Poštnina plačana v gotovini Strokovno glasilo »Zveze združenj gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani** Člani Zveze prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno din 36-—. Ogluši se računajo v oglasnem delu i bil nikakšen pdjanec, to potrjuje tudi njegova nezakonska hči, Ernestina Jelovškova, ki piše v svojih »Spominih«, da je videla njena mati našega velikega pesnika v vsej dobi svojega razmerja z njim samo enkrat močno Vinjenega. Pač pa se je njegovo stanje v tem pogledu zelo poslabšalo, ko je zapustil Ljubljano in se naselil kot odvetnik v Kranju. Tukaj pač v oni dobi ni imel primerne družbe, tudi ga je pekla poniževalna zavest, da je šele v starejših letih dobil samostojno odvetniško mesto. V vinjenem stanju je bil miren in večinoma globoko zamišljen. Kako si bo naš pesnik uredil svoje življenje, je napovedal že sam: »Cel dan iz pravd koval bom rumenjake, zvečer s pri ja tli praznil bom bokale, preganjal z vinom bom skrbi oblake.« Mnogo je bilo ljubljanskih gostiln, ka- mor je zahajal Prešeren ob večerih iskat razvedrila. Ena izmed njegovih najbolj priljubljenih gostiln, kamor je zahajal najrajši, je bila »Peklo« na današnjem Kongresnem trgu. Na oglu, kjer zavija Lavrenčičeva hiša v Vegovo ulico, je stala pritlična majhna hiša z gostilno v »Peklu«. Iz veže je vodilo nekaj stopnic navzdol v podzemlje, v kletne prostore. Tukaj je bila velika dvorana, zidana v nekdanjem mestnem jarku, ki je bil napeljan okoli starodavnega obrambnega obzidja. Po tej podzemski dvorani je dobila gostilna svoje ime. Ljudje so jo imenovali »Peklo per Kap-cinarjih« ali »V jami per Kapcinarjih«, ker je bil poprej v spodnjem koncu današnje Zvezde kapucinski samostan. »Peklo« je bilo priljubljeno plesišče takratne ljubljanske mladine. Zlasti ob sobotah in nedeljah je bil tukaj velikanski hrušč in trušč: harmonike, ples, vrišč, petje in pijača. Slika te gostilne je ohranjena v ljubljanskem Narodnem muzeju. Gostilno v »Peklu« je vodila gostilničarka Metka Podbojeva roj. Komarjeva, žena in pozneje vdova Jakoba Podboja, ena izmed boli znanih ljubljanskih gostilničark v prvi polovici preteklega stoletja. V njeni gostilni se je tudi mnogo igralo in je navadno sama vodila banko. Zaradi velike golše so jo ljudje imenovali tudi »ta krofasta Met- ka«. Poprej je imela gostilno na »Griču«, ki je bila nasproti nunski cerkvi v Bleiweisovi hiši. V tej hiši je stanoval od leta 1828. do 1832. skriptor ljubljanske licejske knjižnice in urednik »Kranjske Čebelice« Miha Kastelic. Nekaj časa je bil njegov sostanovalec Prešeren. Ko je Metka zapustila Grič in kupila hišo v Peklu, se je z njo vred selil tja kot gost tudi dr. Prešeren. Prvikrat je prišel v Pekel neki petek in zagledal gosta, ki je jedel meso. V šali je zagrozil gostilničarki : Metka, Metka! Ne spoštuješ petka, si pustila Grič, vzel te bo hudič! V tej gostilni je bil Prešeren stalen gost in je zahajal tja navadno po dvakrat na dan. V Podbojevi družini je bil domač hišni prijatelj. Pesniku in velikemu Ilircu Stanku Vrazu je Prešeren pisal, da mora sedem ur na dan delati pri odvetniku dr. Chrobathu, da lahko dve uri pije pri Metki. Bil je središče gostilniške družbe v Peklu. Dokler ni bilo Prešerna, sta vladala dolgčas in mrtvilo. Kakor hitro pa je naš pesnik stopil v gostilno, je vse na mah oživelo. Kot cfomač gost je rad zahajal tudi v kuhinjo, kjer se je šalil z domačimi hčerkami in s posli ter jih motil pri delu. Kadar že ni bilo več moč izhajati, je poklicala Metka hčerko, da je prišla in zvabila Prešerna v gostilniško sobo. Ce pa tudi to ni izdalo, pa so nastopile služkinje s svojimi kotliči, v katerih so mešale in delale »sneg«, ali pa so oborožene s kuhalnicami počasi izrinile »jezičnega dohtarja« iz kuhinje. Kadar je zinil kako kosmato, ga je posvarila Metka ali katera njenih hčerk: »Doktor, če ne boste tiho, boste dobili po hrbtu!« Včasih je res tudi dobil. Gostilničarka Metka je imela šest hčera, ki so se vse dokaj dobro poročile. Najmlajša hči Jerica je zelo ugajala Prešernu. Njej je baje zložil in poklonil pesem »Ukazi«: »Da ne smem si ukazala, belih rok se dotaknit’, zvedla deklica si zala, kako znam pokoren bit’.« Svoje srce in roko pa je oddala Jerica bogatemu Angležu Davidu Mollineju, nečaku veletovarnarja Mollineja, ki je imel veliko predilnico na prostoru današnje ljubljanske železniške direkcije in cukrarno ob Ljubljanici. Za Jerico pa se je prav vztrajno potegoval tudi Žane Sonc, sin uglednega ljubljanskega trgovca, hišnega posestnika v sedanji Ključavničarski ulici št. 5 (takratna št. 255). Tam je bila do novejšega časa gostilna »Pri solncu«. Ko pa je imoviti Anglež trgovčevega sina pri Jerici iz- Možnosti dela so ogromne, naša zemlja nam !bi lahko dajala veliko več kot nam daje sedaj. Statistike nam kažejo, kako nizek je pridelek raznih važnih plodov na 1 ha v naši državi in kako visok je v zapadnih evropskih državah. Nadalje ima naša zemlja v sebi ogromno rudno bogastvo, katerega moramo izkoriščati sami, ima pa tudi možnosti, da nam daje obilo surovin in predmetov, katere moramo uvažati, pa to s čimdalje večjimi težavami. Pomislimo samo na riž in bombaž, katerega bi lahko producirali toliko, da bi lahko pokrili veliko večji del naših potreb kot je to primer sedaj. Če zasebniki sami ne zmorejo tega, tedaj mora to vzeti v roke država. Navadili smo se že misli, da je naloga države dirigirati gospodarstvo. Pri nas gre to sicer težko radi mnogo ovir, toda razmere bodo to čez čas vedno bolj energično zahtevale. Vojna ni samo za vojujoče se države, ampak tudi za nevtralce, ki ne smejo prepustiti svoje usode teku zgodovine, da ne bodo trpeli ogromne škode, ki se lahko izpremeni tudi v tako, da bodo žrtve pozneje priti v normalno stanje prevelike in da bi se jim že sedai lahko s pametno, načrtno politiko izognili. (Francoski izrek pravi: »Gouvemer, c’ est prevoir.« Vladati se pravi predvidevati. Od državnikov ne zahtevajmo, da samo vladajo, urejajo obstoječe razmere na boljšo pot, od njih moramo zahtevati, da tudi svoj narod vodijo v boljšo bodočnost, katero si želimo prav vsi v sedanjih časih, če že ne zase, pa saj za naše potomce in naš narod v celoti. Kako smejo prodajati trgovci vino in žganje v svojih obratovalnicah? Neprestano nam prihajajo pritožbe, da prodajajo posebno podeželski trgovci vino in žganje v poljubnih količinah na popolnoma gostilniški način, s čimur kršijo obrtno- in finančno-pravne predpise. Culi smo tudi, da je ponekodi orož-ništvo popolnoma pri preganja- nju teh obrtnih prekrškov z izgovorom, da jim niso predpisi, ki urejajo prodajo alkoholnih pijač po trgovinah, poznani. Orožništvo je namreč kot pomožni organ upravnega oblastva dolžno, da se ne briga samo za izvajanje kazenskega zakona, temveč da posveča istotoliko pozornost tudi zakonom in predpisom, ki urejajo n. pr. gospodarske odnošaje, V naslednjem bomo tedaj navedli točno vse predpise, ki urejajo prodajo alkoholnih pijač po trgovcih, da se z njimi seznanijo varnostni organi in pa tudi gostilničarji, v kolikor jim še niso poznani. V obrtno-pravnem pogledu ureja prodajo alkoholnih pijač v trgovskih obratovalnicah čl. 45. pravilnika po gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalni- cah z alkoholnimi pijačami, ki je bil razglašen v št. 1. Uradnega lista dne 3. januarja 1928, in ki je po § 427. odst. 2. toč. 1. obrt. zakona še danes v veljavi. V finančno-pravnem pogledu pa odreja prodajo alkoholnih pijač v trgovinskih obratovalnicah čl. 4. pravilnika za izvrševanje določb tar. post. 62. taksne tarife k zakonu o taksah dn ki je bil objavljen v Službenem listu št. 67. z dne 19. avgusta 1936. Po teh predpisih smejo prodajati specerijske, kolonijalne, delikatesne in tem pod. obratovalnic alkoholne pijače samo v izvirnih zaprtih steklenicah, kakor so jih nabavile od tvomičarja, iz-delovatelj(a, veleprodajjalca, točiica na debelo in teh steklenic ne polnijo niti ne pretakjo in tudi ne odpirajo. Za izvirno zaprte steklenice se smatrajo steklenice, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: a) da je zapirač, zamašek ali poklo-pek tako prirejen, da se brez pomožnega sredstva (odčepnika, posebnega noža ali priprave) in brez zadostnega napora sploh ne da odpreti; b) da se na zamašku, čepu ali pokrovu vtisnjena firma dotičnega izdelo-vatelja, fabrikanta in temu pod. (čl. 45. pravil., o gost.); c) da je na steklenici etiketa z označbo firme tvorničarja, dotič. izdelovate-Ija, veleprodajalca, točiica na debelo in vrste alkoholne pijače, ki je v steklenici ; c) da je preko zamaška potegnjena ali prilepljena originalna etiketa pro-izvodniške tvrdke bodisi v obliki traku, kapice, iz stanijola, gutaperče in temu pod. izvzemši tiste steklenice, ki imajo mehanične poklopce in to s plombo ali brez nje, tako da se brez posebne priprave ne dajo ne nameščati, ne snemati in e) da je vse to opravil, kar je v prednjih odstavkih navedeno tvorničar, izdelovatelj, veleprodajalec, tožilec na debelo in da se tako neizpremeajcno daje v promet. Finančno ministrstvo je z odlokom z dne 2. januarja 1931. štev. I. 371 izdalo še točnejša navodila glede prostornine steklenic, v katerih se smejo alkoholne pijače v trgovskih obratovalnicah prodajati. Pri tem je ločiti prodajo vina in žganja od prodaje ruma, .konjaka in likerja. Vino in žganje se sme prodajati samo v originalno zaprtih steklenicah, ki so adjustirane v smislu gori navedenih določil in imajo od 0.5, 0.7 in 1 ali več litrov vsebine. V manjših originalno zaprtih steklenicah tuje polnitve se vino in žganje ne smeta prodajati. Bum, konjak in likerji se smejo prodajati samo v originalno Stroga določila za zglaševanje tujcev Kr. banska uprava opozarja s svojo odredbo z dne 20. aprila, da morajo upravitelji hotelov, pensionov, gostišč In gostiln s prenočišči prijaviti in odjaviti vsakega gosta v 12 urah po prihodu odnosno po odhodu. Oblastvom je naročeno, da nastopajo proti vsem, ki bi kršili te predpise najstrožje. steklenicah tuje polnitve, ki imajo 0.5 dl, 1 dl, 2 dl, 3 in 4 dl ter 0.5 1, 0.7 1, 1 liter ali več litrov vsebine. V navedenem članku smo tedaj popolnoma pojasnili obseg pravice prodajati alkoholne pijače, to so vino, pivo, žganje, rum, konjak, liker itd. po trgovcih. Kar je protivno tem predpisom je kaznivo in je tudi g. finančni minister na našo prošnjo odredil vsem finančnim oddelkom, da se mora vsaka kršitev teh predpisov po podeželskih trgovcih najstrožje kaznovati in zatreti. Prosimo vse varnostne in finančne organe, da posvetijo preganjanju onih trgovcev, ki ne prodajajo temveč tudi točijo alkoholne pijače na način, ki je dovoljen gostilniškem podjetnikom, strožje kakor doslej, ker spada to vendar v njihovo službeno dolžnost. Vse naše člane in članice pa pozivamo, da strogo pazijo na poslovanje trgovca ter ga brezobzirno naznanijo zvezni organizaciji, pri čemur je treba opustiti vse pomisleke glede kakšnega očitka, da se s tem trgovca denuncira. Taka prijava ni denunciacija, temveč le nujna potreba, da si zaščiti obstanek. Poostritve postopanja pri prekoračenju policijskih ur in v pogledu prireditev Kr. banska uprava je izdala na vsa sreska načelstva pod štev. II. 7456-1 z dne 22. februarja 1940 sledečo odredbo: »Kr. banski upravi prihajajo od raznih strani pritožbe, da se močno popiva po vaških gostilnah in da se gostilničarji ne držijo policijske ure. Tudi plesne in druge zabavne prireditve se vedno bolj množijo in to ne samo po gostilnah, ampak tudi po zasebnih hišah. Vse to zelo škodljivo vpliva ne samo na ljudsko zdravje, temveč tudi na moralo prebivalstva. Razni defetistični in drugi temni elementi izrabljajo to pijančevanje in zabave za svojo podtalno protidržavno zaprtih < propagando. Povabljajo brezposelne in Vsem cenj. vinskim trgovcem in gostilničarjem vljudno sporočam, da impregniram nove in rabljene sode (tudi pokvarjene) s ELEKTRIČNO APARATURO Popolnoma nevtralno sredstvo po strokovnjakih preizkušeno in odobreno • Dolgoletna vzdržljivosti Zelo nizke cene! 100“/0sigurnost! Vsa tozadevna poorRviiah pranc p[rc> sodar., Ljubljana ' Dravlje reveže v gostilne in na zabave ter jun plačujejo za pijačo. Poleg tega sem tudi ugotovil, da občine postopajo pri izdajanju dovoljenj za podaljšanje policijske ure in za zabave preveč površno, lahkomiselna in brez pravega kriterija. Da se bodo predpisi tukajšnje nared-be o odpiranju in zapiranju gostinskih podjetij (policijski uri) z dne 4. julija 1935. (Sl. list št. 373-54) strogo in pravilno izvajali in da se omeji pijančeva-nje po gostilnah, kavarnah in drugih sličnih obratih ter skrči število plesov in drugih zabavnih prireditev, odrejam na osnovi čl. 64., 65. in 66. zakona o notranji upravi v zvezi s čl. 18. in 33. cit. zakona ter na osnovi prvega odstavka § 77. zakona o občinah, da se občinam odvzame v točki 3. § 77. zakona o občinah dana pristojnost za izdajanje dovoljenj za podaljšanje policijske ure gostilnam, kavarnam in sličnim obratom in za izdajanje dovoljenj za zabave in da se ti posli prenesejo v pristojnost sreskih načelstev. Iz § 77. odstavka 1. sledi, da izvršujejo občine posle, ki so v tem § našteti, kot krajevna policijska oblastva in sicer v prene-šenem delokrogu. Po predpisu istega odstavka vrše občine posle iz § 77., samo, kolikor jih ne izvršuje, oziroma jih ni za sebe pridržalo državno oblastvo. Občine so sicer dolžne, da izvršujejo krajevno policijo, vendar niso tudi dobile izključne pravice do upravljanja teh poslov. V smislu čl. 18., 33. in 35. zakona o notranji upravi so to posli obče uprave. Vsled tega ima država pravico poseči v policijski krog občin, jih v teh poslih omejevati in zadržati za sebe določene posle. S tem v zvezi bo pristojni oddelek tukajšnje kralj, banske uprave spremenil tudi določila § 4. tukajšnje zgoraj citirane naredbe o policijski uri. O tem se obveščate v zvezi s tukajšnjim razpisom z dne 25. julija 1939. II. št. 21.344-1 in z naročilom, da se pri izdajanju dovoljenj za podaljšanje policijske ure in pri izdajanju dovoljenj za plesne in druge zabavne prireditve ravnate točno in strogo v smislu tukajšnjih že ponovno izdanih navodil. Mnogi prireditelji plesnih in drugih zabavnih prireditev prijavljajo prireditve pristojnemu oblastvu naknadno in sicer drugi dan po prireditvi. Ker sem jj ugotovil,. da se s tem vršijo razne zlorabe in da javni organi nimajo možnosti podrinil, je Zane Sonc, poprej reden obiskovalec in stalen gost »Pekla«, izostal iz gostilne. Vsakdanji gosti so seveda zbijali šale na njegov račun, Prešeren pa ga je zbodel z verzi: »Sonce se skriva, videt’ ga ni, ker se peklenska Jerca moži.« Ko se je Metkina hči Tončka zaročila z ljubljanskim trgovcem Večem, jo je naš pesnik podražil: »Tončka, vi boste vedno v e č; četudi bo prišla kaka druga na višjo stopinjo, vendar boste vi vedno več.« Nekoč je dr. Prešeren prosil za Martinovo svojega šefa, odvetnika dr. Crobatha, pri katerem je bil dolga leta kon-cipijent, da bi dostojno proslavil vinskega patrona. Seveda mu je šef, ki je bil itak tudi sam velik ljubitelj dobre kapljice, prav rad dal enodnevni dopust. Prešerna pa drugi dan še vedno ni bilo v pisarno. In ko ga tudi tretji dan ni bilo na izpregled, ga je šel dr. Crobath iskat in ga seveda dobil pri Metki v Peklu. Na pol v šali, na pol resno opozori šef svojega koneipijenta: »Kako pa to, dragi Prešeren, saj je vendar Martin samo eden!« Naš pesnik, ne bodi len, se široko zasmeje in odvrne: »Ni res! Trije so: Martin škof, Martin papež in Martin Luther!« Dr. Crobathu je bil Prešernov odgovor tako všeč, da je prisedel, in tako sta oba, šef in koncipijent, tretji dan skupaj martinovala. Dr. Prešeren je večkrat obiskoval tudi gostilno »Pri Frgolinu«, ki je stala ob takratni Križevniški cesti iz Gradišča proti trnovski cerkvi. Bila je to enonadstropna majhna hiša z letnico 1776 nad vrati nasproti rimskega zidu. Domačini in meščani so radi zahajali v to gostilno, zlasti zaradi rib in rakov. Tukaj so imeli trnovski čolnarji svoj zadružni lokal in shranjeno svojo čolnarsko blagajno. Mnogo let je tu krčmaril Matej Matevže. Ko se je general Marmont 17. junija 1809 pomaknil s svojo vojsko proti Gradcu, je bil »pri Frgolinu« Francozom ukraden konj. Zaradi te tatvine so hoteli Francozi gostilničarja Mateja Matevžeta obsoditi na smrt. Na priprošnjo in s pomočjo sosedov se je nesrečnež rešil, vendar je moral plačati za konja 350 goldinarjev. V Prešernovi dobi je krčmaril »pri Frgolinu« Jože Dolenc z ženo Lenčko. Po takratni šegi je bil oblečen takole: na sebi je imel belo platneno srajco z mehkim ležečim ovratnikom: za vratom svetlomodro, pisano svileno rut^ z belimi, temnomodrimi in rdečimi črtami, na debelo zavezano; svetlosiv suknen telovnik, do vrha zapet s srebrnimi gumbi, temnomoder suknjič, irhaste hla- če in škornje »kanone«, lepo zlikane; v uhlju mi je visel »murček«. Gostilničarka Lenčka je nosila svileno obleko s temnozelenim, žametnim ovratnikom in manšetami', črn, nabran svilen predpasnik, za vratom rožasto, svileno ruto, izza katere so se videle bele čipke, na prsih je bila zataknjena broša, v ušesih pa dolgi, zlati uhani. Sliki obeh zakoncev sta se ohranili do današnjih dni. Prešeren je rad hodil v gostilno k »Frgolinu« tudi zato, ker so se tam sestajali krakovski in trnovski fantje ter prepevali domače narodne pesmi. Marsikateri bokal vina je priromal na njihovo mizo na pesnikov račun. Oblečeni so bili v kratke irhaste hlače in obuti v visoke škornje. Na rdečih in zelenih žametnih telovnikih so se bleščali gumbi iz srebrnih grošev. Pod vratom so imeli rdeče rožaste svilene rute, pod brado zavezane v debel vozel. Suknje so nosili zelene, modre in rjave. Nekateri so imeli na glavi široke, črne klobuke z zlatim čopom na dolgi zlati vrvici, ostali pa so nosili lcastorce, malo nižje od cilindra, s širokimi krajevci in z navzgor razširjenim oglavnikom. Drugi zopet so imeli orne dokolenke in bele nogavice; prepa-sali so se s širokim višnjevim ali rdečim pasom. V Prešernovem ča3u je bil njihov pevovodja Martin Goršič, po domače Medičar. Izmed pevcev najbolj znani so bili: trnovski čolnar Donat Crne, po domače Donatelj; Andrej Kušar, najboljši trnovski plesalec; Goršičev svak, po domače Anžon, ki je prodajal zelenjavo v lemenat in bil nakladalec v pristanišču na Bregu; podjetni Anton Podkrajšek ali Kramarjev Tone in njegov brat Jože Podkrajšek, znan pod imenom »Ramač«. Bil je baje strašansko močan, da se ga je vse balo in izogibalo. Kadar se je hotel pobahati s svojo nenavadno močjo, je nataknil železen obroček na palec desne noge, obesil nanj cent in ga vrgel čez visoko naložen voz parizar• Gorje pa tistemu, ki ga je raztogotil! Vse, kar mu je prišlo pod roko, je pobil. Bili so ti ter še drugi trnovski in krakovski fantje takrat edini pevski zbor, ki je gojil slovensko narodno pesera. Ljubljančani pa so jih radi poslušali in jim dajali za pijačo. V Rožni ulici je bila že v tistih časih gostilna »Pri Lozarju«, kjer je mnoga desetletja krčmarila ugledna Lenčetova rodbina z Lavrice, po domače Gospoače-va. Ko so leta 1825. zgradili šentjakobski most, so imenovali to gostilno »Pri novem mostu«, pozneje so jo prekrstili v »Gasthaus zur Stadt Munchen«, vendar pa so ljudje še nadalje rekli »Pri Lozai’ju«. Semkaj je zahajal dr. Prešeren zlasti v tistih letih, ko je stanoval v Rožni ulici št. 5, pri svojem starem stricu, upokojenem župniku Jožefu Prešernu. Tam se je rad zabaval v družbi Sporočilo za skupščino Drž. zveze v Banja luki 8. maja seja zvezne uprave v prostorih združenja. 9. maja ob 9. uri skupščina Državne zveze v posvetovalnici Banskih dvorov. Istega dne ob 15. uri skupni izlet z avtobusi (po želji) v Trapiste—Slatina —Hica, Klašnice—Banja Laktiže in nazaj v Banjaluko. Zvečer ob 20.30 uri skupna včerja v hotelu »Bosna«. 10. maja ob 8. uri izlet z avtobusi v Jajce—-Jezero preko Markonjič grada. Izleti stanejo ca. 50 din za osebo. V hotelu »Bosna« in »Palače« imajo udeleženci pri prenočišču 20% popusta. Udeleženci iz dravske banovine stanujejo v hotelu »Bosna«. Prijavite udeležbo Udruženju ugosti-teljskih preduzeča za Vrbasko banovino v Banjaluki. I takih prireditev nadzorovati, vam naročam, da takih naknadnih prijav prireditev ne vzamete na znanje, temveč da postopate proti prirediteljem po zakonu. Orožniškim organom naročite, naj plesne in druge zabavne prireditve kakor tudi prekoračenje policijske ure strogo nadzorujejo. O izdanih dovoljenjih za podaljšanje policijske ure ali za prireditve obveščajte pravočasno pristojno orožniško postajo, da bo ta v stanju vršiti primerno nadzorstvo. Zoper kršilce predpisov, ki urejajo vprašanje policijske ure in prirejanja plesov ter drugih zabav, postopajte strogo po predpisih in jih občutno kaznujte. Pri tem pazite, da bodo prizadeti plačali poleg globe tudi vse predpisane državne in samoupravne takse. V posebno težkih primerih izrečite najvišjo v zakonu predvideno kazen. Pazite tudi, da bo kazensko postopanje smotreno, čimprej zaključeno in da bodo pravo-močne in izvršene obsodbe čimpreje tudi dejansko izvršene. Kazenske sankcije zoper neprijavljene zabavne prireditve in neupravičena prekoračenja policijske ure so v glavnem sledeče: Če se ne prijavi zabavna prireditev, je prireditelj kazniv v smislu tar. post. 99. z desetkratnim zneskom neplačane takse in na takso za razsodbo po tar. post. 229. taksnega zakona. Poleg tega določa čl. 95. pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami, da se kaznuje odgovorna oseba po ustreznih zakonskih predpisih. Prekrški naredbe o policijski uri se v smislu § 9. cit. naredbe kaznujejo po § 397. zakona o obrtih z globo od 25 do 1500 din. Ostali prekrški se pa kaznujejo po dotičnih posebnih predpisih. Poleg tega pa je zaradi prikratbe banovinskih davščin na plesne prireditve in podaljšanje policijske ure odrejena kazen, tudi v § 97. pravilnika o banovin- skem proračunu dravske banovine za leto 1939-40. Proti pijanim kršilcem javnega reda in miru, postopajte najstrožje po čl. 74. in 78. zakona o notranji upravi. Tudi v teh primerih izrekajte v posebno težkih slučajih najvišjo v zakonu predvideno kazen in poskrbite, da se bodo tudi te razsodbe čimprej in v celoti izvršile. Občinam naročite naj tudi one pazijo na vse pojave in kršitve, ki so s tem v zvezi in da Vas o vsem pravilno in nujno obveščajo. Dovoljenja za prekoračenje policijske ure in za zabave izdajajte le v stvarno utemeljenih primerih. Pazite pri tem, da se ne bodo v nekem kraju v kratkem razdobju vrstile zabave (vsak teden ali vsako nedeljo) in da v kakem malem kraju ne bo kar več zabav ob istem času. Dovoljenj za plesne in druge zabavne prireditve v načelu gostinskim obratom ne izdajajte. Izjema naj bo dopuščena le v posebno tehtnih in upravičenih primerih. (Tujski promet itd.) Pazite tudi, da bodo pred izdajo dovoljenja za policijsko uro ali za plesno ali drugo prireditev plačane vse državne in samoupravne takse. O vseh izdanih dovoljenjih vodite strogo evidenco. Zaradi kontrole plesnih in drugih zabavnih prireditev se istočasno o tem obvešča tudi drav. finančna direkcija v Ljubljani s prošnjo, da izda organom finančne kontrole nalog, naj tudi oni na te prireditve pazijo in javljajo takoj pristojnim sreskim načelstvom vse ugotovljene nepravilnosti. Priložene izvode okrožnice naslovljene na občine naj sreska načelstva dostavijo vsem občinam, priložene izvode te okrožnice pa vsem orožniškim četam, vodom in postajam svojega območja. Nam. bana, pomočnik: Dr. Majcen, s. r.« Razumemo čas in razmere, v katerih ižvimo zato nas ta okrožnica kr. banske uprave ni presenetila. Na žalost pa ni zajela celotnega problema, ker se pijančevanje in veseljačenje ne bo prav nič omejilo, če se bo pritiskalo le na gostilničarje in če se ne bodo odredile istočasno tudi stroge kazni za pijančevanje in veseljačenje po privatnih hišah in društvenih domovih. Seveda se pri tem ne sme spustiti iz vida tudi privilegije vinogradnikov pri prodaji vina lastnega pridelka in pa proste žganjekuhe, ki je prav za prav glavni krivec pijančevanja po deželi. 0 Prava domača kapljica O R I G I N A L~ FRUŠKOGORSKI BISER PRVOVRSTNA VINA V SODIH IN STEKLENICAH VELEKLETARSTVA B.mOS€R ZEMUN - MOSEROVA I Zastopstvo v Ljubljani 1 M. C E S A R LJUBLJANA VII - Gasilska 3 Tel. 2369 S_Z a h_t^e vajte c e n i k 1 Zahtevamo tedaj, da se slične poostritve uporabljajo tudi za pijančevanje, ki se najčešče vrši pod izgovorom, da se daje »zastonj« piti po privatnih hišah in da se preprečijo tudi one prireditve, ki se prirejajo po raznih kmetijah in društvenih domovih. Skupščina Državne zveze v Banja luki Skupščina Državne zveze se bo vršila letos v Banja luki dne 9. maja. Udi;u-ženje gostinskih podjetij za vrbasko banovino v Banja luki vabi najprisrčneje člane zvezne organizacije na čim številnejšo udeležbo. Ob tej priliki se bodo vršili tudi izleti z avtobusi po bosanski krajini in sicer: 1. Banja luka — Jajce — Jezero —■ preko Mrkonjič grada nazaj v Banja luko. 2. Banja luka 3. Banja luka slič in nazaj v Banja luko. Vožnja bo najbrže polovična in bo potem takem stala z brzovlakom iz Ljubljane do Sunje in z osebnim vlakom od Sunje do Banja luke in nazaj do Ljubljane (če bo polovična vožnja dovoljena) v III. razredu 172 din, v II. razredu pa 258 din. Zvezna uprava najtopleje priporoča poset te skupščine in obisk enega izmed najbolj agilnih in najbolj organiziranih gostinskih združenj za banovinsko področje v naši državi, ki stoji pod predsedstvom g. Bajo Peroviča in kateremu je desna roka njegov tajnik g. Pero Rebrina. Udruženje ugostitelja v Banja luki naproša, da se mu čimpreje javijo udeleženci, zaradi pravočasne preskrbe udobnih prenočišč. Kdor pa se želi udeležiti tudi enega izmed navedenih izletov naj tudi to naznači udruženju v Banja luki. Slatina Iliča in nazaj. - Kotor varoš — Te- Prošnja restavraterjem! Kakor vsako leto, se obračamo tudi letos na lastnike restavracij in gostilniških obratov z obsežno izkuho, da sprejmejo v poletni sezoni gostilničarske hčerke iz podeželja kot kuhinjske pomočnice v svrho izobrazbe in izpopolnitve v gostilniški kuhi. Pripominjamo, da je tovariška dolžnost vsakega restavraterja, da prispeva s tem k izobrazbi naše podeželske gostilniške mladine. Javite zvezi, ako potrebujete kuhinjsko pomočnico. Proračunske dvanajstine za mesec april, maj, • •• • m junij m julij Državni proračun za leto 1939-40. je bil podaljšan do konca julija 1940. ter znašajo predvideni državni razhodki za to dobo 4.315,666.667 din, upoštevajoč tudi kredite za banovino Hrvatsko. V uredbi, ki odreja proračunske dvanajstine so nekatera važna določila, in sicer: § 10. odreja, da izplačuje finančni minister banovinam nadomestilo za manjšane dohodke od trošarine na vino in žganje. § 17. Iz dohodka banovinskega sklada prometnega davka dobi banovina Hrvatska od zbranih svot 29%, vse ostale banovine pa 71%. Od odstotkov dobi dravska banovina */,. § 18. odreja, da sme minister za finance v posameznih primerih dokazane neizogibne potrebe dovoliti pobiranje občinske trošarine na vino in žganje v isti višini kakor so jo občine pobirale v proračunskem letu 1939-49. § 79. Oblastvo, ki po zakonu o občinah in zakonu o mestnih občinah odo-bruje občinske in mestne proračune, sme predložene občinske in mestne proračune ob odobritvi polnoveljavno spremeniti tako v razhodkih in dohodkih, kakor tudi v davščinah, ki jih pobirajo občine in mesta za kritje svojih razhod-kov. V § 71. se sprejema v vednost in odobri odločba ministrskega sveta z dne 9. avgusta 1939., ki govori o kreditu za podpore hotelskim in gostilniškim obratom in za podpore za pospeševanje turizma v znesku 200.000 din. ljubljanskih meščanov, med katerimi je bil tiskarnar Jožef Blaznik. Na Zabjaku, odnosno v Hrenovi ulici in ob Grudnovem nabrežju, je gostilna »Pri sodčku«. V prejšnjih časih je bil ta sodček zlat in so imenovali gostilno »Faselbirt«. Nekdaj je bila tu gostilna »Zum Wassertor«, v spomin na vodna vrata, ki so držala poševno čez Ljubljanico do Brega in branila ladjam dovoz v mesto. V plitvi dolbini na dvoriščni steni je reliefni križ s Kristom, Marijo in sv. Janezom. Ta okroglo en meter visoki spomenik izvira iz 15. stoletja. Ni znano, kako je prišel na to mesto. Pri Faselbirtu se je Prešeren deset let shajal s svojimi prijatelji na tajne sestanke. Pred škofijo na levi strani magistrata je bil najstarejši ljubljanski hotel »Zum vvilden Mann«, ali, kakor so ga krstili stari Ljubljančani, »Bidelmon«. Tako se je imenoval zaradi izveska, na katerem je bil naslikan divji mož, zaraščen in oborožen z gorjačo. Pred to sliko je rada postajala ljubljanska mladina in nemo strmela vanjo. Sedaj jo hrani ljubljanski Narodni muzej. Ta hotel je obstal poldrugo stoletje in ga je moral odpreti ljubljanski magistrat na ukaz vlade za potujoče oficirje in ostale odlične popotnike. V njegovih prostorih so bili pogosto nastanjeni vladarji, nadvojvode, knezi in razni velikaši. V pritličju so bili gostilniški prostori in je semkaj za- hajal včasih tudi dr. Prešeren s svojim prijateljem Andrejem Smoletom. Na Cankarjevem nabrežju, v današnji hiši ključavničarja Rebeka v prvem nadstropju je bila gostilna »Cmi Jurij«, kakor so imenovali po domače krčmarja Eržena. Tudi semkaj so radi zahajali krakovski in trnovski fantje ter navdušeno prepevali slovenske narodne pesmi. Kadar so zagledali Prešerna, ki je hodil v to gostilno baš zaradi lepega petja, so klicali: »Fantje, zdaj pa le eno zažin-gajmo, dohtar gre!« In pesnik jim je plačal marsikak bokal vina. V Zidovski ulici, kjer je bila v predvojnih letih gostilna »Pri lipi«, je bila v Prešernovi dobi krčma »Pri Krištofbir-tu«. Tu sta bili dve domači hčerki, Pepca in Rezika. Slednja, znana lepotica, je vnela srce tudi našemu pesniku. Pa še mnogo drugih oboževateljev je imela Krištofbirtova Rezika, gostilna pa obilo gostov. Njim je zapisal Prešeren verze: »Das’ vinček je kisel, z vodico zalit, zaljubljena misel jih vodi ga pit.« Zlasti mnogo gostov je imela ta krčma, kakor tudi ostale gostilne, leta 1863., ko je razsajala v Ljubljani kolera. Zanesli so jo v začetku junija vojaki laškega polka iz Trsta ter se je začela najprej v Trnovem, nato pa razširila po vsej Ljubljani. Nikomur ni prizanašala: bogati, revni, stari, mladi, vsi so zapadli strašni morilki. Mrtvaški zvonci so neprestano klenkali mrličem. Sele v avgustu je kolera ponehala. Ljubljančani so jo najbolj vztrajno preganjali z vinom, celo za siromašne so zbirali pijačo in jo delili brezplačno. Po večerih se je razlegal tak vrišč in petje, kakor bi se nahajali ljudje na veselici. Ljubljančani so pač hoteli v vinu vtopiti strah pred smrtjo. Na sv. Petra cesti sta bili na prostoru sedanje Urbančeve trgovske palače dve gostilni, kamor je hodil pesnik Prešeren: »Zum weissen Ochsen«, ali kakor so jo Ljubljančani na kratko imenovali »Oksenbirt«, poleg nje pa »Zum golde-nen Lamm« (Zlato jagnje). V to gostilno so zahajali dijaki višjih razredov. Sicer jim je bil obisk gostiln in gledališča prepovedan, šele od leta 1848. so smeli starejši dijaki po gledališču na pivo k »Levu« in na vino k »Slonu«. Toda dijaki se niso strogo ravnali po teh predpisih in so najrajši zahajali k »Zlatemu jagnjetu«, kjer je dr. Prešeren rad posedal v njihovi družbi, poslušal njihovo petje in jim večkrat bral kako svojo pesnitev. V Kolodvorski ulici je bila sloveča gostilna »Pri Bitencu« ali »Zur Vereini-gung«, sedaj »Hotel Štrukelj«, zelo priljubljena pesniku Prešernu, zlasti zaradi domače hčerke Fani. Na voglu pritlične hiše sta bili na pločevinastem izvesku naslikani dve roki, segajoči druga v drugo. Tukaj je mela pekovska zadruga svoj zadružni lokal. V njihovem grbu je bil lev, ki je držal v šapah presto. —■ V spodnjem delu Kolodvorske ulice, kjer je bila pozneje Mikuževa gostilna, je bila takrat gostilna »Zum Mondschein«. Tukaj je baje Prešeren zložil lepi deklici na čast pesem »Luna sije« in je zato gostilna baje dobila odtod svoje ime. Na Karlovško cesto h »Kamničanu« je zahajal Prešeren zaradi dobre kaplje, pa tudi lepa domača hčerka Zalka ga je privabljala. Krčmo je opisal pokojni dekan Ivan Vesel po pripovedovanju benediktinca Blaža Zime iz Radovljice v »Slovenskem Glasniku« 1861 takole: »Pred več kot trideset leti je stala pod Zvonarjem lepa zidana hišica, kjer je znani Dolenc točil sladko dolenjsko vin-ce in sploh gostom rad postregel; imel je res veliko gostov. Kar je posebno mlade ljudi sem vabilo, pa ni bil prijazni oče, kakor so krčmarja sploh imenovali, temveč njegova premila hčerka, devetnajstletna Žalika, ki je s svojo lepoto zatemnila vse ljubljanske krasotice: Od nekdaj Ljubljanke lepe so slovele, al’ lepši od Žalike ni blo nobene, nobene očem ni blo bolj zaželjene ob času nje cvetja, device ne žene. Banovinski proračun za leto 1940-41. Banovinski proračun za leto 1940-41 izkazuje pri dohodkih in izdatkih po 199,447.730 din. Za kritje potrebščin se pobira 50% banovinska doklada k vsem državnim neposrednim davkom, 5% doklada za odkupnino osebnega dela na cestah k vsem državnim neposrednim davkom, 5% zdravstvena -doklada k vsem državnim neposrednim davkom in 35% šolska doklada k vsem državnim neposrednim davkom. Na alkoholne pijače se pobira, in sicer: Na pivo 60 din od hi, na esence, ekstrakte in eterska olja z alkoholom 400 din od 100 kg, na rum, konjak, liker in špirit 5 din od hl°. Kdor prejme v območju dravske banovine predmete zavezane banovinski trošarini za neposredno potrošnjo, porabo ali prodajo, mora javiti v 24 urah, odkar jih je dal v klet, kontrolnemu organu, njih vrsto in količino, glede žganih alkoholnih pijač pa po možnosti tudi njih alkohol-nost ter plačati hkrati ustrezno banovinsko trošarino. Na ogljikovo kislino xse pobira trošarina 3 din od 1 kg. Nadalje se plačuje trošarina v znesku 5 din od 1 kg za patrone za »Šparklet« steklenice in za tablete »Clio«, »Margo« in tem slične. Brezalkoholne pijače napravljene brez dodatka kemikalij so trošarine proste. Na vse umetne brezalkoholne pijače, napravljene v dravski banovini brez dodatka ogljikove kisline se plačuje trošarina 0.10 din od vsakega dl vsebine. Na potrošnjo mineralnih vod v dravski banovini se pobira banovinska trošarina pri steklenicah izpod 1 litra vsebine 0.20, pri steklenici od 1 do 2 1 0.30 din, pri večjih steklenicah pa 0.20 din od vsakega začetega litra vsebine. Za vsako javno plesno prireditev se plačuje: a) V mestih z nad 4000 prebivalci, kopališčih, zdraviliščih in v območju uprave policije v Ljubljani taksa 300, 200, 150 in 100 din; b) V mestih do 4000 prebivalcev in v trgih 200, 150, 100 in 50 din; c) V vseh ostalih krajih 100, 50 din. Za odmero takse je odločilna uvrstitev v skupine po katerih se plačuje točilna taksa. Če stranka ne doprinese dokaza o uvrstitvi v skupino, se ji odmeri najvišja taksa dotične kategorije. Ta taksa se lahko odmeri tudi povprečno. Višino povprečnine določi kr. banska uprava. Za podaljšanje policijske ure se vplačuje v mestih z nad 4000 prebivalcev, v kopališčih, zdraviliščih in v območju uprave policije v Ljubljani 100 din, v vseh ostalih krajih pa 50 din. Za podaljšanje policijske ure čez 2. uro se plača dvojna taksa. Če pa je že plačana taksa 'ža javno plesno prireditev, potem se ne plača taksa za podaljšanje poli- cijske ure, če traja prireditev le do 2. ure. Nadalje se plača k državni prireditveni taksi 99a 40% banovinska doklada. Isto tako se plača 100% doklada k državni taksi 299 in 230, ki se plačuje za preiskavo in obsodbo po davčnih, carinskih, trošarinskih, taksnih in drugih finančnih zakonih, odnosno za pritožbe zoper obsodbe po gori navedenih zakonih. KAKO JE Z OBČINSKIMI TROŠARINAMI NA VINO IN ŽGANJE? Po el. 5. uredbe o spremembah in dopolnitvah o državni trošarini z dne 22. decembra 1939. ne sme biti od 1. aprila 1940. občinska (mestna trošarina) na vino v mestih na sedežih banovin višja od 150, v ostalih mestih ne višja od 100 din, v drugih občinah pa ne višja od 50