da njih poročilo ne bode nikdar zastonj, kajti v eni ali drugi obliki prinesemo ga našim bralcem prav gotovo, dokler se ne tiče le kje ene osebe in pa zato morebiti ne kaže, da se spravi v svet, budeč jezo pri bralcih, nikar pa kakih koristi gledé na slov. ljudstyo. Vsako drugo pa nam bode ljubo in nadjamo se jih za to prav obilo. Ob enem pa izrečemo vsem tistim, ki so nam bili že doslej v podporo, rodoljubno zahvalo. Kdor dela, ne za koristi ene ali druge osebe, ampak za celo ljudstvo, njemu je že na tej zavesti veliko plačilo, večje, kakor
mu ga more dati tudi najbogatejše uredništvo in Bog zna, da tacih ui na slovenskih tleh veliko. Uredništvo ne išče svojih koristi, pač pa želi, da pride „Slovenski Gospodar" prihodnje leto v vsako hišo, kjer je slov. rodo ljub za gospodarja. Lansko leto ni bilo slabo; naši kmetje so blizo vsi napolnili svoje hrame z različnimi pridelki in kakor je podoba, spravijo jih še kolikor, toliko dobro v denar. Tem lažje jim bode torej utrpeti treh borih goldinarjev ter si naročiti „Slov. Gospodarja", njemu pa bode skrb, da jih celo leto v vsacem tednu razveseli z raznim berilom ter jim bode tudi kazal, kje in kaj da si še utegne kateri gospodar bolje obrniti pri domu, na polji, na senožeti. . .
Nikakor pa ne pozabimo, da je to leto za slov. ljudstvo še posebej imenitno za voljo volitev v drž. zbor. Na to naj mislijo tisti rodoljubi, katerim more biti ni več treba poduka v političnih stvarčh; če ga ni treba njim zajemati iz tednika, tem več pa ga je še treba v marsikateri vasi slov. gospodarjem. Naj nagovorijo le-te, da si naročijo „Slov. Gospodarja" ali če so sami premožni, ne pa le-taki gospodarji, naj jim ga naročijo sami; prej ali slej bode pa potlej tudi tem potreba berila, potreba „Slov. Gospodarja". Marsikateri bi si še tudi naročil list, toda ne zna, kako da bi to naj "začel, tudi v tem mu slov. zavedni rodoljub lehko pomaga; naj mu torej ne dene žal tega truda!
Tako pa upamo, da začnemo lehko svoje delo in stopimo z veseljem v novo leto, zato kličemo iz polnega srca vsem našim dosedanjim pa tudi prihodnjim bralcem: veselo novo leto!
Proračun okrajnega zastopa Ptujskega.
Dne 6. decembra 1890 imel je okrajni za-stop Ptujski svoj glavni zbor ali veliko skupščino, katera je pretresovala in odobrila proračun za leto 1891.
Ta proračun kaže sledeče številke: Vsi stroški znašajo 68.125 gld. 37 kr., vsi dohodki pa 36.452 fl. 98 kr., primanjkljaj 31.672 fl. 39 kr.
Največ stanejo okrajne ceste, mostovi itd., namreč 29.189 fl. 90 kr., vsprejetišča 2500 gld., popravljanje mosta na Borlu 1500 gld.
V penzijski zaklad za učitelje mora okraj plačati 1891. leta 12.108 gld. 39 kr., za dela ob Dravi 1016 gld. 59 kr., za Ptujsko gimnazijo 500 gld. itd.
Razun tega se je dovolilo podpore revnim dijakom Ptujske gimnazije posebej 158 gld., za štipendije učiteljskim pripravnikom 250 gld.
Ker so se vsi dolgovi poplačali, znižale so se naklade za 1891. leto za 3%; za okrajne potrebe bode se pobiralo 13 °/0, za penzijski fond za učitelje 7 °/0, skupaj 20 °/0.
Kdor se briga za gospodarstvo okrajnega zastopa, ta bode iz navedenih številk posnel, da ume tudi Slovenec gospodariti in nam ni treba k tujcem hoditi si na posodo po gospodarjev.
Gospodarske stvari.
Vinska kupčija v raznih krajih.
Lani smo pričeli naznanjati ceno vina, kakor se mu je pokazala y jeseni in je poskočila še potlej tudi po raznih krajih različno. Naj še sedaj dostavimo ceno vina v drugih krajih, do srede meseca decembra 1890.
V	okolici mesta Nagy-Kanizsa poskočilo je vino zopet za 2 gld. pri 100 litrih. Lanj-skega vina tu ni več dobiti. Novo postaja čem-dalje, tem bolje. Plačujejo ga po 13 do 15 gld. za belo vino; za rušo vino ali šiljer 12—13 fl., za črno 16—26.
V	okolici mesta Rnszt posestniki pridno prekopavajo zemljo, kjer bojo v spomladi sadili ameriške trte, zato, ker jim evropske leto za letom hnje ugonablja filoksera. Imajo pa tam mnogo peščene zemlje, katera je bojda dobra tudi za evropske trte, ne da bi je v tej zemlji mogla pokončati trsna uš. Vsled tega upajo Madjari posebno od teh peščnatih zemljišč, katere so bila do sedaj večinoma popolnem puste, veliko hasni. Se ve, da se nahajajo pa take zemlje le v ravnici, in če je opravičeno upanje, katero se stavi va nje, hasni lo bode tudi to le malo dosedanjim vinorejcem, katerih vinogradi so bili, kakor so pri nas še sedaj, le v hribih, kjer je taka peščena zemlja le izjema. Tudi tukaj je cena vinu še bolje poskočila; kupci ponujajo 18 gld., a posestniki vina ne dajo izpod cene 20 gld. Vsled tega se domači kupci kateri, kakor se to pri nas godi, vino kupujejo bolje „na borgo", kujajo; ali kaj jim hasni, ker je tujcev zadosti, kateri ga radi kupujejo! Tudi v Požunski okolici morajo vinski kupci — židje — globlje seči v žepe, če hočejo dobiti vina. Upajo sicer, da njim bode kupčija po prvem pretakanji lehka; navadno se to tudi tako izgodi, ali tudi Madjari vejo dobro vino ceniti. Premožnejši lastniki ne dajo vina izpod 100 gld. za štrtinjak. Ako pomislimo, da se tamošnja vina z našimi Ljutomerskimi gled6 kakovosti in trpežnosti ne morejo meriti, moramo pripoznati, da je to lepa cena.
V	Nemčiji — ob Renu — imeli so letos slabejšo bratvo, kakor v drugih krajih. „Pod-biranje" se njim ni izpodneslo. Imeli so tudi slabo vreme; v obče se tam zelo pozno bere, navadno še le početkoma meseca novembra; zahteva to tudi grozdna sorta: „mala graše-vina", katero tam večinoma gojijo, in ta le pozno dozoreva. Ali letos vinorejci tam z branjem še početkom meseca decembra nič niso bili
gotovi, ter jim je vsled tega seveda tudi mnogo grozdja pomrznilo in je vino iz njega le slabo. Ali cena mu v primeri z našimi vini še nikakor ni nizka; pomogel je vinu v tem letu torej le njega dober glas.
V Italiji imeli so letos tudi slabo branje. Uzrok temu je lanska peronospora in toča, vsled katerih je trsje bilo opešalo; vrhu tega so imeli pa še letošnje poletje sušo, prihodnje leto upajo pa bolje. To malo pa, kar so nabrali, je dobro. Cena vinu je 15—30 gld. za 100 litrov novega, ter 40—45 gld. za 100 litrov starega vina, katerega se je bilo pa doslej še le malo prodalo.
Francoski vinotržci so pričakovali, dá bode v domačiji vzrastlo le malo vina, ter so nakupili in dali dopeljati mnogo španjskega vina v svoje kleti. A proti njih prepričanju obrodila je vinska trta doma bolje, kakor je njim ljubo, in tako so vsled dovažanja tujih vin potisnili ceno domačemu vinu precej močno navzdol. To vam je špekulacija! Zelo zadovoljni s svojo bratvo so Spanjci in to kakor gledé kolikosti, tako tudi gledé kakovosti vina. Francoski vinotržci hoteli so na škodo svojim domačinom — tudi na Grškem vino po ceni spo-kupiti. Ali Grki velé, da njim ni tako močno sila malega denarja in čakajo z vinom, dokler postane cena bolja. Vlahi v Rumuniji imeli so nekako srednje dobro vinsko letino, vendar je pa kupčija mrtva in vsled tega se ve, da tudi cena nizka. Hvaliti pa moramo pri Vlahih to, da vino, kolikor ga potrebujejo, kupujejo pri vinorejcu samem, ne pri agentu in vinotržcu, kateri njim za drage denarje prodaja le — slabo vino.	—č.
Sejmovi. Dne 2. januvarija v Bučah in pri sv. Juriji na južni železnici. Dne 3. janu varija v Radgoni in v Gradci.
Dopisi.
Iz Maribora. (Cecilijino društvo.) V nedeljo je bil občni zbor in smem reči, da obnovljenje družbe sv. Cecilije za našo škofijo. Udov se je precej zbralo v stolni župniji, najbolj se ve, da iz duhovništva in učiteljstva v Mariboru, pa tudi iz dalje smo jih nekaj videli, radi pa bi jih bili še več imeli. Na predlog vlč. g. Karola Hribovšeka prevzamejo prelat msg. Košar predsedništvo točno ob 5. uri in pozdravivši zbrano gospodo, poprosijo g. kanonika Hribovšeka, da poroča o dosedanjem delovanji družbe. Po tem zadovoljuje še kolikor, toliko denarno stanje, gledé na delovanje pa obžaljuje g. poročevalec, da ni bilo čuti o družbi veliko, odkar ji je Bog poklical nje dušo, vlč. g. dr. Avg. Kukoviča, iz sveta in je predsed-sednik, mil. g. Fr. Ogradi kot opat šel v Celje. Da bode na dalje bolje, to želi zanaprej in upa
od novega odbora. Na to se izvoli novi odbor in sicer p. n. gg.: J. Bohinc, župnik stolne župnije, K. Hribovšek, korar stolne cerkve, J. Miklošič, c. kr. vadniški učitelj v pokoji, G. Majcen, učitelj na c. kr. vadnici, Fr. Me-ško, učitelj na mestni deški šoli, Ljudv. Hu-dovernik, korvikar, J. Cižek, kaplan pri M. Magdaleni, P. Manie h in Avg. Satter, koralista v stolni cerkvi. Za to volitvo, po moji misli srečno, govoril je g. Hudovernik o namenu društva z navdušenjem, kakor ga je sv. stvar, za katero se trudi, vredna in v splošnje odobravanje. Kako se dajo ti nameni društva doseči, o tem seje vršila daljša razprava in upamo, da novi odbor to tudi doseže, vsaj s časom. Več pa ne tirja nihče od njega.
Od sv. Kunigunde na Pohorju. (Skome rjanov nemškutarija nepoboljšljiva.) Ko smo v preteklem mesecu brali in slišali, da so naši sosedje na visokem Skomerju svojega novega č. g. župnika prav slovesno in z veseljem sprejeli, tedaj smo si mislili, da v prihodnjosti jih bomo povsod nahajali med dobrimi katoliškimi Slovenci in ne bodo več hoteli za rep nemškutarjev biti, to pa posebno še zdaj, ko že nam naši tuji nasprotniki pravice priznavajo, da smemo c. kr. uradom v domačem jeziku dopisovati in nam morajo oni v domačem jeziku odgovarjati. Tako je v zadnjih zborovanjih našega dež. zbora naš c. kr. namestnik baron Kübeck to našim poslancem zagotovil in so celo naši zagrizeni sovražniki na Koroškem bili prisiljeni hrvaške dopise sprejemati. In kdo bi toraj po širokem slovanskem svetu verovati zamogel, da naše slovensko Pohorje še semtertje temne megle nemškutarija zakrivajo, ki se pregnati ne dajo! Naš občinski zastop poslal je dne 29. oktobra pr. 1. za nekega Jan. Jeršič, ki je bil tukaj rojen, pa pod Skomarje spada, potrebne listine za bližnje ljudsko številjenje v domači besedi, kakor smo tukaj že dolgo navajeni pisati in nam to zdrava pamet kaže, kajti med nami Nemcev ni. A čudi se svet: v Gradcu pri vis. c. kr. namest-niji, v Celji pri c. kr. okr. glavarstvu ali pri okr. šolskem svetu nas zastopijo, keaar jim kaj pišemo, naši najbližji sosedje pa ne, ker na ono poslano došel je ta-le odgovor: An die löbliche Gemeinde-Vorstehung in K. Mit Bezug auf die geschätzte Zuschrift von 29. Oktober 1890 Z. 307 wird Löblich selbe dienstfreundlichst ersucht in Betreff des Janez Seršic in deutscher Sprache gefälligst anher bekannt zu geben. Gemeindeamt Skomern 6. November 1890. Der G.-V. Založnik Valentin m. p. — Omilovanja vreden je tak župan, ki hoče take reči podpisovati kakemu tujemu pisaču, ko bi se lehko sam toliko potrudil, da bi vsaj navadne" reči sam zamogel v pošteni besedi reševati in ne smešiti sebe, ne cele občine, ker če vi Skomerjani
več slovenski ne znate, bote morali v cerkvi pri slov. božji besedi, na sejmih, v štacunah in krčmah že tolmača seboj imeti, ki vam bo slov. besedo v nemščino prestavljal. Prosite si sv. Duha, da vam pamet razsveti v novem letu!
Iz Ljutomerskega okraja. (Slab utis) naredili so zadnjič ljutomerski Slovenci na mene; tem boljega pa Križevčani; to naj bo pa razvidno in dokazano s tem-le. Odkar imamo poštni urad doma, obiskujem toraj naš bližnji trg prav redko, le ob posebnih prilikah zaletim se v kako slov. gostilno, da čitam slov. časopise, a si pri tem pustim ušesa od Slovencev z nemščino polniti; nasprotno pa govori kmetje, kot manj olikani Slovenci, v nemški gostilni, čisto slovenski! Zadnje ali predzadnjekrat bil sem v Ljutomeru pri odprtji nove železnice, a tedaj so me klici: „hoch" od rojenih Slovencev tako podavili, da sem sklenil vsaj eno leto, ne iti v tak kraj, kjer ljudje sami sebe in drugih ne spoštujejo. Ali kaj, moral sem prelomiti trden sklep, ter pred nekaj dnevi mahniti jo v ta trg, ali bolje med te čudne „narodnjake". Da pa kaj izvem, kako se sploh svet suče, pohodil sem čitalnico, toda res čudno, ko bi ne bil videl slov. časopisov po stenah viseti, mislil bi, da sem v kaki nemški kavarni Berolin-skega mesta, ker nisem slišal celo uro ne ene slovenske besede, edino nek znan nemčur je naročal natakarici v slovenskem jeziku, drugi vsi Slovenci pa so govorili možato le edino nemški [ Toraj gospoda, kje imate Vi narodnost? Se na jeziku ne! Zadnja dva dopisa iz Ljutomerskega okraja, videla sta se mi preostro sojena, a vedite, č. g. urednik, še le milostno jih je sodil g. dopisnik, tega sem se žal, zadnji čas preveč prepričal. Kaj pa v drugi narodni gostilni? Ravno enako govori se prav odločno nemški, le kmetje edini nočejo se pri ljutomerski slov. intelegenciji nemčurskih grehov vdeleževati. Res so vse časti vredni narodnjaki tudi v Ljutomeru, toda le grozno malo jih je! Da ne govorim samo o teh mlačnih Slovencih, ki sem jih vselej v pol uri sit, omenim še, da sem zadnjič poskusil vožnjo na novi ljutomerski železni progi, in to do prve postaje „Kreuzdorf", ker za tudi slovensko ime zraven zmanjkalo je tukaj barve. No, pa vsaj Slovenec se prej nemškemu privadi, kakor Nemec slovenskemu, akoravno ni logično tukaj „Kreuzdorf", v Schwanberg u pa mesto prvega „La-budovec". Vse eno, napis vendar ne upljiva mnogo na Križevljane; pozdravil sem jih veselega srca koj na kolodvoru, onih ljutomerskih „narodnjakov" nisem pomnil več, ker našel sem bolje, ki so res zvesti sini matere Slave, a se ne vtikajo med Nemce in njih hripavo besedo brez posebne sile. Tudi v gostilni govori Križevska slov. intelgencija slovenski, ker je toli značajna, da spoštuje pred vsem svetom sebe,
t. j. oni narod, iz čegar izhaja, to sov ti pa ljutomerski Slovenci čisto drugih misli. Se par besedi: ako bodete hoteli kot narodnjaki Ljutomerski si vsaj ime ohraniti, govorite vsaj tedaj oni jezik, ki Vas ga je mati prvo učila, kadar ste v narodnih prostorih in Vas nikdo z nemščino ne sili, ker le tedaj bodete delali Vašemu imenu čast, drugače pa nasprotno. Vas veleštovanih Križevcev bom se pa vselej z veseljem spominjal, ter rad pribežal v Vašo mi drago sredino.	A. M,
Iz Celja. (Okrajni z a s t o p.) V ponedeljek 22. decembra imel je naš okrajni zastop svojo skupno sejo, katere najvažniši opravilni predmet je bil proračun za prihodnje leto 1891. Iz tega proračuna razvidelo se je, kako skrbno in vestno gospodari sedanji narodni odbor; poročevalec tega odbora g. dr. Ivan Dečko vedel je namreč naznaniti za davkoplačevalce našega okraja preprijetno vest, da ne bo treba v bodoče pobirati okrajnih doklad 25%, kakor je to dozdaj vedno treba bilo, ampak da se te doklade lehko znižajo za 3 procente, t. j. 22°/0-To je gotovo lep uspeh gospodarstva narodnega okrajnega odbora, in je kanonik dr. Gregorec gotovo pravo zadel, da je predlagal, naj se izreče narodnemu okrajnemu odboru zahvala, kajti pokazal je s svojim izbornim gospodarstvom, da dela čast slovenskemu narodu! — Vsi potroški okrajnega zastopa proračunjeni so na 41.984 gld. 47 kr. dohodki pa z dokla-dami vred na 42 259 gld. 42 kr. tako da še bi ostalo prebitka 279 gld. 95 kr. — Pri točki o prošnjah občin za dovoljenje k pobiranju več ket do 20°/o občinskih doklad povdarjal je poročevalec g. dr. Dečko kot zuamenje dobrega gospodarstva, da nobena občina celjskega^okraja ne vzdiguje 60°/o občinskih doklad. — Omeniti še moramo, da je okrajni zastop dovolil „dijaški kuhinji" v Celju podpore 100 gld., pod-piralnemu gimnazijskemu drštvu 50 gld. in podpiralni zalogi slov. vseučiliščnikov v Gradcu 50 gold.
Iz Brežiškega okraja. (Marsikaj.) [Dalje.] Za mladino ni boljšega vrta, kakor je cerkev ali hiša božja, tam naj zahajajo in tam si najlepše cvetlice nabirajo za sedanje in prihodnje življenje. Pregovor pravi, da besede mičejo, zgledi pa vlečejo. Ko so pa to nevarnost tega društva zavedni goppodje zaslutili, začeli so nam Slovencem drugo, lepše društvo priporočati in postavili so mu pokrovitelje, ne kje prostozidarjev, ampak mogočna priprošnika, sv. brata Cirila in Metoda. Glavna družba ali sedež je v Ljubljani in od tam razprostira svoje veje po vseh pokrajinah, koder ima slovenski rod svoj hod in te veje se imenujejo podružnice glavne družbe. Takih podružnic je že mnogo nastalo, kjer koli je še kaj zavednih poštenjakov. Žal, da ne pride nikomn na misel, da bi se v našem okraji usta-
novila enaka podružnica, nasproti drugim izdajalskim društvom. Dobro je mnogim znano, kako so pridni naši nasprotniki, kako lovijo goldinarje za šulverein in Siidmark in vsako priliko porabijo za to. Ali so res Brežice postale nemško gnjezdo? Ali ga ni nobenega za vednega narodnjaka, da bi se postavil in začel klicati zgubljene ovčice v očetov hlev in jih braniti volkov, ki hodijo v ovčjih oblačilih? Oj, res žalostno, če je tako daleč prišlo, da bi se ne našlo 20 ustanovnikov! Res so slabi časi, pa tako še ne, da ne bi eden zmogel žrtvovati na leto 1 gld. ali vsaj eno desetico. Da bi pri vsaki reči tako štedili, kakor pri dobri reči stedijo, pač se ne bi naši nemški bratje tako bogatili. Pogledi v krčmo! Tam boš videl, kako se mu smili denar; od jutra do večera tam posedava in to ni brez denarja. Pojdi k odvetniku, tam se tožuje brat z bratom, sosed s sosedom in to tudi ni brez denarja. Pogledi v trgovišče, tam si izbirajo gizdavosti in pošiljajo denar v nemško deželo, ako je pa treba za kako dobro reč, tedaj je pa škoda beliča. Predragi, ako bo še dalje tako šlo, pa ni čudež, da bo zginil ves blagostan in še celo sled, koder je nekdaj ponosni rod slovenski hodil.
(Konec prih.)
Politični ogled.
(Avstrijske dežele. Pri našem cesarskem dvoru ni v navadi, da vzprejema Nj. veličanstvo voščila o novem letu v lastni osebi in torej tudi ne nagovori zastopnikov tujih držav v tacih besedah, iz katerih bi se povzelo, . kaj da kje čaka državo v letu: doba boja ali mini? Kakor stojš sedaj razmere, ni strahu, da že to leto prične katera država vojsko, vse toraj kaže, da bode leto miru, toda sprave leto, to bode brž slabo, kajti nikjer se ne vidi prava volja za-njo. — Nekaj dež. zborov začne v prvih dnevih meseca januvarija na novo svoje zborovanje: dolnje Avstrije še vedno zboruje in češki snide se dne 8., tirolski pa dne 8. januvarija. Najvažniše zborovanje bode v Pragi; ni več veliko upanja, da se dožene sprava med Cehi in Nemci, ker mladočeskih poslancev postaja čem dalje več, staročeskih število pa se krči in tudi v veleposestvu se spreminja kje kaj na neveselo stran. Tako je odložil knez Schvvarzenberg svoje poslanstvo, pravi se, da iz nevolje, ker ne vidi več upanja na spravo. — Liberalci se že pripravljajo na Dunaj i za prihodnje voliltve in bodo si sedaj poleg nem-štva še tudi znižanje davkov zapisali na svoje bandero. Se ve, da je obljubiti lažje, kakor pa storiti. — V Grade i je umrl K. Seeder, svetovalec pri c. kr. namestniji, svoje dni je bil v M ariboru c. kr. okr. glavar ter se je ponujal slov. volilcem tega okraja za poslanca, pa mu ni !
obveljalo, ker se je bil nemškutarjem vrgel ▼
roke. — Koroškim nemškim liberalcem je izpodletelo pri tožbi zoper A. Ulbinga ter je tega porotna sodba v Celovci izpoznala za ne-krivega gledé na umor nemškutarja - volilca Šojerja v Podkloštru. Joj mene, kako bi bili pač kričali haló nad poslanca Einspielerja, ko bi jim ne bilo tako hudo v tej tožbi izpodletelo! — Slov. liberalci so v Ljubljani srečno dognali, da ni v odboru slov. čitalnice nobenega duhovnika. Lepo to ni od njih, pa so zato tem ležje liberalci sami med seboj. — Poštno na-čelništvo na Kranjskem je prepovedalo li-starjem dajati za novo leto poštno knjižico. Če se je izgodilo za to, da se prepreči beračenje, zasluži odredba vsakako pohvalo.—Mestni za-stop v Gorici ima veliko sitnobo s pokópa-liščem, katero jo na novem kraji napravil, zato še ostane staro tudi v novem letu odprto. — Na Pri morji se pije veliko žganja, letoa pa je nova dača na tisto in pričakuje se, da pojenja poslej vsaj nekaj ta „strupena rosa". — V Trstu izhaja po novem letu v vsacem meseci po dvakrat slov. list „Brivec", ki hoče šaljivo briti vse nemčurje in lahone. Pravi se, da brije tudi „brez žajfe". — Na Hrvaškem se godi hudo listom, ki ne pišejo tako, kakor je banu, t. j. ogerski vladi ljubo. Pri vsaki, Se tako mali pravdi obsodijo jih na več tisoč goldinarjev plačila. Kdor ye, da slov. uredniki niso bogati, razsodi lehko, da gre pri tem slov. listom samim za glavo. — Ogersko mini-sterstvo je dobilo novega uda, pl. Szogyonyi-Maricha. Možu se poje hvala, da misli ne samo madjarski, ampak tudi avstrijski. To kaže, da je grof. Szápáry, ki je na čelu ministerstya, na pravem mestu ter želi, naj se umiri prevroča madjarska kri.
Vunanje države. Sedaj je gotovo, da imenujejo sv. oče Leon XIII. škofa v Jeruzalemu za kardinala rimske cerkve. — Pri občinskih volitvah v Rimu so zmagali katoliški možje in je vseh 25. kolikor jih je bilo voliti na novo, odločnih, za sv. katol. crkev. Vsled tega je velika jeza pri framasonih, najbolj pa pri vladi. No, ta jeza ji naj ne postane na škodo! — Trgovinska pogodba med Italijo in Avstrijo še trpi, po novi odredbi, za leta dni nadalje. — Predsednik ministerstva francoske republike pride v senat, t. j. v zbornico, ki je podobna naši gosposki hiši v dež. zboru. Senat pa ne pridobi veliko s tem možem, kajti doslej ga poznamo za „veternjaka". — Kaj bode iz irskega ljudstva, ki trpi hudo silo v Angliji, to zna sam večni Bog! Poslanci, ki se potegujejo za njegove pravice, so si sedaj na vskrižje, eni so za Parnella, drugi zoper njega, med tem časom pa se pozabi, da jim je v prvi vrsti skrbeti za to, da dobi ljudstvo pravico do življenja, za to, da bode samo.
ne pa proteatanski Angličani, gospodar zemlje, na kateri živi. — Naravno je, da se o božiči ni izgodilo v nemški državi ničesar, kar bi bilo vredno, da se omeni v našem političnem ogledu; kjer je vse, vsaj iz večine, v redu, tam se ne izgodi čez noč kaj posebnega. — Tega smo se že navadili, da se govori o novem letu o bojnih pripravah v Rusiji, na srečo stare Evrope pa je bilo tako govorjenje doslej še vselej prazno. Zato sodimo, da bode tudi letos tako. — Bolgarsko sobranje ali dež. zbor je sklenil do božiča svoje delovanje in ima mala državica, kakor se kaže, tudi to leto več dohodkov, kakor pa stroškov. Veliko pa ni, kar preostane denarja v dež. kasah. — Mladi kralj mlade Srbije, Aleksander je stopil v svoje 15. leto in hvalijo ga, da je za svoja leta še precej resen ter se zaveda, da je kralj, to pa bojda tudi nasproti svoji materi, kraljici Nataliji. — Turški sultan razglašuje, da ni resnice na govorici, vsled katere bi se vzele nekatere pravice kristijanom, kar jih prebiva na turški zemlji. Vse je bojda v tej reči gola laž. Nam se zdi, da ne bode vse tako. — V Afriki so Nemci kupili dolgo vrsto krajev, ki leže ob bregih morja, v Sanzibaz-u in vsled tega je sedaj že velik kos tamošnje zemlje v nemških rokah. — Republiška vlada v Braziliji, v južni Ameriki, je izrekla, da vzame vsa posestva, kar jih je bilo lastnih grofici Eu, hčeri prejšnjega cesarja, za-se ter nima poslej ona, grofica Eu, nobenih pravic. To se pač lehko izreče, ali pa ima za to vlada kako pravico? Druge gotovo ne, kakor pravico sile. Ali kaj se meni za to republika, posebno pa še v Ameriki!
Za poduk in kratek čas.
Junaška deklica.
(Pripovedka od sv. Ane v Slov. Goricah.)
Bil je čevljar, imajoč tri zale hčeri v najlepši dobi življenja. Njih imena so bila: Marijica, Anica in Cirilka. Živeli niso ravno ubožno, vendar je očeta skrbelo, kak6 bi vse tri s premoženjem dostojno preskrbel, da bi se jim po smrti njegovi ne godilo pretrdo.
V oni deželi je živel glasovit ropar in z njim veliko število njemu jednakih tovarišev, imajoč velik grad in mnogo posestev, ki so mu ga morali obdelovati tlačani, radi ali neradi, ker •bi sicer v tej reči strogi roparski graščak ostro postopal zoper nje. Po noči navadno ni bil doma, plazil se je okolo po deželi, da bi kje oropal kak grad ali navadno ljudsko selišče.
Zopet je bil na svojem važnem potovanji, vendar takrat sam, iskal si je leka svojemu srcu, iskal si je, v kratkem rečeno, ženko. Nenadoma pride v hišo našega čeyljarja, ki je
sedel pri svojem delu in kaj marljivo tolkel po podplatih; a hčeri so sedele okolu mize in si odnehavale od dela. Čevljar seveda roparja ni poznal. Tu ropar vržfe svoje satanske oči po nedolžnih mladenkah, češ:jedna teh bo gotovo žrtva mnogih muk.
Ropar vpraša čevljarja, kak6 se počuti ? Djal je, da precej dobro, a to ga skrbi, kako j bo po smrti njegovi s hčerami, ker jih najbrž ne bo mogel s premoženjem dostojno preskrbeti.
„To", reče mu ropar, „to se da pomagati, moj ljubi prijatelj; ravnokar iščem neveste, ktero hočem osrečiti, ker sem imeniten graščak. Ne potrebujem bogate neveste, čemu? Da le dobodem mladenko, ki se mi dopade, akoravno je revna. No, mislim da se strinjate z menoj in mi date jedno vaših hčer v zakon". Čevljar rad v to dovoli. Ropar si izbere najstarejšo, Marijico za ženo, ki je kar strepetala pri tem, opazivši na bodočem možu neko divjost.
Bila je poroka. Zaveza se je sklenila za večno.
Ko se po poroki peljata sam& proti gradu, mož jo vpraša; kaj bi storila s kakim roparjem. ako bi znala, kje stanuje, in kaj bi storila ž njim, ako bi prišel v hišo? Marijica nič hudega sluteč, kratko odgovori: „Grospodski bi I ga ovadila ali če mogoče, sama bi ga umorila !" Mož nič ne reče, samo mislil si je : tak6 torej, posvetil ti bodem, kakor sem že večim. Pripeljata se jako pozno v noč domu Takoj pokaže ženi bogastvo svoje: zlato, srebro in z dragim pohištvom obložene hiše. Konečno jo spremi v najzadnejši oddelek gradu in odpre1 vrata jedne hiše, a kak<5 ostrmi Marijica, videč j vse polno odsekanih glav, trupov, skratka celo i| hišo krvavo! Ropar napravi resen obraz in zažuga ženi svoji: „Jutri grem k svojemu sosedu in pridem pozno domu a čez dan pride neki starec, kteri te bo hotel preslepiti, da bi šla z njim in meni postala nezvesta, a varuj se tega, ker vedi: jaz sem oni glasoviti ropar. Ako to včiniš, primem te, kadar te dobodem, za lase in na tem le „štoru" ti odsečem nezvesto glavo in jo v trajni spomin in v strah tvojih dveh sester, ki bote kmalo prišli za teboj, obesim tu gori na „klin". (Dalje prih.)
Nova knjiga.
Preč. g. kanonik dr. Ivan Križanič, ki so svojim slovenskim rojakom po svojih mnogih spisih že dobro znani, so se zopet oglasili in nam podali nov plod svojega peresa. Spisali so nam 63 strani obsegajočo knjigo, katerej so na čelo postavili ime Tekel, z ozirom na sodbo božjo, o katerem beremo pri preroku Danijelu; „Tekel — tehtan si bil in prelehek si bil spo' znan". Navzočna knjiga je torej v ozki zvezi z „Belo ženo", katero so nam lansko leto preč oči postavili. Brez vsega pomisleka lehko re
čemo, da nam podaje knjiga «late nauke v srebrni posodi. „Zlate nauke", zakaj sv. Duh uči: „Pri vseh svojih delih se spominjaj konca svojega in na veke ne bodeš grešil 1" Sir. 7. 40. Zlati nauki so pa „v srebrni posodi", ker je res, da je knjiga tudi prijetno pisana in se bralcu hitro prikupi. „Tekel" velja 20 kr. in se dobiva v „tiskarni sv. Cirila" v Mariboru.
Smešnica 1. „Nace", reče pomočnik v neki delalnici učencu, „Nace, kaj pa ti je, da se držiš tako kislo? Pokaži pametno, veselo lice!" „Prav", odvrne mu učenec, „prav rad, toda to se ležje reče, kakor pa stori. Pokaži mi ga torej ti, pokaži, kako je kje pametno lice!"
Razne stvari.
(Vabilo.) Narodna čitalnica v Ptuji ima dne 6. januvarija 1891 ob 6. uri zvečer v „Narodnem domu" redni občni zbor z nastopnim sporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Predlog za predrugačenje društvenih pravil. 7. Slučajni predlogi. K mnogobrojni vdeležbi vabi	Odbor.
(Zahvala) Občni zbor slov. Čitalnice v Mariboru je izrekel svojemu dosedanjemu predsedniku, g. M. Berdajsu, trgovcu na Grajskem trgu, prisrčno zahvalo za njegovo neumorno delovanje na korist slov. čitalnici. Slabo zdravje ga je prisililo, da se nekaj časa umakne poslom, ki jih nalaga svojemu predsedniku slov. čitalnica, izlasti v zimskem času.
(Ormoška čitalnica) ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 11. januvarija 1891 v svojih društvenih prostorih s sledečim vspo-redom: 1. Pozdrav po predsedniku, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. volitev novega odbora in treh preglednikov računa. Po zborovanju prosta zabava. K obilnej udeležbi vabi uljudno	Odbor.
(Hranilnica.) Mestna hranilnica v Mariboru je lani nekaj denarja odločila v dobre namene. V zadnji seji je mestni zastop ta denar razdelil, toda kako? Gledališče dobi 464 fl. 79 kr., nemški šulverein 92 fl. 95 kr., mestni ubožci 371 fl. 84 kr. itd. Le krajcarja pa ne najdemo v celi vrsti obdarovanih za kakega slov. ubožca ali slov. društvo. Slov. kmetje, le nosite še nadalje svoje, ne več goldinarjev ali krajcarjev, ampak svoje stotake v to hranilnico! Komu da bodo prej ali slej na korist, to je po takem jasno in gotovo je, da nikoli slov. ljudstvu.
(Najstarejša oseba) v Cirkovški fari je umrla lani na god sv. Štefana. Bila je Ana Lenart, mati č. g. župnika Poličanskega, v 91. letu svoje dobe.
(K m e t o v a 1 s t v o.) Društvo „kmetovalec" v Gotovljah ima v nedeljo po sv. treh kraljih t. j. dne 1 I. januvarija 1891., ob 3. uri popoldne, v gostilni M. Steiner svoj drugi občni zbor. Vspored: 1. Govor o sadjereji. 2 Društveno poročilo. 3. Prosti nasveti. 4. Vpisovanje novih udov in vplačevanje društvenine. 5. Petje. K obilni vdeležbi uajvljudneje vabi odbor.
(Preklic.) Da bi Martina Slanica ne bilo doma pri sv. Barbari v slov. gor., kakor se je bralo v raznih listih in tudi v našem, to ni resnica. Tudi se on ni oglasil nikoli za službo pri c. kr. žendarjih v Bosni. Tako oam poroča župan L. Tomažič in nam se zdi zato, da tiči v tem brž kaka zamena oseb.
(Vvrstenje.) Gosp. Luka Lavtar, profesor na c. kr. učiteljišči v Mariboru, je povišan v VIII. red plačilne vrste.
(Učiteljstvo.) Službo nadučitelja na I. ljudski šoli za dečke v Mariboru je dobil g. Fr. Frisch iz Celovca. Nam se zdi čudno, da so šli v Celovec po nj, ali ga ni med domačini učitelja, ki bi zaslužil zasesti to mesto?
(Cesta.) Okrajna cesta, ki pelje od hrvaške meje skozi Podčetrtek, je imela tik za tem trgom višo strmino, sedaj pa so preložili cesto nižje k Sotli in s tem se ogne cesta tiste strmine, ki je bila silna muka za ljudi in vprežno živino.
(Železnica.) Kakor je sedaj, stavi se železnica iz Celja skozi Šoštanj v Velenje na stroške štajarske dežele, delo pa oskrbita gg. Lapp in Klemensiewicz. S tem, da stavi dežela le-to železnico, postane tudi to skorej gotovo, da dobimo še s časom železnico iz Velenja do Spodnjega Dravobrega na Koroškem.
(Koledar.) Marljivi urednik „Popotnika", g. M. Nerat, nadučitelj v Mariboru, je izdal že 5. letnik koledarja za učiteljstvo. Koledar za leto 1891 je v imeniku- jako pregleden in tako natančen, da zadovoljuje brž najstrožjim zahtevam. Stane lepo vezan 1 gld. 25 kr. s pošto vred ter se priporoča tudi čč. duhovščini in raznim šolskim svetom po slov. deželah.
(Stajarski kapuni.) O praznikih je bilo veliko povpraševanja za štajarskimi kapuni. Plačevali so par po 3 do 5 gld. in še višje. Tudi kokošinjim jajcem je sedaj cena prav visoka.
(Ščuva nje.) Odbor društva „Siidmark" razglašuje po listih vest, da išče več graščakov na Sp. Štajarji nemških hlapcev, dekel, vini-čarjev in da se jim ponuja torej izvrstna služba, s časom pa še tudi prepusti kaka koča in zemljišča. Ni treba praviti, da je vse to le gola domišljija, vendar pa utegne tako ščuvanje imeti še slabih nasledkov in tam napraviti škode, od kodar se sedaj tako neslano ščuje zoper slov, delavce in posle.
(Šal»ška čitalnica v Šoštanj i) priredi dne 6. januvarija 1881 v svojih prostorih tombolo, na kojo vabi vse ude in prijatelje društva. Začetek točno ob 6. uri zvečer.
Odbor.
(Poboj.) V Andrencih, župnije sv. Lenarta v slov. goricah, so se dne 4. decembra pijani dečki stepli ter je viničar Martin Čerič dobil pri tem tako rano na glavi, da se ni več zavedel in je drugo jutro umrl. C. kr. žen-darji so dva dečaka vsled tega zaprli in je nju eden že priznal, da je bil s kolom udaril na glavo nesrečnega viničarja.
*(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg.: Kalin 3 fl., Zidaušek 12 fl., Aškerc 11 fl., Flek 1 fl., Pečnik Fran 60 fl. (ustn. in letn. dpi.), Wolf 11 fl, Frangež 11 fl., Krajnc Jos. 10 fl, Bogataj 2 fl., Vraz Ivan 1 fl, Ža-bukošek 1 fl.
Loterijne številke:
Trst 27. decembra 1890 65, 71, 76, 42, 29 Line „ „	13, 51, 1, 46, 44
"^T^^kw»» častitim kupcem veselo novo »	leto in prisrčno zahvalo.
Josipina Pruha v Celji.
JW&Wi'M'i 13a tr' te°aie> st°Pe> žaga, ko-JJJLw%MWj vačnica (na kladvo — Hammer),
hiša pri mlinu s hlevom, nekaj zemljišča,_ v drugi hiši ob cesti krčma na račun — V Ši-beniku, 20 minot od železniške postaje Šentjurske, se daje v najem. Natančneje pove lastnik ondi Juruj Vrabič, po domače Trepan pošta: Št. Jurij ob juž. žel. 1-3
¡¡^ Obstoji od letn 1S7G.
Jožef Kregar, mizar
25 GiSJOStf Illee v Mariboru GoSJflSit Ulice 25
priporoča p. n. plemstvu in visoki gospodi
veliko zalogo pohištva lastnega pridelovanja za spalnice, obednice in salone
po najnižji ceni, pri solidni postrežbi, oc* Na zahtevanje napravim tudi pohištvo po načrtu in za vsaki stan.	8-14
Ceniki in nariski po zahtevanji brezplačno in franko.
Telita žpjarija R. ffleif
v JEIočalv (TCotsoh)
prideluje in razpošilja najboljšo in najcenejšo žganico.	27
V losa ¿'ariji tgH&SŽ:
ler-ja v Celji se sprejmeta dva delavca — kolovratarja — za izdelovanje velike lončene posode.	3-3
Lepa jabolčna drevesa
4—5 let stara najboljših vrst, priporoča več tisoč po nizki ceni Jože .Tanežič na Bizeljskem pri Brežicah.	15-25
L^^jj] pj nJ VI pJ	DnTiBDTrn PnilPTnl PTnlfnn] ErTn3 EnrQ IHTil
pripravljena od lekarja IMilOM-ja v Ljubljani, Je «ipiivno zdravilo, ki krepča želodec, nieličri, cisti, odpravlja zlato žilo in odganja gliste.
Sestavljena je iz zdravilnih, v rastlinstvo s^adajočih snovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, delovanje organov urejajoče zdravilo, katero organizmu kar nič ne škoduje, če se prav delj __časa rabi.
"Esenco za želodec pošilja izdelovatilj proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 stekleničic za gld. 1-36; po 24 za gld. 2-60; po 36 za gld. 3 84; po 44 za gld. 4-26; po 55 za gld. 5 26; po 110 za .gld. 10-30; po 550 za 50 gld.
V steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh tli- in inozemskih lekarnah.	11-15
Depfits v Ma riboru: lekarna Bancalari in Konig; v P tuji: lichrhaik; v Celji: Kiipferschmid; Isj v Gradci: Eichler, Nechved, Trnkoczy in Franzč.