PRI
P * 1 26
koper
■ VI
ukSKI DNEVNIK
Lelo XXXVII. Št. 197 (11.019)
TRST, petek, 21. avgusta 1981
Cena 400 Ur iltE "2	■
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26, novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
C0L0MB0 IN LAGORIO POROČALA V SENATNIH KOMISIJAH ZA ZUNANJE ZADEVE IN ZA OBRAMBO
»
Italija je pristala na evroizstrelke
vendar zahteva takojšnja pogajanja s SZ
Vprašanje nevtronske bombe je «notranja zadeva ZDA» in zahodni zavezniki o njem niso razpravljali in niso bili obveščeni - KPI predlaga odložitev sklepa o namestitvi jedrskih raket
RIM _ Včerajšnja razprava v emisijah za zunanje zadeve za o-r&mb° v senatu o namestitvi jedr-izstrelkov v Comisu na Siciliji e o Reaganovi odločitvi, da bo na-“‘Jeval s proizvodnjo nevtronske eombe je še potrdila vtise prejšnjih ,nj’ da si Spadolinijeva vlada utira 'tonoinnejšo pot pri vodenju zuna-politike. Iz poročil, ki sta jih j^ojda zunanji minister Emilio Co-mbo in obrambni minister Lelio *Sorio to dokaj jasno izhaja, saj 'J? ministra potrdila vsa tista, stali-. l?' hi so bila v prejšnjih dneh o-iavljena kot uradne ali poluradne °te zunanjega ministrstva in tudi Ptedsedstva vlade,
*aradi aktualnosti naj začnemo ® ay pri oceni letalskega spopada od ameriškimi in libijskimi lovci, e katerega je prišlo v sredo dopol-
-lln'Hiitin, ... mm, Mtitmmimiininr
V intervjuju TV dnevniku
»ADOLINI 0 ZUNANJI POLITIKI ITALIJE
RIM _ Prav na dan, ko je bila . senatu obširna razpra’.. o naj-®°'J kočljivih vprašanjih mednai-od j Politike, začenši z oboroževalno ekmo, je predsednik vlade Spado-;,ni začrtal neka*ere osnovne smer-itaUjanske politike v medna-y°dmh odnosih v kratkem intervju-" za večerni TV dnevnik. Bolj kot sebina njegovih izjav je politične Pazovalce presenetila sočasnost jn-^rv'juja in parlamentarne razprave. r*r so mnog' tohnačili kot izraz Padolhnjeve želje, da potrdi jav-Itav*-’ sam v°d' zunanjo politiko J^oje, ne pa zunanji minister, de-^kristjan Colombo, in obrambni minister, socialist Lagorio, ki sta v ‘"'atu imela uvodno poročilo . • Spadolinijevjj pobudi pa so rano-videli tudi potrditev večje ak-v,hosti im samostojnosti v italijan-' zunanji politiki,
^^ama vsebina Spadolinijevih izjav ij dnevniku pa ne predstavlja no-, bistvene novosti. Potem ko je udaril, da bi zunanja politika vla-lahko uživala podporo širše ve-kot je vladna, je Spadolini rudaril predvsem sorodnost stališč Italijo in Zaliodno Nemčijo. B ®de ameriško-libiiskega incidenta v* J* Spadolini podčrtal, da je tre-sn | evati dva aspekta. Prvi a-š* -' zadeva metodo: g:e za vpra-*®je obsega teritorialnih voda, ki j.. Ja treba reševati z mednarcdni-2. konvencijami, ne pa z enostran-pobudami posameznih držav, aspekt pa zadeva bistvo, t.j. ji*?? ravnotežje sil na Sredozemlju, da •Ja ^ odločno za to, da se se-ravnotežje ohrani, in naspro-»vsem pobudam, ki gredo v na-smer, in to ne glede na go-t)Wa.rske, pa tudi čustvene vezi, ki ^kjajo med Italijo in Libijo.
dne v Sredozemlju, v vodah, ki jih Gedafi proglaša za svoje, a ki so po mednarodnem pomorskem pravu pač mednarodne vode. Emilio Colombo je o tem dejal, da »obsta-jajo vzroki zaskrbljenosti* v Sredozemlju, kot dokazujejo tudi «zad-nji dogodkih ter dodal, da je «po zadnji verzij« prišlo do libijskega napada in do ameriškega odgovora. Drugih verzij vlada še ni prejela in torej «ni mogoča jasna in dokončna ocena dogodka*.
Vendar je bilo to vprašanje v včerajšnji razpravi le obrobnega značaja. Cclombo in Lagorio sta namreč odgovarjala na številne interpelacije o evroizstrelkih in o nevtronski bombi. O evroizstrelkih je Colombo dejal, da gre za izbiro, ki je bila sprejela že leta 1979, ko je bilo treba modernizirati zahodnoevropsko oborožitev, ker je Sovjetska zveza namestila rakete SS - 20, istočasno pa so zahodni zavezniki ponudili Sovjetski zvezi pogajanja o omejitvi jedrskega oboroževanja vseh vrst in na vseh ravneh. Po Colombovem mnenju je bila izbira o evroizstrelkih nujna, da se ponovno vzpostavi ravnovesje med obema blokoma. Ob tem pa je italijanski zunanji minister poudaril iskreno voljo po pogajanjih, kar je povezal z namestitvami evroiz-strelkov. Skratka rekel je, da predstavlja nova oborožitev tudi spodbudo Sovjetski zvezi, da čimprej pristane na pogajanja, kajti, če se bodo ta v kratkem času uspešno končala, je možno, da zahodni zavezniki prekličejo sklep o evroizstrelkih in torej jedrskih raket na svojem ozemlju sploh ne namestijo. Kar pa zadeva pogajanja sama je Colombo poudaril dvoje: prvič. da bodo zelo pomembna posvetovanja med zahodnimi zavezniki (in v zvezi s tem je izrecno spregovoril o pismu, ki ga je pred dvema čnev.oma naslovjl apčpske-.. mu državnemu tajniku Haigu) itv drugič, da je treba doseči čimprej tak dogovor, ki bo vzpostavil ravnotežje med obema blokoma na najnižji možni ravni. Pristavil pa je, da mora biti raven reš najnižja za oba bloka in ne samo za zahodno zavezništvo.
O drugem vprašanju, to je o nevtronski bombi, je Colombo dejal, da ni prišlo do nobenega predhodnega posvetovanja, ne na ravni a-tlantskega pakta in niti v okviru dvostranskih italijansko - ameriških stikov. Dejal je, da vsekakor ameriška odločitev sodi v okvir vzpostavljanja blokovskih ravnovesij, da pa gre za odločitev jedrske velesile in da morebitna namestitev nevtronske bombe v Evropi ni vprašanje, o katerem bi morali razpravljati v okviru pakta NA TO ter je zato neprimerno sploh spraševati zahodnoevropske vlade, ■- so ali niso pripravljene spreje-
ti to orožje na svoje ozemlje. Ob tem vprašanju je obrambni minister Lagorio še dejal, da pripada morebitna odločitev vsekakor izključno Italiji,
Odveč bi bilo pripomniti, da so se predstavniki vseh vladnih strank v glavnem strinjali s tako obrazložitvijo obeh vprašanj. Vlada je torej doživela kritike samo z levice, od strani radikalcev in od strani komunistov. V imenu KPI je senator Bufalini izrazil popolno nezadovoljstvo in predlagal štiri točke, ki naj bi bile v parlamentu sprejete kot obveza za vlado. Prvič, v senatu in v poslanski zbornici je treba sprožiti plenarno razpravo o evroizstrelkih in o nevtronski bombi; drugič, Italija mora odločno protestirati zaradi ameriške odločitve o proizvodnji nevtronske bom-
be ter že sedaj napovedati, da tega orožja ne bo v nobenem primeru sprejela na svoje ozemlje: tretjič, prekiniti je treba priprave za namestitev evroizstrelkov v Evropi v pričakovanju, da pride do pogajanj s SZ, ki naj ne bodo omejena le na jedrsko orožje: četrtič, i-talijanska vlada in vlade drugih evropskih zaveznikov naj si vztrajno prizadevajo, da se takoj začnejo pogajanja med paktom NATO in varšavskim paktom ter naj se vnaprej določi kratek rok, v katerem naj se ta pogajanja končajo.
Razprava se je končala brez vsakršnega glasovanja, saj je šlo le za odgovore na interpelacije: danes bosta o nevtronski bombi in o e-vroizstrelkih razpravljali tudi zunanjepolitična in obrambna komisija poslanske zbornice.
V ŽENEVI NOČE NIHČE POPUSTITI
SPORI MED MINISTRI OPEČ
ŽENEVA — Naftni ministri 13 držav članic OPEČ se tudi včeraj niso sporazumeli o enotni ceni surove nafte in o znižanju proizvodnje. Dvodnevne razprave, ki ji je treba dodati še pogajanja v pripravljalnem odboru, so bila torej neuspešna. Sinoči je predsednik OPEČ, indonezijski minister za nafto Subroto, priznal, da so zašli v slepo ulico, a pogajanja se bodo nadaljevala, potem ko se bodo posamezni ministri posvetovali s svojimi vladami. Subroto je tudi napovedal, da se bodo »telefonsko pogajali* tudi šefi vlad in držav članic OPEČ. Enostavneje povedano: vsi bodo skušali prepričati saudskega suverena kralja Ha-leda, naj sprejme vsaj iraški kompromisni predlog o ceni 33 dolarjev za sod, s posebnim dodatkom za kakovostno afriško nafto
Saudski minister za nafto šejk Jamani pa je tudi včeraj poudaril, da ostaja pri svojem zadnjem predlogu o enotni osnovni ceni 34 dolarjev in da bo njegova država raje vztrajala pri dosedanji ceni 32 dolarjev, kot da bi prekomerno podražila svojo nafto.
V tem spopadu med »jastrebi* in »golobicami* ima Saudska Arabija med slednjimi priviligiran položaj. S svojimi 10 milijoni sodov dnevno, kar predstavlja polovico izvoza vseh držav OPEČ, lahko po mili volji vedri na naftnem tržišču. V trenutku, ko je povpraševanje po nafti padlo, ko je Saudska Arabija zapolnila vrzeli zaradi iran-sko-iraške vojne in je njena nafta najcenejša na
tržišču, si Riad ne more privoščiti, da bi klonil pred zahtevami «jastrebov*, ki se že otepajo z nižjimi dohodki zaradi manjšega povpraševanja saj bi bilo to pravi poraz. Vprašanje je torej predvsem politične in le delno gospodarske narave. Saudska Arabija zahteva poenotenje cen in je zato pripravljena {»dražiti svojo nafto za 2 dolarja pri sodu, v zameno bi morale druge države (Venezuela, Libija, Alžirija in Nigerija) uskladiti svoje cene saudskim.
Spor med obema skupinama se torej zaostruje. Napovedi: kdo bo koga, so za sedaj nemogoče. OPEČ že dalj časa preživlja hudo latentno krizo, ld grozi sedaj, da butne na dan in pokopa lje organizacijo. V naftnih krogih pa za sedaj izključujejo tako možnost in pripominjajo, da se bodo naftni ministri v najslabšem primeru razšli in vse odložili na redno konferenco OPEČ, ne bodo pa poglobili sedanjega spora. Vprašljivo je le, do katere stopanje bo lahko Saudska Arabija vztrajala pri svojih zahtevah, saj s svojimi nizkimi cenami nevarno konkurira skoraj vsem izvoznicam nafte.
Venezuela, Libija, Nigerija, Alžirija in Iran so roeraj pokazali že precejšnjo mero nestrpnosti, da so baje zavrnili celo za Saudsko Arabijo nesprejemljivi iraški predlog. Vsekakor bo po posvetovanjih med vladami današnji dan odločujoč, e-notne cene pa skoraj gotovo ne bodo še uresničili.
...........................................................um........••um.i.iNmnmMH.niniumiiiminn.i.nim...
PO LETALSKEM SPOPADU OB LIBIJSKI OBALI
V ameriškem javnem mnenju prevladuje vtis da je Reagan hotel dati Gedafiju «lekcijo»
Agencija JANA je sporočila, da sta libijska pilota živa - Haig potrdil, da ni bil spopad nepričakovan • Arabske države govore o «premišljenem izzivanju» - Reakcija Moskve
AVASHINGTON, TRIPOLIS - Kot jp bilo pričakovati je ameriško - libijski spopad v Sidrskem zalivu sprožil p» vsem svetu val reakcij in zaskrbljenosti za ne preveč čvrsto ravnovesje v Sredozemlju. Obe verziji dogodkov so včeraj, potrdili tako v-Uashingionu. kot v. Tripolisu; od koder pa je tiskovna agencija sporočila, da sta libijska pilota živa. V intervjuju s časnikarji sta povedala, da ju je med izvidniškim letom znotraj libijskih teritorialnih voda nenadoma napadlo osem a-meriških letal F-14, Pilota sta na napad odgovorila in sestrelila ameriški lovec. Iz drugih libijskih virov se je včeraj tudi izvedelo, da je do napada prišlo približno 30 milj od obale in da mislijo v kratkem razstaviti v javnosti razbitine a-meriškega lovca.
Za Washington pa je zadeva praktično končana. Pentagon je p»nov-no potrdil prvotno verzijo, da sta med rutinskimi vajami šestega a-meriškega brodovja' dve libijški bojni letali napadli ameriška lovca. Na napad, do katerega naj bi prišlo v mednarodnih vodah sta ameriški letali odgovorili in sestrelili libijska SU-22. Če je za ameriške
ce
'‘""»Milim,, luu.nn,mulili     iiiiiimiiiiiimiiiioiiiin    
^SALVADORJU ŠIROK RAZMAH DRŽAVLJANSKE VOJNE
GVERILA NAPOVEDALA HUNTI »TOTALEN VOJAŠKI POHOD*
Gverilci sprejemajo boj z vladnimi četami tudi na odprtem polju - Raste število civilnih žrtev
RUENOs AIRES — Salvadorska dročje je pomembno, ker se od tam v«. !la j? začela novo posplošeno lahko nadzorujejo prometne žile v^asko ofenzivo, ki no tisti iz pr- med San Salvadorjem m severom.
V pokrajini Morazan naj bi gverilci ustanovili novo vlado, toda vest je bila demantirana. Gverilci pa so izkoristili priložnost (koncentracijo vladnih čet na omenjenih področij) ter sprožili močno mestno gverilo (atentati na električne centrale, mostove itd.). San Salvador in druga mesta so večkrat v temi.
ft, --wS Aiur-b — Salvadorska voi ' a j? začela novo posplošeno vinsko ofenzivo, ki po tisti iz pr-*UL n'esecev letošnjega leta doka-sko ,8VPtu (in tudi Reaganu) vejajo težo od|»rniškcga gibanja.
ofenziva, ki jo voditelji o-st «U,^j° kot »totalni bojni pohod*, ji|,. teza p» dveh obširnih podroc-V aevernj del pokrajine Morazan (je teejj s Hondurasom in pcdro-ttj]teycrno od glavnega mesta v °teiku treh večjih mest. To po-
^ komUeju OZN za razorožitev
preprečile
(kovanje o prepovedi ^vtronske bombe
VRNEVA — Komite OZN za jjterožitev ja zavrnil zahtevo Ijj letske zveze, po kateri naj u Drepovfcdali proizvodnjo nev-fc[y*ko bombe. Predstavnik
tezi, 'e
namreč izjavil, da ni 0b^°Ea- da bi t0 vprašanje f avhava)o ločeno od ostalih . nrožitvenih vprašanj ter je b^aril. da je nevtronska .
ortea »obrambno orož.je»J*o- ’ ji-^Pfemočnini oklopninp MiVi-JBni* vzhodnega bloka. T*re^--.i'"n*k ZDA je tako preprečil-h' i Psovanje o tem vprašanju m 'tedal. da predlog'
^ r*sen».	'
Letošnja januarska ofenziva ni žela sicer vseh pričakovanih rezultatov, ker je režimska vojska razpolagala z velikimi silami (17.000 dobro oboroženih in izvežbanih mož). Gverilci so se tedaj raje u-maknili. Sedaj pa se je položaj, kot se zdi, spremenil. Borci fronte »Earabundo Mardi za narodno o-svoboditev* v kateri deluje pet gverilskih organizacij, sprejemajo boj na odprtem polju, kar pomeni, da so oboroženi tudi s težkim orožjem. V času od januarske ofenzive do danes pa so vladne čete prejele velike količine sodobnega orožja od ZDA in tudi 50 vojaških svetovalcev. ki pa se baje ne držijo obveze da bodo le svetovalci, pač pa sodelujejo v bojih. Gverila obtožu-je vladne čete, da uporabljajo ke-mijsko in bakteriološko orožje. Po vladnih izjavah naj bi bilo doslej že okoli 18.000 civilnih žrtev, gverili pa pravijo, da jih je gotovo
š Po drdnjih agencijskih vesteh so vladne čete zavzele mesto Perqum, kj je padlo v gverilske roke pred 10 dnevi.
oblasti dogodek povsem jasen, pa ni tako za ameriški tisk in del javnega mnenja. Časopisi se namreč 'sprašujejo, kako', da so piedsedni-ka Reagana obvestili o dogodku le več ur {»tem. ko se je vse končalo. Naj to p»meni da je bil am.*ri ško - libijski -spopad že »prič-BM-
Na zemljevidu Sredozemlja je začrtana trasa, do katere naj bi, po Gedafijevem mnenju, segale libijske ozemeljske vode (Telefoto AP)
van* in da je torej res, kar je napisal «Newsweek», češ da hoče Reagan preveriti reakcije p»lkov-nika Gedafija, ki mu je že dalj časa trn v peti?
Marsikomu se tudi zdi sumljivo, da se ameriško šesto brodovje mora vaditi prav ob libijski obali oziroma v zalivu Sidre, ki se globoko zajeda v libijsko ozemlje in za katerega je splošno znano, da ga Gedafi smatra za »svojega*. Strokovnjaki pa se sprašujejo, zakaj naj bi Libijci v napadu proti najsodobnejšim lovcem uporabljali že nekoliko preživela letala, kot so SU-22, ne da bi se ptoslužili veliko bolj u-činkovitih MIG 12, ki jih imajo v dotaciji.
Neposredno je odgovoril na te odgovore sam zunanji minister Haig, ki je v intervjuju za ameriško zvezno televizijo izjavil, da »libijski napad ni bil px>vsem nepričakovan*. Ameriška vlada se je — pravi Haig — dobro zavedala možnosti, da bodo vojaške vaje ob libijski obali lahko sprožile incident, vendar je upala, da ga ne bo. «A-
Politični uboj v Čilu
SANTIAGO DE CHILE - Agenti Pinochetove hunte so v ponedeljek na njegovem domu ubili voditelja levičarske organizacije «MIR* Li-sandra Sandovala Torresa.
meriški odgovor ne pomeni izziva | nja, ampak dokazuje namernost Reaganove administracije, ki vztra-je pri zahtevi, da se v bodoče spoštujejo ameriške pravice in dolžnosti v svetovni skupnosti*, je še do-dal zunanji minister ZDA. Tudi ob- i i: rambni minister V/eimbci-ger, la je včeraj prispel v London za pogovore o nevtronski bombi, ni par sveč vzemirjen zaradi incidenta, saj je izjavil tisku, da odslej ne bo z Libijo več sp»padov. Verjetno zato — kot je včeraj zatrdil bivši a-meriški državni sekretar Henry Kissinger — ker naj bi Gedafi sedaj vedel, da bi Amerika ponovno odgovorila s silo.
Če so torej v ZDA prepričani, da so Gedafiju dali dcbro lekcijo, je bila reakcija Libije in arabskega sveta včeraj izredno ostra. V Tripolisu in Bengaziju so bile množične protiameriške manifestacije, Gedafi p« je iz Adena p»zval vse a-rabske dežele, naj se uprejo ameriški agresiji in naj okrepijo svoje odporniške sile. O spopadu pa polkovnik ni neposredno spregovoril. Tako libijski diplomati v Londonu kot v Parizu so incident ocenili kot »premišljeno agresivno dejanje, ki se uvršča v destabilizacijsko strategijo s katero hočejo ZDA in še posebno Reaganova uprava izničiti suverenost arabskega sveta*.
Protestirale so tudi Tunizija, Alžirija, PLO Sirija, Jemen, Jordanija, arabski emirati in predstavniki arabske lige. Moskva je v pxxJp»ro Libije široko komentirala »ameriški banditizem*, s katerim naj bi Reagan ogrožal p»sebno države v razvoju.
BONN — Ameriški državni tajnik Alexander Haig se bo 13. in 14. sep>-tembra v Bonnu sestal z zahodno-nemškim zunanjim ministrom Gen-scherjem. Bržkone bosta glavni temi {»govorov nova oboroževalna tekma in odnosi med Vzhodom in Zahodom.
LIZBONA — Predsednik portugalske socialdemokratske stranke Francisco Pinto Balsemao je včeraj sprejel poziv svoje stranke naj pono'jo sprejme mandat za sestavo vlade.
V Prištini obsodbe zaradi širjenja albanskih protijugoslovanskih spisov
PRIŠTINA — Okrožno sodišče v Prištini je obsodilo 5 oseb na zaporne kazni od 5 do 15 let zaradi sovražne dejavnosti. Zaradi sodelovanja z drugo državo in protirevolucionarnega ogrožanja družbene ureditve so na 15 let zapora obsodili absolventa eko nomske fakultete Ganija Krasnicija. Obtoženi je imel že od leta 1978 stalne stike z albanskim velep»sla ništvom v Beogradu, p»leg tega pa se je po la stni izjavi 9-krat sešel s predstavniki velep»slaništ va, zadnjič neposredno po prvih p»mladanskih de monstracijam v Prištini, ko jih je obvestil o njiho vem p»teku. Namen teh srečanj je bil z ene strani dobiti navodila za sovražno delovanje proti Jugo slaviji, z druge pa obvestiti velep»slaništvo Alba nije o vsem, kar se dogaja v državi, posebej na Kosovu. To sodelovanje je {»tekalo tudi na podlagi organiziranih skupinskih potovanj v Albanijo. Turistične skupine je sestavljal Krasnici s tem, da je mpral skrbeti, da so: bili obiskovalci različnih po klicev in iz različnih krajev pokrajine. Organiza-
tor teh skupin je med obiski v Albaniji nabavljal različno sovražno literaturo in propagandni material. Albansko veleposlaništvo pa mu je dajalo knjige, brošure in časopise, ki zanikajo vse, kar je bilo doseženega v Jugoslaviji in ki napadajo socialistični samoupravni sistem. Med knjigami, ki jih je Krasnici prejemal in za tem razpečeval, so bile izbrana dela Enverja Hodže, o samoupravljanju v Jugoslaviji, o Stalinu in še številne druge tiranske izdaje, usmerjene k izzivanju iredentizma in sovraštva proti Jugoslaviji. Eden od stalnih porabnikov sovražne literature iz Albanije je bil profesor zgodovine v Srbici Jakup Krasnici, ki ga je pri-šlinsko sodišče obsodilo na 14 let zaradi protirevolucionarnega ogrožanja družbene ureditve. Zaradi razpečevanja sovražne literature je bil na 11 let za pora obsojen 25-letni študent ekonomije Husnij Ta ci, sodišče v Prištini pa je ha po 7 oziroma 5 let zapora obsodilo tudi dva udeleženca in vodji sovražnih demonstracij v Prištini 27-letnega delavca Ganija Ljutolij« in Ismeta Zeneljija. (dd)
Libijska tiskovna agencija »JANA* je objavila sliko z obema preživelima pilotoma letal «SU 22», ki so ju sestrelili Američani (Foto AP)
aniMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiAiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiimiiiiiiiinuniumimuH
SPREMEMBA VZDUŠJA PO USPELI STAVKI POLJSKIH TISKARJEV
V «Solidarnosti» spori o strategiji sindikata
Spopad zadeva Walesovo zamisel o «totalni konfrontacijij>
VARŠAVA — Dvodnevna stavka tiskarjev in kolporterjev se je zaključila. Po nekaterih ocenah so v teh dneh tiskali 2 milijona izvodov časopisov namesto devetih običajnih. S tega gledišča in up»šievajoč dejstsvo, da se je stavkovno gibanje razširilo deloma tudi na radijske postaje, je nedvomno, da je »Solidarnost* žela pomemben uspeh.
In vendar se je v zadnjem času vzdušje nekoliko spremenilo. Lech Walesa, ki je bil do sedaj optimistično razpoložen, je v svojem govoru stavkajočim delavcem v Varšavi priznal, da izhod iz krize ni mogoč brez političnih rešitev. Valesa je tudi zatrdil, da je »totalna konfrontacija neizogibna*. »Prihodnja konfrontacija — je dejal — bo totalna. Sedaj potrebujemo nekoliko časa. da preživimo dlje, potem pa bomo lahko zmagali.*
Kaj p»meni totalna konfrontacija? Walesove izjave so precej nejasne. Ali je s tem mislil morda na položaj, ki bi utegnil nastati, če bi rudarji delali tudi ob sobotah, a bi njihov samoupravni sindikat (Solidarnost) zahteval zase nadzor nad razdeljevanjem proizvoda (resnici na ljubo je treba povedati, da so delavci sprejeli to pobudo precej hladno)? Zdi se, da je vodstvo »Solidarnosti* glede teh vprašanj razcepljeno. Glasnik sindikata Janusz Onvszkievicz je izjavil na tiskovni konferenci, da so Walesovi komen tarji njegovo osebno mnenje. Glede »totalne konfrontacija* pa je še dodal: «Walesa je govoril verjetno o totalni konfrontaciji v zvezi z vprašanjem množičnih občil*, če pa upoštevamo dejstvo, da je
WaJesa govoril tudi o {»trebi udarne akcije, ki bi imela velik odziv pri ljudstvu in ki bi preprečila o-dliv delavcev iz sindikata (»tretjina naših članov je neodločna in na tem da zapusti sindikalne vrste* — je dejal), {»tem ne bi bila Onyszkie-viezeva interpretacija utemeljena.
Da je v vrstah Solidarnosti nastopila določena kriza dokazuje tudi izjava člana politbiroja CK PZDP in tajništva Barczikovvskega: »Solidarnost uživa manj simpatij kot prej*. Zdi se, da je vodstvo PZDP trdno odločeno, da napravi konec političnim poskusom, da bi prišlo na Poljskem do korenitih političnih spa-e-memb.
Ugrabitelji «Tabarzina» ostanejo v Franciji
PARIZ — Ugrabitelji iranskega raketnega čolna »Tabarzin* lahko ostanejo v Franciji in jih ne bodo izročili iranskim oblastem, še več: proti njim ne bodo uvedli nobenega sodnega p»stopka, saj francoski zakoni ne predvidevajo takega primera gusarstva kot je bil sedanji. Da bi bila za ogorčene iranske o-blasti mera polna, sta za p»litlčno zatočišče prosila tudi kapitan in drugi častnik »Tabarzina*.
Predsednik iranskega parlamenta Rafsandžani pa je včeraj zagrozil Franciji, da bo sama kriva morebitnih posledic, če jim ne bo izročila »gusarjev*. Ob tem je Rafsandžani zahteval tudi izročitev bivšega predsednika Banisadr«.
Kamenica za sožitje, prijateljstvo in enakopravnost
Je stara navada po naših dolinah, da praznujejo ljudje svoje vaške šagre: vsaka vas ima svoj praznik: svoj način za pogostitev »jušJceh* (tujceu), svoj način nudenja — s karakterističnimi vabami — trenutlcov praznika m razvedrila.
Tem ljudskim srečanjem moramo slediti z zanimanjem, s spoštovanjem in odobravanjem, ker predstavljajo med ranami in nadlogami novodobnosti in potrošništva, vedno večjo zvestobo starodavnim navadam.
Med prazniki, ki pa imajo bolj o*režo* zgodovino, prav gotovo zasluži prvo mesto «kulturno srečanje med sosednjimi narodi na Kamenici». To je praznik brez dolge zgodovine, toda poln globokih pomenov in zgodovniskih znamenj. Velikanske borbe, epski in krvavi spopadi, sovraštvo in smrt, nasilje in strah so se čestokrat menjavali na prizorišču te obmejne stvarnosti (kakor na drugih), živahni, občutljivi meji — ne vedno brez vzrokov — osnovi bojazni in slcrbi, tesnobe in hrepenen ja.
Danes, prav na tem obmejnem delu sveta, rastejo ne samo nove ideje, novi načnii za razumevanja in dojemanja za odklonitev nosil-štev med sosedi, nove oblike omike, ampak tudi konkretni predlogi in pobude, da iz preteklih napetosti preidemo k vedno večjim in razširjenim oblikam enakovrednega sodelovanja ter k utrjevanju miru.
Skratka, zdi se mi, da razvoj konkretnih odnosov na tem nekoč trpinčenem obmejnem pasu nudi, predvsem našemu prebivalstvu in
Danes, petek, Z' avgusta, se bo začelo ID, kulturno srečanje sosednjih narodov v Kamenici s pozdravom »Mlade zri jeze*. Nastopilo bo 130 dečkov in deklic, ki so gostjo kulturno rekreacijskih počitnic, ki jih prireja Študijski center Nediža.
Prireditev se bo začela že popoldne, in sicer z igrami, ki so jih pripravile razne skupine dečkov in deklic. Sledile bodo recitacije, petje, glasbeni spored in plesi, ki jih je mladež pripravila pod vodstvom svojih učiteljev: prof. Nina Sptecogne, profesorice Petricig in učiteljice Lucle Costa-perarie. Prireditve se bodo nde-ležlli operaterji, starši, predstavniki oblasti in občinstvo z namenom, da preživijo nekaj večernih ur pristnega veselja In pozdravijo dečke in deklice, ki bodo jutri skupno odpotovali na morje na Istrski obali.
Ob 21.30 bodo prižgali veliki kres prijateljstva, katerega so m!a-di taborniki že pripravili. Prireditev se bo potem nadaljevala z nastopom harmonikarskega orkestra.
ne samo temu, pozitivno obliko, da se lahko smatramo, mislimo cobmejna vas»: dejansko nam nudi — predvsem mladini — nov način razmišljanja o svoji stvarnosti, položaju ali stanju. Razmišljanje, pogojeno samo od dobre volje, da bi delovali za materialno in duševno blagostanje naših vasi, namesto znanih «če» in sto-da>, ki so bili usodni, ki so pogojevali razpravo v zadnjih desetletjih. V teku je torej eborba idej* tudi o problemu slovenske manjšine, od drugih drugače označene, z raznimi olepšavami, a vedno pomenljivimi in vedno z ve^in vztrajnostjo:	«posebnimi	pogoji»
ali tkulturno-zgodovinski značaj». Govorimo isto z različnimi imeni? Ali so morda drugačni pojmi, ki bi jih lahko privedli do pomenskega zbliževanja? Ker ta vprašanja zadevajo uprave, lipanove in inštitute, je prav, da se stvari razčistijo, pojasnijo, da bo mogoče v okviru splošnih idej začeti videti programe za razvoj, ki zadeva vseh.
Poleg idealnih razlogov, ki dajejo Kamenici značaj srečanja za obnovitev zaveze miru, so tudi nujni razlogi in predlogi, katerih nosilci so Slovenci videmske pokrajine: izpolnitev pratdčne rešitve, s strani vlade in parlamenta, vprašanj slovenske manjšine, ki čaka, da se uveljavijo tudi z zakoni možnosti za njen kulturni, socialni in gospodarski razvoj, p skladu z zgodovinskim in geografskim p/'i 'zaiem v Furlaniji, v Italiji in v Evropi.
PAVEL PETRIČI«
(po Novem Matajurju)
POLOŽAJ, KI SE BO V PRIHODNJIH MESECIH ŠE ZAOSTRIL
Stanovanjsko vprašanje vedno v ospredju med vrsto problemov krajevne stvarnosti
Kljub temu da so v zadnjem času zgradili lepo število ljudskih hiš, ni stanovanj ne za mlade pare ne za družine, ki jih prizadenejo izgoni ■ Nepremičninske agencije razvile svoje lovke nad mestom ■ Vsako leto na tržišču od 1500 do 1800 stanovanj
Stanovanjsko vprašanje je brez dvoma med tistimi problemi, ki so v našem mestu najbolj občuteni, tako s socialnega, kot z ekonomskega vidika. Njegovo reševanje je bilo predolgo odvisno od izbir, ki so se izkazale za nepravilne, tako da so se ti problemi sčasoma povečali in še zaostrili: treba jim je zato dati čimprejšnji odgovor, pri čemer pa mora biti jasno, da ni mogoče ostati vezani za vse večne čase na logiko nuje, ki dejansko o-nemogoča vsako sistematično načrtovanje.
Ena glavnih težav, ki tarejo stanovanjsko problematiko, je visoka inflacija, ki po eni strani onemogoča izdelavo vseh finančnih načrtov, po drugi pa stalno veča višino cen že dokončanih gradenj preko najvišje stopnje inflacije. Lansko leto, na primer, ko je inflacija dosegla 21 od sto, se je vrednost stanovanjskih nepremičnin povišala kar za 45 od sto. Druga težava te problematike pa je zelo nizko število zgrajenih in nato na tržišču razpoložljivih stanovanj; na tem področju ima Italija enega od negativnih rekordov: v obdobju med leti 1971 in 1980 je bilo na razpolago na državnem tržišču kar 57 od sto manj novozgrajenih stanovanj, kot pa v ostalih državah Evropske gospodarske skupnosti.
V	našem mestu je ta pojav še bolj prisoten in kritičen, ker so z izvajanjem zakona štev. 392 o pravičnih stanarinah praktično izginila s tržišča vsa stanovanja, ki jih je bilo prej mogoče dobiti v najem; pojavile so se številne nepremičninske agencije, ki so kot polipi raztegnile lovke nad vsemi razpoložljivimi nepremičninami in praktično popolnoma »prevrnile* tržišče. U-radno jih je sedaj v mestu preko sedemdeset. Že več kot deset let (cd zadnjega popisa) je v mestu skoraj 5000 neuporabnih, nehigienskih in razpadajočih stanovanj; na stotine jih je bilo v tem obdobju spremenjenih v razna skladišča in urade tako, da ni čudno, če je i-skanje stanovanja v najem za vsakogar pravi srečolov.
Na tržišču je vsako leto v mestu od 1500 do 1800 stanovanj, ki pa jih je mogoče le kupiti, ne pa najeti, od teh jih je več kot 50 od sto že oddanih v najem: logična posledica tega je v tem, da kupec zahteva sodni izgon, kar odpira prejšnjemu najemniku novo in težko rešljivo vprašanje. 45 cd sto vsega prekupčevanja s stanovanji gre preko nepremičninskih agencij, preostalih 55 od sto pa preko zasebnikov samih in podjetij. V 98 od sto primerih se kupci poslužujejo posojil, pri nakupu pa morajo anticipi-rati od 30 do 50 odsto domenjene vsote.
Cene za nakup stanovanja so se še do nedavnega sukale od 600.000 do 700.000 lir za kvadratni meter starega stanovanja, v novih izgradnjah pa je bilo treba za kvadratni meter odšteti od 1.000.000 do 1.200.000 lir (zasebne gradnje). Jasno je, da je za družino srednjih finančnih zmogljivosti vprašanje iskanja stanovanja v taki stvarnosti skoraj brez vsake rešitve.
V	Trstu, kjer število prebivalstva stalno upada, je bilo v zadnjem času zgrajenih lepo število ljudskih hiš: mestno središče se je skoraj izpraznilo, razširila pa :;e je okolica. Kljub temu pa ni stanovanj ne za mlade pare, ne za tiste, ki so jih prizadeli sodni izgoni; težko je reči, zakaj se to dogaja; gotovo je, da se je tradicionalna družina spremenila; spremenila se je n!ena sestava, odnosi v njeni sredi in njene značilnosti. Večkrat se dogaja, da
pogostoma zapusti družino in išče novo stanovanje, že kratka analiza zahtev po sodnih izgonih nam pokaže, da se lastniki često sklicujejo na člen 59 zakona o pravičnih stanarinah, ker njihovi sinovi, hčere, ali nečaki ne marajo več živeti z ostalim delom družine in zato zahtevajo sodne izgone: tako se je že zgodilo, da so nekateri gradbeniki zahtevali sodne izgone za svoje sinove: njihove zahteve so bile sprejete, tako da so se cele družine znašle na cesti. V teh primerih so pre-
torji — ne samo zaradi pomanjkanja vsakršne opozicije (za manj premožne sloje je najem odvetnika zelo draga stvar) — kratkomalo odločili, da imajo mladi pravico do stanovanja in zato odredili sodni izgon.
Prav vprašanje sodnih izgonov, ki je bilo za kratko dobo »zamrznjeno*, bo kaj kmalu ponovno privrelo na dan z vsemi svojimi dramatičnimi aspekti in za rešitev katerega bo potrebna še večja zavzetost vseh zainteresiranih sil.
sinoči m mu ni sv. jakobu
MANIFESTACIJA ZA MIR NA SVETU IN ZA VSESTRANSKO RAZOROŽITEV
Govorili so predstavniki PDUP, ZŽI-UDI in ACLI
Na Trgu sv. Jakoba je bila sinoči manifestacija za mir na svetu in za razorožitev, ki so jo priredi le sekciji KPI «Cattonar» in «Zoll», Pdup. Acli, Zveza upokojencev, krožek Cabral Zveze komunistične mladine Italije in Zveza žensk Italije - UDI. Kljub avgustovskim počitniškim dnevom se .je udeležilo prireditve lepo število ljudi, ki so s svojo prisotnostjo izrazili svoje nasprotovanje zadnjim nevarnim oboroževalnim manevrom na svetu in predvsem v Evropi. Med drugimi sta se manifestacije udeležila tudi predsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Colli in komunistični tržaški občinski svetovalec Poli.
Organizatorji so postavili na trgu številne plakate, ki so opozarjali
Manifestacija za mir na Šentjakobskem trgu
•iiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiitfitiiiiiMiiiiiiimiitiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfTfiiiiHiiiiiiiiMiiriiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilift
PO JULIJSKEM ZASTOJU IN VELIKOŠMARNEM PREMORU
Promet v tržaškem pristanišču v teh dneh ponovno živahnejši
Večji dovoz kave in agrumov ■ Za prihodnji teden najavljenih kar 13 ladij s kontejnerji
Po rahlem nazadovanju v preteklem juliju — v primeri s prejšnjim mesecem — in po veliko-šmarnem premoru, se je promet v tržaškem pristanišču v tem tednu začel ponovno hitreje razviiati. Od ponedeljka do včeraj zvečer ie v Trst priplulo 16 ladij iz pristanišča pa je odplulo 19 enot. Promet se polagoma veča v obeh »komercialnih* lukah — novi in stari — pa tudi na pomolu VII ter v lesnem pristanišču pod Skednjem.
Med večjimi enotami je včeraj začela raztovarjati magnezijevo rudo (skupno gre za tovor 1.500 ton) neka nemška ladja, ki bo nato prevzela tovor kontejnerjev. Ob pomolu VII so zasidrane tri druge ladje, in sicer dve nemški in ena jugoslovanska, ki natovarjajo večje pošiljke v kontejnerjih za Turčijo in Izrael oziroma za Združene države Amerike. V lesnem pristanišču pod Skednjem pa raztovarja v teh dneh neka jugoslovanska ladja 1.600 ton eksotičnega lesa z ena. ali dve starejši osebi bivata v! Daljnega vzhoda za lesno industri-velikih prostorih, kjer .je prej sta- jo v Furlaniji in drugih predelih novalo več oseb. Mladina vse bolj I severne Italije.
sma v ulici flavia
Zenska se je pognala z nožem nad prijatelja
54-let na Fani Zaccai v navalu nerazsodnosti napadla 27-letnega Lina Buggiotta - Ozdravel bo v 20 dneh
V malem stanovanju v Ulici Fla via 2 se je 54-letna Fani Zaccai, ki živi v isti ulici v poslopju s hišno številko 8, v navalu nerazsodne jeze pognala sinoči s kuhinjskim nožem nad svojega 27-letnega prijatelja Lina Buggiotta. Ženska je še pred tem dobesedno razdejala Bug giottov dom in je na njegovi glavi razbila eno r.li več steklenic. Na srečo ni prišlo d j hujšega: 14 centimetrov dolgo rezilo ni zadelo moškega v vitalne organe, pač pa so ga karabinjerji škedenjske postaje spremili v bolnico, kjer so ga sprejeli na kirurškem oddelku. Ugotovili so vbod v prsni koš, rano na glavi in čeljusti, pa tudi druge poškodbe in so izrekli 20-dnevno prognozo okrevanja.
Ni še znano v podrobnostih, kaj se je v stanovanju dogajalo. Kaže, da sta se Buggiotto in ženska začela prepirati že v prvih večernih urah in da je bila zraven še neka tretja oseba, katere imena preiskovalci niso hoteli izdati. Nekaj pred 22 uro je vsekakor ženska izgubila razsodnost in je zače'a divjati. Karabinjerji, ki so prihiteli na mesto, so jo našli v spalni srajci, moškega pa v mlaki krvi med razbitinami pohištva.
Zaccaijevo so po zasliševanju a-retirali in prepeljali v koronejske zapore.
Na začasno prostost
do procesa
pred prizivnim sodiščem
Tržaški preiskovalni sodnik dr. Gra:. i je sprejel zahteve po izpustitvi na začasno prostost komercialista Alda Romaneta, ki so ga aretirali pred tremi meseci pod obtožbo goljufije v obremenitvenih okoliščinah. .
Pordenonski komercialist je vpleten ’ nekatere nezakonite posle pri finančni pomoči, ki jih je država nudila prizadetim podjetjem po va-jontski tragediji 9. oktobra 1962. Pordenonsko sodišče je Romaneta in dva druga večja obtoženca, no tarja Diomedeja Fortuno ter švicarskega notarja Pier Francesca Fontano obsodilo 17. maja lani na štiri leta zaporne kazni, tri leta in šest mesecev, cziroma t i leta ječe. Vsem trem so dve leti zaporne kazni odpustili Proces pred prizivnim sodiščem v našem mestu bo 15. oktobra. Romaneta pa so za sedaj izpustili pod kavcijo 30 milijonov lir.
Tudi v prihodnjih dneh bo promet v pristanišču živahen. Iz Črnega morja .je najavljena turška ladja z večjim tovorom (700 ton) lešnikov, ki bo potem v naši luki vkrcala razno blago za vrsto čezmorskih dežel. Madžarska ladja bo natovorila 1.000 ton kovinskih izdelkov za Alžirijo, neka sovjetska ladja, ki bo priplula v Trst v nedeljo, pa bo izkrcala 3.000 ton železnih odpadkov za videmsko železarno Safau.
Prihodnji teden bo pripeljalo na Pomol VII kontejnerje kar trinajst ladij, in sicer 7 trajektov in 6 enot «full conlainer*. Živahen bo tudi promet z živino, saj sta v tej zvezi najavljeni dve večji enoti, ki bosta natovorili prva 1.000 in druga 500 glav goveje živine balkanskega izvora za dežele ob afriškem Sredozemlju. Najavljen je nadalje prihod — kakor so nam včeraj povedali v uradu za načrtovanje, ki deluje v sklopu Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče — indijska ladja, ki bo prevzela večji tci-vor železniških tirov, namenjenih v Kalkuto in Bombay. večja bolgarska ladja, ki bo pripeljala iz Bur-gasa 300 ton tobaka za italijanski monopol, ter nekatere druge enote z manjšimi tovori kave in bakra, medtem ko bo neka kitajska ladja zadnje dni v tednu prevzela v našem pristanišču 1.000 ton raznega blaga za Šanghaj.
Kar zadeva posamezne vrste tovora naj omenimo, da se letos ponovno ugodneje razvija zlasti pro met s kavo in agrumi. V prvi polovici leta so v pristanišču izkrcali skupno 66.404 tone surove ka ve. Med državami dobaviteljicami zavzema prvo mesto Brazilija — skupno 512.670 ton —, ki je ves ta čas redno dobavljala surovo kavo za stalno zalogo Instituta Brasilei-ra do Cafe v naši luki. Druge dobaviteljice tega blaga so bile po vrsti Slonokoščena obšla. Indonezija. Kamerun. Zaire. Uganda. Madagaskar, Kenija, Tanzanija in Kolumbija.
Dovoz agrumov pa je v razdobju januar - junij letošnjega leta dosegel skupno 132.724 ton. Levji delež tega prometa .je odpadel na Izrael, ki je sam »prispeval* 123 200 ton tega blaga, sledile pa so Južna Afrika s 6122 tonami. Turčija z 2.300 tonami, Ciper s 1 119 tonami, itd Druge dežele Severne Afrike in Bližnjega vzhoda, ki so še pred leti dobavljale večje koli čine agrumov čez naše pristanišče, so v zadnjem času občutno zmanjšale svoje pošiljke čez naše ob moč je.
Pred sodišče zaradi
prekupčevanja
s ponarejenim denarjem
Preiskovalni sodnik dr. Leonardo Grassi je predal akte za pričetek sodnega postopka zaradi prekupčevanja s ponarejenim denarjem. Pred sodnike bodo prišli trije Tržačani in
sicer 28-letni Leonardo Alagna, 39-letni Paolo Rizzi in 31-letni Walter Glavina. Poleg tem, b.Jo sodili tudi 35-letnemu Videmčanu Pietru Pu-glieseju, 26-letni Adriani di Cosimo iz kraja Feletti Umberto, 29-letne-mu Francescu Puglieseju iz Turina, 42-letnemu Ivanu Biagiju iz Mantove in Concetti Rotolo iz Turina.
Po izsledkih, do katerih je prišel tožile?, je skupina prekupčevala vse od 1 ta 1975 s ponarejenimi bankovci po tisoč in 50 tisoč lir. Proces bo jeseni.
Tihotapljene dragocenosti in kavbojk v Jugoslavijo
Jugoslovanski finančni stražniki so zaplenili dragoceno-'i in kavbojke, ki so jih tihotapci skušali prepeljati v Jugoslavijo. Na Kozini so v vratih avtomobila z mostarsko registrsko tablico našli dragocenosti v vrednosti 40 tisoč dinarjev, medtem ko so na mejnem prehodu pri Sežani zaplenili 81 parov kavbojk, ki so bile skrite v rezervoarju tovornjaka.
na vedno večjo nevarnost oboroževalne tekme, medtem ko so govorniki, predstavnik Pdup Calcinari, predstavnica ZŽI - UDI Gulli.jeva in predstavnik Acli Bruni ožigosali zadnje napade na svetovni mir, še posebej pa Reaganovo odločitev, da začnejo Združene države Amerike graditi nevtronsko bombo. Kritično so sc izrazili tudi o odločitvi italijanske vlade, da postavi na Siciliji baze ameriških evroistrelkov vrste »cruise*, kot veliko grožnjo za mir v Sredozemlju pa so ocenili zadnji spopad med ameriškimi in libijskimi vojaškimi letali.
Prireditelji včerajšnje manifestacije so porazdelili med prisotne dokument. v katerem pojasnjujejo, da se bodo še v naprej borili, da bi čimprej prišlo do pogajanj o evro-istrelkih. nadalje, da bi ZDA ustavile proizvodnjo nevtronske bombe in ratificirale pogodbo SALT 2, da bi prenehali genocidi narodov Latinske Amerike, da bi Sovjetska zveza odstranila svoje vojaške sile iz Afganistana, da bi palestinskemu narodu zagotovili samoodločbo in da bi onemogočili postavitev baz evroizstrelkov na italijanskih tleh. Dokument se zaključi: je z geslom italijanskega predsednika Pertiniia naj mogočni izpraznijo skladišča orožja in napolnijo raje žitnice.
NA SEJI NAČELNIKOV SKUPIN
Zahteva po odstopu pokrajinskega odbora
Na pobudo podpredsednika Mar-chia so se včeraj sestali načelniki svetovalskih skupin na pokrajini. Na dnevnem redu so imeli proučitev položaja o nekaterih nujnih problemih skoraj mesec dni po zavrnitvi proračuna, ki ga je pripravil manjšinski odbor Liste za Trst. Proračun je bil, kot znano, pozneje o-dobren s strani komisarja, ki ga je imenoval predsednik deželnega nadzornega odbora. Na sestanku so predstavniki KPI Millo, PSI Carbo-ne, PSDI Martini in KD Locchi z različnimi odtenki zahtevali odstop pokrajinskega odbora, kot logično posledico zavrnitve proračuna in odklonili, da bi v tej fazi potrdili administrativne akte, ki jih je izdelal pokrajinski odbor.
Predstavnik LpT Mayer, kakor tudi misovski predstavnik, pa je s svoje strani ugotavljal, da bi moral odbor sklicati stalne komisije in tudi pokrajinsko skupščino za vodenje upravne dejavnosti. Predvideno je, d.i se bodo načelniki svetovalskih skupin ponovno sestali v prihodnjem tednu.
lepak za zaščito ogrožene narave
Na pobudo deželne uprave Furlanije - Julijske krajine so začeli v teh dneh razobešati po javnih ustanovah in javnih lokalih lepake o zaščiti narave, kot to predvideva novi deželni zakon št. 34. Od predvidenih 20 tisoč so doslej razobesili nad 3500 primerkov, povečini v hribovitih področjih ter na tržaškem in goriškem Krasu. Lepak opozarja na vse vrste zaščitenih rastlin in živali v naši deželi.
Intenzivni tečaji angleškega jezika
Italijansko-ameriško združenje organizira za čas od 7. do 30. septembra vrsto intenzivnih tečajev angleškega jezika. Lekcije si bodo sledile vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, v popoldanskem času za srednješolce in v večernih urah za odrasle. Za vpis in informacije naj se interesenti oglasijo v tajništvu združenja v Ul. Roma 15 od 16. do 19. ure oziroma po telefonu na številko 630301.
Na pse moramo v tem časi paziti, kajti steklina je blizu..
POGOVOR S SEŽANSKIM ŽIVINOZDRAVNIKOM V0JTK0VSZKIM
V Sežani so nemudoma ukrepali proti nevarnosti pasje stekline
Sprejeli so več ukrepov, s katerimi nameravajo omejiti širjenje te virusne bolezni
cije preprečevanja širjenja steklin* v sežanski občini.
«Celotna občina Sežana, ker so n* njenem ozemlju našli eno steklo lisico, je označena kot okužena s steklino. Takoj ko nam je ljubljanski virološki laboratorij, kateremu pošiljamo v analizo vse dvomlj®* primere, sporočil, da je bila ena o® lisic, ki so jo uplenili pri Komnu stekla, smo ustanovili poseben šla za zatiranje stekline. V njem 50 predstavniki veterinarske službe, inšpekcije, izvršnega sveta. zdrav; stvene službe, lovskih družin. J0 skupaj urejajo to problematiko-Od takrat se je začel tudi lov n* lisice, zapuščene pse in mačke. v tem primeru imajo lovci nalogo, 0* pobijejo vse omenjene živali, ne gl*' de na to, če opazijo ali ne pri živalih simptome stekline.*
»Poleg teh ukrepov ste verjeln* sprejeli še druge, s katerimi nameravate preprečiti stik domačih živ*" z drugimi divjimi živalmi, pri kaj*" rih so večje možnosti, da so ***" kle.»
»Seveda, to smo prav tako vključil: v omenjeni odlok. V njem J* med drugim rečeno, da morajo 1*' stniki psov in mačk obvezno ce' piti svoje živali in to do četrteg* oziroma tretjega meseca starosti-Vse mačke morajo biti zaprte, P®_ dobno velja tudi za pse, ki moral biti na vrvici in imeti nagobčp®; ko so zunaj bivališča. Vsi obča® imajo obenem nalogo, da nem*®® ma obvestijo veterinarsko organi2?! cijo o nenaravnem gibanju živali, 1° jih lahko napade steklina.* ■ «V tem mesecu ste zabeležili veC sumljivih primerov?*
»Veterinarski zavod je v tem oj*" dobju poslal v Ljubljano že več ko* 120 živali, vendar so bile vse ra21' skave negativne. Največ smo s*! veda poslali lisic, nekaj je tu® mačk, jazbecev in kun. Zato ®°' ram še enkrat poudariti, da smo o°' slej na območju sežanske obe®* zabeležili en sam osamljen prim* stekline. Ta lisica je po vsej yer'
jetnosti prišla k nam iz novogorisk občine, ki je že dalj časa okužena-* »Kakšne pa so možnosti, da se steklina razširila tudi v goriško ® tržaška pokrajino?*	•
«To je taka bolezen, ki se s® od 40 do 60 kilometrov na Prav gotovo bomo s časom z?1®' ležili tudi v naši občini več pri®*-! rov te bolezni. Steklina namreč ® bolezen, ki jo je mogoče ustavi Na oprijemljive uspehe lahko r*-' čunamo samo ko drastično 2-®aI!£ šamo stalež ljsic. Na vsakih l1** hektarjev bi morali pustiti le dvf lisici, le tako so namreč prek®* neposreden prenos.	. _
Prav gotovo obstajajo tudi mož®" sti, da bo steklina mogoče že le®* prodrla čez mejo v Italijo in ® tako na Tržaškem kot na Goriške®’ Na Goriškem je mogoče do sedaj * preprečevala Soča, sedaj pa j začela prodirati po dolinskem o® in po Krasu, kar bo povečalo ®°z nosti za razširitev stekline.* »Kakšne pa so neposredne nev* nosti za prebivalstvo iz okužen* območij?*
Iz Poljske, kjer so pred leti zabeležili prvo žarišče stekline, se je ta virusna bolezen postopoma in obenem nevzdržno razširila do naših krajev. Marca letos so ugotovili prve primere te nalezljive bolezni v Beneški Sloveniji, približno ob istem času se je steklina razširila tudi na novogoriško območje. Pred mesecem dni pa so lovci v okolici
Komna sestrelili lisico, ki je imela vse simptome te bolezni in za katero se je kasneje izkazalo, da je bila dejansko stekla. Da bi se podrobneje seznanili o prodoru stekline proti morju in o sprejetih u-krepih smo se pogovorili s sežanskim živinozdravnikom Vojtkov-skim, ki je tudi eden izmed organizatorjev široko zasnovane ak-
iimiiiiiiniiunmiiiiiiiiiiiiiifiiiMiiiiiiiliiiiiiHiiiimuttiMammiiiiiiHiiliHHliMiiiiHiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiimn
V SREDO NA GRADU SV. JUSTA
Nastop znanega skladatelja in pianista Stephena Sehtaksu
Občinstvo so sestavljali predvsem odrasli, manjkali pa so običajni poslušalci ■ najstniki
Stephen Schlaks
V sredo, 19. t.m., je nastopil na Gradu sv. Justa svetovno znani skladatelj in pianist tako imenovane progresivne glasbe Stephen Schlaks.
Številno občinstvo, ki je napolnilo dvorišče tržaškega grada, je z zanimanjem sledilo celotnemu programu, ki je žal trajal le do 11. ure zvečer, ker je Schlaks moral nato z letalom v Neapelj. Prisotni so bili pretežno odrasli in tako je manjkal tisti del Schlaksovih poslušalcev, najstnikov, ki so mu o-mogočili, da je dosegel vrhove vseh top lestvic v Evropi.
Za mladega ustvarjalca jp značilno, da je uspel vliti v svoje skladbe elemente klasične glasbe in moderne sentimentalne motive, s tem pa jp očaral veliko mlajših poslušalcev. V teku koncerta je Schlaks povedal občinstvu, kako so nastale njegove pesmi, saj ima vsaka skladba svojo posebno zgodovino in seveda tudi sporočilo. Glas
VEST, KI PRIHAJA IZ BARIJA
la čara ni krog mamil in kriminala
Iz Barija prihaja vest, da so fi nančni stražniki včeraj aretirali kapitana ladje »Lucas Sky» z liha nonsko zastavo, ki .je zasidrana v tamkajšnjem pristanišču. Gre za 24-letnega Diega Superino, fanta tržaškega porekla, ki .ie v naši domači kroniki zabeležen kot narko man in razpečevalec mamila.
Na.i na kratko obnovimo žalostno zgodbo, ki .je pred časom vznemi-rala naše mesto in ki govori o svetu zasvojenosti z drogo, tragični smrti zaradi doze »umazanega* heroina in o procesu, ki se ie nred dvema letoma odvijal pred trža škim sodiščem.
Dne 27. novembra 1979 so trža ški kazenski sodniki obsodili na 3 leta in 1 mesece zaporne ka/.ni, takrat 22-letnega Diega Superino. ki je 3. septembra istega leta nro-dal mlademu mornarju Liviu Zoro-vichu dozo heroina pomešanega s kodeinom in drugimi strupenimi primesmi. Mladenič ie še isto noč umrl v parku nad Ul. S. Michele. Superino pa so aretirali 7. srptem bra na mejnem prehodu na Pesku ko je bil namenjen na obisk k prijatelju na Reko. Fant ie dejanje priznal in ie končal v zaporu
Superina se ie sicer rodi! v Mi lanu in je tam tudi nekaj '"asa ži vel. toda po izvoru ie Tržačan. V naše mesto je prišel da bi se rešil sužnosti mamil. Tu se je na-
selil v Ulici Crispi 28 in je nekaj mesecev delal pri špediterskem podjetju na proseški železniški postaji. Potem .ie začel zahajati med narkomane na Oberdankov trg in ker .ie dobro poznal milansko trži šče, je večkrat potoval v Lombardijo in nazaj, tako, da ie zalagal domači trg z mamilom. Vse to do dneva, ko je za 20 tisoč lir prodal smrtno dozo heroina Liviu Zo-rovichu. Sledila sta proces in obsodba.
Ko je Superina predčasno prišel na prostost, je. kot mnogi drugi, izginil. Nihče ni vedel zanj in verjetno se ga nihče niti ni spominial. Iz začaranega kroga pa se ie težko prebiti. Težko se je rehabiliti rati po prestani kazni v zaporu in se vključiti v svet. še posebno za človeka, ki je pri svojih 17 letih postal zasvojen od mamil in bil dvakrat skoraj ob živlienie. ker si je v žile vbrizgal smrtnonosno dozo.
Njegove ime je sedaj zopet v kroniki. Kar na lepem se je industrijski tehnik (za to se je namreč izšolal) pojavil v vlogi ladijskega kapitana libanonske ladje. «Lucas Sky» se je zasidrala v Bariju prejšnji teden, to pa s pomočjo vlačilcev. potem ko je na njej prišlo do hude okvare. Finančni stražniki so sumljivo ladjo, s še bolj sumljivo posadko petih članov, natan-
čno pregledati. Odkrili niso ničesar, dokler niso ugotovili, da je Supe-rinov potni list ponarejen. Slednji je namreč dodal pred svoj priimek črko «A», tako da sc je spremenil v »Asuperino*. Ugotovili so tudi, da so trije člani posadke libanonski državljani in da so brez vsakega prepoznavnega dokumenta. Peti mož pa je Italijan iz Coma. star znanec policije, ki je med drugim zakrivil tudi poskus umora. Tako sumijo, da so ladjo uporabljali pri prevozu tovorov hašiša in tihotapljenje cigaret, čeprav je sam Superina izjavil, da ie bila ladja namenjena v neko jugoslovansko luko, kjer naj bi naložili tovor lesa.
Vprašanje, ki si ga lahko posta vimo sedaj je, kako je Superina sploh mogel dobiti svoj potni list in kako se je lahko prelevil v ladijskega kapitana. Kar se ladje tiče (in tudi libanonske zastave), bi lahko sklepali, da gre za eno številnih ladij, ki jih morebiti libanonski fa-langisti ali kaki drugi člani mednarodnega kriminala kupujejo za majhen denar. Še posebno, ker so te ladje navadno v izredno slabem stanju. Slednje v morju večkrat izginejo, potem pa se občasno pojavljajo v tem ali onem pristanišču pod drugim imenom in včasih tudi pod drugo zastavo. Velikokrat jih uporabljajo tudi za prenašanje mamil in »Lucas Sky» bi utegnila biti ena od teh.
bo, ki jo je igral, je označil za »lahko*. Rekel je tudi, da vsakokrat ko komponira, misli tudi na vplike orkestre in ne izključno na svoj inštrument, to je klavir. Najraje ima velike glasbene komedije kot so West“šide. itor^Uali' pa Je-sus Christ Superstar. Pri svojem delu je pisal tudi filmsko glasbo; njegova najbolj znana'skladba je »Kompozicija v Benetkah*.
Skupina dobrih plesalcev je med programom interpretirala nekatere izmed njegovih skladb. Večer je zaključila rock skupina «Egotyra» iz Padove, ki so jo poslušalci sprejeli zelo hladno.
(dgg)
Z vespo v parkiran avto
V Ulici dei Macelli sta z vespo 125 trčila v parkirano vozilo 16-letni Mario Lapaine (Ul. Puccini 6) in sopotnica, 17-letna Daniela Luin (Strada Vecchia dellTstria 118). V nesreči se je Lapaine udaril v nogo in utrpel poškodbo kosti, zaradi česar se bo zdravil 40 dni. Luinovo so po prvi pomoč* odpustili s 5-dnevno prognozo okrevanja.
Trst ni Neapelj
Policijski agenti so včeraj ustavili na Korzu avtomobil z neapeljsko legistracijo, ki je vozil v prepovedani smeri, in sicer proti Trgu della Borsa. Ugotovili so, da 31-letni voznik Vincenzo "ola ni plačal vozniške takse, poleg tega pa tudi to, da lastnik Gioacchino De Rosa, ki se je pav tako peljal v avtu, ni plačal avtomobilske takse. Ni znano, kako sta Cola in De Rosa o-pravičila prekršek. Morda s pojasnilom, da je v Neaplju nekoliko dru gače.
«Ne moremo zanikati, da ne staja nevarnosti. Vsak ugriz moral prebivalci obvezno prijaviti zdra^ stveni in veterinarski službi. Vsa* osebo, ki je bila ugrizena od kle živali, moramo čimprej cep® proti steklini in tako zagotovi®"' da se ta virusna bolezen ne bo r*. vila. Če pa se ljudje ne dajo c ( piti je bolezen še vedno smrti**' »Koliko ljudi pa ste do sedaj * pili proti steklini v sežanski obči®' »Cepili smo samo lovca, ki je strelil edino steklo lisico. Vend* tudi ta lovec ni prišel v stik * |i valjo, saj jo je s kleščami vtak® v najlonsko vrečko, vendar prev® nosti ni nikoli premalo.*	.,
»Sodelujete tudi s tržaškim P* krajinskim živinozdravnikom?* _ «Seveda, takoj ko smo izvedeli * j prvi primer stekline smo to ta» ! sporočili tudi tržaškim kolegom, ® so prav tako nemudoma ustre2*1 ukrepali.*
Za vedno nas je zapustila naša predraga
MARIJA PEČAR vd. GLAVINA
Pogreb bo jutri, 22. avgusta, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v katinarsko cerkev.
Žalujoča družina ln drugo sorodstvo
Trst, 21. avgusta 1981
(Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga mama in nona
MARIJA PEČAR vd. GLAVINA
Pogreb bo jutri, 22. avgusta, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinari.
Žalostno vest sporočata hči Milka * družino in vnukinja Rosana z družino
Dolina, 21. avgusta 1981
Po dolgem «romanju» dokončna naselitev v Ul. Tonello
V Miljah od avgusta nova trgovina Kmetijske zadruge
Lahko bo opravila
sprejemne izpite za ladijskega kapitana
To je prva prodajalna v Miljah z dvojezičnim napisom
V soboto, 1. avgusta, so v Miljah v Ul. Tonelli slovesno odprli nove Prostore prodajalne Kmetijske za-r'uge. Pravzaprav deluje ta pro-“kjalna v Miljah že cd osvoboditve dalje
a je bila večkrat prisiljena, ?aradi raznih razlogov, menjati svate Prostore.
..Leta 1945 je bila v Trstu ustanovljena »Kmetijska nabavno prodajna *adruga», vzporedno z njo so pcdob-j® zadrugo ustanovili tudi v Mi-Leta 1946 sta se obe omenjeni aadrugi združili in kasneje se je za-dfuga preimenovala v Kmetijsko za-^hgo za Trst. V tej debi je bila Prodajalna Kmetijske zadruge v.Mi-jjah in sicer v prostorih Tržaške j^anilnice v Ul. Roma. Nato se je Vselila v druge prostore, cd tod Pa zopet na Trg Curiel, najprej v atavfcj s hišno številko 3 nato v atavbo št. 2. Po dolgem romanju 86 je vendar prodajalna v Miljah
dokončno naselila v Ul. Tonello, kjer je odprla nove, lepše in udobnejše poslovne prostore.
Kmetijska zadruga razpolaga šč z dvema prodajalnama in sicer v Ul. Foscolo in v Ul. Flavia. Omenjene prodajalne nudijo vse potrebščine za kmetijstvo in vrtnarstvo. Tako je mogoče v njih dobiti veliko blaga: od gnojil, do sredstev za u-ničevanje mrčesa, razne sadike in semena, orodje, stroje, potrebščine za vinogradništvo, pa tudi sredstev za rejo manjših domačih živali. Vodstvo se trudi, da bi omenjeno blago prodajali po najugodnejših cenah. Miljske prodajalne se poslužujejo tako italijanski kot slovenski občani, vanjo prihajajo pa tudi kupci z onstran • ^.ie, ker dobijo v novih prostorih boljšo postrežbo, ugodne cene in precej izbire. Novost te prodajalne je tudi v tem, da je to prva trgovina v Miljah z dvojezičnim napisom.
Diadora Bussani, 18-letna Tržačanka, ki je letos na tržaškem državnem navtičnem inštitutu diplomirala za kapitana dolge plovbe in ki so ji dvakrat zavrnili sprejemni vpis na pomorski akademiji v Livornu, češ da je ženska, bo 9. septembra lahko končno na sprejemnih izpitih pred kvalificirano »moško* komisijo dokazala, da je zmožna, «kljub svojemu spolu*, o-pravljati poklic poveljnika ladje. Po odloku toskanskega deželnega upravnega sodišča je bila akademija namreč primorana sprejeti njen vpis. Diadora se zato ,v teh dneh marljivo pripravlja na življenjsko preizkušnjo. Medtem pa se vodstvo pomorske akademije še zdaleč ni sprijaznilo z dejstvom, da bi Bus-sanijeva lahko res postala kadet tega zavoda: pritožilo se je r id odlokom upravnega sodišča, češ da bi sprejetje dekleta povzročilo velike težave, saj so npr, ležišča in kopalnice skupne za vse udeležence tečaja.
KRIZA BO TOKRAT ZAJELA DOSLEJ ZDRAVO PODROČJE
Slaba konjunktura povzroča težave tudi v tovarnah pohištvene stroke
Po počitnicah težave v tovarnah v Vilešu, Marianu in v Manzanu Zaradi pomanjkanja sredstev ustavljena dela na mnogih gradbiščih
Mali oglasi
telefon 4040) 79 46 72
®***Mim
iiiiuii ii mm im m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinri4iiiiiiiiiiiiii 1111111111111111111111111111111111(111411111111111111
Razstave
SKD Tabor sporoča, da bo raz-Java «Narodne noše v izdelavi* v Posvetnem domu na Opčinah od-še danes, 21. avgusta, od 19. do zi. ure.
Na Gradu sv. Justa je še vedno j!“Prta razstava «Perujsko zlato*, hiskovalci si jo lahko ogledajo a®*5 dan od 10. do 19. ure . tržaška občina sporoča, da se oo P v tem mesecu v občinski umet-°stni galeriji zvrstile naslednje azstave: od’danes, 21., do 28. av-bodo razstavljena dela Brlijo Berlott.i-Frausinove in Iiuigija °rginija ter od 29. avgusta do 6. eptembra dela Renate Velicogna . llznakoffove in Luci a Covre.
Razna obvestila
Nšr obvešča, da bo knjižnica za *a do 2. septembra 1981.
.Na srednjih šolah Simon Gregor-
v Dolini, Igo Gruden v Nabre-
b ' 'n Ivan Cankar pri Sv. Jakopi v Trstu je v teku vpisovanje za
usPerimentalni tečaj 150 ur za de-
tp.Ce v šolskem letu 1981/82. Na i Cai se lahko vpišejo vsi, ki so -izpolnili 16. leto starosti in ni-diplome nižje srednje šole. Hi vPis je potrebno napisati proš-Ig Naslovljeno na ravnateljstvo šota* t" obrazci so na razpolago v ■iNJžtvu, ter predložit'' rojstni list.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 21. avgusta
V IVAN
2|) j^e vzide ob 6.12 in zatone ob
— Doižina dneva 13*52 — Lu-v*ide ob 23.25 in zatone ob 12.39.
JUtri, SOBOTA, 22. avgusta TIMOTEJ
f^jte včeraj: najvišja temperatu-*5.2 stopinje, najnižja 17,1, ob Idjjjhfi 23,4 stopinje, zračni tlak hii/. mb pada, veter severozahod-
s
® km na uro, vlaga 70-odstotna,
Hij/' zelo pooblačeno, morje skoraj temperatur? por ja 21,6 sto-
ROJSTVA IN SMRTI
UUlLI SO SE: Andrea Zuliani, •fjjp ?. Cominotto, Riccardo Tole-
t^> Monica Starz, Manuela D’At-
tlTl ',a'entina Prinz, .
*>RLI SO: 44-letni Natale Zanin, '«.^hi Enrico Berce, 68 letni Frap-
e«Uni Enrico Berce, 68 letni hran fMil] Mesca lehin, 56 letna Ita Po -■ 1 vd. Billi. 75-letna Santina Stra
kcaclnor- Lapagna, 70 letni Elio Pro-i N 83 letni Eberardo Obersnu, Romano Pace, 83 letni Ma-Aalentinuzzi.
WEVNA SLUŽBA LEKARN tT, (od 8.30 do 20.30) til Uinnastica 6. Ul. Cavana 11, y*Pi Giulie 2. Ul. S. Cilino 36. I,, '30 do 13. in od 16. do 20.30) ul.Dante 7. Ul DellTstria 7. ‘N°ČNA SLUŽBA LEKARN _ (od 20.30 dalje)
Dante 7, Ul. DellTstria 7.
AVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA služba od 20. do 8. ure 2l 627, predpraznična od 14. do
in praznična od 8. do 20.
68 441.
Bo,. Lekarne v okolici
tel ^ec: tel 228 124: Bazovica: ^..l-165: Ončine: tel 211001; Zg^'- lel 225 141: Božje polje
20fl^: tel 225 596; Nabrežina: tel.
tel. , • Sesljan: tel 209 197: žavlje:
137; Milje; tel 271 124
f*rispevajle za
dijaško matico
Miramarski park «Luči in zvoki* —
danes ob 22.15 v italijanščini.
Ariston 21.30 (na prostem/ »Amarti a New York».
Ritza Danes zaprto. Jutri »Aiutami a sognare*. Mariangela Melato, Anthony Franciosa, Paola Pitagora.
Eden 17.00 «Gli occhi dello scono-sciuto*.
Grattacielo 16.00—22.15 «Qua la mano*. A. Celentano, E. Montesano.
Fenice 17.30 tAlligator*. Prepovedan
zione spazio*.
A.uro.ca,„.17.00_»Agente.. Q07: J'uomo dalla pištola d’oro».
Capitol 17.00 «11 maratoneta*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 »Čarne lo sguardo di Satana*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30 «Una canaglia a tutto gas*.
Nazionale 16 00 «Super orgasmo*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 15.00 «Boom sensa-tion*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «11 detective con la faccia di Bogart*.
Radio 16.00 «Bocca golosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «11 cacciatore di scjuah*.
Valraaura (poletni kino) 21.15 «Con corde affaire*.
Izleti
Združenje Union - Podlonjer priredi enodnevni izlet na Gorenjsko s postankom v Ljubljani na mednarodni razstavi vin, in sicer v nedeljo, 30. t.m., ali 6. septembra 1981. Vpisovanje vsak torek in petek v Ul. Valdirivo 30 od 17.30 do 19. ure in ob ponedeljkih ra Lonjerski cesti 177 od 20. ure do 20.30 (tel. 64-459 ali 732858).
ESTETSKI salon »Ružiča* v Bo-ljuncu obvešča cenjene stranke, da bo salon zaprt do 1. septembra zaradi letnega dopusta.
IŠČEM hišno pomočnico za stalno službo z vozniškim dovoljenjem, tudi dekle z otrokom. Telefon 0881/31110.
PRODAM motokultivator Pasquali 11 konjskih moči Franc Cibic, Ul. Brigata Cuneo št. 20 Podgora.
KUPIM ape 50 ccm. Telefon 040/ 228701.
HONORARNO ali stalno zaposlimo uradnico/ka tudi priletno/ega z delnim znanjem srbohrvaščine. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Srbohrvaščina».
IŠČEMO za občasno prevajanje ko-respondenta za angleški jezik. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Prevajalec».
PRILETNI sestri iščeta osebo, ki bi jima nudila družbo in stalno gospodinjsko pomoč. Telefonirati od 13. ure dalje na št. 040/422627.
TRŽAŠKO slovensko podjetje išče prodajalca - predstavnika na področju elektronike - računalništva. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro «Elektronika*.
OSMICO je odprl Rudi Košuta (Be-ljan), Križ 44. Toči belo in črno domače vino.
OBČINA Dolina išče kuharja/ico, kf ni bil/a še zaposlen/na v tem letu v kaki javni ustanovi, informacije na telefonsko št. 040/228127 od 8. do i4. wm
PRODAM čistokrvne, mladiče pasme dobermann. Telefonirati na telefonsko št. 040/231861 od 19. do 23. ure.
OSMICO je odprl Legiša Kolmanovi, Mavhinje. Toči belo in črno vino.
.	-. mm-.
HANCA Dl CREDITO Ql TRIESTE [RZAŠKA KREDITNA BANKA
■f-, 7	. S. P. A
TRST - Ljl.lCA F ril zI 'O -	G1--IA6
20. 8. 1981
Ameriški dolar Funt »terling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemšla marka Avstrijski šiling Kanadski dola' Holandski l.orinf Danska krona
Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar
1.233,-2.250.-1.760,— 568,— 204,-29.75 496,— 70,-1.005.— 443.— 156,— 230,-197,-19,-28,— 28,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
ŽE ŠOLSKE KNJIGE? SEVEDA
Izognite se gneči in mrzlici zadnjih dni. ne tvegajte, da kak učbenik zmanjka.
Naročite že sedaj Šolske knjige za osnovne, srednje in višje šole !
Bolj brez skrbi boste do zadnjega dne na počitnicah . . .
Ul. sv. Frančiška 20 ((el. 732 487)
U&adlta knjigama
Gostilna
STOL
SRPENICA približno 15 km od mejnega prehoda Robič proti Bovcu
vam nudi:
hrano po naročilu, prenočišča, penzion,
možnost aktivnega preživljanja dopusta
s kajakom ali kanujem na brzicah Soče,
dobra izhodiščna točka za lov in ribolov.
Vse po izredno ugodnih cenah!
Konjunktura ne bo v prihodnjih mesecih najboljša za tovarne pohištvene stroke. V Manzanu in okoliških krajih videmske pokrajine, kjer je nekaj sto malih podjetij za izdelavo stolic, ki se v glavnem izvažajo v severnoevropske države, so sedaj v hudih težavah, kajti naročil iz tujine je vedno manj tudi zaradi vsak dan naraščajočih cen izdelkov. Tisti tovarnarji, ki imajo blago na zalogi, lahko ugodijo naročnikom tudi po nizkih cenah, drugi pa. te konkurence ne zmorejo. Pravijo, da bo na jesen prišlo do hude krize na področju Manzana in da bo tam veliko ljudi moralo v dopolnilno blagajno. Prvič se bo zgodilo, da pride do krize na tem specializiranem pohištvenem področju, ki se je dolga leta ugodno razvijal.
Zaradi tega tudi lahko razumemo zakaj si trgovine s pohištvom delajo toliko reklame na furlanskih zasebnih televizijah in dobesedno stalno razprodajajo pohištvo, ki ga imajo na zalogi. Ni kupcev, tudi zato ker je padlo število novih gradenj.
S podobnimi težavami se bodo kmalu znašle nekatere tovarne lesne in pohištvene stroke na Goriškem. V tovarni Alvi v Vilešu (to je bivša tovarna pohištva, ki je bila do pred nekaj leti v Gorici na Tržaški cesti) imajo sedaj štiritedenske počitnice. Nikdar niso imeli tako dolgih počitnic. Tovarna sodi v sklop večjega podjetja iz Conegliana, pravijo da so v njem soudeleženi tudi neki arabski finančniki. Sedaj je v tej tovarni zaposlenih nekaj nad 80 ljudi. Po počitnicah naj bi jih kar 30 šlo v dopolnilno blagajno. Imajo namreč polne zaloge lesnih izdelkov in plastičnih izdelkov za pohištvo. O dopolnilni blagajni je bilo govora že pred počitnicami, sindikat se bo sestal z ravnateljstvom podjetja še pred koncem meseca in takrat bodo sindikalistom najbrž uradno povedali, da pošljeio tako veliko število delavcev v dopolnilno blagajno, sicer se zdi, samo za nekaj mesecev.
Primer pa ni osamljen. Vztrajno se govori, da se s podobno krizo ukvarjajo tudi v največ ii tovarni lesne stroke v Marianu, kjer je zaposlenih 150 delavcev. Tudi iz te in tudi iz nekaterih manjših tovarn v tem kraju naj bi precej delavcev šlo v dopolnilno blagajno, vsaj dokler se položaj ne izjasni v pohi štveni strokj. ,
Tildi' '^riaKbfližtvo je v določeni krizi. Na velikih gradbiščih je delo zaustavljeno, ker že nekaj mesecev ni iz bank denarja. Goriška hranilnica ne daje novih posojil za gradnjo ali nakup stanovanj ali drugo-namenskih stavb. Obrestna mera je prenizka, pravijo v vodstvu hranilnice, vlada pa ne dovoli poviška te obrestne mere. Poleg tega pa je tudi dežejna uprava blokirala izplačilo prispevkov in v težavah sn se znašli mnogi, ki gradijo zadružne hiše. O težavah gradbenih zadrug
in seveda tudi posameznikov smo v našem listu že pisali. Težave pa so tudi na drugih gradbenih področjih.
V	Tržiču so zaustavili nadaljnjo gradnjo tamkajšnje nove bolnišnice. Zaradi pomanjkanja denarja niso še pričeli z gradnjo finanearske vojašnice na štandreškem mejnem prehodu. V sindikalnih krogih pravijo, da bi bila s temi gradnjami dana možnost zaposlitve desetinam gradbincev in potem seveda tudi delavcem tovarn, ki dobavljajo opremo.
Križi in težave pa so tudi v drugih tovarnah. Denarna injekcija tr-žiški tovarni Detroit je pomenila le dobrodošlo začasno pomoč temu velikemu objektu, nikakor ne dokončne rešitve. V goriški tovarni Inteco, kjer izdelujejo kgntejnerje, bodo obnovili proizvodnjo po počitnicah, vendar le z majhnim številom delavcev, kajti nad 70 jih bo odpuščenih. Novosti za podgorsko predilnico za sedaj ni.
V	tržiški ladjedelnici imajo za sedaj naročil le za malo časa. Na boljšem so v tovarni Ansaldo, kjer imajo naročil za več let in izdelke prodajajo tako doma kot v inozemstvu.
Delavci in tudi sindikalisti se torej vračajo s poletnih počitnic. Jesen pa ni preveč obetavna.
V nedelj« na Nanosu pohod
«Po Vojkovih poteh*
Mladi iz Ajdovščine, so lani prvič priredili spominski pohoJ «Po Vojkovih poteh*, so se (xlločili, da bodo s pobudo nadaljevali. Tako vabijo na drugi spominski pohod, ki bo v nedeljo, 23. avgusta po obširni nanoški planoti, kjer se je Janko Premrl-Vojko zadrževal in boril proti okupatorju. Udeleženci se bodo zbrali ob 7. uri (po jugoslovanskem času) pred kulturnim domom v Podnanosu, od koder bodo nato odšli do Vojkove koče, kjer bo krajši kulturni program in polaganje vencev. Pri zavetišču Abram bo srečanje borcev, v popoldanskem času pa bo v Podnanosu partizanski miting.
EDINA MESTNA REDARICA V GORICI
«Ko moram zažvižgati bi se najraje pogreznila...»
V ta poklic, ker ni dobila ustreznejše zaposlitve
Graziella Mule
utiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHmiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitmiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB PRILIKI OBČINSKEGA PRAZNIKA
Na območju Nove Gorice v septembru slovesnosti in odprtje novih objektov
Slavnostna seja občinske skupščine bo 12. septembra * V Novi Gorici odprejo novo osnovno šolo za 850 otrok in novo tiskarno, v Šempetru pa veliko hladilnico za kmetijske pridelke
V	mesecu septembru bomo na obeh straneh me.je proslavljali obletnice raznih dogodkov, ki so pomemben del novejše zgodovine. Minilo bo 38 let od kapitulacije Italije, partizanskih bojev na območju znane goriške fronte in 34 let od spojitve velikega dela Primorske z matično domovino Slovenijo in Jugoslavijo. Nekatere občine imajo v počastitev teh dogodkov svoje praznike, spominjajo pa se jih tudi razni kraji, tako na primer Solkan. Šempeter in Grgar
V	Novi Gorici je poseben odbor pripravil program raznih prireditev in proslav, ki pa obsega samo največ je oziroma najvažnejše manifestacije. V petek. 11. septembra ob 7. uri fio jhgDštovaiftkčrf! čksif bo tradicionalni pohod mladine in drugih občanov, pa seveda nekdanjih borcev in aktivistov po poteh goriške fronte. Istega dne ob 17. uri bodo ob potoku Kornu oziroma pod obronki Panovca v Novi Gorici odprli novo osnovno šolo. Slednja bo ena izmed največjih in najmodernejših v Sloveniji. V njej bo dovolj učilnic in drugih prostorov za

OBNAVLJA SE DEJAVNOST V KRAJEVNIH USTANOVAH
VČERAJ NA POKRAJINI SESTANEK GLEDE VARIANTE CESTE ŠT. 56
Pokrajinska uprava naj bi uskladila koristi kmetov in potrebe prometa
Poletne počitnice se iztekajo, skoraj istočasno pa se obnavlja tudi dejavnost v politično - upravnih u-stanovah. Včeraj dopoldne je bil na pokrajini v Gorici sestanek med predsednikom pokrajine Cumpeto, odbornikom za javna dela Bressa-nom ter predstavniki petih občin goriškega območja, ki so, oziroma ki bi bile neposredno prizadete zaradi načrtovane gradnje obvoznice državne ceste št. 56, ki bi po eni strani nekoliko skrajšala razdaljo med Vidmom in Gorico, po drugi strani pa, kakor ugotavljajo predstavniki kmečkih strokovnih organizacij in tudi predstavniki nekaterih občin, povzročila nepopravljivo škodo v kmetijstvu.
Vprašanje te ceste je v ospredju že kakih deset let, rešili pa naj bi ga v doglednem času, predvsem s posredovanjem pokrajinske uprave. Pravzaprav je prvi odsek variante, oziroma obvoznice že zgrajen in to od Tržaške ceste pri letališču, skoraj do Ločnika. Zgrajen je tudi in že dalj časa služi namenu, novi most čez Sočo. Dela za novo traso so obstala prav pri Ločniku, zaradi ostrega in odločnega nasprotovanja kmetov in njihovih strokovnih organizacij, pa tudi zaradi odločnega odklonilnega stališča nekaterih (med temu tudi krminske) občinskih uprav. Osnovni načrt, ki ga je pripravilo podjetje ANAS namreč predvideva gradnjo ceste preko intenzivno obdelanega kmetijskega področja, ki bi ga dejansko razpolovili. Cesta naj bi se v bližini mosta preko Idrijce, priključila na državno cesto št. 305. Stara cesta je namreč speljana skozi velika strnjena naselja, ki predstavljajo pravcato ozko grlo, z omejitvami hitrosti in drugimi nevšečnostmi, medtem ko na novi cesti, praktično ne bi bilo omejitev, ali drugih zaprek. Vsekakor pa bi gradnja novega odseka le deloma sprostila promet med Gorico in Vidmom, ugotavljajo nasprotniki nove ceste. Največ ozkih grl (in zastojev) je prav na odseku med San Giovannijem in Vidmom, kjer pa v tem trenutku mpnda ni predvidena gradnja dru-
gih cest. Čemu torej tolikšna investicija?
V dolgoletni, mestoma polemični razpravi o tem vprašanju, so se pojavili dodatni, oziroma spremin-njajoči predlogi glede trase ceste. Prav o teh naj bi razpravljali na sestanku pokrajinske uprave, upraviteljev prizadetih občin ter predstavnikov državnega podjetja za ceste. Rešitev vsekakor ne bo lahka in kaj kmalu dosegljiva.
Naj povemo, da načrtovana gradnja posredno ali neposredno zadeva področje občin Moš, šlovrenc, Morar, Mariano in Krmin, poleg dela goriške občine.
Umrla je učiteljica Gita Podobnik
Zapustila nas je še ena tistih učiteljic, ki so našo mladino poučevale v času, ko je fašizem prepovedal slovensko besedo in v povojnem	času, ko	so	se slovenske
šole pri nas obnovile. V Astiju, kjer je bila na obisku pri sorodnikih, je v torek, zaradi posledic nerodnega	padca	po	stopnicah, u-
mrla upokojena učiteljica Gita Podobnik. Rodila se je pred 75 leti v Gorici, šolala se je med vojno v Ljubljani, zatem bila med maturanti	na	tolminskem učiteljišču.
Imela	je	čas,	da	je za kratko
dobo učila na eni izmed številnih osnovnih šol, pa jih je kmalu fašizem zaprl. Ni nadaljevala poučevanje na državnih šolah, ker se ni hotela vpisati v fašistično stranko. Poučevala je več let v Alojzijevi-šču, zatem pa dajala privatne lekcije predvsem slovenščine dijakom in učencem na svojem goriškem domu. Pravili so, da je njeno stanovanji pravi zavod.
Po vojni pa je takoj vstopila v službo na slovenskih ljudskih šolah in poučevala dolgo vrsto let na šoli v Štandrežu, tja do upokojitve.
Krsto z njenim truplom pripeljejo danes zvečer iz Astija v kapelo na glavnem goriškem pokopališču, kjer bo cerkveni obred jutri zjutraj ob 9.30.
850 otrok. Stroški gradnje so znašali okrog 18 milijard starih dinarjev, sredstva pa so zbrali s samoprispevkom občanov in iz bančnjh posojil Nova šola bo tvorila celoto z obstoječima osnovnima šolama v središču mesta in v Solkanu. Otroke bodo tako razporedili, da bo v Novi Gorici z novim šolskim letom pouk mogoč samo v eni izmeni. Kljub temu pa bo določeno število otrok iz Nove Gorice še zmeraj obiskovalo pouk v osnovni šoli Šempeter.
V soboto. 12. septembra, bo v Kulturnem domu slavnostna seja občinske skupščine. Začela se bo ob 9. uri po krajevnem času. Na tej seji bodo izročili najbolj pri-
zadevnim posameznikom -ozirpma -nr- narodno osvoboditev na Primor
organizacijam tudi občinsko nagrado Franceta Bevka, pa druge nagrade in priznanja. Ob 11. uri istega dne bodo v Šempetru izročili namenu novo hladilnico, ki jo je zgradil Kmetijski kombinat Vipava. V njej bodo lahko shranili okrog 400 vagonov sadja, povrtnin in poljščin. Hladilnica bo tvorila funkcionalno celoto s staro hladilnico, ki ima prostora za 250 vagonov pridelkov. Sistem obeh hladilnic bo
velikega pomena za kmetijstvo v Vipavski dolini, saj bodo ■ v njih lahko shranjevali pridelke, ki jih je poleti oziroma zgoda j .jeseni veliko. pozimi pa poraste oovpraše-vanje in je blago iz hladilnic laže prodati. Naj omenimo, da ie zgraditev nove hladilnice in priročnega skladišča za embalažo stala skoraj 24 milijard starih dinarjev.
Iz programa prireditev v počastitev zgodovinskih obletnic nadalje povzemamo, da bodo v soboto, 12. septembra, v Solkanu odprli poslopje krajevne skupnosti (gre za lokalni organ samoupravi jan ia prebivalcev), in počastili 60. obletnico ustanovitve prve celice Komunistične partije. Tega dne bo tudi praznik Solkana. Naslednjega dne torej v nedeljo. 13. septembra, bodo ob 15. uri v Grgarju odkrili obnovljeni spomenik borcem in aktivistom ter počastili svoi krajevni praznik. V torek, 15. septembra bo imel svoj praznik tudi Šempe ter. Tam bodo počastili tudi 17. september leta 1947, ko ie bilo v Šempetru veliko zborovanje v počastitev združitve Primorske in Istre z matično domovino Jugoslavijo. Odprli bodo tudi nov sedež kraievne skupnosti in raznih poli tičnih organizacij in društev v
Šempetru. Preuredili so poslopje, kjer je bila nekoč kmečka hranilnica in posojilnica, po vojni pa u-pravi Kmetijske zadruge in bolnišnice,
Poudariti velja še, da bodo v soboto, 12. septembra, popoldne v Biljah odkrili spomenik narodnemu heroju Ivanu Suliču - Carju. Bil je vodja sabotažne grupe druge brigade Vojske državne varnosti ter je izgubil življenje med akcijo, ki jo je 26. decembra leta 1944 s soborci izvedel proti okupatorski policiji v Gorici. Njegovo ime ie eno izmed najbolj znanih v dolgi plejadi osebnosti, ki so darovale svoje življenje v bojih -proti okupatorjem in njihovim pomagačem ter
skem.
Ob septembrskih jubilejih bodo v središču Nove Gorice' odprli tudi novo tiskarno, ki io je zgradilo Grafično podjetje Soča iz Šempetra. Ta tiskarna bo lahko še bolj spodbudila publicistično in kniigo-tržno dejavnost, ki ima na Gori-
Mestna redarica Graziella Mulč je bila med redkimi (v Gorici edina), ki so stopili v to službo. Kot povsod, je takšna zaposlitev za žensko izzvala veliko zanimanja bodisi s strani meščanov kot tudi krajevnega tiska, ki je argumentu posvečal veliko pozornosti.
Graziella je že leto dni v službi (v Tržiču je pred dvema mesecema občinska uprava sprejela v službo dve mestni redarici), zato smo jo zaprosili za pogovor o njenih izkušnjah v tem poklicu, Graziella pa nam je z nasmeškom na ustnicah odgovorila: «Prosim, itak sem že navajena. Mnogi so me gledali, kakor da bi bila kakšno čudno bitje.* Opravičil sem se ji, da je to pač del poklica, in že mi je Graziella govorila o sebi, svoji «čudni» poklicni izbiri, odnosih z ljudmi, svojih upih in željah.
«Saj veš, po končanem učiteljišču večina maturantov ne dobi ustrezne zaposlitve. Tako sem bila tudi jaz prisiljena, do poiščem drugačno pot do kruha. Prijavila sem se na natečaj za mestne redarje ter z veliko mero sreče (mesta so bile le tri, kandidatov pa petindvajset) na tem natečaju tudi zmagala. Tako sem postala prva mestna redarica v Gorici. Ne bi bila iskrena, če bi trdila, da je ta poklic za mene najbolj primeren in da me osebno navdušuje. V našem pokicu mora biti človek neobčutljiv, miren in odločen. Kot si verjetno že opazil, pa sem jaz bolj mirna in zadržana. Izgleda neverjetno, vendar jaz ne trpim piščalke. Ko moram zažvižgati, da opozorim avtomobilista, bi se najraje pogreznila. Vsi me namreč takrat pogledajo, jaz pa navadno zardim in mi je tako zelo nerodno. Zato ni čudno, da najraje grem v mesto z obhodnico. Takrat je ob meni vedno bolj izkušen redar in se tako bolje počutim. Vsa moja plašnost pa mi nikakor ne prepreči, da ne kaznujem pekrškov.*
Najin pomenek je zapustil strogo poklicno področje, ko mi je pripovedovala, da so njeni starši iz južne Italije (sama se je rodila v Palermu) in da jo zelo moti predsodek, ki ga imajo mnogi Goričani do južnjakov.
Vsedržavno tekmovanje v konjskih športih
V Gradišču bo v soboto in nedeljo vsedržavno tekmovanje v konjskih športih. Prireditev, k; bo tokrat že štirinajsta po vrsti, bo v Ljudskem vrtu v Gradišču, v organizaciji Avtonomne letoviščarske ustanove. Prijavila se ,je nad 160 tekmovalcev iz vseh krajev države.
• Goriška skupina ljubiteljev pel hoje GMG je, oziroma bo v kratkem obnovila svojo dejavnost. Tako bo že jutri zvečer sodelovala na znanem pohodu «Marcia dei mille* v kraju San Giorgio di Nogaro. Od-
škem tako dolge in globoke tradi- hod je predviden ob 18.15 izpred obrije.	I činskega stadiona na Rojcah.

V SREDO PONOČI V SORICI
TEPISTI SO SE TOKRAT ZNESLI NAD PARKIRANIMI AVTOMOBILI
Preluknjali so gume in poškodovali karoserijo kakih desetih avtomobilov
Tepistična dejanja, r 'vsem poškodbe tuje lastnine, so na dnevnem redu v vseh večjih, pa tudi manjših krajih. S takim načinom izživljanj« peščice oseb imamo v zadnjem času opravka tudi v Gorici, le da dobiva pojav v zadnjem času zares zaskrbljujoč obseg. Zadnji večji podvig so neznanci izpeljali v sredo ponoči, oziroma v četrtek, v prvih jutranjih urah, ko so n? področju ulic Angiolina, Man-zoni in Pitteri preluknjali gutne tamkaj parkiranih avtomobilov, na nekaterih vozilih pa so povzročili znatno škodo tudi na karoseriji Neznanci so na tem območju poškodovali kakih deset avtomobilov, ni pa izključeno, da so svoje sledove zapustili tudi na drugih mestnih
•tHiiiiiiiiiiniiiHiMiiiMHiMiiiiiiiiiHMiiiMniifmmiinMiiimiiiiiiiiimmtnHiniiiiiiiitiiHiMiiiiiiuiiutiiiiit«
V Gorico je dospel
novi kvestor dr. Capasso
Novi goriški kvestoi dr. Renato Capasso je včerpj zjutraj dospel v Gorico in na kvesturi imel prvi stik s funkcionarji. Dr. Capasso je še mlad, ima šele 51 let, rodom iz Ana,.e, diplomiral je na univerzi v Bariju, je poročen, ima eno hčerko. Petnajst let je služboval na kvesturi v Rimu, kasneje tri leta na notranjem ministrstvu v vimu. Od novembra 1973 je bil načelnik Criminalpola za Toskano s sedežem v Firencah. Istočasno je tudi poučeval tehniko juridične policije na \i-soki policijski šoli v Rimu.
V prihodnjih dneh se bo dr. Capasso sestal s tukajšnjimi predstavniki krajevne in državne oblasti, sodniki ter novinarji.
Razna obvestila
Športno društvo Sovodnje vabi za četnike in člane mladinske nogometne ekipe na sestanek s trenerjem Kovačičem, v soboto, 22. avgusta, ob 16. uri na nogometnem igrišču Športno društvo Sovodnje obve-
šča, da bodo 25. avgusta pričeli z rednim treningom nogometne ekipe pod vodstvom Giannija Marsona Pričetek ob 18.30.
POGREBI
V Gorici danes, 21. avgusta Ob 9,30 Egidio Manazza iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
območjih. Doslej sta, kakor so nam sporočili na g::lški kvesturi, k» dva prizadeta lastnika vložila ovadbo. V teku je preiskava, vendar j« le malo upanja da bi storilce, ki so f doslej že nekajkrat izkazali, izsledili ter prime: - ■) kaznovali.
• Trgovina n Mercatino je zavetišču «A. Culot* v Ločniku darovala večjo količino oblačil, ki jih bodo razdelili najbolj potrebnim oskrbovancem.
Kino
(iurtvu
CORSO 18.00-22.60 «11 vizietto*. U. Tognazzi.
VITTORIA 17.00-22.00 «Le porno
svedi-s, lo vogliono cosi*. Prepo-dan mladini pod 18. letom.
Trii*
EXCELSIOR 18.00-22.00 «Porno fre-nesie di una vergine*. Prepovedan miadini pod 18. letom.
PRINCIPE 18.00-22.00 «11 soldato Giulia agli ordini*.
/Votv/ C i orico m okolica
SOČA 18.00-20.00 «Digbi, največji pes na svetu*. Angleški film.
SVOBODA 18.00 - 20.00 «Polnežno polgrobo*. Ameriški film
DESKLE 19.30 «Stopaj ali umri*. Angleški film.
Nepričakovano nas je zapustila naša predrage
GITA PODOBNIK
UČITELJICA V POKOJU
Pogreb bo jutri, v soboto, 22. t.m., ob 9.30 iz kapele na glavnem goriškem pokopališču.
Žalostno vest »no^očajo sestra Lori, brata Mirko in Kamilo, svak Lucijan Drole Gorica, 21. avgusta 1981
OB ŠTIRIDESETLETNICI VSTAJE
SPOPAD NA MALI GORI PRI RIBNIC113. MAJA 1941
S karabinjerji«in žandarji so se spopadli trije Primorci: Danilo Zelen, Ferdo Kravanja - Peter Skalar in Anton Majnik - Bil je to «po-slednji udarec fašizma proti organizaciji TIGR», pravi dr. Ferenc
ir.
Poročila o nadaljnjem dogajanju na Mali gori v tem spopadu naših treh Primorcev z najmanj 34 do zob in celo z minometi oboroženimi sovražnimi okupatorji in tremi s ovcnskimi pomagači vred, pa se med seboj ne strinjajo. Poročilo orožniškega narednika Janeza Mrz-likarja ne govori o nobenem no-vem spopadu: «Vod italijanskih vojakov je vrgel v obkoljeno kolibo približno 20 bomb : .. V sobi se je našlo okoli 35 starega moškega mrtvega s prestreljeno glavo*. >— Marešalo Carlo Alberto Carbone pa je poročal: «Ko smo prišli na kraj okrog 12.30 ure, se je spopad že končal in smo sodelujoče vojake našli prikrite okoli hiše in so varovali izhod, v bližini njih pa je bil zastraženi Jovanovič. Ker so 'si sumili, da je še kdo v hiši in da ne bi bPo previdno izpostavljati vojakov nevarnosti, so grenadirji izstrelili iz minometa 26 min. Na streljanje ni odgovoril nihče, zato so kmalu nato vojaki okolili kolibo in vstopili skozi dvoje vrat: pisec s tremi vojaki skozi osrednja in drugi skozi stranska. Slednja so bila zaprta in ključ je bil znotraj njih, karabinjer Salvatore Leone ter o-rožnika Vincenc Podgoršek in Anton Povh so jih s silo odprli iy ko so se vdala, so videli na tleh smrtno ranjenega človeka, ki je držal pištolo, katere cev je bila naperjena proti tem vratom. Tz tega orožja je nenadoma padel strel, ki je oplazil karabinjerja Leone ja in orožnika Povha in sta ta dva takoj ustrelila proti ranjencu in ga ubila.»
Tako je torej' junaško pade) Danilo Zelen. Tudi general Mario Robotti. poveljnik XI. armadnega zbora, je namreč podobno poročal 20. maia: «.. .Podporočnik Ta-prienti je v spremstvu karabinjerskega marešala, enega slovenskega orožnika in enega grenadirja vdrl v hišo. Na hišnem pragu je naletel na ranjenca, ki je zgruden na tleli, s pištolo še enkrat ustrelil proti njim. Karabinjer Leone je s strelom iz puške pokončal tega upornika ... Bil je najbolj nevaren teroristični vodja . . . Od junija 1040 dalje ga je iskala tudi nemška policija . .. Ubegli Maj nik je bil eden njegovih najbolj dvornih sokrivcev*, iSvoje ■— nekoliko pomanjkljivo poročilo - je postal o spopadu tudi jjpgiasni «.Visoki komisar za T.ftroRtM.sko pokrajino*, Emilio Graz>oli. To poročilo so pokazali tudi samemu Mussoliniju. Vendar zgodovinar dr. Ferenc meni. da »pravilnost po ročila orožnika Mr/.likarja potrjuje poročilo zdravnikov dr. Janeza Orazma iz Ribnice in dr. Lojzeta Tičarja iz Sodražice, ki sta mrliča raztelesila in ugotovila dve smrtni rani.,. ugotovila, da je bil'neznanec najprej ranjen v trup tz puške in si je nato s strelom iz pištole kalibra 6,35 mm sam končal življenje «v umirajočem stanju v samomorilnem namenu*. Pokopali so ga 14. maja, čez dva dni so ga izkopali — verjetno ga je prepoznal kdo od domačinov — trt pripeljali iz Ljubljane Ivana Zelena, ki .je v mrliču spoznal svojega sina Danila.
»Bil je voditelj tigrovskih gverilskih skupin*, tako je označil Zelenovo funkcijo Albert Rejec, poglavitni voditelj TIGR v pismenih pripombah, ki jih je posredoval dr. Ferencu, potem ko je nekaj mesecev pred svojo smrtjo (umrl je 28. oktobra 1976) prebral več kot polovico rokopisa AKCIJE Organizacije TIGR, a v zvezi z načrti o napadu na Mussolinija, kjer med drugim piše:
»Sam Danilo Zelen je leta 1935 vztrajal, da bi se vtihotapil preko D maja kot Nemec, ker je bil visoke postave in plavolas, v Rim ter da bi ga tako v Rimu počakal. Tako resno se je v ta načrt poglobil, da sem ga s težavo odvrnil od njega, češ da kot voditelj tigrovskih gverilskih skupin nosi vso odgovornost in ne sme individualno tvegati takega rizičnega dejanja.* — Dr. T. Ferenc pa k tem pripombam dodaja: »Vendar niso pripravili razstrelitve ceste, po kateri naj bi se peljal Mussolini, temveč bolj neposredni napad — Franc Kavs naj bi obenem pognal v zrak sebe in Mussolinija
v Kobaridu . . ,»
# * *
Naj ob zaključku tega jubilejnega zapisa o spopadu pri Ribni-
ci povzamemo glede organizacije TIGR in pomena spopada samega iz SKLEPOV Ferenčeve publikacije še naslednje važne ugotovitve:
»Organizacija TIGR je poleti in jeseni 1940 v Jugoslaviji in v Slovenskem Primorju pod Italijo utrpela zelo hude udarce. Jugoslovanske in italijanske oblasti so precej raztrgale njeno organizacijsko mrežo. . . Zato v usodnih dneh fašistične okupacije ni mogla pomeniti dejavnika, ki bi organiziral in vodil širši protifašistični boj. Ne najdemo je niti med skupinami, ki so sestavljale Osvobodilno fronto slovenskega naroda .. . Spopada na Mali gori sredi maja 1941 ne moremo imeti za začetek narodnoosvobodilnega boja, temveč bolj za poslednji udarec italijanskega fašizma proti tej organizaciji. Za organiziranje in vodenje širokega narodnoosvobodilnega boja je morala nastopiti nova sila, Komunistična partija Slovenije. Poudariti pa je treba, da se je večina članov organizacije TIGR kmalu vključila v narodnoosvobodilni boj...»
In tudi zato je dr. Ferenc že v uvodu omenil potrebo po raziskovanju zgodovine TIGR, ko je zapisal, da je «predvsem raziskovalec zgodovine NOB in se nisem mogel niti hotel podati v večletno raziskovanje zgodovine TIGR. To je naloga mojih kolegov in prepričan sem, da jo bodo uspešno rešili.. .»
(Podpisanemu je pokojni Albert Rejec, ki se je 1. 1944 tudi sam vključil v NOVJ in se bojeval na fronti v Sremu, povedal med svojim predzadnjim obiskom v NŠK v Trstu, da zbira gradivo za zgodovino TIGR po naročilu založbe Borec, ki da ima v svojem programu izdajo posebnega zbornika tudi o delovanju TIGR, t.j. podobnega zborniku o bojih za severno mejo. Pri tem je potožil o težavah zaradi pomanjkanja arhivov in ker da je vse delo zgolj na njegovih ramah,, češ, da mu pri zbiranju skoro nihče ne pomaga itd. Lahko se torej domneva, da je gradivo, ki ga je zbral do smrti, v njegovi zapuščini.)
STANISLAV RENKO
ŠE DANES V OPENSKEM PROSVETNEM DOMU
Dela dveh slikarjev-naivcev in naše narodne noše v delu
Nad trideset olj na steklu in vrsta s Jo venski h narodnih noš
Nocoj se zaključi dvojna razstava, ki jo je v openskem Prosvetnem domu organiziralo domače slovensko kulturno društvo «Ta-bor» ob svojem letošnjem že tradicionalnem taboru. Ta je bil v petek, soboto in nedeljo in je vsestransko uspel, razstava pa se je podaljšala in se bo z :ključila nocoj, kajti zanimanje zanjo je bilo veliko in ga je razstava tudi zaslužila. Na obeh dolgih stenah Prosvetnega doma sta namreč razobesila svoja dela dva domača, openska slikarja - naivca, ob njunih delih ter na mizah in drugih podstavkih pa je na ogled veliko slovenskih narodnih noš, ki še niso dokončane, ki pa odražajo voljo in hotenje številnih naših ljudi, da bi se vrnili v pretekle rase, ko je bila naša noša zelo v čislih in odraz naše bit-nosti.
Pretekli petek je na odprtju razstave časnikar Franc Udovič podčrtal, da mba slikarja — naivca sta veljavna. In če opažamo pri Klariču močnejši vpliv jugoslovanske naive, imamo v Kralju slikarja - naivca z izredno inventivnostjo. Slikarja pa se še v nečem razlikujeta: vtem ko je Klarič motivno nekako jugoslovanski in na nek način tudi ^nadnacionalen;;, saj so sončni zato-
ftOMMIHHMIMIIIMItllllHOMIimillt IIHMII	limit ttMIIIIHMtllllllllflllllimiMIIIItHMHIIMHimiMmmttMMIItHllIlintilllllMmMlMltM
Ženska in njena stvarnost
Cigareta v ženskih ustih kot znak nuje in nasilja
Vedno več je žensk, ki iščejo v cigareti nekakšno uteho ali pomirjen je - Cigareta v njenih ustih pa ni isto kot v moških - Zakaj?
»V oblačkih dima izpuhtevajo tudi moji problemi*, je pred leti pela znana popevka. Izposodili pa smo si jo zato, ker kaže, da je vedno pogostejše zatekanje žensk h kajenju pravzaprav nuja, da se na kakršenkoli način vsaj za trenutek izmaknejo težkim vsakodnevnim težavam.
sirom po svetu namreč kadi iz dneva v dan več žensk, poleg tega pa vsak dan ženske , pokadijo več cigarel"'Ltik^mie j)6d!ltki 'so prišli na dan po raziskavah, ki so jih izvedli v raznih zahodnoevropskih državah in v Z0A, kjer so predvsem zadnja leta kajenju napovedali hud boj:
In tako so strokovnjaki, ne brez primernega začudenja, odkrili, da se ženske veliko težje odpovejo kajenju kakor moški, pa čeprav se škodljivih posledic kajenja cigaret v večji meri zavedajo.
Kakšen začaran krog pa je to? Kot po navadi je najbolje začeti pri začetku:
V zgodnji mladosti, danes verjetno kar v puberteti, je cigareta sad prepovedanega, še toliko bolj za dekletce, ki želi potrditi, oziroma pravzaprav šele uveljaviti lastno osebnost. Še vedno ndmreč velja, da je za dekleta kajenje «bolj neprimerno* kot za fante, če seveda na pojav ne gledamo z zdravstvenega vidika, temveč z očmi javne ljudske presoje. Kot velja tudi za pitje, čeprav v večji meri, je za fante pijančevanje nevarno in škodljivo, za dekleta pa predvsem «neprimerno in nedostojno, skratka grdo*.
S cigareto v ustih se dekle torej postavlja na lastne noge, pa čeprav majave, in se že tudi zoperstavlja: cigareta je lahko tudi pomožno orodje do lastne emancipacije. Spomnimo se samo na George Sand, ki je poleg moškega imena prevzela tudi moški način oblačenja in obnašanja in'je celo, ob zgražanju sodobnikov, kadila majhne cigare.
Naskok na družbo torej, naskok, ki pa .je najčešče podoben slabi obrambi: s cigaretnim dimom skušajo namreč ženske prikriti svojo večjo čustveno občutljivost. Če bi si izposodili znani nogometni izraz, bi lahko rekli, da je kajenje nekakšen umik v «corner», v kot, v začasno premirje; ne zmaga torej m ne poraz. Za zadetek bi lahko šteli premostitev ustaljenih družbenih navad, ki ženski še zdaleč niso naklonjene, za popoln poraz pa klonitev očitnim in podtal-
Brojnica pod Križem
nim izsiljevanjem, katerim je podrejena vsaka ženska.
«Lažje posežem po cigareti, kot zavpijem na šefa, ki mi je storil krivico . . . Lažje posežem po cigareti, kot že stotič očitam možu, da v domu prevali vse na moja ramena, sam pa počiva pred televizorjem . . . Lažje posežem po cigareti, kot da bi se v očeh svojih otrok spremenila v vedno sitnega zmaja in me ne bi imeli več radi ". '.* Tako pripovedujejo, tako se opravičujejo kadili« zdravnikom, tudi takrat, ko bi rade o-puslile pretirano kajenje. »Cigarete so tolažilo in oporna paličica v številnih šibkih trenutkih dneva. Kadar se počutim «pod pritiskom*, negotovo, mi misel takoj poleti k cigareti . ..»
Tako so strokovnjaki prišli do spoznanja, da je tudi beg v cigaretni dim dokaz o večji izpostavljenosti žensk pritisku vsakodnevnih težav, oziroma o njihovih manjših možnostih, da bi se temu pritisku zadovoljivo uprle in usmerile drugam čustvene napetosti, ki se porajajo.
Tem družbenim zapovedim je treba dodati še modno-estetski imperativ: ženske morajo biti vitke! Strah pred debeljenem preprečuje marsikateri ženski, da bi prenehala kaditi in bi tako na mah izgubila dve trdni opori pri uveljavljanju lastne osebnosti navzven in tudi pri težnji do samospoštovanja. Prenehala bi kaditi in se zato odpovedala trenutnim »ventilom* in si hkrati nabrala odvečnih kilogramov ter prenehala biti privlačna, verjetno najprej v lastnih očeh, in nato še po pravilih sodobne mode.
Sicer tudi za moškega velja, da je lepši, če je vitkejši, toda nujno ni, kakor tudi kajenje zanj ni neprimerno, temveč samo škodljivo. Borba z moškim svetom je pač tako trda, da je veliko žensk brez prikupne zunanjosti ali tistega, kar naj bi odgovarjalo lastni podobi o ženski privlačnosti in brez zaveznika v sili-cigarete, ne more ali ne zna niti nastaviti.
Tudi na račun lastnega zdravja: zato so zdravniki in razne ustanove začeli opozarjati na škodljivost tobaka, predvsem v zvezi z materinstvom. In so bili poraženi, kajti ženska bi ne ponovno morala odreči nečemu, pa če je to še tako banalno in malenkostno, ne zaradi sebe, temveč zato, ker mora postati mati, ker se mora zavedati svojih obveznosti do otroka, do roda ali naroda, ki mu pripada, do rase, do vesoljnega človeštva nasploh!
Nesporno dejstvo pa je, da ženska tudi to minimalno in zelo navidezno obliko zoperstavljanja drago plačuje, saj narašča število žensk, ki zbolijo za pljučnim rakom, za boleznijo, ki je še do pred kratkim veljala izključno za »moško*.
Res je, da za pljučnim rakom še vedno zboli več moških, kar pripisujejo vlogi dednosti in vplivu hormonov, upoštevati pa je treba tudi število pokajenih cigaret in kakovost tobaka. Ženske namreč navadno kadijo lažje cigarete in navadno ne pokadijo «do dna*, kakor počno strastni kadilci. Kar zadeva umrljivosti za pljučnim rakom, je na primer zapisal slovenski strokovnjak zdravnik Bojan Fortič, v Sloveniji še vedno velja razmerje osem proti eden (v korist ženski, vendar pa se zastrašujoče in skokoma približuje skan-
dinavskemu razmerju, ki je le štiri proti ena.
Medtem ko se je odstotek kadilcev v zadnjih letih bistveno znižal (v Veliki Britaniji so tako v obdobju 1960-1974 prešli od začetnih 60 odst. na 47 odst.), pa je število kadilk stalno in se suče (vedno upoštevajo britanske podatke) okoli 40 odst. Zanimiv in za ženske povsem negativen je nadalje še' ‘podatek, d« se med mladimi več deklet zateka k cigaretam kakor fantov.
«Dobri hišni duh*, vloga, ki jo je družba, skozi stoletja vsiljevala ženski, se torej skuša zaviti v nepredirne zavese dima: vprašanje je samo, ob zdravstvenem seveda, če »dobri duh* kuje upor ali si šele liže rane, ki jih z neizprosno močjo tisočletnih razvad na žensko fizično in psihično bitnost zaznavno riše vsakodnevno živlienje.
(bp)
ni in zeleni travniki tudi drugod po svetu lepi, je Kralj bolj domač, v nekaterih slikah kar openski, saj je Brdina samo openska». Nato je v svoji predstavitvi pod črtal «čudovito žareče nebo nad s slamo kritimi hišami* v Klari-čevih slikah in nadaljeval: *Ne more pa naivec brez ali mimo zime in i.laričev s :g s plavimi odtenki je kar hladen, tudi v avgustovski vročini, pa naj gre za sneg na sliki z naslovom «Vas na planini* ali na sliki z naslovom «Sončni zahod*. Vse drugačna, bolj topla je Klaričeva »Pomlad* s skromnim sveže zelenim zelenilom. Kot dober opazovalec pa je Klar'j opazil, da spomladi prav vsaka veja ne ozeleni*. ■
To so bile nelcaler» misli ob Klaričev ih slikah, vtem ko je o Kralju slikarju — naivcu ponovno podčrtal, da je domač, openski, «o čemer govori več del. na primer «Kres na Brdini*. «Pust na Brdini», «Openski tramvaj na Obelisku*. Tudi pri Kralju je posebej podčrtal nekatera značilna dela, kot na primer olje z naslovom «Predstava na odru življenja». «Gre za štirinajst postaj v življenju človeka, ki mu je dano dočakati visoko starost. Motiv je zelo star. a ga je Kralj posodobil in obogatil, na primer z gradnjo doma, pri čemer sodeluje tudi mlada žena. komaj nevesta. In v Um je prišla ponovno do izraza Kraljeva inventivnost*.
Tako nekako sta bila pretekli pete’:	re ~ tavljena dva domača
slikarja, katerih dela si je prišlo ogledat veliko ljudi, ki jih je pritegnila tudi izredno bogate «razstava slovetiskih narodnih noš v delu». Ponavljamo, da noše še niso dokončane, iz razstave pa vidimo, da v naših krajih doživljamo tedaj izredno len in pozitiven pojav, da se namreč mnogo mladih žensk in deklet loteva izdelovanja slovenskih narodnih noš. Te pa so zelo bogate in zato zahteva njihovo krojenje veliko dela. zavzetosti in sposobnosti. Naše babice in prababice so si ob velikih svečanostih nadele slovenske narodu;, noše, žal pa smo v preteklih desetletjin to nacionalno bogastvo zanemarili in ■marsikatera narodna noša, ki je predstavljala pravi zaklad, je končala z babico ali prababico v grobu. Ker pa spada tudi narodna noša med znake naše bitnosti, našega obstoja ;a tej naši zemlji, nam razstavljena dela dokazujejo, da se te< dejstva zavedamo, kajti tega zahtevnega dela -se’ lotevajo ženske in dekleta 'ne samo z Opčin. tč pa tudi z Repna, Padrič, s Proseka in Kontovela, iz Bazovice iil s Cola, pa tudi iz Križa v,: od drugod. In če človeka navduši že ta znak dobre .volje in zavzetosti, ga še bJj. navduši konkretno razstavljeno delo, izredno lepo izdelane obleke, ki sicer še niso dokončane, ki pa kažejo izreden okus, velite, čut za lepoto, hkrati pa zvestobo tistemu. kar je v stoletjih nastalo v naših krajih, namreč zvestobo o-riginalu, kajti človek bi verjetno niti ne ločil nove obleke od nek-
danje izvirne stare slovenske narodne noše.
Na odprtju razstave je pretekli petek številnemu obč nstvu spre govorila Franka Slavec, ki kot članica folklornega ansambla Stu ledi skrbi za kroje in noše in se je zato poglobila v to področje, tako da je na odprtju zelo nazorno prikazala, kakšna je naša domača slovenska narodna noša, in sicer po posameznih krajih, tako da so razstavljena dela po njeni razlagi postala obiskovalcem še bolj dostopna in zanimiva. Vso to dejavnost pa vodi Adrijana Regente. ki je prav tako mojster v poznaviju in krojenju naših narodnih noš.
In ko se vračamo k letošnjemu taboru openskega slovenskega kulturnega društva, bomo ponovno omenili tudi goste iz Železne Kaple, ki so nastopili v nedeUo proti večeru. Bil je to tamburaški ansambel SPD «Zaria», ki ga sestavljajo mladi tamburaši in ki je prihitel na Opčine potem ko je doma, na Koroškem že nastanil i-stega dne na neki drugi prireditvi. Zares zaledna požrtvovalnost mladih koroških prosvetnih delavcev, ki so se no končanem nastopu na Ovčinah koi odpravili domov. kaiti n nonedevek Uh le kot vse druge čakalo delo, služba.
#llrtllHlllllllllHIMItt»l»lllllltll*l»*l»l,ll,MM|,»l,l,l,M,l
Hude podražitve
Po vrnitvi s poletnih počitnic bo italijanski državljan še posebno občutil posledice povišanja tečaja dolarja, kar se bo odražalo na širšem ekonomskem območju. To temo obravnavajo številni italijanski časopisi in kot je predvčerajšnjim pisal italijanski dnevnik «11 Giorno*. se predvideva, da bo Italija dražje plačala uvožene surovine, to pa bo povzročilo skok cen na domačem trgu. Cene uvoženih izdelkov in surovin bodo poskočile za 10 ali celo 20 odstotkov, zato bomo v diželi doživeli višje cene. Podražili se bgdo meso, kruli, pa tudi obleka in obutev, podražila se bosta tudi bencin in ogrevanje. Tudi šolske knjige bodo od 15 do 20 odstotkov dražje, stanovanja se. bodo podražila prav tako za 20 odstotkov. Ti poviški pa se bodo odražali tucii na višjih cenah najrazličnejših uslug, začenjši s frizerjem, mehanikom in drugimi podobnimi obrtniki, višje na bodo tudi cene električnega teka.
Napovedi že omenjenega dnevnika «H Giorno* pa niso prav nič rožnate, kajti časop's meni, da bo •zaradi razvrednotenja'-trner val podražitev nezadržen, tudi v primeru, če bi dolar ohranil sedanjo vrliavo. Zaradi tega bo italijanski državljan prisiljen 6mej:ti svojo potrošnjo in v nekaterih primerih zamenjati «artikel». Namesto, da bi uvažal le tako imenovani »zadnji del», to se pravi najbolj draffi del govejega mesa, se bo moral zadovoljiti tudi z di-uaimi deli, četo z droKovino, hkrati pa bo moral bolj seči po domačem sadju in zelenjavi,
Hale haflphsdsdnka ti pove, kdaj lahko
‘vv
mik %v&$aJt.
Triminutni poziv med Milanom in Palermom, brez davčnih bremenitev, stane poprečno L. 1020» v urah redne tarife in L. 560 v urah znižane tarife ponoči in ob praznikih.
	■ n	j|		w7šf7J**
				EM
I TALI JANŠKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni maraton:
Veliki pripovedni baleti:
J. Offenbach: «The gay pa-risian*
13.30	DNEVNIK
13.45	Messina: Košarka
17.50	Sveže, sveže
17.05	«Prigionieri delle pietre* -3. nadalj.
17.45	Tukaj Rim
18.00	Za vse zlato Transvaala -8. epizoda
19.20	Dick Barton - posebni agent - TV fil
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Ping pong
21.30	Capnccio alTilaliana Film v epizodah
Gre za nekakšno »zbirko* šestili epizod, ki so jih napravili razni režiserji. Bologni-ni je režiral kar dve epizodi in sicer epizodo »Perche* in «La gelosia*. V prvi je govor o avtomobilski norosti, v drugi pa o neutemeljeni in neupravičeni ženski ljubosumnosti. Režiser Monicelli pa je režiral film z naslovom «La bambinaia*. v katerem je govor o tem, kako dpjilja, ali bolje vzgojiteljica mori otroka s starimi pravljicami, vtem ko bi o-trok rad prebiral moderno »literaturo* in sicer razne Diabolike. «Viaggio di lavo-ro>> je film, ki nima režiserja in govori o angleški kraljici, ki je prišla v A-friko in se tu kaj slabo obnesla. V naslednjem filmu «11 mostro della d lenica*. ki ga je režiral Steno, je govor o Totoju, ki se je kar pognal proti dolgolascem. Toth pa je glavna osebnost tudi naslednjega filma, ki nosi naslov «Che cosa sono le nuvole*. Poleg Totoja igrajo tu še Ninetto Davoli in Franchi ter Ingrassia, režiral pa ga je Pierpaolo Pa-solini. Pravijo, da je ta film najlepši, najbolj poetičen od vseh šestih filmov ali bolje šestih epizod. Končno je tu še groteskno prikazan Otello, vendar pa v obliki lutkovne nredriave Ob koncu DNEVIK in Vremenska napoved
orugi Kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.15	Izložba pripovedovanj
17.00	Organizacija - 3. epizoda
17.50	Program za otroke:
Pom pom - risanke
18.00	Potovan.e v neskončnost
18 30 DNEVNIK 2 - športne vesti
18.50	SOS,? -L -Madsdjsvs^je Pq
19.45	DNEVNIK 2 - Vesti. -
20.40	Cesta ob luninem svitu -
ZY., priredba.•...........
Zgodba je zelo mračna in film je napravljen po istoimenskem delu Ambroseja Bierceja. Zgodba se začne pri nagrobnem kamnu, kjer je pokopana Giulia Gioele, in na katerem 'e letnica 1943 - 1973. V bližini je lepa vila, do katere vedi pot ob luninem svitu. Je to dom odvetnika Goelea, ki se odpravlja na daljše službeno potovan’e. Njegova žena je mtoda in lena in v svojega moža zaljubljena. Zaradi te ga bi rada, da bi mož ne
TRST A
7.00,	8.00. 10.09, 13 00. l',00, 17.00,
19.00	Poročila: 7 20 Dobro jutro: Radijski mozaik: 8.10 Danes bomo govorili p... - Glasbene spremljave - Iz arhiva; 10.10 Koncert s posnefi na trakovih in ploščah: Poldmvniški razgledi: 11.30 Naši nepoznani bratje - Sprehod po naravnih parkih in botaničnih vrtovih - Razgovor z enologom; Poštni predal: 13.20 Letošnja revija »Primorska poje*; Popoldanski prograr..: 14.10 Folklorni odmevi;
14.30	Otroški kotiček; 14 50 Danes smo izbrali; 15.30 Roman v nadaljevanjih - V.J. Križanovska: «Ne-nezas - 17. del; 15.55 Zvočna kulisa; Razširjeni obzornik; 17.10 U-metna glasba - Sodobne slovenske novele. 18.20 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
7 30, 8 30. 9.30, 10.30, 11.30. 12.30, 13.30. 14.30. 15.30, 16.30, 17.30. 19.30 Poročila; 7.15 Horoskop; 9.00 štirje koraki; 9.32 Pisma Lucianu; 10X9 Z nami je; 10'3 Glasbeni intermezzo; 10.45 Mozaik; 11.00 Vsi jih poslušajo; 1L15 Festival-bar; 11.32 Kini: 12'' Na prvi stran1; 12.05 C’-sim po željah; 15.36 Prijetno popoldne; 16.00 Sa-moup:..,’ljavec: 16.10 II I. zbori: 16 45 T v Vera Rom na; 17.00 Kultura in družba: 17.32 Crash;
17.55	Turistični napotki- 18.00 Glasba in zvoki: 18.30 Petkov koncert; 19.45 Nasvidenje jutri.
KOPER
(Slovenski program)
7.30 , 8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutran.', koledar; 7.15 Obvestila in reklame; 7.37 Kinospored, objave; 8.15 Najava sporeda; 8.30 Zaključek; 14.00 Najava sporeda in pregled dogčdkov; 14.05 To smo mi — glasbena oddaia za mlade: 14.40 Svi"ac svira. kolo igra; 15.00 S polnimi jadri; 15.37 Glasbeni notes: 16.00 Dogodki in odmevi;
16.30	Glasba po željah: 17.00 Kulturni relief; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; j ’ ?9 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba, objave; 18.00 ^akBuček.
RADIO 1
7.00.	8.00. 10.00. 12.00, 13.00, 17.00, 19.(0 Poročila: 6.00, 7.59, 8.58, 9.50,
10.55	in 11.58 Zeleni val: 8.40 Glasbena kombinacija; 9.00 Radio an-che noi; Štiri četrtine: 12.03
odhajal z doma. 'leda on mora z doma, vendar ne odhaja na letališče, kot je bi lo predvideno, oziroma k<k je zagotavljal, p ' pa si v bližnjem hotelu najame so bo in sc prijavi pod tujim imenom, prijavi se kot Ga-spiere Gratton,- In cd tod, iz hotela ob točno določenih urah telefonira domov. Ve dno sc oglasi žena. Giulia. toda brž ko se oglasi, on odloži slušalko. Giulia se prestraši. Cb prvem mraku pa odvetnik zapusti hotel in se odpravi proti domu, vendar ne prestopi praga, pac pa se skrije v bližnjem gozdiču, od koder spremlja vse dogajanje v hiši in okoli nje. Žena odslovi strežnico, ki odhaja domov, zaklene vrtna vrata in tudi vežna vrata. Nato vidimo, kak) sc prižge luč v njeni sobi in vidimo jo tudi. ko vzame neko tableto, verjetno pomirjevat no sredstvo. Koj nato leže. Zdi se, da je vse to odvetnika. ki je bil na preži. P°" mirilo in bil ie že na tem. da odide iz skrivališča, ko se v mraku opazi neka m° ška postava, ki stopi v njegovo hišo...
21.35	Sucorplay:
Bridge
22.20	Robirovo gnezdo - TV film Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje ve:'i
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.20	800 km obale
Gre za tipično melodramo o dveh skotali, ki iščeta prave starše. Čeprav je fil'11 pogosto solzav, so pretres^ ljive predvsem scene med posvojenim dekletcem in nje no resnično materjo
19.50	Minibasket: vzgojni predlog
20.10 Vzgoja in dežele
20.40	Mama - film
22 00 DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.30	Poročila
18.35	Jazz na ekranu:
Kvartet Jusuf Lateef
19.05	Obzornik
19.15	Marx in Engels, postaje nju nega življenja
20.00	Ne prezrite
20.15	Risanka
20.26 Zrno do zrna.
21.00	Vitez v modrem - nadalje vanka
21.55	štiridesetletnih, nadalj.
22.40	V znamenju
22.55	Nočni kino: Tujec, ki mi F podoben
Koper
•47.00 Film	t
19.00	Aktualna tema
19.30	Otroški, kotiček
19:15 Stičišče	-
19.35	Tujca, ko se srečava - f1*nl
99 9-^ Hunpc
22^35 Velike zarote - TV nadalj-
23.20	Baletna oddaja
Zagreb
19.15	Kršina gre v mesto
19.45	Pesem, ki traja
21 00 Srečanji v sriidiu
22.00	Blakeovih sedem - film
23.05	Glasba, čas, ljudje - zabav na oddaja
ŠVICA
20.4<' Cigani na Madžarskem -1*° kumentarec
21.25 Čas umora, film
Ljubezen pomeni.. : 14.28 Šola sk® zi stoletja; 15.00 Errepiuno - P? let ja: 16.30 Fonosfera; 17.03 Pato1. work; 18.05 Cab-musical; i":3. Lilla Brigngone v: «Golda M®V od Kijeva do Jeruzalema* - L n® daljevan.ie; 19.15 Jazz; 19.40 Ja ' Toscanini; 22.35 Glasbena pavZ '
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30. 11.30, 12.30. 13.30; 15.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00'd* 8.15 Poletni dnevi; 9.05 Carolri Cherie; 9.32 Luna v vodnjaku; 11.32 Tisoč pope 12.45 Hit P® rade; 13.41 Sound - Track; l®-y Intervjuji; 15.37 Popoldanski V!~i. gram; 20.30 Tango - radijska P*1 redba; 22.40 Korak nazaj.
LJUBLJANA
6.00, 7.0C, 7.30, 8.C0. 10.00,
12.00, 13.00, 15.00 Poročila; »-“j Dobro jutro!; 5.30 Dobro juPr rojaki na tujem!; 5.50 Dnevni V; ledar; 6 20 Rekreacija; 6.30 PU* jutranja kronika: 7.10 P)'om®P’ informacije; 7.33 Vremensko P°' čilo za pomorščake; 8.C0 DnlC. jutranja kronika: 8.45 Dobro j tro, otroci!: 9.00 Prometne r . mere: 9.08 Z glasbo v dober da •
9.30	Glasbena pravljica, T. ček - B. Lesjak: Mali mišek l' kedaj; 9.40 Skladatelj Karol hor; 10.05 Z radiom na poti: >0, Turistični napotki; 11,05 ^ezf. ,tj rano za...; 12.35 Znano in PrV.rijf ljeno: 13.10 Iz glasbene
jug. narodov: 13.30 Kmetijski sveti; 13.40 Pihalne godbe; Danes d.j 13 ; 14.20 Obvestila ■„ zabavna glasba; 14.50 Človek^ zdrav ie: 15.05 Na baletnem z Berlinsko filharmonijo: 15.2» v-ši poslušalci čestita ;o in pof^vi: Paio; 16.00 Dogodki in od , gg.
16.30	Naootki za turiste: 16.3® p,
bavna glasba: 16.50 Radio <3jaClO radio jutri!; 17 00 Vrtiljak:	-o
Studio ob 17.; 19.00 Pojemo 'gg; demo; 19 30 S kniižnega ' 20.03 Radijski dnevnik; vestila in zabavna glasb«! Lahko noč, otroci!; 20.45 .™ jj/ 7. ansamblom Štirje kovač'' ^0® Uganite, pa vam zaigramo«-' j-o-Oddaja o morju; 23.00 ^®^kgtiv’ jakom po svetu: 23.15 Inf, 'nori na oddaia: 23 25 Iz našit' Tjo dov; 23.30 Besede in zvoki
gov domačih- 00.05 Lirič|'>gjk; ki; 00.10 Petkoi’ glasben' o1" pa 1.05	5.30 Nočni program
din Koper
primorski DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
21. avgusta 1981
ATLETIKA
NA MLADINSKEM EP
Bron za Italijana Pavonija
Osvojil ga je v teku na 100 m - Več odličnih rezultatov
UTRECHT — Na evropskem mla-®mskem atletskem prvenstvu v Ut-na Nizozemskem, ki se je 2-acelo včeraj (ko je bilo na spore-u pet finalnih nastopov), so (kljub ®«ju) dor-gli nekaj zelo dobrih re-u tatov. Tu naj omenimo zlasti čas “nagovalca v teku na 100 m Schro-j^ja. ki je to razdaljo pretekel v u H, kar je rezultat svetovne vred-tudi za člansko kategorijo, pa J*Prav mu je pri tem nekoliko «po-^®*al» veter, ki mu je pihal v
v/>rav na tej razdalji se je odliko-81 tudi Italijan Pierfrancesco Pa-lif^’ ki te osvojil bronasto od-
Veter je nekoliko pripomogel tu-i mladi Dautejevi pri skoku v da-lavo, toda njena znamka 7,02 m je ‘Wb temu res odlična. Zelo dobro * skakala tudi Italijanka Elena Časi’0’ kl ie bil® s svojim skokom JT ,m le za dva cm slabša od le-, njega italijanskega članskega se-mnskeg.i rekorda Norellove. Kar Pa tiče Dautejeve, je treba reči, je ta atletinja letos že presko-n . razda]jo 6,91 in je trenutno eden a.ivečjih obetov za ženski skok v fla'javo na svetu.
Ze prvi dan tega tekmovanja je ukazal, da bo pobrala levji delež ja l )0v tudi tukaj Vzhodna Nemči-jL’ k* Je nedosegljiva za vse ostale Pnezentance, vključno sovjetsko.
REZULTATI:
. 100 m moški ;■ Schroder (NDR)
Kistner (ZRN)
Pavom (it.)
100 m ženske 5 5?hme (NDR)
, Jnomas (VB)
' Deuster (NDR)
800 m Gabriello Dorio, ki bosta v svojih disciplinah skušala izbolj sati italijanska rekorda. Skakalec v višino Massimo Di Giorgio pa se bo na tem tekmovanju skušal približati svojemu prejšnjemu rekor div oziroma višini 2.30 m.
AVTOMOBILIZEM
V MONZI
Težave Ferrarija
10’T4 10"33 10”39
MONZA — V okviru priprav za nastop na mednarodnem avtomobilskem tekmovanju za VN Italije v Monzi, ki bo na sporedu sredi septembra, so včeraj na tem dirkališču preskušale svoja vozila avtomobilske hiše Ferrari, Renault in Taibot. Piloti vseh treh hiš so svoja vozila preskušali več ur.
Za vozila italijanske hiše Ferrari se včerajšnji dan ni začel najbolje.
Ž~ v jutranjih urah je moral namreč Villeneuve (ki je sicer dosegel dokaj dobre čase) zaviti k boksom, za njim pa se je valil pravi oblak dima. Izvid mehanikov ni bil nič kaj spodbuden: motor je bil pregret in nadaljevanje poskusnih voženj so morali odgoditi na kasnejši čas.
Včerajšnje poskusne vožnje si je ogledalo veliko število ljubiteljev avtomobilizma.
KOŠARKA
Dva poraza za mlade Italijanke
EGER (Madžarska) — Na mladinskem evropskem košarkarskem prvenstvu, ki poteka na Madžarskem, so Italijanke ostale praznih rok v tekmah proti Bolgariji in Sovjetski zvezi. Prvo srečanie so izgubile z 61:57, drugo pa z 78:55.
V ORGANIZACIJI KOŠARKARSKE KOMISIJE ISSOI
Na Kontovelu začetek košarkarskega tečaja
Pod vodstvom trenerji Splichala vadi 43 tečajnikov
Del udeležencev košarkarskega tečaja na Kontovelu, ki ga je organizirala košarkarska komisija ZSŠDI in
katerega vodi Jadranov trener Jože Splichal
Včeraj se je na Kontovelu začel košarkarski tečaj, ki ga je priredila košarkarska komisija pri ZSŠDI. Od včeraj dalje bo na kontovelskem igrišču vsak dan vadilo 43 mladih košarkarjev iz štirih zamejskih društev in sicer 24 Kontovelovih igralcev, 9 sokolovcev, 8 poletovcev in 2 borovca.
Vodja tečaja je Jadranov trener Jože Splichal, pri delu pa mu pomagajo trije mladi trenerji: David Perini (Kontovel), Andrej Pupis (Sokol) in Danijel Zavadlal (Kontovel). Tečaj je namenjen igralcem, ki so rojeni v obdobju od leta 1967 do leta 1972; starejše tečajnike vodi Splichal, Pupis, Perini in Zavadlal pa se »trudijo* z mlajšimi i-gralci (od 1969 do 1972).
Treningi so v dopoldanskih urah: od 8.30 do 10.00 vadi Splinchalova

NOGOMET
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Kar štirje goli v Turinu
Juventus in Arsenal sta igrala neodločeno ■ Rrady in Taibot po dva gola
4o. in 11”33 Brady.
Juventus — Arsenal 2:2
(1:0)
STRELCI: v 16. min. Brady, v 46. in 68. min. Taibot, v 86. min.
11 ”43 11 ”50
	
(33	
NDR
Bolgarija
SOVJETSKA ZVEZA 'EL. BRITANIJA ZRN
Nizozemska
Balija
, moški
2	Dimitrov (Bol.) ,■ Lhristel (NDR)
Oebruin (Niz.) i “a'iina ženske j °aute (NDR)
rnfg?va» (sz)
? Oladapo (VB)
n/aro (K.)
S "°Ja 10 km
falski (NDR)
3	Botaček (SZ)
56,62 m 53,12 m 55,88 m
7,02 m 6 43 m 6,36,m 6,20 m
39’56'I3
41’39”4
41’46”6
42'49”2
1,4 Mednarodnem mitingu
Tudi Afričani v Caorlah
^AORle (Benetke) — V nedeljo sl; v tem kraju tradicionalno atlet-itali’ ekmovanie’ kier b0^0 Poleg ftiki^Pskih atletov prisotni še šport-4(y.12 raznih afriških držav. Za tirJc®nP bo ta miting veljaven kot 5k>D i nia za se'ekc*j°. ki bo na sJrala na svetovnem pokalu, od 4.
embra dalje v Rimu. ki ostalimi afriškimi predstavni van' So se PrUaviIi na to tekmo-Vfti6,. So najvidnejši dolgoprogaši 'km *n ^eb>r. štiristometraš Atuti ^metalec kopja, Ugandec Arop. (kj !*g bo še zanimiv, ker se bodo to ,Sem času spet vrnili na ste-pfj pr‘ Italijanih Venanzio Ortis in Ostar, anih H°it ter Rono. Od o-pa italijanskih predstavnikov omenimo še dolgoprogaša r*a Fontanello in tekačico na
JUVENTUS: Zoff, Gentile, Cabri-ni, Furino, Brio, Scirea, Fanna (od 57. min. Virdis), Tardelli, Bettega, Brady, Marocchino (od 72. min. Bo-nini).
ARSENAL: Jennings, Devine, Samson, Taibot, 0’Leary, Young, Hol-lins (od 46. min. Davis), Sunder-land, McDermott, Nicholas, Rix.
SODNIK: Bergamo iz Livorna
GLEDALCEV: 35.000
TURIN — V doslej svojem najpomembnejšem prijateljskem srečanju pred pričetkom italijanskega prvenstva je turinski Juventus igral doma neodločeno proti angleškemu moštvu Arsenala.
Zanimivo je, da so vsi štirje zadetki padli po zaslugi Britancev. Za Juventus je bil namreč dvakrat u-spešen Brady. za goste pa Taibot.
Čeprav so Turinčani proti močnemu tekmecu iztržili neodločen izid, pa s prikazano'iero niso zadovoljili. Predvsem so odpovedali na sredini igrišča, kjer sta bila predvsem pomanjkljiva Tardelli in Brady (kljub temu da je dosegel dva zadetka). Če dodamo še. da je bilo zopet na dlani, da je Bettega vse prepočasen. potem je jasno, da bo moral Tranattoni čimprej kaj ukrepati, saj čaka italijanskega prvaka zelo naporna sezona.
Trenutno sta v Juventusovih vrstah v najboljši formi Marocchino in Cabrini.
Cesena — Roma	1:0
CESENA — Z zadetkom, ki ga je v 38. minuti dosegel Lucchi, je Cesena v prijateljskem nogometnem srečanju premagala Romo. ki očividino še ni nared za prvenstvene nastope.
Zenit
0:1
Pescara
PESCARA — Sovjetsko moštvo Zenita iz Leningrada je v prijateljskem nogometnem srečanju premagalo Pescaro z 1:0 (1:0).
Zmagoviti zadetek je v 38. minuti dosegel Kazačonokov.
BARCELLONA — Nemški prvoligaš Kbln je v finalu trofeje Joan Gamper premagal domačo ekipo
Barcellone s 4:0 in tako osvojil prvo mesto na tem turnirju.
TENIS
Brez presenečenj
CINCINNATI — V drugo kolo mednarodnega teniškega turnir ja so se uvrstili med drugimi tudi Američani McEnroe, Gerulaitis, Con-nors, Tanner, Gottfried, Smith in Scanlon.
do 20. septembra v Anconi.
V prvih dveh srečanjih je reprezentanca Poljske premagala Kitajsko z 79:74. Italijanke pa so odpravile nizozemsko ekipo z minimalnim rezultatom 53:51. O tem srečanju bi lahko rekli, da ni bilo na dokaj visoki tehnični ravni predvsem zaradi odsotnosti ključnih igralk v italijanskih vrstah. Te so Lanca-stelli, Sandon, Gorlin in Rossi.
KOŠARKA‘
ŽfcuSKI MEDNARODNI TURNIR
Tesna zmaga Italijank
MESINA — Predvčerajšnjim se je v tem kraju pričel ženski košarkarski mednarodni turnir, na katerem nastopajo poleg Italijank še reprezentance Nizozemske, Poljske in Kitajske. Mesinski turnir je praktično zadnji nastop teh reprezentanc pred evropskim košarkarskim prvenstvom. ki se bo odvijal od 13.
VIAREGGIO — Svetovni prvak super peresne kategorije. Anglež Boža Edwards. bo 29. avgusta branil svoj naslov proti Filipincu Rolandu Navarreteju.
Delovanje ZSŠDI j
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 21. avgusta, ob 20.30 na sedežu ŠK Kras v Zgoniku seja
BALINARSKE KOMISIJE Dnevni red: balinarski turnir. Obvezna prisotnost.
POGOVOR Z NOVIM TRENERJEM PROSEŠKEGA PRIMORJA
S. Kozina: Večjih novosti v ekipi ni zato je naš cilj le dobra uvrstitev
Kozina, ki prihaja od padriškogropajske Gaje, je prevzel mesto Verginelle
Proseško nogometno moštvo Primorje je pred kratkim pričelo s pripravami na bližnje prvenstvo druge amaterske lige. Po povratku ekipe v to ligo smo povprašali novega trenerja Severina Kozino o morebitnih novostih in spremembah v prvi ekipi.	*
Kozina nam je takoj ob začetku povedal, da je z velikim zadovoljstvom prevzel mesto prejšnjega trenerja Verginelle. Dodal je še, da zapušča letos trenersko mesto pri gropajsko-padriški Gaji, o kateri o-hranja lepe spomine. Osebno se zahvaljuje za vse, kar so mu igralci in odbor društva iz Padrič in Gro-pade nudili v sedmih letih prijateljskega sodelovanja.
«Kozina, kaj mer.ite o vašem r.o-vem društvu in katere novosti mislite vpeljati pri treniranju prve ekipe?*
Takoj na začetku je vedno težko

KOŠARKA
NA TURNIRJU V LIGNANU
GORIČANI Z NAJBOLJŠO POSTAVO
Poleg Tai Ginsenga bosta nastopila še Pallacanestro Trieste in Tropic
V Lignanu se bo drevi pričel tri- j cm in tehta 96 kg., kar bo goriški dnevni košarkarski turnir, na kate- j ekipi zagotavljalo še večjo moč pod rem bodo deželne peterke Pallaca- j košema. Letos namreč Tai-Ginseng
nestro Trieste, Tropic iz Vidma ter Tai-Ginseng iz Gorice, ki bodo igrale v prvenstvu A-2 lige, končno preverile moči, potem ko so pričele s pripravami. Na turnirju bodo namreč vse tri igrale v skoraj najboljši postavi, kar bo dalo trenerjem možnost, da ocenijo stvarno moč posameznih peterk.
Kar zadeva goriški Tai-Ginseng, bo v Lignanu prvič igral v popolni postavi. Iz zadnjih dni je namreč vest, da je goriško vodstvo sklenilo pogodbo za nakup drugega Američana, VVilliama Mayfielda, ki je u-godno presenetil trenerja De Sistija. Štirindvajsetletni temnopolti center (sicer igra tudi krilo) je visok 202
razpolaga kar s petimi igralci, ki presegajo 2 m višine.
Iz pogovora s trenerjem De Si-stijem je razvidno, da je le ta zadovoljen, kako je vodstvo sestavilo ekipo, saj je v Gorico prišlo več novih igralcev, tako da bo peterka precej prenovljena. Poleg dveh A-meričanov, Ma.vfielda in Jonesa je vodstvo kupilo še tri mlade obetajoče italijanske košarkarje, Palearija, Tardinija in Biaggija. Z novimi i-gralci ter z onimi, ki so ostali iz prejšnje ekipe, 'si vodstvo nadeja odigrati častitljivo prvenstvo. Čeprav nihče noče govoriti o napredovanju, je to skrita želja marsikoga pri Tai-Ginsengu. Sicer je tre-
..........................i...iiniiiiiiiiiiilliiilllliilltllllliiimimiiltlliiililiiMiiiimiitiiiiii.............................
V SREDO NA MEDNARODNEM MITINGU V ZURICHU
NEHEMIAH IN C0E ZASENČILA OSTALE DOSEŽKE
8t*» svetovni rekord na 110 m z ovirami bo ostal zapisan v atletskih analih
Z|a
blodni atletski miting v Zii-H 'roel v atletskih krogih glo-*Vojj ,mev- Ta prireditev že po H* *radiciji s°di med najkako-Vr<rkiar ^'^ke mitinge na svetu, /leti f P® 'ma letos še poseben po-
-, Padla dva svetovna rekordi NP>ak Predvsem zaradi kako-M t,a eberniahovega rekorda v te-0 m 2 ovirami, kjer je , *ah i z8°dovinski desežek: Nehe->1 * Pfvi človek, kateremu je 0 razdaljo preteči (v pred-v manj kot 13 (”red časom je sicer že Ščitim ^as I2”01, vendar s pre-Vetrom v hrbet). Novi Ne-
Še hi SVetovni rekord (12”93) a-lets|r i u °Ko v središču pozornosti f SeRei strokovnjakov, saj ga je Setn „S <Sanjskim» tekom, v ka fl9Pake 1 zaKrešil niti ene same
JSda\ p°dvig (dva svetovna re-o viti t,a,nem loku) je poskušal o-L°vi t?^dl Coe, vendar so bili nje-]St Pre,w.' W so ga »vlekli*, to-5°o wepočaSni in tako je bil na
^him Popasen, nato pa je z Slinit S(1, ^"PSem ie ujel za nekaj / ,°hk Kur>de svetovni rekord na b h onimani PSledni milji ter iz-SiCc svojega načrta.
bS šp , ,s° na loj prireditvi do *SV, L: , ■ drugih izvrstnih rezul-l/ K: 1 2aslužili več pozornosti, Slov z#iSrat*l obeh svetovnih re-Ker 1 v njuno senco.
0 sinoči zadnje rezultat*
tega mitinga prejeli (zaradi pozne ure) ko smo časopis že zaključili, jih objavljamo danes:
MOŠKI
Disk
1. Luis Deliš (Šp.) 65,82 m; 2. Art Burns (ZDA) 64,70 m; 3. Knut Hjeltnes (Norv.) 63,94 m.
200 m.
1. Dwayne Evans (ZDA) 20”46; 2. Stanley Floyd (ZDA) 20”47; 3. Jeff Philips (ZDA) 20’ ’48.
Daljina
1. Carl Lewis (ZDA) 8,52 m: 2. Larry Myrics (ZDA) 8,43 m; 3. Stanislav Jasulka (Pol.) 7,97 m.
5000 m
1. Eamon Coghlan (Irska) 13T9"13; 2 Markuš Ryffel (Švi.) 13,19"74; 3. Dietmar Millonig (Av.) 13’22”68.
Višina
L Milton Goode (ZDA) 2,72 m; 2. Nat Page (ZDA) 2,27 m; 3. Janusz Trzepizur (Pol.) 2,27 m.
Palica
L Thierry Vigneron (Fr.) 5,71 m; 2 Earl Bell (ZDA) 5.65 m; 3. Phi-lippe Houvion (Fr.) 5,60 m.
110 m ovire
1. Renaldo Nehemiah (ZDA) 12”93 (svetovni rekord); 2. Greg Foster (ZDA) 13"03; 3. Sam Turner (ZDA). 800 m
1. James Robinson (ZDA) 1’46"35; 2 Willv Wuelbeck (ZRN) 1’47”09: 3. Hans Peter Ferner (ZRN) 1'47"28.
Milja
1. Sebastian Coe (VB) 3”48"53 (svetovni rekord); 2. Mike Boit (Kenija) 3'49"74; 3. Steve Cram (VB)
3'49"95; 6. Vittorio Fontanella (It.) 3'52”31 (italijanski rekord),.
ŽENSKE
100 m
1. Evelyn Ashford (ZDA) 11"00; 2. Florence Griffith (ZDA) U”28; 3 Angela Bailey (Kan.) ll"37.
200 m
1. Jarmila Kratochvilova (ČSSR) 22”66; 2. Florence Griffitli (ZDA)
22”81; 3. Angela Bailey (Kan.) 23”07. 200 m (druga serija)
1. Marisa Masullo (It.) 23”46 800 m
1. Doina Melinte (Rom.) 1’58"96;
2.	Madeline Manning (ZDA) 1’59”50;
3.	Olga Mine jeva (SZ) 1'59”94.
1000 m
1. Jolanda Januchta (Pol.) 2'32”70; 2 Olga Dvirna (SZ) 2’33''04; 3. Helen Ritter (Liecht.) 2'42"09.
ba povedati, da v letošnjem prvenstvu A-2 lige bo precej kakovostnih ekip, kar bo dokaj otežkočilo skrite cilje goriške peterke.
Že iz dosedanjih nastopov, ki niso bili številni, je razvidno, da bo ekipa precej spremenila igro, ki smo jo bili navajeni videti pod vodstvom McGregorja. Znano je, da De Sisti zagovarja obrambno igro, medtem ko je McGregor bil pristaš hitre in napadalne igre. S tem v zvezi tečejo tudi priprave goriške ekipe, ki posveča prav obrambi veliko pozornost in ki je bila v lanskem prvenstvu najbolj ranljiva točka Tai-Gin-senga. Sicer v goriški vrstah ne bo več Pondexterja, ki je bil eden najboljših strelcev v Italiji. To vrzel trener De Sisti namerava zapolniti s tem, da bo dal vsem odgovornost metanja na koš. Vsekakor težka naloga, saj po lanskem prvenstvu sodeč je več igralcev z nizkimi odstotki pri metanju in menimo, da v nekaj mesecih bo težko »popraviti smer roke*.	(PR)
Italija brez težav proti Švedski
SOLUN — V tretjem dnevu evropskega kadetskega košarkarskega prvenstva je Italija visoko premagala Švedsko (113:73). Najuspešnejša sta bila Iacopini (26 točk) in Bi-nelli (19).
KOLESARSTVO
ZORICH — Na mednarodni kolesarski dirki za veliko nagrado »Vil-helm Tell* je Italijan Fabrizio Verza še vedno v vodstvu tudi po četrti etapi, ki jo je osvojil zahodni Nemec Raimund Dietzen.
Osrednji osebnosti mednarodnega atletskega mitinga v Ziiriohu sta bila Anglež Coe in Američan Nehemiah, novr svetovna rekarderja v teku na miljo oi. na ID m z ovirami
izraziti kakršnokoli mnenje, vsekakor se zavedam, da je Primorje v slovenskem športu društvo z velikimi tradicijami. Da bi v prihodnji sezoni vse potekalo v najboljšem redu, pa zahtevam tako od društva kot tudi od igralcev predvsem pošteno sodelovanje. Zavedam se, da ima to društvo mnogo problemov, katere bomo rešili le s trdim delom. O prvi ekipi pa menim, da je to nekakr. rodovitna zemlja, iz katere je treba nujno odstraniti kamenje, da b lahko obrodila zaželene sadove.*
»Kdaj ste pričeli s treningi in kakšne so prve težave?»
Trenirati smo pričeli 17. avgusta in lahko rečem, da po prvih dneh kondicijskih rriprav skoraj vsi igralci se postopoma vračajo v dobro formo.*
«Kakšno vlogo bo po vašem mnenju ekipa odigrala v prihodnjem prvenstvu?»
»Rekel bi, da je ekipa kvalitetna: vsi igralci so namreč v dovolj izkušeni, saj so že igrali v tem prvenstvu. Zavedati pa se moramo, da so isti igralci ' iz neznanih razlogov predlanskim nazadovali v tretjo a-matersko ligo, zato ne bi želel, da bi društvo in navijači preveč priča kovali od prve ekipe. Končno naj še povem, da se ekipa v primeri z lani ni bistveno spremenila, zato lahko le izjavim, da bomo v prihodnji sezoni odigrali predvsem pošteno prvenstvo in se ob koncu skušali uvrstiti čim višje na lestvici. Trenutno, a ne realno vrednost ekipe pa bomo lahko spoznali na memorialu "Žarka Raceta”, kjer bo ekipa odigrala svojo prvo tekmo pred začetkom prvenstvo
«So pa le nekatere spremembe v igralskem kadru?*
«Trenutno je v eki-i le en nov igralec, Schipizza, ki je prej igral pri Fortitudu. Po enoletnem posojilu se je iz Sovrane z. /et vrnil Livio Zaccaria. Tz mladih vrst Primorja pa je prestopil v prvo ekipo le obetajoči Vasilij Pertot. Skupno pa razpolagam v teh prvih dneh s petnajstimi oziroma šestnajstimi igralci.*
»Ali ima Primorje v programu še kak nov nakup?*
»Tega ne vem, osebno bi vsekakor okrepil le napad, ker je ostalo že vse na"nd za novo sezono.*
»Kaj menite o mladih vrstah Primorja?*
»Mislim, da se društvo trenutno zelo trudi da bi čimprej izboljšalo položaj v vseh svojih mladinskih e-kipah, z namenom, da bi mladi i-gralci kmalu ojačili vrste prve ekipe.*
»Kaj menite o drugih ekipah 2. amaterske lige?*
»Letos so se nekatere ekipe znatno ojačile. Kljub temu mislim, da so favoriti za končno zmago predvsem Stock, Opicina, Campanelle, Libertas in pa bazoviška Zarja.* tln še eno vprašanje: kaj boste predvsem zahtevali od svojih i-gralcev?*
»Zahteval bom. kot vedno doslej, predvsem resnost, točnost in požrtvovalnost. Ostalo, kot kvaliteta in rezultati, pa bodo igralci dosegli le, če bodo spoštovali te pogoje.* R. P.
skupina, nato pa pridejo na vrsto mlajši igralci, ki pod nadzorstvom Pupisa, Perini ja in Zavadlala trenirajo približno dve uri. V popoldanskih urah pa imajo mladi trenerji trenerski tečaj, ki ga prav tako vodi Splichal.
Razveseljivo je dejstvo, da se je tečaja udeležilo veliko število začetnikov, ki so se včeraj prvič znašli na košarkarskem igrišču. To je nedvomno pozitivno in upamo, da se bo v bodoče takih tečajev udeležilo čimvečje število mladih igralcev.
ODBOJKA
MEDNARODNI TURNIR V SZ
Uspešen start «azzurrov>
RIGA — Italijanska moška odbojkarska reprezentanca .ie uspešno startala na mednarodnem turnirju za »Memorial Savin*.
»Azzurri* so namreč v nrvem kolu zasluženo premagali ČSSR s 3:1 (15:11, 15:8, 11:15, 15:8).
SMUČANJE
Valtellina kandidira za SP 1986
BORMIO — Valtellina je postavila svojo kandidaturo za organizacijo svetovnega prvenstva v smučanju, ki bo leta 1986. Ta turistični kraj je že postavil svojo kandidaturo leta 1982. toda takrat i« mednarodna smučarska zveza izbrala avstrijsko mesto Schladming.
OBVESTILA
SD Kras
obvešča, da se bodo v Repna pričeli treningi za naraščajnike in začetnike. Treningi bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih in sicer za začetnike oh 17. nri, za naraščajnike pa ob 19.30.
* * *
Košarkarski odsek ŠZ Bor
obvešča, da bo danes, 21. t.m., ob 20.30 na stadiona »L maj*, sestanek s starši in tečajniki, ki so bodo udeležili košarkarskega tečaja v Seči.
Proseško Primorje, ki ga bo letos treniral Silvano Kozina, se že vestno pripravlja na novo prvenstvo v drugi amaterski ligi
■nimiiiiiiittimmuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiimMiiiiiiHiHiiHiiiiiiiiiiiuiuiimiiitmiiiiiiimiini
ATLETIKA
NA POKRAJINSKIH LESTVICAH
Dobre uvrstitve Borovih deklic
V skupno 12 panogah ima Rot kar 7 prvih mest • Slabše je pri dečkih Kraljeva in Tavčarjeva bosta v nedeljo verjetno nastopili v Caorlah
Kljub temu, da ju avgust za večino ljudi mesec počitka, so bili atleti i:. atletinje Bora aktivni tudi v tem delu scuone.
Na samem začetku meseca se je skupina 9 atletov in atletinj mudila v Tolminu na skupnem treningu pod vodstvom trenerjev Pertota in Lasiča. Pričakujejo, da se bodo rezultati takega načina dela, tako tehnične narave kot tudi družabne, pokazali v drugem delu sezone. Predvsem od le-teh bo odvisno, če bo take pobude v prihodnosti društvo stimuliralo ali ne.
Atletska zveza je prav pred kratkim izdala pokrajinske lestvice za prvi del sezone. Lestvice so žal pomanjkljive in ne vsebujejo trenutne lestvice, ki je sicer tudi težko dojemljiva, ker je povezana z dokaj zapletenim pravilnikom, ki pride do izraza komaj ob koncu vse sezone. Prvi vtis, ki se nanaša na vso tržaško pokrajino, pa ni preveč razveseljiv. Predvsem je letos značilna nekoliko slabša udeležba na mladinskih tekmovanjih. Razlog je v preobremenjenosti društev, ki ne zmorejo dela v vseh starostnih kategorijah na zadovoljivi ravni. Dogaja se tako, da nekdo po dobri mladinski »letin:* to kategorijo zapusti in se naprej ukvarja z atleti, ki se spotoma razvijajo. Ko izkoristi vse začetne moči, se na mah znajde brez naraščaja in začeti mora praktično vse znova.
To se k sreči ne dogaja z Borom, ki ima skoraj vedno dobro »založen* mladinski tabor, izgubi pa del moči pri prehodu v starejše kategorije in to zaradi pomanjkanja trenerjev oziroma iz malodušnosti potencialnih atletov.
Na letošnjih lestvicah se predvsem dobro držijo deklice. Sara Umari je na prvem mestu kar v treh panogah (80 m s časom 11”, na 300 m s časom 45”3 in v višini z rezultatom 152 cm), Lara Štrajn je najboljša v daljini (4,61 m), Irena Petaros v disku (26,30 m), Jadranka Čulav v teku na 60 m (8”3) in Veronika Ger-dol na 60 m čez ovire (11”8).
Lestvice vsebujejo skupno 12 panog (A in B kategoriji sta sicer navedeni skupaj) in Bor ima kar 7 prvih mest. Borovke so zadovoljivo zastopane tudi v nadaljnjih razvojnih lestvicah, kar daje dobro upati za končno lestvico, ki bo izdelana ob zaključku sezone.
Manj razveseljivo je stanje pri dečkih, kjer prvih mest ni. je pa vseeno nekaj borovcev na zelo do brih mestih. Borut Race je na pri mer drugi v teku na 80 m čez ovire (14”2), Rudi Primosi pa je uvrščen na boljših mestih v več panogah.
• • •
V zadnjih dneh se Bor ni odpovedal niti tekmovanjem. Na mednarodnem mitingu v Kranju sta Irena Tavčar in Loredana Kralj osvojili prvi me-
sti tako v disku kot krogli. V Kranju je letos prvič skakala v daljino tudi Marina Purič, ki je okrevala po zlomu stopala, in dosegla pomemben rezultat 5,06 m, ki ji je tudi prinesel prvo mesto.
Višek dejavnosti v mesecu avgustu pa je bilo mini-tekmovanje, ki ga je Bot priredil pred dnevi na Kolonji. Zablestela je Loredana Kralj, ki je ne samo premagala Tavčarjevo, temveč tudi dosegla nov o-sebni rekord 44,98 m. Kl.ubska tovarišica je zaostala za 18 cm.
Drugi borovci so dosegii bolj skromne rezultate. Pohvaliti gre le veterana Sedmaka, ki je z diskom dosegel pomembpih 37.02 m,
V nedeljo bosta Kraljeva in Tavčarjevi verjetno nasteoili na mednarodnem mitingu v Caorlah.
* * ♦
Na svoji zadnh seji je odbor atletske sekcije sklenil, da mednarodnega nnitinea za pokal Bera lelcs ne organizira. Razlog za to tetko odločitev je v nepopolni razpoložljivosti občinskega stadiona »Grezar*, kjer so začeli popravljati travna'o površino. Boru ie miting odpadel že 10. junija (medtem ko so se dela začela kasneje), sedaj pa je uprava določila, da se travnate površine ne sme uporabljati do konca septembra. Zanimivo je. da se politične sile niti najmanj niso pobrigale ža tiste koristnike stadiona, ki niso nogometaši.	K. B.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 48 72 (4 linije)
Podružnico Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnina
Mesečno /.000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 100o!o0.
Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Tret 11-5374 StfOn S
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
OZS 6)000 LjutlianO
Oglasi
21. avgusta 1981
2iro račun 50)01-603 45361 *ADII»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'sir. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalju 400 lir 20 mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juliisk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Čl«n- lt»lij«nsk«j 2v«z« časopisnih! založnikov FIEG'
Odgovorni urtdnft; Gorazd Vtiti
Izdaj« k
in tiska f
jzn*
ITrst
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj
Narodnostni spori vznemirjajo Šri Lanko
Šri Lanka je država na otoku, ki leži tik zraven Indijskega polotoka in spada zato v skupino držav, ki so znane kot «Indijski suh-kontinent*. Ostale države so, poleg Indije, še Pakistan, Bangladeš, Nepal, Bhutan in otočje Maldivi. To območje ima marsikaj skupnega. zaradi precej sorodne preteklosti, kulture in usode, a ne manjka tudi večjih in manjših razlik, ki zelo zapletajo dejansko stanje v tem delu sveta, ki pove-' zuje Bližnji vzhod z jugovzhodno Azijo.
Velike razlike so že na prvi pogled med indijskim velikanom in maidivskim pritlikavcem, ki me ri le 300 kv. kilometrov in šteje 150.000 prebivalcev in še med dru gimi državami. Manj očitne pa so razlike v etnični sestavi držav, v razmerju in v družbenopolitičnem učinku teh značilnosti, ki sku paj z jezikovnimi in verskimi raz likami tvorijo zapleten in pogosto vnetljiv mozaik.
Najbolj aktualno območje je trenutno otok Šri Lanka. ki pa se ga ne more obravnavati ločeno od sosednje Indije. Pred dne vi so prišle novice o izrednem stanju na tem otoku, zaradi incidentov, ki so jih povzročili pripadniki tamilske narodne skupnosti s svojimi avtonomističnimi težnjami. Večina Tamilcev živi v bližnji indijski obalni pokrajini Tami) Naclu; a pojdimo po vrsti in poglejmo najprej splošno sliko Šri Lanke.
Otok je velik za tri Slovenije in na njem je živelo pred 4 leti 14 milijonov prebivalcev, ki se zelo hitro množijo: v začetku tega stoletja jih je bilo štirikrat manj. Glavno mesto je Colombo. Več kot polovica aktivne delovne sile je zaposlena v kmetijstvu in glavni proizvod je riž, ki pokriva devet desetin obdelane zemlje, a kljub temu ne zadostuje za prehrano prebivalstva in 40 odst. uvoza je spet riž.
Dežela je postala neodvisna od Anglije leta 1048, hkrati z Indijo in Pakistanom, a popolno samostojnost je dosegla šele leta 1972. ko se je proglasila za republiko. Do leta 1977 je vlado vodila gospa Bandaranaike, vdova vodilnega politika, ki je bil ubit v atentatu leta 1959. Leto 1977 je pomenilo velik preobrat za deželo: zmernejša Združena narodna stranka je dobila na volitvah 139 sedežev v parlamentu, ki jih šteje skupno 174; nova vlada je Spremenila Ustavo v smer predsedniške republike in novi predsednik Junius Richard Ja-vavvardene je uradno prevzel svojo funkcijo v februarju 1978. Gospa Bandaranaike je bila obtožena, podobno kot prej Gandijeva v Indiji, za vrsto zlorab oblasti in izključena iz parlamenta in iz političnega življenja za šest let, od septembra lani.
Medtem ko je Indija pretežno hindujska je prebivalstvo Šri Lanke pretežno budistične vere. Budistov je 70 odst,, hindujcev 15 odst., kristjanov 8 odst. in 6 odst. .je mohamedaneev, ki pretežno sovpadajo z 850.000 prebivalci arabskega porekla, potomci nekdanjih trgovcev, ki so imeli monopol trgovine na Indijskem oceanu do prihoda belcev v XVI. stoletju.
Ta verska slika dežele se precej sklada z jezikovno - narodnostno. Kakih 75 odst. prebivalstva pripada skupini Singaležanov, to je potomcev tiste ga vala naseljencev, ki je v zgodovinskih časih naselil cel Indijski polotok in potisnil prejšnje pre bivalstvo, ki ga navadno imenujemo «dravidsko», vedno 'x>lj proti obrobnim pokrajinam. Daljni po-
tomci tega starejšega prebivalstva so tudi Ta-milci.
Tamilski jezik, ki je najstarejši živ kulturni jezik na svetu, govori danes kakih 25 milijonov prebivalcev: večina jih živi na indijski obali, ki je nasproti Šri Lanki, 2,5 milijona jih živi na otoku: razširjeni pa so tudi po drugih državah ob Bengalskem zalivu. V Burmi jih je tri četrt milijona, v IVlalaiziji pa milijon. Ta njihova razširje n ost je posledica novejših sil: Angleži so imeli namreč navado, da so podrejene narode preselje vali križem kražem po svojih posestvih, navadno tja, kjer so potrebovali delovno silo. Skoro polovica Tamilcev na Šri Lanki je prišla na otok v nedavnem času iz Indije in še leta 1964 sta drža vi sklenili pogodbo, po kateri bi se morala ta skupina postopoma vrniti v matično domovino. A po vratek se je izvedel v malenkostni meri.
Tamilci so oblastem šri Lanke že dolgo po vzročali preglavice. V zadnjih desetih letih je bila vrsta izgredov, ki so se zaključevali z desetinami mrtvih. Zlasti po prvi ustavi iz leta 19*72. ki ni priznavala tamilskemu jeziku posebnega mesta, so bili pripadniki te Manjšine, ki šteje 21 odst. otoš kega prebivalstva, pogostoma na ulicah. Nova u-stava je tamilščini priznala precej pomembnejšo vlogo, a ob zadnjih volitvah so Tamilci dobili tudi večje število predstavnikov v parlamentu, 17 se dežev namesto prejšnjih treh, in s tem večjo politično moč.
Bojkotirali so že imenovanje novega predsedni ka republike, ob razvoju napetosti pa je zborni ca julija 1979 dala vladi izredna pooblastila za boj proti njihovemu separatističnemu gibanju, '•> najbolj ogroža bodočnost otoka.
Preliv med Indijo in Šri Lanko je širok le 35 kilometrov in pravijo, da se zato na otoku nujno čuti vpliv razmer na celini. Odnosi z Indijo so do bri, ampak ne odlični, največ je razlik v zunanji politiki. Dejstvo, da Tamilci gledajo s simpatijo na državo, k.ier živi njih večina še zapleta odnose med sosedoma, čeprav Šri Lanka ne more oči tati Indiji ničesar konkretnega glede tamilskega nemira na otoku.
OR VPRAŠANJU NADZORSTVA IN DODATNEM FINANSIRANJA
Težave pri sestavljanju sklepnega dokumenta konference v Nairobiju
Razviti države Vzhoda in Zahoda bi rade ostale le pri dvostranskih sporazumih o pomoči nerazvitim
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NAIROBI — Prvi energetski shod v zgodovini človeštva, konferenca združenih narodov o novih in obnovljivih virih energije v Nairobiju, preživlja vroč finale. Medtem ko je s tehnične plati sklepni dokument konference, program akcije iz Nairobija, že dogovorjen, pa čaka še dolga nočna seja prvi, politični odbor, ki se ne more zediniti o nadaljnjem institucionalnem nadzorstvu nad sklepi konference in o dodatnem finansiranju energetskih na Črtov v deželah v razvoju. Tako napovedujejo, da se utegne konferenca končati šele danes pozno ponoči.
Drugi, tehnični odbor konference, je končal s svojim delom predsi-nočnjim, pole n ko je uskladil končno verzijo dokumenta, z izjemo dveh poglavij, ki bosta prišli v dokončno razsojo na plenarno zasedanje konference. To pa sta dejansko dve bistveni poglavji, ki se ne posredno navezujeta na še zmerom odprti spor v prvem, političnem odboru. Prvo poglavje namreč zadeva učinkovito mobilizacijo dodatnih finančnih sredstev, pri čemer je evropska deseterica proti besedi (dodatnih*, ZDA pa terjajo, naj bi u-poštevali ekonomsko ceno vseh e-nergelskih virov pri načrtovanju no vili in obnovljivih virov energije. Drugo poglavje pa govori o tem, kako naj bi spremljali in nadzorovali napredek v uresničevanju programa akcije iz Nairobija.
Tako prvo kot drugo vprašanje ta čas še zmerom zavira delo v prvem. političnem odboru, čeprav so, kot so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci, dve tretjini odprtih vprašanj že uskladili in v dobršni meri zbližali na. rotujoča si stalila. Bistven napredek je v tem, da so že dosegli soglasje o potrebi ustanovitve novega medvladnega odbora, ki naj bi skrbel za uresničevanje programa akcije iz Nairobija. Prav tako je doseženo soglasje zastran tega, da bo ta odbor odprt za vse članice OZN. Odprto pa še ostaja vprašanje, kako naj bi ta odbor deloval: borliri v okviru obstoječih agencij OZN, recimo odbor za naravne vize. bodisi kot samo stojen <<£d boc» <x!bo’r, kot nekateri nredlagajo. ki b: mu določili tri letni mandat, potem pa o njegovem nadaljnjem delu ponovno razpravljali.
Prav tako > v prvem ooboru že v načelu sprejeli soglasje zastran [»trebe po dodatnem finansiranju razvoja novih in obnovljivih virov energije v deželan v razvoju, kar štejejo za velik uspe’’ skupine 77». Toda c>d m'to je še zmerom, kolikš no naj bi bilo to dodatno finansiranje in v kakšni obliki — stalni ali prostovoljni. Razvi': države, tako z Vzhoda kot Zahoda, so očitno bolj naklonjene prostovol ini naravi dodatnih finančnih sredstev, ker jih pač žele selektivno dodeljevati na bilateralni osnovi tistim, s kate rimi jih vežejo posebni interesi.
Drugi, tehnični del sklepnega dokumenta, programa akcije iz Nairobija, ki ga ie pre'sinočnjim dokončno uskladil drugi odbor, govori o poglavitnih ukrepih na energetskem področju, ki naj bi jih pri u-va.ianju novih tehnologij sprejele
CONI
'iotocalm V SLUŽB! ŠPORTA
23. AVGUSTA se ponovno začne
ITALIJANSKI POKAL in z njim čas milijonarjev
V&CVUCW’
vlade držav članic združenih narodov ter mednarodnih organizacij. Gre za šest ukrepov: energetsko o-cenjevanje in načrtovanje, pretok informacij, raziskave, razvoj in demonstriranje novih in obnovljivih virov, prenos tehnologije, vzgoja in šolanje, mobilizacija dodatnih finančnih sredstev.
V dokončno verzijo tega dela sklepnega dokumenta so prišli nekateri predlogi, ki' jih poprej v o-snutku ni bilo: tako so, na predlog Indije in Kenije, zapisali, naj bi pospešili program pogozdovanja in sicer tako. da bi leta 2.000 za petkrat povečali količino posajenih dreves, na predlog Kitajske pa so v dokument vključili tudi razvoj bio-tehnoloških procesov, temelječih na gnoju in drugih organskih snoveh, na kmetijskih območjih, za električno razsvetljavo in ogrevanje kmečkih domov.
Vprašanje .je še vedno, kako bodo v sklepni dokument vključili tistih osem resolucij, ki so se pojavile ob koncu splošne razprave in od katerih tri zadevajo bližnje vzhodni spor.
Eni, ki sta jo najprej predlagala Irak in Pakistan, se je pridružil še Maroko in so jo dopolnili tako. da ne samo poziva Izrael, naj se odpove nameravani izgradnji prekopa od Sredozemlja do MrtVega morja, temveč ga hkrati obsoja, da s tem izvaja agresijo proti zakonitim nacionalnim pravicam Palestincev.
Čeprav za zdaj še ni mogoče napovedati. kakšen bo naposled kompromis, ki ga bodo v prvem odboru dosegli predstavniki «skupine 77». evropske deseterice, Združenih držav Amerike in Vzhoda, pa je že moč reči, da je prevladala zavest o odgovornosti za uspeh tega zgodovinskega prvega energetskega shoda svetovne organizacije in da bo po vsem sodeč program akcije iz Nairobija, ki ga bodo sprejeli danes, ustrezen napotek za načrtovanje energetske prihodnosti človeštva. Tistih 140 govornikov, kolikor jih je nastopilo v splošni razpravi, je dovolj zgovorno opozorilo na to, da se energetska prihodnost — začenja danes.
TIT DOBERŠEK
ŽE DESETA ŽRTEV GLADOVNE STAVKE
Pripadnik IRA Devine umrl v jetnišnki Mase
Britanska vlada bi lahko malenkostno popustila, če bi prenehali z gladovnimi stavkami
BELFAST — Včeraj dopoldne jev britanski jetnišnici Mase po 60 dneh gladovne stavke umrl pripadnik Irske republikanske armade Michael Devine.
Vest o njegovi smrti je prispela le uro po začetku volitev v grofiji Fermanagh in South Tyrne, kjer morajo izvoliti svojega predstavnika v spodnjem domu britanskega parlamenta, ki bo nadomestil umrlega Bobbyja Sandsa, začetnika gladovnih stavk v britanskih zaporih. širom po Severni Irski so na ulice stopile ženske katoliške skupnosti, ki so s tolčenjem pločevinastih pokrovov za smeti povsod oznanile prebivalstvu tragično vest.
27-letni Michael Devine je bil e-den od ustanoviteljev Irske nacionalne osvobodilne vojske (INLA), ki je le ena od tolikih organizacij v sklopu IRA. Obsojen pa je bil na 12 let zapora, ker je pred petimi leti ukradel večino količino orožja v grofiji Donegal.
Devinova smrt, že deseta, odkar je Bobby Sands s svojo smrtjo vpeljal turobni protest, je še bolj za-
.........
MORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE
Za Martinovo bodo odprli novo vinsko klet v Sežani
SEŽANA — Med nekaj deset vinskimi kletmi v Sloveniji, ki so občasno ali pa stalno odprte tudi za obiskovalce, so le redke, ki gostom ponujajo kaj več kot kozarček vina. In tem redkim, ki ponujajo ne kaj več, se bo to jesen — pravijo, da za Martinovo — pridružila vinska klet v Sežani. Delovna organizacija Hotel in gostinstvo ter TOZD Vina Kras (oba sta v sežanskem tozdu Timav) sta namr^ zbrali dva milijona dinarjev za ureditev vinoteke, turističnega dela kleti, ki bo odprla vsem organiziranim večjim ali manjšim skupinam. Pod organiziranim obiskom kleti v delovni organizaciji Hotel in gostinstvo, mislijo predvsem na napovedan obisk. Obiskovalce kleti bodo seznanili z razvojem vinogradništva in vinarstva na Krasu ter jim seveda ponudili pršut in teran. V sežanski kleti pripravljajo tudi vinskega vodiča, v katerem bodo opisali kra-ški in koprski vinorodni okoliš, v njem pa nas tudi poučili oziroma priporočili, h kateri hrani prija to ali ono vino iz tqh krajev. Razen pršuta in vina pravijo, da bodo v kleti vse na željo obiskovalcev pri pravili še druge kraške dobrote, od štrukljev, potic, do njokov in kraške jote. Tisto, kar pač ni uspelo z vinsko cesto, naj bi združili kar na enem samem mestu. V kleti, pa tudi v delovni organizaciji Hotel in gostinstvo, so prepričani, da bodo s tovrstno ponudbo uspeli, saj, ko so pred leti naredili orvi tak po skus, gostje niso bili problem, pa tudi za ceno ni nihče spraševal. Pomembno je bilo; da so si lahko sami urezali kos pršuta, nalili terana iz soda . . .
Sicer pa bo obiskovalcem kleti omogočen tudi nakup terana, kra-škega rdečega in kraškega belega vina. Teran v kleti prodajajo po
52,15	din za liter, kraško rdeče po
37,35	din in kraško belo za 35,60 din za liter. Tri buteljke v ročki pa stanejo 180 dinarjev.
Letos bo manj terana
SEŽANA — Vinogradniki na Kra su bodo letos na 450 hektarih vinorodnih površin (od teh je okrog 100 hektarov mladih trt, precej pa tudi ekstenzivnih vinogradov) pridelali okrog 200 vagonov grozdja. Letošnji pridelek bo za okroglih 40 odstotkov manjši, kot povprečen letni pridelek. To »a zato, ker so trte letos precej prizadeli pomladanska pozeba, toča in pa neurja, ki so lomila mladike.
V koprski luki presegajo plan
KOPER — V koprski luki so tudi julija — res da samo za 3 tisoč ton, a vendar — presegli plan pretovora za letos in tako le za nekaj sto ton zaostali za poldrugi milijon ton pretovora blaga. Pretovorili so natanko 1.498.130 ton blaga, od tega 226 tisoč ton nafte in derivatov, o-stalo pa so bili generalni tovori, les in razsuti tovor.
Od 1,27 milijona ton pretovorjenega blaga brez nafte, je bilo 685 ti soč ton blaga v tranzitu, 248 tisoč ton v izvozu in 564 tisoč ton blaga v uvozu. Uvoz gre nekako stric s planom, izvoz pa zaostaja, saj je plan izvoza prek koporske luke po sedmih mesecih izpolnjen le 45 odstotna Zanimivo je tudi to. da se izboljšuje sjhiktura prometa in tako znaša delež kontejnerskega (ro-ro in lo-io) prometa Že tretjino v vsem prometu lukp. Pri tem ni šteta naf-
ta. Letošnji plan kontejnerskega prometa v luki je presegel kar za 32 odstotkov.
* * *
Nova samopostrežna restavracija v Kopru
KOPER — Pred dnevi so pričeli preurejati stekleno dvorano in del kuhinje koprskega hotela Triglav. V stekleni dvorani bodo namreč u-redili samopostrežno restavracijo s 150 sedeži, v njej pa bedo nudili okrog 400 kosil in 200 večerij dnevne Seveda bodo v kuhinji hotela Triglav kuhali tudi malice, ki jih že zdaj pripravljajo za nekatere koprske kolektive. Z razširitvijo in posodobitvijo kuhinje bodo teh malic lab". > pripravili še več, zato se že dogovarjajo z nekaterin i delovnimi organizacijami za organizacijo družbene prehrane v kolektivih, ki tega še nimajo. Za adaptacijo in posodobitev steklene dvorane in kuhinje bodo v koprskem Triglavu (tozd za delovne organizacije, hotel in gostinstvo Sežana, ki je v tozdu Timav) porabili okroglih 6 milijonov dinarjev.
Dušan Grča
ANKARA — Včeraj ob zori so v Adani in Istambuto izvršili dve smrtni obsodbi. Obesili so dva levičarja, kj sta bila obtožena umora. Mustaf Ozenc naj bi preteklega 7. januarja ubil komisarja policija, Ismet Sahin pa nekega vojaka.
Bombe ni bilo
BEOGRAD — Letalo avstrijske družbe Austrian air lines, ki leti na redni progi Dunaj - Tel Aviv, je včeraj okoli 9. ure med preletom jugoslovanskega ozemlja zaprosilo za dovoljenje za pristanek na beograjskem letališču Surčin. Posadko letala, v kateri je bilo 135 potnikov, so namreč obvestili, da je v letalu podtaknjena bomba. Ob 9. uri in 40 minut se je letalo spu-
stilo na beograjsko letališče. Pot nike so izkrcali v letališko zgradbo, posebne strokovne ekipe pa so preiskale letalo in ugotovile, da je bilo opozorilo lažno. Avstrijsko letalo je nekaj pred 14. uro nadaljevalo pot proti Tel Avivu. (dd)
V Bosanski Gradiški ocenjujejo škodo
BOSANSKA GRADIŠKA - Na včerajšnji skupni šeji predsedstva občinske konference SZDL in občinskega sveta zveze sindikatov so delegati proučili poročilo o razmerah in do zdaj sprejetih ukrepih za odpravo posledic potresa. Kot je bilo rečeno, je potres povzročil veliko škode v vaseh in na posameznih gospodarskih objektih. Od 1446 poškodovanih objektov je huje poškodovanih 320 hiš. Več kot 80 družin se je moralo seliti. 20 pa jih zdaj živi pod šotori. Poškodovanih je tudi 5 šolskih zgradb, skladišča tovarne športne obleke in nekaterih drugih delovnih organizacij. Kljub temu pa v delovnih kolektivih proizvodnja poteka normalno, življenje v vaseh pa se postopoma normalizira. Posledice potresa bi tudi hitreje odpravili, če bi imeli na razpolago dovolj gradbenega materiala, so menili na seji. (dd)
Vsedržavni praznik KD letos v Trentu
RIM — Politični tajnik KD Piccoli in drugi odgovorni so včeraj med tiskovno konferenco predstavili značilnosti petega ^vsedržavnega praznika prijateljstva*, ki ga KD organizira letos v Trentu. Izbiro tega mesta je narekovala stoletnica rojstva Alcida De Gasparija, ki se je rodil v vasici blizu Trenta. Praznik bo 29. avgusta otvoril predsednik KD Forlani, zaključni govor pa bo 2. septembra imel Piccoli.
ostrila odnose med skupnostima n* Severnem Irskem. Britanska vlad*1 vztraja pri svojih trditvah, da s0 zahteve «irskih teroristov* nesprejemljive, saj bi jim dale status evojnih ujetnikov*. Kaže pa, da s° britanske oblasti pripravljene u* kompromis, če bi jetniki takoj pre" nehali z gladovnimi stavkami. katerih od petih žalitev IRA bi britanska vlada popustila, ni jasno, p' vilne obleke, privica do izobraževanja, nemoteno sestajanje med jet"
Andreotti o problemih Gornjega Poadižja
RIM — Ob odhodu iz Mera na, kjer je bil nekaj dni na počitnicah, je posl. Giulio Andreotti v intervjuju dnevniku «Alto Adige* razložil svoja stališča glede nekaterih odprtin problemov v zvezi z izvajanjem posebnega statuta za Gornje Poadižje. Potem ko s« je zavzel za hitre izpeljave iz. vršilnih norm ter za določitev roka paritetne komisije, je Andreotti dopustil možnost, da bi ustanovili mešano sekcijo državnega sveta za obravnavo prizivov proti razsodbam de-centriranega upravnega sodišča. Glede popisa prebivalstva in štetja po narodnosti, ki bodo izvedli v bocenski Dokra-jini, je Andreotti izrazil mnenje, da naj bi se mladoletni sinovi mešanih zakonov ne izrekli, ampak da bi imeli možnost opredelitve šele ob izpolnitvi 13. leta. Vsekakoi ie de-mokrščanski voditelj uoudaril. da so vsa vprašanja z obojestransko dobro voljo rešljiva ter da si nihče ne sme dovoliti, da bi pihal na egenb ker bi na ta način pretila nevarnost povratka v obdobje, n* katero bi morali vsi pozabiti-
V Bocnu pa so včeraj sporočili, da bo predsednik vlade Suadolini 27. t.m. sprejel sindikalne predstavnike CGH;. CISL in OTL- Gornjega Poadižja, ki so v prejšnjih dnph orisali predsedniku republike Pertiniju nekatere politične, gospodarske in družbene aspekte položaja v bocenski pokrajini.
I 3'
niki so bržkone nesprejemljive. žje bi bilo z zahtevo o enotedens. obiskih, pismu in paketu, saj 2:3 stitev te zahteve ne bi spremen statusa irskih jetnikov, kot tudi bi bistveno vplivalo zmanjševa*1 kazni.
v
Na Cedadskcm vedno vcc primerov stekline
VIDEM — Primeri stekline, k'A širijo lisice, so vedno pogostejs
deželi Furlanija - Julijska krat’ ,, V Čedadu so našli v zadnjih d" tri poginule lisice. V Šentlenartu pobili psa, ki ga je stekla živa , grizla in ki so jo tudi ustrelil’ j ■ slednji dan. V Kovačeviči, mal^ gorski vasici pri Čedadu, so js> lisico pri kravi, ki se je Fr‘jC* Ker je obstajal sum, da je k.. y ogrizla žival, so kravo osami*1 neki hlev.
Vsi ti primeri navajajo na ..rj mnevo, da se steklinska okužba iz višjih predelov proti dolina Oblasti opozarjajo, naj bodo Uu^. previdni v gozdovih, ker stekle vali utegnejo napasti človeka
V Parizu atentat na sedež Aiitalie
Armenska teroristična organizacija t8. oktober« je prevzela očetovstvo nad atentatom proti sedežu itaia|n» ske družbe uAlitalia* v Parizu. Peklenski stroj Je eksplodiral v sredo ponoči, povzročil pa je le matef‘*(ll. škodo v višini 29 milijonov lir. Atentatorji so zagrozili, da bodo po \.iom svetu napadali italijanske nove, dokler ne bodo zaprli uradov, ki na Bližnjem vzhodu organizirajo odhode Armencev (Telcfoto