GLAS LETO XXIV. ŠT. 22 (1132) / TRST, GORICA ČETRTEK, 6. JUNIJA 2019 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Križ / Pomembna 50-letnica S prisrčno prireditvijo so šolarji razigrano zabeležili poimenovanje šole po slikarju Albertu Sirku 11 Gorica / Cerkev sv. Ivana MePZ Lojze Bratuž in MePZ Prosavus sta izoblikovala doživet koncert z naslovom Pesem v dvoje 6 Trst / Huda izguba za našo skupnost Poslovil se je Sandi De Luisa, aktiven član slovenskih kulturnih organizacij in župnijske skupnosti pri Sv. Ivanu 10 Foto damj@n Srečanja pod lipami “S terorjem ustrahovani ...” GORICA emna stran Dela s podnaslovom Osupljiva anatomija režimsko-udbovskih labirintov je prva knjiga trilogije raziskovalca jugoslovanske in slovenske polpretekle zgodovine, politika, ekonomista in publicista Igorja Omerze o delovanju nekdanjega režima in tajne službe Udbe na uredništvu časopisa Delo, predvsem v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V knjigi skozi prizmo medijskega pogroma proti Edvardu Kocbeku, pesniku, pisatelju in politikam iz krščanskih krogov, avtor razlaga, kako je deloval prejšnji režim, kljub temu da je dokumentacija o tem skorajda popolnoma uničena. / str. 3 Katja Ferletič T www.noviglas.eu Uspel enogastronomski pohod Peterlinova dvorana Nagradili so nadarjene mlade pisce TRST a so mladi pomembni, nam ponavljajo vsi. Da so uspešni, pa ne slišimo tako pogosto. O tem pa smo se lahko prepričali 1. junija, ko so v Peterlinovi dvorani v Trstu nagradili zmago- valce literarnega natečaja Slovenskega kulturnega kluba. Bogat program nagrajevanja je obsegal nastope sa- mih mladih. Za glasbene točke so poskrbeli Julija Kralj (iz razreda Tamare Ražem Locatelli) na klavirju, D Večer o jusih in srenjah Za razvoj našega ozemlja VRH bnašajmo se končno kot lastniki, saj so jusi in srenje - zlasti na osnovi državnega zakona 168/2017 - lahko odlična priložnost za razvoj naših vaških skupnosti! To je bil glavni poziv, ki je izšel z informativnega večera, posvečenega pravnim vidikom srenj in jusov v deželi Furlaniji Julijski krajini. V sklopu projekta Zastavimo skupne moči za skupne cilje, ki ga izvaja Krožek Anton Gregorčič in finančno podpira Dežela FJk, ga je v Kulturnem centru Danica na Vrhu Sv. Mihaela v četrtek, 30. maja, organizirala Agrarna skupnost v sodelovanju z goriškimi jusarji ter Deželno koordinacijo jusov in srenj. / str. 3 DD O Foto MČ Ivana Kresevič (iz razreda Fulvia Jurinčiča) s harmo- niko in priljubljena glasbena skupina Love guns. Skupina Slovenskega kulturnega kluba je pod men- torstvom Lučke Susič pripravila recital citatov treh velikanov moderne: Župančiča, Murna in Ketteja, ki so jih organizatorji dali letos za navdih mladih na literarnem natečaju. Najprej so se poigrali prav s citati, ki so bili navdih piscem, pomešali so jih med sabo in jih recitirali pomešano, nato pa smo slišali še prave odlomke pesmi izbranih avtorjev. Kot že veleva tradicija, so organizatorji tudi letos pro- sili umetnika, da spregovori mladim ustvarjalcem in jim da kakšen nasvet. Pred dvema letoma so si ogledali video Borisa Pahorja, lani Alojza Rebule, le- tos pa jih je nagovoril Evgen Bavčar, ki se je v svojem nagovoru mladim navezal na Konfucija. Ta je trdil, da je pomembna beseda, če pa ne spregovori beseda, govori glasba, če ne glasba pa tišina. Tej misli je Bavčar dodal, da če ne spregovori niti tišina, sprego- vori molitev. / str. 11 Urška Petaros Foto Marij Maver Kohišče 2019 Svet okrog nas6. junija 20192 Povejmo na glas Globlje premisliti politične premike Mednarodni pohod Kohišče 2019 Zelo uspela prireditev na čudovito sončno nedeljo eč kot tisoč rožnatih majčk se je na prvo ju- nijsko, po dolgem času, sončno nedeljo udeležilo med- narodnega, enogastronomske- ga, zgodovinskega in didak- tičnega pohoda Kohišče 2019, ki sta ga že petič priredila Kme- tija Kohišče in SK Devin v so- delovanju z lokalnimi društvi in s pokroviteljstvom Dežele FJK. Udeleženci so se sprehodi- li po 6 km dolgem pohodu, po letovišču nekdanjih devinskih princev, in si ogledali lepote pokrajine. Poleg narave in čudovitih razglednih točk je bil letos tudi voden ogled templja boga Mitre, za katerega skrbijo člani jamarske skupine Flon- dar. Ilustratorka Dunja Jogan je vodila delavnico z otroki, kjer so se naučili razne tehnike ri- sanja, predvsem z lesenkami in V temperami, ter obenem spoz- nali naravo, rastline in živali. Seveda ni razočarala bogata enogastronomska ponudba, saj je lokalne pridelke ponujalo kar sedemnajst kraških pride- lovalcev. Organizatorji so bili zadovoljni z udeležbo in upajo, da se bo pobuda, ki je s špor- tnega, zdravstvenega, naravne- ga, a tudi mednarodnega in zgodovinskega zornega kota zelo pomembna, uspešno na- daljevala. Trezen razmislek o osebnosti maršala in do nje Tito med mitom in bridko stvarnostjo an mladosti” ali bolje dan “Titove štafete” (25. maj) je primeren trenutek za trezen raz- mislek o Titovi osebnosti in našem odnosu do nje. O Titu kot uspešnem poveljniku partizanske vojske je bila napisana skladovni- ca knjig, pisale so se pesmi o njem in narejenih je bilo veliko filmov. Nanj spominjajo napisi na neka- terih hribih. Že v času življenja je bilo po njem poimenovanih na desetine trgov in ulic, z mnogimi njegovimi spomeniki vred, ki se ohranjajo še danes, čeprav velja v civiliziranih družbah za nemoral- no postavljati ljudem spomenike, ko so še živi. Pri tem je čaščenje njegove osebnosti segalo do neba in se sprevrglo v mit (izmišljeno pravljico), kar je sicer primer tudi v drugih totalitarnih režimih. Pri tem pa je združeval v svojih rokah tolikšno moč, da bi mu bilo do- volj migniti z mezincem, da bi pospravil to civilizacijsko nesnago okrog sebe, a ni ničesar storil za to. O njegovi sporni preteklosti in množičnih zločinih, ki ga breme- nijo, pa je bil polnega pol stoletja zapovedan molk, ki se je zavlekel celo v tranzicijo in bil pretrgan šele z odkritjem Hude jame. In postopoma, korak za korakom, je privrela na dan literatura, ki ga je ob njegovi siceršnji vlogi uspešne- ga partizanskega poveljnika raz- galila tudi kot enega največjih množičnih zločincev prejšnjega stoletja. Kot takega ga obravnava tudi mednarodna javnost. Nemški časopis Bild je npr. sesta- vil seznam dvajsetih največjih množičnih morilcev 20. stoletja, Tito je na njem pristal na “častnem” 10. mestu, kot sledi iz naslednje razpredelnice (gl. knji- go Cirila Mraka Gre za Slovenijo, samozaložba, Ljubljana, 2018): Mao Ce Tung (50 milijonov žrtev) Josip Stalin (40), Adolf Hitler (20), Čang Kaj Šek (10), Lenin (4), Tojo Hideki, japonski general in poli- “D tik (3), Pol Pot, vodja kamboškihRdečih Kmerov (2), Mengistu,etiopski diktator (2), Yahia Kan, nekdanji predsednik Pakistana (1) in Josip Broz Tito (1 milijon žrtev). Ob več kot 600 prikritih komunističnih moriščih samo v Sloveniji nam namreč srhljivi po- datki iz referata Aleksandra Ran- kovića v zvezni skupščini v Beo- gradu januarja 1951 povedo, da je bilo po vojni, samo od leta 1945 do maja 1951, v Jugoslaviji pobi- tih, pretežno izvensodno, 568.000 ljudi in 3.777.726 zaprtih (Reporter, 24. 10. 2016). Dr. Jože Dežman, zgodovinar in direktor Arhiva RS, pa je opozoril (Repor- ter, 15. 10. 2012), da je tudi slo- vensko ustavno sodišče Tita “z mnogimi odločitvami postavilo med totalitarne pojave”. Poleg dejstva, da si je Tito z revo- lucionarnim nasiljem in zlasti s povojnimi poboji globoko uma- zal roke s krvjo in s tem vrgel črn madež tudi na NOB, bi omenil še nekatere druge razsežnosti njego- vega kulta, na katere njegovi častilci tako radi pozabijo. Naj kot prvo poudarim, da je prišel na oblast na nedemokratičen način, ker svojih nasprotnikov ni prema- gal na volitvah, ampak jih je pre- prosto dal likvidirati. Dotakniti se je treba tudi nekdanjega zakona o uporabi njegovega imena in lika kot enega od primerov patološke- ga čaščenja osebnosti in hkrati neprijetnega dokaza naših prete- klih travm in moralnih zablod ter naše poniževalne črednosti. To je bi namreč predpis, ki je zagrozil z zaporom slehernemu kritičnemu razmišljanju o Titovem delu in imenu. Preskočil bom njegovo skoraj pregovorno nečimrnost, nemoralne razvade njegovega dvora in njegovih rdečih dvorja- nov ali pa njegovo razsipnost, ki je daleč presegala potratnost kral- jevskih in cesarskih družin. Kajti zamisliti se je treba še nad drugi- mi resnimi zadevami, povezani- mi z njegovim imenom, npr. nad tem, kako so morale žrtve njego- vih čistk, ki so sicer bili med voj- no drzni ilegalci ali neustrašni partizanski poveljniki, pohlevno in brez odpora zapuščati poli- tično prizorišče, ko jim je pokazal vrata. K temu bi še dodal, da v pol- stoletni vladavini ni bil sposoben ustvariti razmer, ki bi večnarod- nostni sestav Jugoslavije ohranile skupaj, kot je to primer v drugih demokratičnih večnarodnostnih državah (Švica, Belgija, Kanada idr.). Vprašati se je tudi treba, kot je to storil avstrijski novinar Strohm že leta 1978, kako je mo- gla socialistična revolucija, kot ta- kratni simbol svobode, “privoliti v tako veliko ponižanje, kot je bilo to, da je postala usoda neke družbe, rojene v revoluciji, odvi- sna od enega biološkega primer- ka”. To se je žal zgodilo tudi nam, saj se je po njegovi smrti vse sesu- lo vase. Odgovoriti si je treba tudi na vprašanje, kako so se mogli tu- di pesniki in pisatelji, siceršnji svečeniki dvoma, spustiti na ra- ven ponižujočega malikovanja, kot ga npr. lahko najdemo v stav- ku: “Ko dvigne roko, se v njej zdrami luč, ki do oblakov temnih sije” (Vladimir Nazor), ali pa: “In on je vodil in vedel, kam pot pel- je” (Kajetan Kovič). Spregovoriti je treba tudi o tem, da smo z ime- novanjem Tita za dosmrtnega predsednika civilizacijsko zdrknili stoletja nazaj, v dobo dosmrtnih vladarjev, in oropali cele genera- cije pravice, da si volijo svojega predsednika. Ne moremo pri tem niti mimo tragične izvirnosti Ti- tovih gulagov, kot jih npr. opisuje žrtev Golega otoka pisatelj Branko Hofman v svojem romanu Noč do jutra: “In ko so prinesli kamen na vrh, se je kolesje obrnilo. Zdaj so ga morali nesti z vrha v kotan- jo. Hujša kot kamen na žgočih plečih je bila zavest popolne ne- koristnosti tega početja. Delo, raz- vrednoteno vsakega smisla, je še bolj kot telesno ubijalo duševno”. Ne bo torej zapisan v zgodovini samo kot zmagoviti poveljnik, kot bi to želeli v njegov blišč še vedno zamaknjeni občudovalci, ampak je bil, kot smo videli, še marsikaj drugega. Dokler tega ne bomo do kraja razčistili, ne bomo polnolet- na družba. Milan Gregorič o nedavnih evropskih in upravnih vo- litvah je za vse, kakor tudi seveda za našo narodno skupnost, nastopil čas premisleka in iskanja poti za naprej. Vsekakor se obeta še bolj razgibano dogajanje, saj je prav v Italiji uspel populizmu največji prodor in s tem pridobitev neprimerno večje moči na domačem in ne nazadnje evropskem prizo- rišču. Liga bo lahko dosti izraziteje uveljavljala svoja načela in uresničevala svoj program, saj je Gibanje 5 zvezd pomenljivo izgubilo moč, na srečo pa je Demokratska stranka prenehala drseti navzdol in je končno utrdila svoj po- ložaj. Kot rečeno, bo Liga pospeševala hitrost odločitev in dogodkov, pri čemer je treba priz- nati Salviniju veliko spretnost pri pritiskanju na prave gumbe. Pravzaprav je pravi gumb, ki mu stopnjuje podporo s strani javnega mnen- ja, en sam: to so migranti, ki jih je dovolj od časa do časa potisniti v ospredje pozornosti ali pa se v ospredje potisnejo kar sami in Liga v hipu postane še močnejša oziroma je pre- močno postala prva stranka v državi. Ob tem tudi ni jasno, koliko časa in do kakšne mere bo še napredovala, vsekakor bo ob vsakem dvigu navzgor postajala ostrejša, pri čemer je vse odvisno od ogroženosti ljudi, ki jim ostri- na zavedno ali nezavedno očitno odgovarja. V okviru tovrstnih razmer položaj naše narod- ne skupnosti nikakor ni lahek, nasprotno, po- staja vse težji in težje obvladljiv. O tem otiplji- vo pričajo volilne izbire za Evropo, ki potrju- jejo usmeritev naših krajev na lanskoletnih političnih volitvah: vsaj trideset in vse tja do štirideset odstotkov občin s pretežno sloven- skim prebivalstvom je dalo svoj glas skupaj Li- gi in Gibanju 5 zvezd. Novi časi so torej izdat- no povečali prepustnost naše skupnosti, ki jo preplavljajo veliki vsedržavni tokovi, in tu se lahko le čudimo, kako se še vedno nismo odločili za skupen politični nastop in kako še vedno dopuščamo preživelo ideološko razdel- jenost. Mnenja utegnejo biti različna, ampak le s skupnim političnim nastopom bi bili re- snično kos vse bolj razburkanim in neobvla- dljivim valovom sedanjega časa, kot trenutni razvoj dogodkov opredeljujejo izvedenci. V takšnih razmerah in ob neobstojnosti skup- nega političnega nastopa je gotovo neza- služeno v najtežjem položaju stranka Sloven- ska skupnost, kar so pokazale upravne volitve. Res, da se lahko pohvali z zares lepim uspe- hom v Števerjanu s potrjeno županjo Franco Padovan in njenim priznanjem s strani velike večine krajanov, zelo odziven je nedvomno tudi rezultat Martine Valentinčič na listi Južnotirolske ljudske stranke, vendar bo naša stranka morala ponovno premisliti svojo na- vezavo na Ligo. Ta odločitev ji ni prinesla uspeha, predvsem pa je vnesla v njene vrste nekaj dvoma in negotovosti. Globlji ter odkrit globalni in lokalni premislek je potemtakem nujen, ker prihodnji časi zagotovo ne bodo umirjeni, kaj šele pregledni, pač pa, kot vse kaže, verjetno še bolj sunkoviti in zaostreni. Janez Povše P Foto damj@n Aktualno 6. junija 2019 3 Večer o jusih in kolektivni lastnini Priložnost za celovit razvoj našega ozemlja S 1. STRANI omačin Avguštin Deve- tak je v uvodnem poz- dravu lepo povzel stanje na Vrhu Sv. Mihaela, ko je pove- dal, da se je zgodba vrhovskih ju- sarjev začela leta 1996, ko je deželna uprava sprejela zakon o pravnem priznanju jusov, ki jim je fašizem leta 1927 odvzel zem- ljo in jo predal v sistem ločenega upravljanja (t. i. “uso civico”), skratka: “Odtujil jo je našim prednikom in jo zaupal italijan- ski upravi”. Deželni zakon je sprožil obuditev jusarskih odbo- rov. Vrhovci so se morali še dolga leta boriti, saj so njihovo zemljo prepisali na občino Sovodnje. Vrhovski jusarski odbor je odločno zahteval ponoven vpis premoženja v zemljiško knjigo. Po dolgih pravnih bojih so le zmagali, sicer z visokimi stroški, ki so jih krili člani odbora in del- no Agrarna skupnost. Danes se še borijo za dokončno priznanje od- bora. Le tako bodo lahko dobili v svoje roke tudi upravljanje svoje zemlje. Upati je, da občina So- vodnje ne bo ravnala, kot je to storil odbor za ločeno upravljan- je na Opčinah, ki zemlje ni vrnil openski srenji, zaradi česar je prišlo do spora o zemljiščih. Po dolgih pravnih bojih je Vrhovno sodišče lani končno dalo prav ju- sarjem, in to tudi na osnovi za- kona, ki ga je novembra 2017 sprejel parlament. Sodba Vrhov- nega sodišča pomeni “pomem- ben precedens, ki jamči jusarsko lastnino in naše pravice”, je še dejal Devetak. Navzoče na Vrhu je pozdravil tu- di novi sovodenjski župan Luca Pisk, ki je dejal, da ima vedno od- prta vrata. Karlo Grgič (na sliki na 1. str.) , podpredsednik Držav- ne konzulte skupne lastnine v Italiji, je obudil spomin na Mirka Špacapana: “Za nas je bil velik mož, ki je takoj razumel, kaj hočemo”, in na deželi marsikaj premaknil njim v korist. Srečanje na Vrhu je že četrto, je dejal; 14. junija bodo nekaj podobnega or- ganizirali na Deželi v Trstu. Še bo govor o zakonu št. 168 z dne 20. novembra 2017, ki je bil v senatu odobren soglasno, v poslanski zbornici pa je zanj glasovalo 292 poslancev, samo dva sta se vzdržala. To je bila zasluga tudi slovenskih jusarjev, je dejal Grgič, “ker so znali lobirati in spremljati zadevo”: zakon se je pisal na slovenskih računalnikih, na sedežu Agrarne skupnosti. Go- tovo bi tega zakona ne bilo brez uglednega zaveznika, nekdanje- ga predsednika Ustavnega so- dišča Paola Grossija, velikega pri- jatelja naših jusarjev. Na občnem zboru in posvetu v avli magni tržaške univerze je februarja lani med drugim dejal, da jus v bistvu odgovarja samo republiški usta- D vi. Kot je bilo nato slišati skrajšega videoposnetka, je Grossiizjavil, da novi zakon končno omogoča kolektivnim lastninam “novo življenje”. Država jih je priznala, prek parlamenta je ure- dila njihov status. Država v tem primeru ne ustanavlja in ne ustvarja, temveč priznava nekaj, kar je bilo, je in bo, je še dejal. Gre za “primarno pravno uredi- tev”, ki izhaja iz prvotnih kore- nin civilne družbe. Vse to daje upati, da jusov ne bo več ogrožala nobena krajevna upra- va. “Nadaljujte svoj boj”, je še de- jal Grossi in pozval jusarje, naj posredujejo vrednote jusov mla- dim rodovom: “Skupno la- stništvo zemljišč namreč predsta- vlja vrednoto”, ki jo je treba iz- koristiti z upanjem in pogumom v prid celotne civilne družbe. O tem, kako so jusi odlična pri- ložnost za celovit razvoj in utrdi- tev identitete našega ozemlja, so na vrhovskem večeru spregovo- rili trije odvetniki. V bistvu gre za zemljo v lasti domačinov: ta si- stem je nastal, preden bi sploh imeli občine kot upravna telesa, je zatrdil odv. Peter Močnik. Vse skupaj je sprožila cesarica Marija Terezija, ki je želela razbiti fevdal- ni sistem. Zemljo, ki so jo prej upravljali fevdalci v imenu cesar- ja, je dala vaški skupnosti. Posto- pek je nadaljeval njen sin Jožef II., sklenil pa Franc Jožef sredi 19. stol. Dobre gozdove si je držal ce- sar, boljšo zemljo so prodali za- sebnikom; kar je bilo kraških gozdov, listavcev, gmajne in pašnikov, so prepisali na vaško skupnost. Različna področja so bila razvrščena po različnih po- stopkih, sistemih. V civilnem za- koniku cesarstva, ki je veljal do prihoda Italije, je člen, ki govori o tej skupni lastnini z nazivom Gemeinde; od tod “gmajna”, ki lahko pomeni občina ali skup- nost. V tem členu piše, da skup- nost mora nepremičnine, ki ji pripadajo, uporabljati za svoje potrebe, ne sme jih ne prodati ne razdeliti. Gre za solastništvo, ki nima deležev in se ne da razdeli- ti. To je germanski model sola- stništva: ker ga italijansko oz. rimsko pravo ne pozna, je bil po- treben zakon. Ko je leta 1994 na- stopil državni zakon, ki je priznal organizacije, kot so naši jusi in srenje, je Dežela na podlagi svoje zakonodaje leta 1996 povzela ta zakon in ga uresničila. Ko so prvi štirje jusi na Tržaškem prosili za priznanje, jih je Dežela zavrnila. Pritožili so se na Deželno uprav- no sodišče, ki jim je leta 2000 da- lo prav in ukazalo Deželi, da mo- ra štiri juse priznati. To se je zgo- dilo pred zakonom iz leta 2017. Z občinami je bilo lahko priti navzkriž, ker so krajevne uprave na podlagi zakona iz leta 1927, ki je ustanovil t. i. uso civico (ločeno upravljanje), pač menile, da je ta zemlja njihova. Fašistična oblast je namreč odobrila tisti za- kon zato, da bi ukinila stare usta- nove, zemljo pobrala ljudem in jo dala v roke podestaju, predstoj- niku občinske uprave, ki ga je se- veda imenovala vlada. Občina je torej nemoteno razlastila ljudi in jim odvzela pravice, ki so jih prej uživali 200 let. Z državnim zako- nom iz leta 2017 naj bi bila torej zadeva urejena. “Gre za primarni zakon, proti kateremu ne velja noben upravni akt”, je podčrtal Močnik. Z zakonom 168/2017 in s sodbo Kasacijskega sodišča “se je obrnilo na glavo, kar je bilo doslej. In upam, da bodo ljudje to razumeli”. Vaška skupnost naj upravlja to zemljo, ker ima to pravico! Izmisli naj si inovativne sisteme, kako bi izkoriščala ta zamljišča, ki niso obdavčena in so med drugim podvržena zaščiti okolja. Ni nujno, da pasejo ovce ali pobirajo drva, “so tudi drugi izzivi”, s katerimi lahko prinašajo bogastvo vaški skupnosti. Odv. Roberto Mazza je želel pou- dariti zlasti to, da je do težav prišlo zaradi “konceptualne na- pake”: v nekem trenutku je prišlo do zmede med jusom kot “kolek- tivno družinsko lastnino” in t. i. ločenim upravljanjem (it. uso ci- vico). In vendar gre za dva zelo različna pojma, ki ju je “zakono- dalec leta 1927 namenoma hotel pomešati”. Mazza je opravil po- globljeno zgodovinsko raziskavo in nazorno obelodanil različne pravne vidike obeh. Med drugim je še podčrtal, da je jus kot pravni subjekt podvržen samo ustavi, je “živeč organizem”, ki je obstajal veliko pred ustavo, pred državo. Glavni in izvirni cilj kolektivne lastnine je bil ta, da bi skupnost uporabljala in ohranjala neko zemljišče, jo valorizirala in ščiti- la. Odv. Mitja Ozbič je še enkrat po- trdil, da zakon 168 samo prizna- va že obstoječe pravice. Republi- ka priznava, da poleg državne ureditve obstajajo tudi druge; med temi je ureditev jusov, srenj, ki so menda obstajale še pred le- tom 1000, saj so tipičen pojav nekdanjih germanskih oz. slo- vanskih skupnosti. Gre za primer zasebne lastnine neke zaprte skupnosti, ki ima skupen, javen cilj. Te dobrine bi morali začeti uporabljati ne le za različne kme- tijske dejavnosti, temveč tudi za dejavnosti, povezane s po- dročjem kmečkega turizma. “To je lepa priložnost za naš teritorij, predvsem za mlade”! Obnašaj- mo se kot lastniki, iščimo razpise za evropska sredstva in zaposluj- mo mlade! Spremenimo smer: “Iz faze zaščite pojdimo v fazo razvoja”, je pozval Ozbič. merza pravi, da ni on, ki izbira zgodbo, pač pa zgodba njega, in to, le če v arhivih najde dovolj materiala: “Pri mojih knjigah gre za žanr, ki bi ga lahko opredelili kot poli- tično-kriminalne zgodbe, trilerji, ki si jih ne izmišljujem, sledim dokumentaciji in, če je je dovolj, sestavim podrobno anatomijo… Ne trudim se pisati zgodovine, ampak zgodbe iz zgodovine, ki naj bi razkrivale delovanje prejšnjega propadlega sociali- stičnega režima, in to prek stvar- nih in, žal, večinoma tragičnih zgodb, ki si jih ne more izmisliti niti najbolj bujna literarna do- mišljija”. Knjigo in avtorja je v četrtek, 30. maja, na “srečanju pod lipami” v Kulturnem centru Lojze Bratuž, v nabito polni komorni dvorani, predstavila časnikarka in razisko- valka Alenka Puhar, večer pa je uvedla in povezovala časnikarka Erika Jazbar. Puhar- jeva je na začetku iz- javila, da bo “nasto- pila ne kot predmet Igorjeve knjige, se- danje in bodoče (v sedanji samo nami- guje name, potem bom dobila večjo vlogo), ampak bolj nevtralno in splošno bom nasli- kala eno ozadje”. Raziskovalka in Omerza se nam- reč večkrat srečujeta po arhivih; medtem ko njo zanimajo predv- sem vojni in prvi povojni časi, pa je o njegovem delu povedala: “Knjiga govori o času, ko se je družbena elita, ki je imela vso oblast, ki sploh ni bila neizo- bražena, vedla kot drhal”. Puhar- jeva je povedala, da je Udba začela nastajati že med narodnoosvobo- dilnim bojem oz. v vojnem času v partizanskih borbenih enotah: partizansko vodstvo je izrazito po- skrbelo za šolanje, indoktrinacijo za mlajše in starejše partijske ka- dre in seveda za agente in infor- matorje. Eden od rezultatov vse- splošne kontrole, ki so jo zelo hi- tro vzpostavili, so bili “hud in vse- splošen strah, previdnost, velika premišljenost v izrekanju mnenj, vse lastnosti, ki so silovita ovira za vzpostavitev kakršnekoli demo- kracije”. Med svojim nastopom je Alenka Puhar govorila o današnji groteskni situaciji v Sloveniji, ko nekatere osnovne, moralne nor- me ljudem in družbi še niso jasne. Navedla je primer, zgodbo o viso- kem oficirju OZNE Slavku Zoretu, ki je po vojni postal diplomat in je dolga leta predstavljal Jugosla- vijo v različnih zahodnih in bližnje vzhodnih državah. Ko je O prekinil svojo diplomatsko karie-ro in se preselil v Ljubljano, je bilmed ustanovitelji kluba OZN, kjer so nato vsako leto, na mednarod- ni dan človekovih pravic, študen- tom podeljevali “nagrade Slavka Zoreta” za najboljše prispevke s področja delovanja OZN. Po na- stanku slovenske večstrankarske demokracije se je Puharjeva v svo- jem ostrem komentarju zgražala nad tem, da se mlademu rodu po- deljujejo nagrade, ki nosijo ime po človeku, ki je bil oficir OZNE; z zadovoljstvom je dodala, da so, nekaj mesecev po komentarju, or- ganizatorji Zoretovo ime na tiho umaknili. Igor Omerza je podrobno sprego- voril o prvi knjigi trilogije, ki nosi naslov Edi Kocbek in prijatelji v “Delovi” črni luknji. V njej oriše okoliščine nastanka nekoč osred- njega slovenskega časnika Delo, predvsem pa opisuje sramoten način, kako sta se “oče in mama Dela” oz. njego- va predhodnika, časnik Slovenski poročevalec in tednik Ljudska pravica, vedla do “nezanesljivega medvojnega in povojnega krščansko social- nega političnega sopotnika” Ed- varda Kocbeka in kolateralno napadala tudi pisa- telja Borisa Pahorja. Prvi medijski napad je bil leta 1951 ob izidu za vrh partije nesprejemljive Kocbe- kove knjige, zbirke štirih novel Strah in pogum (kateri je Boris Pa- hor v Primorskem dnevniku na- pisal slavospev v času, ko v zamej- stvu še niso vedeli, kaj se pripra- vlja v matici), in sicer s strani ta- kratnega direktorja Slovenskega poročevalca, nato prvega glavne- ga urednika Dela Rudija Janhube. Avtor opisuje tudi napade na Koc- beka, Pahorja in Kocbekov krog somišljenikov in sodelavcev s stra- ni urednika Dela Mitje Gorjupa in pisatelja Jožeta Javorška-“zlodeja Mefista”, prvič ob Kocbekovi se- demdesetletnici leta 1974, ko so načrtno blatili “največjega živečega predstavnika slovenske- ga duha in hkrati pomembnega voditelja osvobodilnega gibanja slovenskega naroda”, in drugič, potem ko sta leta 1975 Pahor in Alojz Rebula v Trstu izdala brošuro Edvard Kocbek: pričeva- lec našega časa z intervjujem s slo- venskim pesnikom in mislecem, v katerem je pričal o povojnem poboju, množičnem umoru do- mobrancev - tedaj je bila reakcija režima strahovita z grozno medij- sko kampanjo proti Kocbeku. Režim pa je moral resno upošte- vati močno fronto evropskega ti- ska v prid pesniku, z nobelovcem Heinrichom Böllom na čelu, ki je prispevala, da pesnika pa tudi obeh urednikov knjižice niso pra- vosodno pregnali in zaprli. Omerza trdi, da o vsebini Dela ali o tem, katerega novinarja, ki si je drznil preveč svobodno razmišlja- ti, pisati in objavljati, bodo zaprli, pa je, kot s primerom javnega linčanja Edvarda Kocbeka, odločala kar partija, sodstvo in časopis Delo sta bila izvajalca. V knjigi se avtor ukvarja tudi “z odnosom Gorjupovega Dela do, zaradi Kocbeka, priprtih in za- prtih Viktorja Blažiča in Franca Miklavčiča”, ki sta anonimno pi- sala v zamejskem Zalivu, in z “za- nimivim udbovsko-režimskim siamskim dvojčkom Gorjup-Ja- voršek”. Omerza je poudaril, kako je bil Mitja Gorjup “funkcionar režima, ki ga je zelo mladega par- tija brez novinarskih izkušenj na- stavila za urednika Dela in je bil sodelavec Udbe”, in kako ga je uporabila za vohunjenje za novi- narji: “Poleti 1977 se je dogovoril z udbovcem Miho Brecljem, da bo organiziral prikrito jemanje tipkopisov vseh pisalnih strojev (“Akcija VIPAVA”), ki jih upora- bljajo novinarji in drugi zaposleni v veliki časopisni hiši - z eno samo ovaduško potezo je postavil pod nadzor vse novinarje in uslužben- ce”. Alenka Puhar je na četrtko- vem večeru pripovedovala, kako dokumentov, ki jih je Omerza pregledoval, ni brala - “skozi papir tovrstnih zadev nisem sodoživlja- la, imela sem pač dvomljivo srečo, da sem vse to doživljala v živo, seveda, ne da bi se mnogih umazanij zavedala”. Puharjeva je leta 1981 postala urednica sobot- ne priloge Dela, potem pa so jo iz političnih razlogov zelo hitro od- stavili. O tem času se spominja, kako je morala vse tekste nositi uredniku časopisa, da jih je pre- bral in odločil, česa se ni smelo objaviti; takrat je režim o njej uve- del dosje s tajnim imenom Prilo- ga. Drugi in tretji del trilogije naj bi izšla do konca prihodnjega leta. V teh Omerza med drugim napove- duje analizo odnosa Dela do Ciri- la Žebota, Staneta Kavčiča, Spo- menke Hribar in Borisa Pahorja, razkritje udbovskih konfidentov, ki so bili zaposleni v Delu ali pa so bili njegovi stalni sodelavci, obravnaval pa bo tudi tiste novi- narje, ki jih je Udba nadzorovala, ter spodbudno zgodbo o novinar- jih, alternativnih režimu, svetlih likih slovenskega novinarstva, med katerimi so bili tudi Delovi časnikarji. Alenka Puhar in Igor Omerza na “srečanju pod lipami” “S terorjem ustrahovani ljudje s sklonjeno glavo hodijo skozi življenje” S 1. STRANI Foto MČ foto dd Kristjani in družba6. junija 20194 Skozi drugačno prizmo (12) Teorija diktature naših časih imamo tudi takšne ateiste, ki so precej nepriljubljeni v medijih, eden od takšnih je Michel Onfray. To je precej zanimiv francoski filozof in pisec, ki ne- kako niha med zelo lucidnimi trditvami in takšnimi, ki jih velja vzeti z rezervo. Vsekakor so zanimive ideje iz njegovega zadnjega dela, 'Teorija diktature' (Théorie de la dictature). Knjiga temelji na antiutopičnem romanu Geor- ga Orwella, '1984', ki ga ima za politično študi- jo, ne le za navaden roman. Onfray tako pride do trditve, da živimo v neke vrste totalitarni družbi, ki uničuje svo- bodo, izničuje resnico in zanika tudi naravo. Intervjuvali so ga za in- ternetno stran Famille Chrétienne, iz tega in- tervjuja pa jemljemo nekaj trditev tudi mi. Za določene izraze se že vnaprej opravičujemo. “Podal sem shemo dik- tature novega tipa, ki predpostavlja določeno število ciljev: uničiti svobodo, osiromašiti jezik, izničiti resnico, od- praviti zgodovino, zanikati naravo, širiti so- vraštvo, težiti k imperiju... Da bi uničili svobodo, je potrebno: zagotoviti neprenehen nadzor, uničiti osebno življenje, odpraviti osamljenost, se veseliti na obvezne praznike, poenotiti javno mnenje in ožigosati razmišljanje kot nekaj kri- minalnega. Za osiromašenje jezika je potrebno: posluževati se novega jezika, uporabljati dvou- men jezik, uničiti nekatere besede, spremeniti jezik v le pogovorni, govoriti le en jezik, odstra- niti knjižne klasike. Za odstranitev resnice je po- trebno: učiti ideologijo, narediti medije pristran- ske, širiti lažne novice, na novo postaviti re- sničnost. Za uničenje zgodovine je potrebno: iz- brisati preteklost, ponovno napisati zgodovino, izmisliti si spomine, uničiti knjige, industriali- zirati književnost. Za zanikanje narave je potreb- no: uničiti veselje do življenja, organizirati sek- sualno frustracijo, higienizirati življenje in vzpo- staviti le umetno oploditev. Za širjenje sovraštva je potrebno: umetno si narediti sovražnika, raz- pihovati vojne, psihiatrizirati kritično mišljenje, narediti poslednjega človeka. Za teženje k im- periju je potreb- no: formatirati otroke, obvlado- vati opozicijo, vla- dati z elitami, za- sužnjiti ljudi s po- močjo napredka, prikrivati moč in oblast”. In še On- frayjev odgovor, ali je teorija spo- lov produkt totali- tarne družbe? “Gre za produkt družbe, katere cilj je totalna vojna proti naravi, da bi napravili, da bi vse, prav vse, postalo umetno, produkt, predmet, reč, umet- nija, orodje oz. z drugimi besedami – tržna vred- nost. V obdobju stotih let obstaja možnost inte- gralnega kapitalizma, v katerem se bo vse proiz- vajalo, zato pa se bo vse kupovalo in prodajalo. Teorija spolov je eden od prvih temeljev te pla- netarne ječe. Pripravlja “transhumanost”, ki je poslednji cilj kapitalizma. Z drugimi besedami, ne gre za izničenje kapitala, kakor pravijo neo- marksisti, temveč njegovo popolno, dokončno in ireverzibilno uveljavljenje”. Andrej Vončina V Odmevi Jezusovega rojstva v drugih spisih Poleg evangelijev opisujejo Jezusovo otroštvo še drugi spisi, ki so mlajšega značaja in na podo- ben ali drugačen način gledajo na Jezusovo de- viško spočetje ter rojstvo. Delo Izaijev Vnebohod govori o prihodu Jezusa na svet. Izaija se v spremstvu angela dvigne do sedmega neba in stopi pred prestol, kjer sedijo tri bitja: Bog-Najvišji, njegov Sin-Ljubljeni in Duh. Ljubljeni ima nalogo, da se spusti skozi se- dem nebes na zemljo. Ta spis izhaja iz srede dru- gega stoletja in trdi, da Jezus ni bil resnični člo- vek, ampak, da se je samo zdel kot človek. Zmotni nauk se imenuje doketizem, proti kate- remu je nastopil že sveti Janez, ki je poudaril, da je večna Beseda postala človeško telo (Jn 1,14) in so se ga mogli ljudje dotakniti, z njim jesti ter ga poslušati. (1 Jn 1, 1-2) Med najpomembnejše izven svetopisemske spise spada Jakobov protoevangelij, ki je nastal okrog leta 180 po Kristusu. V središču tega spisa, ki ga umet- niki večkrat upodablja- jo, je skrivnost Jezuso- vega rojstva in njegovo deviško spočetje. Spis najprej počasti Marijine starše, Joahima in Ano, ki sta bila bogata in spoštovana. Po dolgih prošnjah in trpljenju sta bila uslišana in dobila hčerko Marijo. Po obljubi sta jo pri treh letih peljala v tempelj, da je bila v službi Gospodu pod vodstvom velikega duhovnika. Pri dvanaj- stih letih je bil izbran vdovec Jožef, tesar, da jo je sprejel v varstvo za bodočo ženo. Tekst pravi, da je bil Jožef pri tem zadržan, ker je imel otroke iz prvega zakona in tudi ni bil več tako mlad. V naslednjem delu govori Protoevangelij o oz- nanjenju Mariji in njeni nosečnosti ter odzivu Jožefa. Po oznanjenju angela in deviškem spočetju je Jožef odkril, da je Marija postala no- seča. Bil je razočaran in se oddaljil od nje. Toda tudi njemu se je prikazal angel in mu razkril skrivnost, da je deviško spočela. Veliki duhov- nik je zatrdil, da sta zaročenca resno kršila svoje obveze. Toda oba sta iskreno povedala, da sta nedolžna. Zato ju je preizkusil s pitjem grenke vode Gospodove obsodbe. (prim. 4 Mz 5,16) Preizkus se je končal v njuno korist. Jožef se z dvema otrokoma in Marijo odpravi na pot v Betlehem. Med tem je Marija začutila, da se ji približuje njen čas. Poiskali so zavetje v neki votlini, Jožef pa je šel iskat babico. Med potjo je bil deležen čudeža, da je za nekaj trenutkov za- stalo vse vesolje. Ko je našel babico, ji je po poti povedal, da je Marija spočela od Svetega Duha. Prišla sta do votline, nad katero je svetila močna svetloba. Tudi iz votline je žarela posebna sve- tloba in otrok, ki je bil na prsih matere. Babica je bila prepričana o Božjem značaju tega rojstva. V zadnjem delu je opisan prihod Modrih, ki sprašujejo kralja Heroda, kje se je rodil 'Izraelov kralj'. Herod je iskal mladega Janeza Krstnika, ki ga je mati skrila v hribih. Zato je poslal služab- nike, da so umorili njegovega očeta Zaha- rija pri Gospodovem oltarju. Herod je dal pobiti otroke v Betle- hemu, Marija, ki je to slišala, je dala otroka v slamo na jaslih za živali. Ta spis je doživel zelo širok razmah in od- mev. Origen dopušča možnost, da je bil Jožef vdovec, ki je imel otroke v prvem zako- nu. Zanj je bilo pomembno, da je bil Jezus prvi v moški nedolžnosti in Marija v ženski. Na Za- hodu so bili kritični do teh spisov, zlasti Hiero- nim je zavračal Jakobov protoevangelij. Trdil je, da Jezus ni imel bratov, ampak so bilo to njego- vi bližnji sorodniki. V spisu Evangelij otroštva po Psevdo Mateju, ki je nastal v šestem stoletju, je opisan beg svete družine v Egipt. V njem se ponovi tudi vsebina iz Arabskega evangelija otroštva, v katerem na- stopajo gozdne živali in zveri, ki počastijo novo- rojenega Zveličarja. Na poti v Egipt se prikloni palma in podari popotni družini svoje sadove, iz njenih korenin začne teči studenec, da so odžejajo. Ko se ustavijo v mestu in gresta Marija z otrokom v poganski tempelj, se tam razbijejo kipi. Upravitelj to vidi in počasti njenega otroka. Te in podobne teme je mogoče zaslediti tudi v Koranu, v 4 in 19 suri. ZAKAJ PRAV JEZUS? (71) PRIMOŽ KREČIČ Cerkev Srca Jezusovega v Drežnici Prva cerkev v Sloveniji, posvečena Jezusovemu Srcu, je bila v Repnjah pri Vodicah. Sredi 19. stol. so jo tu postavili jezuiti, ki so ob njej imeli tudi svoj sa- mostan. Osrednje svetišče Srca Jezuso- vega pa je v Drežnici pod Krnom. Zgradil ga je gospod Josip Kalin (1863-1949), doma iz Ajdovščine. V Drežnico je prišel leta 1892. Kraj je bil naj- prej kaplanija in je spadal pod župnijo Tolmin. Leta 1747 je Drežnica postala kuracija in je to ostala do leta 1935, ko je postala samostojna župnija. Na mestu, kjer stoji današnja cerkev, je v 18. stol. že stala cerkvica, posvečena sv. Juriju, ki pa je bila v zelo slabem stanju. Gospod Kalin je zato že takoj ob svojem prihodu pričel raz- mišljati, da bi postavil novo cerkev. Bil je to čas, ko je papež Leon XIII. svet posvetil Jezusove- mu Srcu in je bila zato tudi pobožnost do Božjega Srca zelo občutena in doživeta. Kot vnet častilec Jezu- sovega Srca je zato g. Kalin sklenil, da bo nova cerkev po- svečena Srcu Jezusovemu. Njegova za- misel je bila, da bi cerkev postala narodno svetišče, a mu je svetovna vojna ta načrt pre- križala. Kurat Kalin se je z vsem žarom vrgel na delo. Ljudje so bili nad njegovo za- mislijo navdušeni in so mu z velikim veseljem pomagali. V arhivu goriške nadškofije hranijo pismo, ki ga je g. Kalin 4. septembra 1896 poslal go- riškemu knezonadškofu Alojziju Mateju Zornu. Iz pisma razberemo, kako zelo verniki v tem kraju častijo Božje Srce v bratovščini vednega češčenja in kako si želijo novo cerkev. Med dru- gim g. Kalin piše, da “je to ubožno ljudstvo že dalo občutljive žrtve za novo cerkev... me vodi prisrčna želja, v tem tihem gorskem vzdušju pripraviti Božjemu Srcu nekako zavetišče, kjer bi bilo od ljubečih src slavljeno, kjer bi se mu vsaj nekoliko zadostovalo... ” V pismu g. Kalin poudarja veliko nadškofovo željo, da bi se češčenje Božjega Srca širilo med verniki, in ga zato prosi, naj bi s svojim vpli- vom pripomogel, da bi za zidanje cerkve dobili podporo iz cerkvenega zaloga. Leta 1901 je kurat Kalin ustanovil Društvo za zidanje nove cerkve presv. Srca Jezusovega v Drežnici. Društvo je imelo svoja pravila, ki jih je potrdil takratni goriški knezonadškof, kardinal Jakob Missia, leta 1903 pa še c. kr. namestništvo v Trstu. Kot piše g. Jožko Kragelj, so Drežničani ta- ko dobili dovoljenje za zbiranje denarnih sred- stev. Ta so nabirali ne sa- mo po Goriškem, ampak tudi po Kranjskem in Ko- roškem. Domačini so po- magali tudi s prostovol- jnim delom. G. Kragelj o tem piše: “Nastalo je tako nav- dušenje, da je zgrabilo za delo nad 300 oseb. Vsi, tudi otroci in ženske, so iz vseh potokov znašali pesek in kamenje”. / dalje Drežnica pod Krnom Nadškof Alojzij Matej Zorn (foto Ilaria Tassini) Kurat Josip Kalin NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (79) Mariza Perat Dobrodelna akcija Ajdovski čaji za Indijo kupina študentov v okviru programa Katoliške mladine Pota je obiskala dve primorski župniji, stolno koprsko in ankaransko. Odpravljajo se namreč v Indijo. Po nedeljskih mašah so predstavili svojo odpravo v indijsko mesto Kalkuta, kjer bodo po ustaljenih programih delovali v več ustanovah: v Centrih Matere Terezije, sirotišnici za dekleta Hope Home in v osnovni šoli Luč upanja. Gre za povsem prostovoljno pomoč. Študentje si bodo letalsko karto, cepljenja in bivanje v Indiji plačali iz svojega žepa, pomagali pa bodo zastonj. Zakaj torej zbirajo denar? Akcija je dobrodelna tudi v tem pomenu, da s seboj nesejo nekaj denarja za ustanove, v katerih bodo delovali. S tem želijo študentje povezati svoje prijatelje in znance, da tudi oni namenijo kak evro ljudem v revščini. A ne gre samo za denar, ampak tudi za osveščanje Evropejcev, da ogromno ljudi na planetu živi v izjemni revščini in da je prav, če bogata Evropa stiskam prisluhne. Pol leta pred odhodom v Indijo se skupina osmih študentov (med njimi je tudi Primorka) pospešeno pripravlja na tamkajšnje življenje. Spoznavajo se in gradijo medsebojne odnose, da bi postali dobra ekipa. Ekipo združujejo želja po pomoči sočloveku, navdušenje nad indijsko kulturo in radovednost pri spoznavanju novega, dotlej neznanega. Sredstva za Indijo pa zbirajo z nedeljskimi obiski župnij, prodajo majic in obeskov, ki jih krasi njihov logotip, ter s prodajo čajev, ki jih je velikodušno podaril ajdovski Erilo. Čaji, ki jih ajdovsko podjetje uvaža iz Srednjega vzhoda se tako na simboličen način, s slovenskimi študenti, vračajo domov. Zanimivo je tudi to, da je najvišja donacija doslej za projekt prišla ravno tako iz Ajdovščine. Prispevalo jo je podjetje BIA Separations. Skupina Pota ima tudi svoj blog z novicami o pripravah in kjer bodo poročali o svojem delu v Indiji. Najdemo ga na naslovu: http: //pota. si/author/pota-indija-2019. Tam so tudi vsi podatki o transakcijskem računu za donacije. TM S George Orwell Kristjani in družba 6. junija 2019 5 Papeževe misli ob mednarodnem simpoziju Da življenju! Vsakega otroka je treba sprejeti! deleženci mednarodne- ga simpozija z naslovom Da življenju! Skrbeti za dragoceni dar življenja v krhko- sti so se 25. maja 2019 srečali s papežem Frančiškom. Spregovo- ril jim je o svetosti in nedotaklji- vosti človeškega življenja, pou- daril odločno zavrnitev splava ter izpostavil, da je družinam tre- ba pomagati sprejeti, objeti in ljubiti bolne otroke. Simpozij sta organizirala Dikasterij za laike, družino in življenje ter fundacija 'Srce v kapljici'. Vsakega otroka je treba sprejeti – vedno! “Nobeno človeško bitje ne more nikoli biti nekompatibilno z življenjem”, je zatrdil papež Frančišek v govoru, medtem ko je spomnil na zavzemanje fun- dacije Srce v kapljici na področju sprejemanja še nerojenih otrok, ki se nahajajo v skrajno krhkih pogojih. To so otroci, ki jih kul- tura odmetavanja v določenih primerih opredeljuje kot “ne- kompatibilne z življenjem”. A kot je poudaril papež: “Nobeno človeško bitje ne more nikoli biti nekompatibilno z življenjem, ne zaradi svojih let ne zaradi svoje- ga zdravstvenega stanja ne zaradi kvalitete svojega življenja. Vsak otrok, ki nastane v telesu ženske, je dar, ki spremeni zgodovino družine – očeta in matere, starih staršev ter bratov in sester. In te- ga otroka je treba sprejeti, ljubiti in zanj skrbeti. Vedno”! U Tesna povezanost matere in otrokaKo se ženska zave, da pričakuje otroka, se v njej takoj prebudi čut za globoko skrivnost. Ni več samo ženska, postane mati. Med njo in otrokom se takoj vzposta- vi tesen pogovor, ki ga znanost imenuje cross-talk. Ta komuni- kacijska sposobnost ne pripada samo ženski, ampak predvsem otroku, ki v svoji individualnosti pošilja sporočila in tako materi sporoča svojo navzočnost in svo- je potrebe. Izid domnevne bolezni ni mogoče z gotovostjo napovedati Papež je izpostavil, da izida dom- nevne bolezni še nerojenega otroka ni mogoče napovedati z gotovostjo. Danes lahko moder- ne tehnike prenatalne diagnosti- ke že v prvih tednih odkrijejo nepravilnosti in patologije, ki včasih lahko resno ogrožajo življenje samega otroka. Domne- va določene patologije, toliko bolj pa potrjena bolezen, spre- menijo doživljanje nosečnosti ter pri ženski in paru povzročijo obup. Občutek osamljenosti, ne- moči, strah pred otrokovim trpljenjem in celotne družine postanejo tihi krik, klic na po- moč sredi teme neke bolezni, za katero pa ne more nihče napo- vedati gotovega izida. “Kajti raz- voj vsake bolezni je vedno sub- jektiven in pogosto niti sami zdravniki ne vedo, kako se bo razvila pri posamezniku”, je opozoril papež. Nerojen otrok je mali pacient “Pa vendar obstaja neka stvar, ki jo medicina dobro pozna”, je poudaril sveti oče. In to je: “Otroci v materinem telesu, če se pokažejo določene nepravil- nosti, so mali pacienti, ki se jih pogosto lahko zdravi s farmako- loškimi in kirurškimi posegi ter posebno oskrbo, ki lahko zmanjšajo strašno razliko med diagnostičnimi in terapevtskimi možnosti, ki že leta predstavlja enega od razlogov za prostovol- jni splav in zavrnitev oskrbe pri rojstvu mnogih otrok s težkimi patologijami. Terapije zarodka na eni strani in Predrojstveni ho- spici na drugi dosegajo presene- tljive rezultate v klinično- skrbstvenem smislu in predsta- vljajo temeljno podporo družinam, ki sprejmejo rojstno bolnega otroka”. Zdravstveni poklic je poklicanost k življenju Kot je izpostavil papež, morajo te možnosti in znanja biti na raz- polago vsem, da bi se tako širil znanstveni in pastoralni pristop kompetentnega spremljanja. Za- to je pomembno, da zdravni- kom ni jasen samo cilj zdravljen- ja, ampak tudi sveta vrednost človeškega življenja, katerega zaščita mora biti glavni cilj me- dicinske prakse. “Zdravstveni poklic je poslanstvo, je poklica- nost k življenju, in pomembno je, da se zdravniki zavedajo, da so oni sami dar za družine, ki so jim zaupane – zdravniki, ki znajo vstopiti v odnos, vzeti nase življenje drugih, biti aktivni v primeru bolečine, zmožni pomi- riti in zavzeto poiskati rešitve, ki so vedno spoštljive do dostojan- stva vsakega človeškega življen- ja”. Splav nikoli ni odgovor Papež Frančišek je opozoril, da pa žal v današnji družbi strah in sovraštvo do nepravilnosti pogo- sto vodijo v odločitev za splav, ki ga predstavljajo kot preventivno prakso. “A nauk Cerkve je glede tega jasen: človeško življenje je sveto in nedotakljivo, uporabo prenatalne diagnostike za selek- tivno prekinitev pa je treba na vso moč zavrniti, saj je to izraz nečloveške evgenetične misel- nosti, ki družinam odteguje možnost, da bi sprejele, objele in ljubile svoje najkrhkejše otroke. Splav nikoli ni odgovor, ki ga iščejo ženske in družine”, je poudaril Frančišek. “Prej sta strah pred boleznijo in osamlje- nost tista, zaradi katerih se starši obotavljajo. Težav praktične, člo- veške in duhovne narave se ne zanika, a ravno zato so jasnejše pastoralne dejavnosti nujne in potrebne za podporo tistih, ki sprejmejo bolne otroke. Treba je ustvariti prostore, kraje in 'mreže ljubezni', na katere se bodo pari lahko obrnili, ter čas nameniti tudi spremljanju teh družin”. “Daleč je tisti čas, ko je zažarela misel, da bi se Slovenci za mejami domovine in tisti, ki so razpršeni daleč po svetu, bratsko sestali z rojaki iz domovine prav tu na Višarjah. Ti romarski in kulturno občestveni shodi z odmevnim imenom so se odlično uveljavili, in to zaradi uglednih oseb, cerkvenih in civilnih, ki so na srečanjih sodelovali, in seveda zaradi množic srčno zavednih slovenskih ljudi, ki hodijo na to sveto goro. Vse, ki smo priromali sem gor na to goro iz Koroške dežele, iz drugih slovenskih pokrajin ter iz svetá, nas objema neki sladki nemir, ki nas na valovih spomina, uvidov in hrepenenj ter smelih upanj ziblje v slovenske sanje. Slovenstvo se kot lapuhov cvet, raztreseno po širnem svetu, kot lastovka zvesto vrača nazaj k svojemu bistvu, v svojo izvirno starožitno istovetnost in v naše današnje zavestno in polno- pljučno vztrajanje. Ob tej priložnosti bi se rad z vami na kratko in prijateljsko pogovoril o slovenski zavesti, našem lepem jeziku, o naših napakah in o nujnosti, da se oprimemo trdnih korenin naše istovetnosti, ki je najmanj štirinajst stoletij vztrajala v srcu Evrope. Ta nam je ravno tako potrebna, kot sta nujna demografski razvoj in nova rojstva, če kot narod hočemo obstati”. Tako je vzneseno spregovoril prof. Tomaž Pavšič (1931 - 2019) na Sv. Višarjah leta 2014. Nedelja Slovencev po svetu je priložnost, da se spomnimo na rojake in na njihovo pričevanje za slovenstvo sredi tujine. Rafaelova družba zato vabi na prireditev Dobrodošli doma, ki bo letos v Radovljici, in na 31. Romanje treh Slovenij na Svete Višarje, ki bo letos 4. avgusta. Lepo vabljeni! Program Romanja treh Slovenij na Svete Višarje je naslednji: 10.30 – predavanje pravnika, vrhovnega in nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca 12.00 – slovesna sveta maša, ki jo bo skupaj z izseljenskimi in drugimi duhovniki daroval koprski škof dr. Jurij Bizjak. 13.00 – po maši bo na ploščadi za cerkvijo kratek kulturni program, ki ga bosta z glasbo obogatila zbor Slovenski cvet iz severne Nemčije in Kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov. Letos poleti bodo v okviru Višarskih dni za mlade udeleženci obiskali rojake v Porabju in na avstrijskem Štajerskem, po poti bodo spoznavali avstrijsko Koroško, in se nato, kot je že tradicija, iz Žabnic povzpeli na Svete Višarje, druženje pa sklenili z Romanjem treh Slovenij. Vabilo velja mladim iz domovine, zamejstva in tujine. Nedelja Slovencev po svetu, 7. julij 2019 Goriška6. junija 20196 Praznik špargljev v Štandrežu Veselo druženje ob kulturnih utrinkih radicionalni Praznik špar- gljev je letos potekal od 17. do 26. maja v župnijskem parku pod lipami. Organiziralo ga je Prosvetno društvo Štan- drež. Ta kulturno rekreacijska večdnevna prireditev se je začela z razstavo risb učencev štandreške osnovne šole Fran Erja- vec z vsebinsko zelo ak- tualno tematiko o ekolo- giji, vedi, ki si prizadeva za boljši svet. Učenci so vsak na svoj način in v ra- zličnih tehnikah nazor- no prikazali, kam vodi onesnaževanje zraka, vo- de in zemlje, ki ogroža sam obstoj človeštva in drugih bitij. Pobuda je ze- lo vzgojna, saj moramo že najmlajše prepričati, da naravne lepote niso neuničlji- ve in da jim je treba nameniti po- sebno pozornost. Razstava, ki je v spodnjih prostorih župnijskega doma Anton Gregorčič, obsega skoraj sto risb. Po pozdravnih be- sedah predsednika PD Štandrež Davida Vižintina je v imenu T učiteljskega zbora predstavilarazstavo Alenka Rapotec, učenkiNika Zavadlav in Eva Komjanc pa sta prebrali nekaj misli o temi razstave. Pravo presenečenje je bil nastop domačega ansambla Ta mladi vaški fantje, ki so lepo zaigrali in zapeli nekaj narodnih. Kot se je Praznik špargljev lepo začel, se je tudi končal. Številno občinstvo sta zabavala Božidar Tabaj in Marko Brajnik, ki sta ze- lo živahno in doživeto uprizorila krajšo vedro igro Na trimu za Zborovski koncert v cerkvi sv. Ivana v Gorici Pesmi so zažuborele iz dveh prijateljskih zborov obra akustika in zbra- nost, ki jo zmore v po- slušalcu vzbuditi sakral- ni prostor, sta ustvarili čudovito podstat za koncert, ki ga je po že ustaljeni navadi ob koncu sezone, tokrat v lepi cerkvi sv. Ivana v Go- rici, priredil Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Go- rice. Zbor ime nosi po glasbeniku, ki ga je fašistična roka umorila samo zara- di tega, ker je nadv- se ljubil materni je- zik in slovensko petje. Kot znano, ta naš mešani zbor glasbeno bogati go- riški prostor že od l. 1951, ko je bil nje- gov pevovodja Mir- ko Filej. Za njim so ga vodili Ivo Bolčina, Stanko Jeri- cijo (največ let), Stojan Kuret in Bogdan Kralj. L. 2014 je zboro- vodsko “štafetno” palico prevzel mladi goriški pevovodja David Bandelj in zbor popeljal v dru- D gačne repertoarne izbire. MePZLojze Bratuž udejanja “reklo”, daglasba ne pozna meja: v njem po- jejo namreč pevci iz širše Goriške, tudi s koncev, ki jih je od nas nek- daj ločevala meja. Goji pa seveda tudi stike z drugimi zbori. Tako je navezal glasbene in prijateljske vezi tudi z mešanim pevskim zbo- rom Prosavus iz Trbovelj (Zasav- je), ki je bil ustanovljen avgusta l. 2017 in je že isto leto prejel priz- nanje in več posebnih nagrad na Regijskem tekmovanju odraslih zborov in malih pevskih skupin Osrednje Slovenije. To mu je bilo gotovo v spodbudo za nadaljnje delo in rast. V zborovskem sesta- vu poje nad 30 pevcev, v glavnem mladih, iz Zagorja, Trbovelj, Hra- stnika in od drugod. Vodi ga mla- di Aljaž Bastič, ki je za goriški kon- cert izbral raznolik program, od ljudske pesmi (San se šetao, v pri- redbi Ambroža Čopija) do kla- sične skladbe (Brahms), sloven- skih umetnih (Opolnoči Vilko Ukmar, Če ti ne boš moj... Emila Adamiča) in pesmi iz angleške oz. ameriške glasbene literature (npr. Over the Raibow), pri katerih so kot solistke izstopale Eva Amon, Eva Popotnik in Metka Drnovšek. Ob vztrajnem ploskanju je zbor občinstvu podaril še priljubljeno Kje so tiste stezice v svojevrstni, zanimivi priredbi Hilarija La- vrenčiča. Priredba je s svojo izvir- nostjo očitno osvojila tudi glasbe- no prizorišče osrednje Slovenije. Sobotni koncert je uvedel MePZ Lojze Bratuž, ki je spet dokazal, da je soliden, zrel zbor, ki kljubuje raznim težavam in zavzeto nadal- juje pevsko tradicijo, iz katere izhaja, a se pod taktirko Davida Bandlja rad podaja tudi v razisko- valne vode. Prvo pesem - molitev Otče naš ruskega skladatelja sa- kralne glasbe Nikolaja Kedrova (1871-1940) je zapel razporejen po obeh straneh cerkvene ladje, kar je dalo pesmi še bolj poduho- vljen prizvok. V prezbiteriju pa so si nato sledile liturgična Ubi cari- tas (Ola Gjeilo, 1978, norveški pianist in glasbenik), dobro poz- nani Večerni zvon, a tokrat v uglasbitvi Marija Kogoja (1932- 1956), in Ljubezen (Roberto Bri- sotto, 1972). Zbor nas je presene- til z ritmično razgibano ameriško I’m going to sing (Alice Parker, 1925, Robert Shaw, 1927-1978; priredba), kar je prijetna novost v njegovem repertoarju. Nazadnje pa se je oglasila lepa, otožna ko- roška narodna pesem Ta drum‘lca je zvomlana v priredbi Lojzeta Lebiča (1934). Oba zborovska sestava, ki sta ju predstavila pevca gostiteljskega zbora, Katja Terčič in Patrik Cin- gerli, sta bila deležna dolgotraj- nega, prisrčnega ploskanja ob vsaki zapeti pesmi, saj sta zbra- nim poslušalcem ponudila res ve- liko umetniškega užitka s svojima navdušujočima nastopoma, iz ka- terih je bilo čutiti željo pevcev, da bi program izpeljali čim bolj dovršeno in doživeto. Gostu- jočim pevcem se je zahvalil pred- sednik MePZ Lojze Bratuž Marko Terčič. IK o se je majnik, s šmarnično po- božnostjo še na poseben način posvečen Mariji, že poslavljal, je bil v soboto, 25. maja 2019, v staro- davni cerkvici Kristusa Kralja na suge- stivnem skalnatem gričku na Subidi, četrti koncert glasbenega niza Sno- vanja, ki ga letos štirinajstič po vrsti prirejata Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice in ArsA- telier. Koncertni popoldan z že zako- reninjenim naslovom Pod cerkvenim obokom so izoblikovali mlajši učenci SCGV Emil Komel, pravzaprav učen- ke, saj so bile po večini dekleta. V cer- kveni ladji so odmevale pesmi, v glav- nem posvečene Božji Materi, ki jo je, kot je zapisala Martina Gereon v pro- gramski zgibanki, kastiljski kralj Al- fons X. v svojih spevih Cantigas de Santa Maria v 13. stoletju prvič ime- noval kot “vrtnico nad vrtnicami ali rožo vseh rož”. Prav Marijo je s svojimi zvonkimi gla- sovi uvodoma počastil Otroški zbor Plešivo, ki ga vodi temperamentna Alessandra Schettino, sicer ravnatelji- ca SCGV Emil Komel. S potrpežljivo- stjo in vztrajnostjo vodi rosno mlade pevce po glasbeni poti, tako da je že vidna njihova pevska rast. Lepo so za- peli tri pesmi: neznanega avtorja spev- no Marija, zapojem ti pesem, ki sta jo z občutkom spremljali prof. Eva Do- linšek na klavirju in Athena Picech na violini; Krasni majnik že razliva, pri- rejeno po glasbi Franceta Cigana, in sodobnejšo, ki jo poje skupina Gloria, Daj mi roko, moj brat. Posebna občutja je v poslušalcih vzbudila šte- vilna Dekliška vokalna skupina Emil Komel, ki se je pri nas zadnjič predsta- vila v takem sestavu. Pod tankočutno, a zelo natančno in zahtevno taktirko Damijane Čevdek Jug je predstavila dve pesmi Brede Šček Tiho pada mrak in Zdrava Marija. Res angelsko so se krasno zliti, kultivirani glasovi dvigali k Materi Božji. To je bil slasten pre- dokus koncerta, ki se poslušalcem obeta v torek, 11. junija, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samo- stana na Kostanjevici. V celoti bo to poklon solistov in Mladinskega pevskega zbora SCGV Emil Komel primorski glasbenici in skladateljici Bredi Šček. Pod omenjeno zborovod- sko roko je pa Mladinski pevski zbor Emil Komel Gorica interpretativno iz- brušeno odpel pet skladb: Ave Maria, Ave verum, Adoramus te, slovesno Glorio, ki ji je dodatni žar dal čudovit, glasovno poln solistični nastop Iva- ne Jug in Rade Vizintin, pa še Jezus se ob morju ustavi, ki jo je napisal sv. Janez Pavel II. Na orgle je mlade, ki so do zdaj doživeli kar nekaj zavidlji- vih uspehov, diskretno in kot zmeraj zelo profesionalno sprem- ljala prof. Eva Dolinšek, ki ima ničko- liko izkušenj v tej vlogi. Zraven nje sta na violino zvok ubirali Ivana Jug in Makrina Quinzi. Mladi res dobro ob- vladujejo večglasno izvajanje in inter- pretacijo posameznih skladb. Nobe- nih težav jim ne delajo niti visoke le- ge. Zelo pozorni so tudi na jasno fra- ziranje. Ker so pevcem poslušalci na- menili dolgotrajno ploskanje, so še enkrat zapeli zadnjo pesem z globoko vsebinsko sporočilnostjo. Na koncertu sta dva polnozvočna so- listična nastopa podarila občistvu Ka- rin Princic, ki je ob klavirski spremlja- vi Dolinškove in Athene Picech na violini zapela veličastni Largo G. F. Händla. Valentina Druis pa je iz harfe, ki nas s svojimi zvoki kar odnese na nebeške livade, zvabila mile melodije z izvajanjem skladb Siciliana (M. Grandjanjy) in Nuvole bianche (L. Ei- naudi). Baritonist Luca Raccaro je Ma- riji poklonil pesem Vergin, tutto amor (F. Durante), na klavir ga je spremljala Dolinškova, Ma- nuel Persoglia pa je na harmoniko san- javo zaigral skladbo W. Solotarjowa Schneefall in der Nacht in spet po- trdil svojo usklaje- nost s tem glasbi- lom. Makrina Quin- zi je na violino iz Sonate v g molu G. Tartinija zaigrala III. Largo – IV. Allegro comodo, ob klavir- ski spremljavi Do- linškove. Poznopo- poldanski koncert, ki mu je še dež pri- zanesel, je bil res prisrčen glasbeni po- klon majniški Kraljici. Vse skladbe njej v čast prevevata topla svetloba in milina, ki so ju znali mladi glasbeniki in pevci z občutkom izraziti. IK K Snovanja 2019: Pod cerkvenim obokom Nežen glasbeni poklon Mariji, “roži med rožami” SCGV EMIL KOMEL odobna potrošniška družba v razvitem svetu ponuja ničkoliko raznolike, tudi že pripravljene hrane; restavracije nam ponujajo številne specialite- te, pod raznoliko ponudbo vsa- kovrstnih živil se šibijo police v trgovini. Kljub temu izobilju si dan sicer težko predstavljamo brez kruha in pice. Danes je veli- ko lažje brez truda priti do obeh, a še vedno se najdejo tudi pridne roke, ki kruh ali pico pečejo kar doma. Učenci in učenke 4. razreda OŠ Ljubka Šorli iz Romjana so z učiteljico Lucijo Lavrenčič v po- nedeljek, 20. maja, spoznavali peko pice in kruha. V ta namen je društvo Jadro pripravilo pri članici Štefaniji Pahor posebno kuharsko srečanje. Udeleženci te enkratne kuharske dogodivščine so uporabili Štefanijino krušno peč, ki jo je sama zakurila veliko ur pred obiskom šolarjev. Krušna peč pač rabi veliko časa, da se do- bro segreje. Gostoljubna gospo- dinja je najprej predstavila sesta- vine, ki jih uporablja- mo za pripravo kru- ha. Poleg tega pa je učence popeljala na- zaj v čas in jim pripo- vedovala, kako je nekoč potekalo življenje. Otroci so najprej pripra- vili testo za pico in seveda po želji izbrali eno izmed raznolikih vrst pic. Pripravili so npr. pico s tuno, enostavno pico s paradižnikom in sirom, bogatejšo pico - 4 letne čase.... Pice so postopoma dajali v razgreto peč in pri tem vedno pogledali na uro. Vsako so pekli približno 15 minut, in ker so bile vse več kot odlične, ni od njih ostalo prav nič. Vsak učenec je pod skrbnim vodstvom gospe Štefanije oblikoval tudi svoj hlebček kruha iz testa, ki so ga zamesili iz presejane moke, kva- sa, soli in mlačne vode. Hlebčki so morali na toplem nekaj časa “počivati”, da bi lepo vzhajali. Preden so še hlebci odšli v krušno peč, so vanje z nožem za- rezali razpoznavni znak, tako da je vsakdo spoznal svojega in ga seveda ponosno odnesel domov. Otroci so aktivno sodelovali pri vseh kuhinjskih opravilih in pri tem bili veseli, ker so kljub žalo- stnemu deževnemu vremenu doživeli tako lepo “pekovsko” iz- kušnjo v družbi prijazne gospe Štefanije, ki jim je razkrila nekaj svoje kuhinjske umetnosti. Karlo Mučič S Četrtošolci OŠ Ljubka Šorli Romjan Za en dan so bili pravi peki! zdravje. To enodejanko, ki jo je napisal Janez Povše, režiral pa Ja- nez Starina, sta ista igralca prvič prikazala na Prazniku špargljev leta 2006. Kdor je videl takratno izvedbo, je ostal presenečen nad novimi vsebinami, s katerimi poslušalce nagovarja ta različica komedije in so zelo prisotne v vsakdanjem družinskem okolju. Na stezi se srečata znanca, ki imata popolnoma različne od- nose s soprogama. Po telefon- skem pogovoru z ženama takoj spremenita svoja sta- lišča. Tisti, ki se je ba- hal, da drži doma trdno vajeti v svojih rokah, se je ponižno vdal in opravljal vsa hišna dela. Obratno pa se je tisti, ki je ta de- la prej opravljal, spre- menil v pravega leva in gospodarja v hiši. Večer je z uglašenim petjem obogatil tudi ženski zbor Jezero iz Doberdoba, ki ga vodi Dario Bertinazzi. Pro- gram je povezovala Ester Sclauzero. Razveseljivo je tudi dejstvo, da smo videli številne mlade, ki so skrbeli, da so se udeleženci praz- nika dobro počutili in jim stregli z odličnimi šparglji in drugo je- dačo in pijačo. DP Foto DP Goriška 6. junija 2019 7 Prireditev OŠ O. Župančič v Kulturnem centru Lojze Bratuž Radoživa glasbeno igrana pustolovščina remenski god- ci, slavna pra- vljica po moti- vih bratov Grimm, je vedro in živahno v iskrivi “goriški” ra- zličici zaživela na ve- likem odru Kulturne- ga centra Lojze Bra- tuž. Kot šolsko prire- ditev, glasbeno igra- no pravljico, ob sko- rajšnjem koncu šolskega leta, so jo prikazali učenci OŠ O. Župančič iz Gorice, ki so se v aprilu s profesorji, ki poučujejo na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel, na petih gla- sbenih srečanjih približali ra- zličnim glasbilom in na njih preiz- kusili svoje glasbene sposobnosti. V lanskem letu so z istimi profesor- ji pobliže spoznali razna glasbila in “s potovanjem po svetu” odkrivali glasbeno raznolikost. Letos pa je po zamisli Alessandre Schettino, ravnateljice SCGV Emil Komel, s profesorji glasbene šole in požrtvo- valnim delom razrednih učiteljic nastala zelo prikupna glasbena stvaritev, polna otroške radoživosti. 127 otrok, učencev vseh razredov OŠ O. Župančič, je vloženi trud po- kazalo v prepolni veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž, v torek, 21. maja 2019, in doživelo burno ploskanje zadovoljnih in B ponosnih staršev, nonotov... pa tu- di vseh tistih, ki jim je milo pri srcu, ko gledajo otroke na odru in jih občudujejo, kako znajo biti di- sciplinirani in ustvarjalni, če imajo primerne mentorje. O sami prire- ditvi je spregovorila mlada učitel- jica Anna Roversi, ki je v letošnjem letu vodja OŠ O. Župančič. Zahva- lila se je SCGV Emil Komel, staršem, učnemu in neučnemu osebju za pomoč pri uresničitvi te- ga velikega odrskega zalogaja, pa tudi Kulturnemu centru Lojze Bra- tuž, ki je dal na razpolago dvorano. Posredovala je tudi pozdrave rav- nateljice Elisabette Kovic. Povabila je na oder ravnateljico SCGV Emil Komel, Alessandro Schettino, ki je obrazložila, kako so v letošnjem šolskem letu v OŠ Župančič nad- gradili lansko sodelovanje, in izre- kla zahvalo učiteljicam za pomoč. Povedala je, da so Bremenske god- ce preobrazili v Goriške godce in znanim nastopajočim protagoni- stom, oslu, lovskemu psu, mački in petelinu dodali še zajčka, tako da je vsak razred lahko upodobil eno skupino pravljičnih živalic. Vsaka je seveda bila vezana na en instrument, primeren za starostno skupino otrok. Prvošolci so tako spoznavali glasbene prvine, kot so dinamika “f in p”, dikcija, osnovne motorične sposobnosti posamez- nika in skupna igra na dveh Orffo- vih instrumentih. Drugošolci so predstavili večji izbor Orffovih gla- sbil, ki omogočajo, da otroci ustvarjajo glasbeno celoto po kon- ceptu “Musikerziehung”, tako da večja skupina lahko že zaigra kot “pravi orkester”. Tretji razred se je predstavil z igranjem na kljunasto flavto. Na njej so otroci spoznali osnove igranja na aerofone: drža, motorika leve in desne roke in di- halnega organa. Četrtošolci so se naučili spremljati skladbo na kita- ri. Skupina se je na vajah trudila igrati v skupnem ritmu in slediti gestam vodje: “Težava se je večkrat pojavila predvsem v igranju pravih bikordov, saj melodijo spremljajo z dvema struna- ma istočasno in ob tem ustvarja- jo harmonsko podlago”, je po- jasnila Schetti- nova. Petošolci, ki letos za- puščajo prvo stopnjo šolanja, so spoznali prečudno tolka- lo, tuboing. To so plastične cevi različnih barv in dolžine, ki ob udarcu na trdo površino proizva- jajo določen ton. Zato jih prišteva- mo med intonirana tolkala. Otroci so pri tem odkrili, na koliko ra- zličnih načinov lahko uporablja- mo te palice. “Cilj tega dela je bil razviti pri otrocih čut za ritem, pre- poznavati tonsko višino in ustvar- jati z instrumentom enostavne melodije, v kombinaciji z več cev- mi pa harmonijo”, je še povedala Schettinova. Poudarila je, da je bilo delo z otroki zelo spodbudno, saj so bili pozorni in pripravljeni upoštevati vsa navodila. Profesorji glasbe so z veseljem delili z njimi svoje znanje in izkušnje iz čudovi- tega vsem razumljivega glasbenega sveta, ki skriva v sebi nešteto zvočnih odtenkov. Petošolcem je glasbeno umetnost odstiral Mirko Ferlan, četrtošolcem Martina Ge- reon, tretješolcem Tomaž Škam- perle, drugošolcem Marja Feinig in prvošolcem Nejc Kovačič. Besedi- lo, povzeto po pravljici bratov Grimm, so priredile in nekaj teksta dopisale razredne učiteljice, Sa- mantha Degenhardt (prvi razred), Katja Batistič (drugi A r.), Cristina Ožbot (drugi B r.), Anna Roversi (tretji r.), Loredana Alt (četrti A r.), Tanja Hoban (četrti B r.) in Agata Koren (peti r.). Na odru so prešerno zakraljevali otroci, oblečeni v zelene majice z natisnjenimi verzi otroške pesmi Otona Župančiča. Vsak je imel na sebi razpoznavne znake upodo- bljenih živalic: osli velika ušesa in dolg rep, psički mlahava ušesa, zajčki uhlje in kratke repke, mucke majhna ušesca in petelinčki pono- sne krone. Vse to so izdelali otroci v šoli med ustvarjalnimi urami. Le- pi plakat, ki je visel pod odrom, pa je delo učiteljice Katje Batistič, ki ji je likovna umetnost zelo pri srcu. Množični šolski zbor je navdušeno pel pod vodstvom Mirka Ferlana in ob klavirski spremljavi Nejca Ko- vačiča. Otroci različnih razredov so se čvrsto zvrščali v ospredju odra in s petjem, glasbo ter igranimi deli razpredali zgodbo o ostarelih živa- licah, ki so jih mislili gospodarji po dolgih letih zvestega služenja kar odsloviti ali spraviti v lonec! Prav zato so se zmenili, da se kot spretni godci odpravijo v Gorico na šolsko prireditev učencev šole Župančič. To so seveda tudi storili. Vmes so zaigrali, zapeli, zrecitirali marsika- tero živahno otroško pesmico, v slovenščini in italijanščini. Vse je bilo dvojezično, ker je pač na tej šoli veliko otrok iz mešanih družin ali pa celo popolnoma italijanskih. Konec je bil še posebno zvočno ra- zigran, saj se je nastopajočim pri- družil še mali pihalni orkester šole SCGV Komel pod vodstvom To- maža Škamperleta, ki je na oder prikorakal kar iz dvorane. Bilo je res navdušujoče in veselo! Vsi oblikovalci predstave so se zelo izkazali in so svoje veselje znali ta- ko pristno posredovati občinstvu. Iva Koršič Obvestila Odprta vrata v Mladinskem domu, kjer poteka vpis k pošolskemu pouku 2019/20. Predvpis s popusti do 11. junija oz. do izčrpanja razpoložljivih mest. Informacije na tel. 0481-280857 ali 366- 6861441 oz. 331-6936603; e- pošta mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it Mladinski dom Gorica prireja “Poletnosti 2019”, poletne počitnice za otroke od 6. do 14. leta: 17. - 21. 6. AVANTURE – večdnevno letovanje v koči sv. Jožefa (6-11 let); 24. - 28. 6. ZELENIZZIV – večdnevno letovanje v koči (11-14 let); 14. - 28. 6. DOŽIVETJA – dnevno središče (6- 12 let); 26. 8. – 6. 9. ŠOLA ZA ŠALO – igriva priprava na začetek pouka (6-13 let); 2. – 6. 9. 1, 2, 3: SREDNJA! – uvod v srednjo šolo (11-12 let). Vpisi do 16. maja. Popusti za gojence pošolskega pouka ter za brate/sestre. Informacije na tel. 0481-280857 ali 366-6861441 oz. 331- 6936603; e-pošta mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it V samostanu na Kostanjevici bo torek, 11. junija 2019, posvečen primorski glasbenici, skladateljici in učiteljici Bredi Šček. Med 9. in 16. uro bo mednarodni znanstveni simpozij. Ob 20. uri bo koncert v sodelovanju s SCGV Emil Komel, ki ga bodo oblikovale Dekliška vokalna skupina Emil Komel (dir. Damijana Čevdek Jug) ob klavirski spremljavi Eve Dolinšek, pianistka Sara Lupi, sopranistka Alessandra Schettino ob spremljavi pianistke Elisabette Cavaleri. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v sodelovanju s turistično agencijo v soboto, 3. avgusta, tradicionalni piknik v Zgornji Savinjski dolini z obiskom Mozirskega gaja. Ogledu t. i. parka slovenskih vr tnarjev, kjer so umeščeni tudi drugi objekti prepoznavnega načina podeželskega življenja, bo sledilo druženje. Vpisujejo do 13. julija po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 346- 1206031 (Sonja K.), 0481- 882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Prvi avtobus bo odpeljal iz Gorice s trga Medaglie d'oro/Goriščka z običajnimi postanki pri vagi blizu Pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus iz Doberdoba s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni in na Pilošču, od koder bosta nadaljevala pot v Zgornjo Savinjsko dolino. Ura odhoda bo objavljena. Prispevke za SCGV Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale - IBAN IT 97 M 054 841 240 1CC 003 003 6225; SWIFT CI- VIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. (od 7. 6. 2019 do 13. 6. 2019) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frek - vencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www.radiospazio103.it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 7. junija (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 8. junija (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 9. junija ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 10. junija (v studiu Ilaria Bergnach, Miha Kovic in Jakob Leopoli): Mihec in Jakec show. Torek, 11. junija (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 12. junija (v studiu Danilo Čotar): Samotni pastir: Tisa drevo smrti in nesmrtnosti. - Izbor melodij. Četrtek, 13. junija (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica, v sodelovanju z župnijo sv. Andreja apostola in Zvezo slovenske katoliške prosvete vabi na Koncert cerkvenih pesmi v četrtek, 6. junija 2019, ob 20.30 v cerkvi sv. Andreja v Štandrežu. Koncert bodo oblikovali: CePZ Jazbine - Pevma, MePZ Ciril Silič – Vrtojba, MePZ Mirko Špacapan – Podgora, MoPZ Mirko Filej – Gorica, MePZ Lojze Bratuž – Gorica, MePZ Štandrež in MePZ F. B. Sedej – Števerjan. Med koncertom bo predstavitev notne zbirke Nova cerkvena pesmarica – Darovanjske pesmi. Pred koncertom ob 20. uri sv. maša v spomin na prof. Lojzko Bratuž. Vabilo na Koncert cerkvenih pesmi Združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver, Oslavje vabijo na predstavitev brošure in odprtje razstave Nedelja, 9. junija 2019, ob 18. uri Kulturno-športni center Pevma, Štmaver, Oslavje - Pevma št. 2 V primeru slabega vremena Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica - Drevored 20. septembra 85 v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž Projekt “Zastavimo skupne moči za skupne cilje” finančno podpira Avtonomna Dežela FJK v skladu z zakonom (74. in 67 ODST., črka e 7. člena D.Z. št. 25/2017) OŠ JOSIP ABRAM - Pevma 2019 Zastaviti skupne moči za skupne cilje foto dd Kultura6. junija 20198 DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (66) Slap in rodbina Lanthieri (6) Grof Karl Friderik Lanthieri (1839-1910), ki je brezplačno odstopil slapenski dvorec novousta- novljeni kmetijski šoli, je bil dedni veliki soko- lar Kranjske dežele in Slovenske marke in dedni veliki točaj Goriške grofije. Bil je konjeniški častnik. Živel je v Vipavi, kjer je po smrti očeta urejal družinski arhiv. O njegovi smrti je 3. fe- bruarja 1910 ljubljanski Slovenec napisal: “Grof Karol Lanthieri a Paratico, grajščak na Vipavi, huzarski ritmojster v pokoju, je v noči 2. t. m. po dolgi in težki bolezni v 70. letu svoje starosti umrl. Z njim je izumrla starodavna in slavna rodbina Lanthieri, ki je tako v goriški kakor v kranjski zgodovini igrala važno vlogo in se ime- nuje vedno med prvimi v naši domači pove- stnici. Pokojni je bil tip jovialnega plemenitaša, njegova obširna posestva podeduje njegov svak baron Levetzov, doma s Prusije” (ni šlo za sva- ka, temveč za zeta, op. D. T.). Karl je bil sin Helene Baronio von Rosenthal (1818- 1891) iz znane rodbine iz Rožne doline oz. Baronišča in Tadeja Klemena Lanthie- rija (Gorica, 1815- Slap, 1866, na slapenskem po- kopališču najdemo nje- gov spomenik), ki je bil sin Tadeja Friderika (Lju- bljana, 1754-1815) in Kle- mentine Coronini (Gori- ca, 1792-1867), sestre Ja- neza Krstnika Coroninija (Šempeter, 1794-1880), učitelja bodočega cesarja Franca Jožefa I. Grof Karl Friderik Lanthieri se je le- ta 1894 poročil s Karoli- no Furlani von Fürnberg (1847-1898), hčerjo Jožefa in Jožefe, rojene Pečenko. Njuna hči Kle- mentina Helena (Rihemberk, 1865-1960) je bi- la poročena z baronom Hermanom von Levet- zow (Schedlau Falkenberg, 1868-Gorica, 1948), s katerim je imela si- na Karla Levetzow Lanthierija (Schön- berg-Berlin, 1907- 1998), očeta grofic Karoline (1955) in Klementine (1960). Nekateri viri navajajo, da je ravno grof Karl Levetzow Lanthieri (poleg slovenščine je zelo dobro obvladal več slovanskih jezi- kov) posredoval pri predsedniku Titu in ga prepričal, da se je ohranila grobnica Bourbonov na Ko- stanjevici, kjer poleg francoskega kralja in drugih plemičev ter visokih dostojanstve- nikov (katerim so grof- je Lanthieri nudili za- točišče v času prevrata) počivata tudi vnukinja naše cesarice Marije Terezije in babica zad- nje cesarice Cite. Cer- kev na Kostanjevici je leta 1623 dal zgraditi grof Matija Turnski, mož Karlove prednice Iva- ne Lanthieri. Pomemben lik za Slovence je tudi brat Matije Turnskega, duhovnik Rajmundin, ki je naučil slovenščine piemontskega zgodo- vinarja, filologa in redovnika Gregoria Alasio da Sommaripa - avtorja znamenitega prvega ita- lijansko-slovenskega slovarja (1607, posvečen je ravno Rajmundinu Turnskemu), potem ko ga je leta 1601 njegov oče Rajmund Turnski pri- peljal v novoustanovljeni samostan servitov v Devinu. Omenjeni slovar velja tudi za najsta- rejši ohranjeni slovenski katoliški tisk posvetne vsebine. V njem Alasia da Sommaripa omenja tudi uporabo glagolice v naših krajih. Grof Karl Levetzow Lanthieri je imel, kot rečeno, dve hčeri. Karolina je poročena z gro- fom Piccolominijem, iz znane sienske rodbine, ki je kato- liški Cer- kvi dala dva pa- peža, Pija II. in Pija III. Pij II., rojen kot Enea Silvio Piccolomini (1405-1464), je Slovencem znan tudi kot tržaški škof in kot historiograf, ki je v svojem delu De situ Europae opisal slovenski obred usto- ličevanja koroških vojvod. Zgodba o prvi slo- venski kmetijski šoli, ki je leta 1873 nastala na Slapu pri Vipavi tudi po zaslugi grofov Lanthie- ri, odlično prikazuje razvojno in povezovalno vlogo, ki jo je ta mogočna plemiška družina imela na Goriškem in Kranjskem, najmanj v zadnjih 500 letih. Grof Karl Friderik Lanthieri (1839-1910) je brezplačno odstopil slapenski dvorec novoustanovljeni kmetijski šoli (slika iz zbirke palače Lanthieri v Gorici). Cerkev na Kostanjevici je dal leta 1623 zgraditi grof Matija Turnski, mož grofice Ivane Lanthieri. Oba sta bila pokopana v tej cerkvi. Pomemben lik za Slovence je tudi brat Matije Turnskega, duhovnik Rajmundin, ki je v Devinu naučil slovenščine piemontskega zgodovinarja Gregoria Alasio da Sommaripa - avtorja znamenitega prvega italijansko-slovenskega slovarja (1607), v katerem omenja tudi uporabo glagolice v naših krajih. Na sliki: spominska plošča grofice Ivane Turnske Lanthieri z dvojnim, skupnim grbom obeh rodbin v cerkvi na Kostanjevici. Grobnica plemiške rodbine Lanthieri v Vipavi. Slap pri Vipavi, pokopališče: spomenik Tadeju Klemnu Lanthieriju (Gorica, 1815- Slap, 1866), očetu Karla Friderika Lanthierija (1839-1910), ki je brezplačno odstopil slapenski dvorec novoustanovljeni kmetijski šoli. Helena von Rosenthal (1818-1891) iz Rožne doline, mati Karla Friderika Lanthierija (1839- 1910), ki je brezplačno odstopil slapenski dvorec novoustanovljeni kmetijski šoli. Uprizorjena je z obleko in nakitom, ki ga je nosila v goriški palači Šenaus na plesu s francoskim grofom Henrikom V. Chambordom (1820-1883, pri francoskih rojalistih je veljal za kralja), kateremu je družina Lanthieri nudila zatočišče. Avtor slike: Jožef Tominc (1790- 1866). Žena Henrika V. Chamborda je bila Marija Terezija, nadvojvodinja Avstrija-Este: umrla je leta 1886 v Lanthierijevi palači in z možem počiva v kripti na Kostanjevici, za ureditev katere ima ravno ona največ zaslug. Dimitri Tabaj tednu ljubiteljske kulture je KD Stanko Vuk povabilo Darinko Ko- zinc, da predstavi svojo najno- vejšo knjigo. V ospredju so zgodbe žensk ob meji. Meja je ljudi na tak ali drugačen način vedno zaznamovala. Danes meje med Italijo in Slovenijo ni več, ostale pa so šte- vilne zgodbe o tem, kako so si prebivalci ob meji skušali olajšati življenje. Darinko Kozinc poznamo morda najbolj po tem, da je med nas vnesla zgodbe iz življenja aleksandrink – to je žensk, ki so služile pri bogatih družinah v Egiptu, ko se je gradil Sueški prekop. In tudi v novi knjigi je nekaj drobcev na to tematiko. Tokrat nas je avto- rica popeljala glo- blje v svet ob meji, meji, ki je toliko let ločevala Slovenijo in Italijo. V Sloveni- ji, takrat je bila to še Jugoslavija, je po 2. svetovni vojni pri- manjkovalo prav vsega. Tudi v Italiji niso živeli razkošno, a tam je bilo na voljo marsikaj več, kot na primer kava, pralni prašek, blago za obleko, tehnični izdelki, zdravila... Zakaj naslov “krpanke”? Avtorica je izbrala na prvi pogled nena- vaden naslov, pa še z malo začetnico je napisan. Pojasnila je, da si naslov razla- gamo na dva načina. Krpanka je lahko zgodba, ki je sestavljena iz drobcev vsak- danjih dogodkov. Naslov napisan z veli- ko – Krpánke – pa nas napeljuje za žen- sko, ki deluje v vsakdanjem življenju kot Martin Krpan, najbolj znan slovenski ti- hotapec. V ospredju so torej močne ženske: tiste, ki so odšle v Aleksandrijo, in one, ki so iz druge države “švercale” tisto, česar ni bi- lo mogoče dobiti doma. In pri tem so bi- le zelo iznajdljive. Oboje so pomagale družini preživeti. Moč dvolastniške prepustnice Meja je nastopila skoraj čez noč. Njive mnogih slovenskih kmetov ob novi meji so ostale v celoti ali le delno na oni strani meje. Zemlja je pomenila preživetje, zato je oblast uvedla dvolastniške prepustnice. S tem dokumentom si praviloma lahko šel le do svoje zemlje, opravil kmečka opravila in pripeljal pridelek domov. Tod so se ljudje znašli in našli neštete načine, kako potrebno blago prinesti do- mov. Z zdravili, ki jih je bilo mogoče do- biti takrat le v Italiji, so rešili marsikatero življenje. O tem sta pripovedovali avtori- ca Darinka Kozinc in Cirila Pregelj. O knjigi “krpanke” V knjigi je zbranih dvajset kratkih zgodb iz življenja primorskih žena in deklet iz 2. polovice prejšnjega stoletja. V ospredju je zgodba posameznice, ki je vpeta v no- ve družbene razmere in se trudi čim bolje preživeti svojo družino. Ob tem se odpi- rajo še drugi občutljivi pretekli dogodki. Knjiga z veliko mero spoštljivosti prikaže iznajdljivost in osebno moč žensk v te- danji družbi. Ob tem pa ostajajo ranljive in občutljive za dogajanje okrog sebe. Ženska je gotovo pripomogla k spre- membi ekonomije v primorski družini. Pri tem ni šlo le za prečkanje državne me- je, ampak tudi za premagovanje; znajti se je morala na povsem nov način. Včasih tudi uporabiti svoje ženske čare. Pogovor z avtorico Darinko Kozinc je spretno vodila Megi Rožič. V svojo sredi- no sta povabili Ci- rilo Pregelj, zani- mivo in verodo- stojno pričo te bur- ne, a zanimive pre- teklosti. Z glasbo nas je razveselil pe- vec Domen Kozinc ob spremljavi Mir- jam Furlan. Cirila Pregelj je po- vedala... Nek kmet, ne spomnim se več imena, je v Italiji kupil surovo kavo (doma jo je bilo treba še spražiti) in jo skril na do- ločeno mesto na vozu. Na vse to pa je naložil seno. Pripel- jal je na blok in prijavil, da vozi domov seno. Carinik je s palico suval v seno, da bi tako odkril, če kaj šverca. Ničesar ni našel in možakar je odpeljal. Toda kava v skrivališču ni bila več tako varno skrita, suvanje je seno zrahljalo. Pot, po kateri je drdral voz, je bila maka- damska. Kavna zrna so se začela počasi sesipati na cesto, kar so opazili tudi mi- moidoči. Ženske in otroci so planili na to dragoceno zrnje in ga pobirali. Tudi jaz, ki sem bila takrat še dekletce, se nabrala peščico surove kave. Nesla sem jo očetu rekoč: “Na, boš imel za eno ko- fe”. V Foto Ines Vižin Miren / Predstavitev nove knjige Darinke Kozinc Pogumne Krpanke Naš veliki prijatelj iz daljne Japonske Pesnik Vladimir Kos je obeležil 95 let esnik Vladimir Kos je 2. junija praznoval 95. rojstni dan. Jezuitski misijonar v Tokiu se je v zgodovino moderne slovenske literature vpisal v letih 1954 in 1955, ko je ustvaril zgodnje dosežke slovenskega pesniškega modernizma. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. Vladimir Kos se je rodil v Murski Soboti. Odraščal je v Mariboru; ko so štajersko prestolnico zasedli Nemci, so družino preselili v Srbijo, on pa se je umaknil v Ljubljano. Od tod so ga Italijani internirali v koncentracijsko taborišče Gonars. Po koncu vojne je odšel na Koroško in pozneje v Rim, kjer je leta 1953 doktoriral na papeški univerzi Gregoriana. Po posvečenju se je pridružil jezuitom in se na Irskem pripravljal na misijon na Japonskem, kamor je odšel leta 1956. Prvo pesniško zbirko Marija z nami je odšla na tuje je objavil že leta 1945 v Lienzu. Desetletja po vojni je največ objavljal v slovenskih revijah v tujini, veliko v Buenos Airesu. Leta 1960 je v Tokiu izdal zbirko Dober večer. To, kot so zapisali v utemeljitvi male Prešernove nagrade, ni le prva slovenska knjiga, izdana na Japonskem, marveč tudi ena prvih pesniških zbirk moderne slovenske poezije. Od leta 1995 objavlja tudi v Sloveniji. V zbirkah Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi, ki sta izšli leta 2012, se njegova poezija odpira harmoničnemu doživljanju japonske narave, človekovega mesta v kozmosu in - nazadnje - krščanske transcendence kot temeljnega ozadja vseh bitij, njihove lepote, globine ter nagovarjajoče moči, so zapisali v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada. Pri Goriški Mohorjevi družbi je leta 2018 izšla Kosova pesniška zbirka z naslovom Kot sonca zlat zaton, v kateri so zbrane pesmi, ki jih je pesnik pošiljal Koledarju Goriške Mohorjeve družbe. P. Vladimir Kos je naš redni sodelavec, za vsak večji praznik nam pošlje pesem, ki prispe vedno v lični ovojnici z letalsko pošto, ponavadi nam tudi napiše vzpodbudne besede, ki samo kažejo na njegov lepi značaj. Gospodu Vladimirju Kosu s hvaležnostjo voščimo le lepo in dobro ter mu kličemo na mnoga leta! P Kultura 6. junija 2019 9 Trst / Narodni dom Lep poklon nekdanji krstni uprizoritvi Hlapcev ŠK, SSG, DSI, Slovenski klub in Glasbena matica so v petek, 31. maja, pod pokroviteljstvom Sveta sloven- skih organizacij in Slovenske kulturno gospodarske zveze, obeležili 100. obletnico krstne uprizoritve Cankarjeve drame Hlapci. Dogodek je potekal v no- vo pridobljenih prostorih v pri- tličju Narodnega doma, saj ima ta vrnitev velik simboličen po- men. Cankarjevo delo je namreč tesno povezano s Trstom in upri- zoritve njegovih dram so sovpa- dale z zelo temnimi in težkimi časi za nas Slovence. V imenu so- delujočih društev je pozdravila predsednica Slovenskega kluba Poljanka Dolhar, ki je povedala, da je pobuda nastala, ko je igra- lec in novi direktor SSG Danijel N Malalan opozoril, da se prav vmesecu maju praznuje 100-let-nica prve uprizoritve Cankarje- vega dela. Prav Malalan je na srečanju prebiral odlomke iz Hlapcev in pokazal, kako so še danes zelo aktualni. O tistih časih, gledališču, zgodo- vini Narodnega doma in pome- nu, ki ga je imela stavba za Slo- vence, je prisotnim povedala Bo- gomila Kravos. Pred sto leti je kot vojak prišel v Trst Milan Skrbinšek, ki je takoj postal umetniški vodja gledališča. Bil je pravi inovator. Ko je decembra 1918 umrl Cankar, se je odločil, da bo uvedel v izdelani repertoar ciklus Cankarjevih dram. Začeli so januarja 1919 z uprizoritvijo Kralja na Betajnovi. Eden od igralcev, Joso Martinčević, ki je v drami igral glavnega junaka Maksa, se je tiste premiere tako spomnil: “V gledališče je prišla vsa slovenska publika temno oblečena z rdečimi nagelji v ro- kah. Stal sem na odru z drugimi igralci, zastor se je dvignil in na oder so začeli padati rdeči cveto- vi”. Rdeč nagelj je imel v ti- stih časih velik po- men, saj je bilo v Trstu vzdušje moreče in napeto. Nevarno je bilo ho- diti v gle- dališče, kar je pi- sala tudi Edinost, ki je poudarila, kako so ljudje z bojaznijo stopali skozi vrata kul- turnega hrama. V takem vzdušju so meseca maja uprizorili tudi Hlapce, tudi tokrat cenzurirane, čeprav bistveno manj. Srečanje, na katerem so bili na ogled prva izdaja Hlapcev (1910), ponatis dnevnika Edi- nost in revije Njiva, v katerih je delo ocenjeno, je z glasbenimi vložki popestril kitarist Janoš Ju- rinčič. MČ den izmed najbolj znanih gledaliških in filmskih igralcev, Ivo Ban, je 19. maja praznoval 70. rojstni dan. Do upokojitve, pred nedavnim, je bil eden od nosilnih stebrov SNG Drama Ljubljana in v njej ustvaril celo vrsto likov, ki bodo trajno zapisani v zlato knjigo tega osrednjega gledališkega hrama v Sloveniji. Za te svoje pronicljive stvaritve je prejel ničkoliko igralskih nagrad: kar osem Borštnikovih (!), leta 1981 je dobil Severjevo nagrado, leta 1983 nagrado Prešernovega sklada, leta 1983 pa Sterijevo nagrado. Od leta 1996 se na njegovem prstu blešči Borštnikov prstan. V utemeljitvi te nagrade piše: “Ivo Ban je igralec z izostrenim občutkom za ritem. Njegovo igro odlikujejo moderna izrazna sredstva, temelječa na visoko profesionalnem obvladanju igralske tehnike. To je igra, ki gradi na minimalnih zunanjih učinkih, zato pa je tem bolj bogata v notranjem naponu in v igralčevi močni odrski prezenci. Ivo Ban zna napolniti upodabljani lik, v njem zna poiskati notranja protislovja. Njegova igra je eno samo poglobljeno iskanje različnih polov in skritih plasti človekove narave; te se v njegovi izjemni dojemljivosti za vse, kar je življenjsko, zmeraj pokažejo kot presenetljive in pretresljive sile življenja”. Ivo Ban je rojen v Slovenj Gradcu, ki je zibelka marsikatere umetniške duše. Diplomiral je na AGRFT v Ljubljani. Najprej je svoje igralske talente izkazal v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, in sicer med letoma 1972-75. Ljubljanska Drama ga je sprejela v svoje vrste že l. 1976. Med letoma 2008 do 2011 je bil tudi njen ravnatelj. V 70. letih prejšnjega stoletja je nastopal tudi v Eksperimentalnem gledališču Glej, nato je občasno sodeloval v vseh slovenskih dramskih gledališčih in več gledaliških skupinah. Številne markantne vloge je izoblikoval tudi v slovenskih celovečernih filmih, televizijskih igrah in nadaljevankah ter v radijskih igrah. Da je bil iskan interpret sodob- ne slovenske dramatike in ka- rakternih likov, kot piše v Slo- venski biografiji, pričajo njego- ve enkratne odrske stvaritve, kot so npr. Župnik v Cankarje- vih Hlapcih, Kreon v Smoleto- vi Antigoni, Vanč v Partljičevi komediji Moj ata, socialistični kulak, Simon Veber v Jančarje- vem Velikem briljantnem valčku. Ivo Ban je sodobni gle- dališki igralec z največjim šte- vilom vlog. Med temi je bilo veliko glavnih, ki jih je odigral v krstnih uprizoritvah sloven- skih novitet. Nepozabne pa so tudi vloge, ki jih je izdelal v delih tujih dramskih piscev: med drugim je bil Polonij v Shakespearovem Hamletu, Fjo- dor Pavlovič Karamazov v Bra- tih Karamazovih Dostojevske- ga in Max v Vrnitvi domov Ha- rolda Pinterja. “Ko skušamo z likovnima pri- spodobama lapidarno označiti Banovo igro, bi lahko rekli, da so njegovi liki bližji globokim jedkanicam kot pastelnim senčenjem”, tako sta zapisala med drugim o njem Dušan Moravec in Vasja Predan v knjigi Sto slovenskih dramskih umetnikov. Ivu Banu iskreno voščimo še veliko ustvarjalnega zanosa tu- di goriški ljubitelji gledališke umetnosti, saj nas je v prejšnji in letošnji sezoni popeljal v svoj očarljivi izrazno zelo glo- boki gledališki svet z izrazito, natančno izdelano podobo li- kov Moškega v predstavi Lepi dnevi v Aranjuezu, izpod pere- sa Petra Handkeja in v režiji Igorja Pisona, v kateri je bila njegova čudovita soigralka, ena izmed prvih dam ljubljan- ske Drame, Nataša Barbara Gračner, ter v predstavi Videz vara Thomasa Bernharda v fili- granski režiji Dušana Mlakarja. Tu je Ban svoje izrazite igralske veščine izlil v interpretacijo vloge Karla. Z imenitnim Vla- dimirjem Jurcem v vlogi Ro- berta sta izklesala nepozabna lika dveh bratov, ki ju staranje vodi v vedno večje čudaštvo. IK E Mestnem muzeju Ljublja- na so v četrtek, 23. maja, odprli razstavo več kot 80 ruskih ikon iz vodilnih ruskih muzejev. Razstava Ikone; Zakladi ruskih muzejev bo na ogled do 15. septembra, spremljala pa jo bo razstava umetniške skupine Ir- win z naslovom Was ist Kunst Hugo Ball. V muzeju bodo pri- pravili tudi program vodstev, šolo slikanja in tri iko- nične petke. Izbor 85 ikon iz treh največjih ru- skih muzejev - moskovske Držav- ne Tretjakovske galerije, Muzeja umetnosti v Jaro- slavlju ter Držav- nega zgodovinske- ga in umetnostne- ga muzeja Sergiev Posad - predstavlja edinstven vpogled v rusko kulturo in duhovnost ter odpira priložnost za soočenje z bogato rusko kulturno dediščino ikonskega slikarstva, poudarjajo v Mestnem muzeju. Kot je na novinarski konferenci povedala kustosinja razstave An- na Pakhomova iz Državne Tretja- kovske galerije, so dela na razstavi izbrali na podlagi več kriterijev. Iskali so najlepše ikone, ki jih po- vezuje motiv Matere Božje, ki vel- ja za zavetnico Rusije. Ker je v Ru- siji več kot 400 podob Matere Božje, so na razstavi na ogled ra- zlični pristopi, je pojasnila. Na razstavi so predstavljene ikone iz obdobja od 13. do 20. stoletja, ki so stale v rdečem kotu vsake ruske hiše, velike cerkvene ikone in manjše podobe, okrašene z dragocenimi okladi. V Ljubljano so jih iz Rusije pripeljali s poseb- nim tovornjakom s skrbno nad- zorovano klimo. Direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana Blaž Peršin, eden od dveh avtorjev koncepta razstave, je dejal, da je šlo za velik logistični, konserva- torski in organizacijski napor. Po besedah Peršina so razstave ikon pri nas zelo redke, nazadnje so bile v Ljubljani v 60. letih prejšnjega stoletja razstavljene ikone z območja nekdanje Jugo- slavije. Drugi soavtor koncepta razstave, Blaž Vurnik iz Muzeja in galerij mesta Ljubljana, je menil, da bo ta razstava spodbudila za- nimanje za ruske ikone. “Ko se ikone prestavijo v muzej, postanejo umetniški predmeti, poudari se njihova vizualnost, prestavijo se v današnji čas”, je poudaril Miran Mohar, ki je bil skupaj z Luko Savićem odgovo- ren za oblikovanje razstave in vi- zualne podobe. K sodelovanju so povabili tudi skladatelja Alda Kumarja, ki je na- pisal glasbo za razstavo z naslo- vom Ikone časa. Ta odmeva v osrednjem od šestih razstavnih prostorov in ustvari dramaturški, gledališki lok. “Glasba se naslanja na pravoslavno izročilo, je pa po- polnoma sodobna s popolnoma sodobnimi glasbenimi momenti in daje občutek poklona pravo- slavni umetnosti s točke da- našnjega časa”, je novinarjem po- jasnil Peršin. Ikone so po njegovih besedah hoteli postaviti v kontekst da- našnjega časa, kako te pisane, mitske podobe beremo in gleda- mo danes. “Vemo, da so ikone pomembno vplivale na sodobne umetniške prakse 20. in 21. sto- letja, in zato smo se odločili, da zraven povabimo Mirana Mohar- ja in Luko Savića in ob tem pred- stavimo paralelni projekt Was ist Kunst Hugo Ball, ki je bil prvič na ogled v Zürichu leta 2010”, je po- jasnil Peršin. V Mestnem muzeju Ljubljana bo- do ob razstavi ikon pripravili tudi program posebnih vodstev, šolo slikanja s Petrom Cjuho ter tri t. i. ikonične petke, ko bo možen poznovečerni ogled razstave ob glasbi in odprtem kavarniškem vrtu. V Mestni muzej Ljubljana Razstava dragocenih ruskih ikon Okrogel življenjski jubilej v gledaliških vrstah Prodoren igralec Ivo Ban je naštel 70 pomladi Foto MČ SCGV E. Komel / Snovanja 2019 Glasbeni mozaik bodo sestavili uspešni učenci oznopomladanski čas, ko se dnevi daljšajo in postajajo vse toplejši, oznanja prihod poletja. Ta čas je učencem nadvse priljubljen predvsem zato, ker napoveduje skorajšnji zelo pričakovan začetek počitniških dni, ki nastopijo ob koncu pouka; tega po navadi otroci zabeležujejo z nastopi. Tudi na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel, ki v Gorici opravlja neprecenljivo vlogo pri privzgajanju otrokom čut za lepoto glasbene govorice in jih navaja k osebnemu usvajanju P glasbene umetnosti, zaznamujekonec šolskega leta, polegraznih izpitov na konservatorijih in slovenskih glasbenih šolah, ki jih učenci vsako leto redno opravljajo, že tradicionalni zaključni koncert pod naslovom Glasbeni mozaik. Glasbeni dogodek se ne poimenuje tako po golem naključju, saj to posebno glasbeno prireditev sestavljajo kamenčki različnih velikosti in oblik. Ta koncert namreč oblikujejo solisti, manjše zasedbe, skupine in orkestri vseh starosti, ki so se med šolskim letom posebno izkazali. Sklepni koncert predstavlja priložnost in priznanje za učence, ki so med letom pokazali še posebno delavnost, marljivost in sposobnost, bili uspešni na raznih državnih in mednarodnih tekmovanjih, da se predstavijo domači, goriški publiki in tudi tej razkrijejo svoje glasbene vrline in dosežke. Koncert spada v glasbeni šolski niz večerov Snovanja in bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v petek, 7. junija 2019, ob 20. uri. Vstop prost. Tržaška6. junija 201910 Predavanje v Društvu slovenskih izobražencev Trubarja bi morali bolje poznati tudi Italijani! ost Društva slovenskih izobražencev, ki ga je predstavil glasbenik, pianist in pedagog prof. Aleksan- der Rojc, je bil pretekli ponedel- jek muzikolog dr. Ivano Cavalli- ni. Predavanje je potekalo v ita- lijanščini, za boljše razumevanje pa so gostje lahko sledili podat- kom tudi po ekranu. Znanje pre- davatelja daleč prese- ga znanje iz italijan- ske kulture, saj študiji dr. Cavallinija zaobje- majo tudi kulturo slo- vanskih narodov na področjih od Sloveni- je, Istre in Dalmacije do Balkana ter Mitte- levrope, in seveda po- vezave med njimi. Predavateljeva kultu- ra izhaja iz širokega znanja in izobrazbe: najprej je doštudiral zgodovino filozofije na univerzi v Padovi; nato se je posvetil specializaciji iz muzi- kologije v Bologni in kasneje v Zagrebu; več let je predaval na univerzi in na konser- vatoriju v Trstu, trenutno pa je docent na univerzi v Palermu. Njegov curiculum obsega mno- ga predavanja, organizacijo sim- pozijev, publikacijo več knjig in mnogih raziskav. V ponedeljkovem predavanju se je posebej posvetil zgodovinske- mu obdobju reformacije in pro- tireformacije. Zanimivo je bilo slišati iz ust predstavnika itali- janskega intelektualnega sveta priznanje piscem, ki spadajo v zgodovino slovenske literature, predvsem pohvalo avtorju prve slovenske knjige, protestantu Primožu Trubarju. Svoje predavanje je prof. Caval- lini naslovil Protestanti in proti- reformacija v Trstu in Istri: gla- sba, jeziki, črkopisi. Temeljilo je na dokumentaciji, ki jo je prido- bil pri svojih raziskavah in sega na različna področja, od muzi- kologije do zgodovine, ali celo G jezikoslovja.Osvetlil je obdobje verske preno-ve, ki je povezano s širjenjem protestantske vere in s kasnejšo protireformacijo. Slovenski pro- testantski intelektualci so sode- lovali pri projektu širjenja prote- stantske literature ne le v naših slovenskih krajih, ampak tudi v severni Italiji, Istri, Dalmaciji, in še med drugimi “južnimi Slova- ni”. Predavatelja je posebej zanimalo obdobje med leti 1561 in 1565: gre za čas mecenstva barona Hansa Ungnada III., prepričane- ga protestanta, ki je hotel novo vero širiti (predvsem preko pro- testantske literature) med južni- mi slovanskimi narodi. Leta 1561 je grof Ungnad von Sonnegg ustanovil Južnoslovan- ski biblijski inštitut v Urachu in odprl svojo tiskarno z imenom Windische, chrabatische und ci- rulische Druckerei (Nemška, hrvaška in cirilska tiskalnica). Z veliko gorečnostjo je začel ti- skanje knjig za “južne Slovane”, pri tem pa velikokrat prispeval za stroške celo iz lastnega pre- moženja. Pri organizaciji in odločitvah je bil grof Ungnad v tesni povezavi s Primožem Tru- barjem, pa tudi s protestanti nje- govega kroga, z Antonom Dal- matinom in s Stjepanom Konzu- lom. Njegovo mecenstvo je tra- jalo do leta 1565, ko je nenado- ma umrl. Novo vero so preko knjig želeli širiti na zelo obšir- nem zemljepisnem področju, in sicer v Sloveniji, Dalmaciji, Istri, Bosni, Srbiji, Litvi, Rusiji, Molda- viji, Romuniji in celo v Konstan- tinoplu (med Turki). Po mnenju predavatelja gre za enega največjih projektov vseh časov, saj je število tiskanih knjig doseglo vrtoglavo številko - več kot 30.000 izvodov! Projekt je vre- den občudovanja tudi zato, ker je bila vsaka knjiga v tistih časih še vedno izredno drago- cen in luksuzen pred- met. Širjenje tovrstne litera- ture pa je seveda pome- nilo tudi večanje in bo- gatenje kulture na- sploh. Po drugi strani je bilo takrat raznašanje protestantskih knjig tvegano dejanje. Skle- pamo lahko, da so ime- li zelo dobro organizirano široko mrežo, ki je skrbela za to, da so knjige prišle v “prave roke”. Zna- li so jih spretno skrivati med drugo blago, s katerim so trgo- vali, npr. med kože (kar sicer spominja tudi na “sode”, v kate- re je Trubar skrival slovenske knjige). Šlo je za 14 knjig, napi- sanih v glagolici, 9 knjig v cirilici in 6 knjig v latinici (torej v 3 črkopisih); 6 v hrvaščini, 4 v slo- venščini, 6 v italijanščini in 1 v nemščini. Glede jezika knjig, ki so jih širili med slovanskimi na- rodi, pa je predavatelj ugotovil, da gre za mešanico slovenščine s ćakajščino, kajkavščino, z izrazi iz starocerkvene slovanščine in z narečnimi izrazi iz hrvaščine. Pri svojih raziskavah je prof. Ca- vallini prišel do sklepa, da so ob- stajale 3 poti, po katerih so raz- pečevali knjige. V Slovenijo, točneje v Ljubljano, so jih preti- hotapili preko Korenskega sedla; po drugi poti so iz Salzburga knjige peljali skozi dolino Soče v goriško grofijo; tretja pot pa je peljala iz Beljaka v Italijo. Knjige, ki so romale v omenjene smeri, so predstavljale veliko kulturno bogastvo. Kot rečeno, pri celem projektu je imel Trubar osrednjo vlogo; toda po mnenju prof. Cavallina žal danes v Fur- laniji pozna njegovo veličino le izjemoma kak posameznik, ki se študijsko ukvarja s tem obdob- jem. Južno od Furlanije pa je Trubarjevo ime popolnoma nez- nano, kar je po njegovem velika krivica in sramota. To gre pripi- sati tudi dejstvu, da so v dobi protireformacije skušali zabrisati vse sledi protestanskega delo- vanja. Ferdinand II. Habsburški je npr. leta 1598 kar čez noč iz- gnal vse protestantske pridigarje, saj je, kot že vemo iz zgodovine, sledila doba protireformacije; končno pa je obveljalo pravilo “cuius regio, eius religio”- vera vladarja je vera ljudstva. Kot muzikolog se je prof. Caval- lini seveda zaustavil tudi pri vpli- vu zgodovinskih dogodkov med protireformacijo na glasbeno področje. Postregel je z več po- datki iz zgodovine muzikologije, ki so za glasbenike prave “posla- stice”, npr. z opisom znamenite- ga “Oglejskega obreda”. Muziko- logi žal ne bodo nikoli vedeli, kakšen je bil v celoti ta tako dra- goceni in starodavni obred, star več kot 200 let. Na Videmskem koncilu leta 1596 ga je namreč patriarh Fracesco Barbaro ukinil (v nasprotju z odločitvijo Triden- tinskega koncila, da se obred ohrani). “Z njegovo ukinitvijo pa je prizadeta civilizacija v ce- loti”, je menil predavatelj. Gre za obred, ki je nastal pod vzhod- nim in zahodnim vplivom, saj ima Oglej strateško pozicijo in leži na stičišču različnih poti in vplivov. Zelo zanimivo je tudi, da so vse do 16. stoletja v mestu Ravenna za Veliko noč nekatere dele obre- da peli v grščini (podedovali so jih od bizantinskega obreda); žal pa so te dele obreda ukinili v 17. stoletju, da bi se oddaljili od vzhodne cerkve. Za vse poslušalce je bilo vseka- kor zanimivo slišati dokumenti- rano podajanje širokih povezav med kulturami z novega gledišča in novimi podatki. P. in Huda izguba za vso slovensko skupnost Nepričakovano slovo od Sandija De Luise ri Sv. Ivanu, a tudi v širši slovenski javnosti na Tržaškem je konec prete- klega tedna boleče odjeknila vest o nepričakovani smrti San- dija De Luise, aktivnega in pril- jubljenega člana domače žup- nijske skupnosti in slovenskih kulturnih organizacij. V soboto zgodaj popoldne ga je v Hraščah pri Postojni, kjer si je z družino nameraval urediti dom, obšla usodna slabost. Družino z ženo Lučko in štirimi otroki ter širšo skupnost je do- letel zelo hud udarec, saj je bil Aleksander (za domače in prija- telje Sandi) De Luisa pravi steber tako v družini kot v domači skupnosti. Leta 1963 rojeni San- di se je po obiskovanju sloven- skih šol pri Sv. Ivanu in do- končanju študija na takratnem Poklicnem zavodu Jožefa Stefa- na lepo uveljavil kot tehnik v la- boratorijih v okviru bazovskega sinhrotrona, ves čas pa je bil tu- di aktiven tako v domačem kra- ju kot v širši slovenski in verski skupnosti. Bil je dejaven v do- mači svetoivanski župniji in Ma- rijinem domu, prav tako je bil tudi član škofijskega pastoralne- ga sveta (v slovenščino je med P drugim prevedel več škofovih dokumentov), na kulturnem področju pa je bil član izvršnega odbora Slovenske prosvete. Pred leti je bil tudi politično dejaven v vrstah stranke Slovenska skup- nost, ki jo je za en mandat tudi zastopal v svetoivanskem rajon- skem svetu. Z odhodom Sandija De Luise odhaja dragocen član naše ožje in širše skupnosti, ki ga bo zelo težko nadomestiti, še zlasti pa je to hud udarec za družino, ki je izgubila ljubljene- ga moža in očeta. Ženi Lučki in otrokom, mami Stani, sestrama Beti in Margi ter bratu Marku in ostalim svojcem in sorodnikom naj gre naše iskreno sožalje. Srečanje Kava s knjigo: gost Ivan Vogrič Govor je bil o “operaciji Bober” TKS adnje srečanje Kava s knji- go, ki so ga priredili Mla- dika, ZTT in TKS v Tržaškem knjižnem središču v sredo, 29. maja, je imelo zgodo- vinsko tematiko. Govor je bil namreč o obdobju prve svetov- ne vojne, bolj specifično o ope- raciji Bober, in sicer o izgnan- stvu domačinov iz naših sloven- skih vasi leta 1944. Nemška vo- jaška oblast je odgnala na prisil- no delo v Nemčijo več sto moških. Na udaru so se tedaj znašle vse vasi današnje devin- sko-nabrežinske občine, Križ, Jamlje in del zgoniške občine. Ta je bil eden od treh večjih do- godkov, ki so zaznamovali Kras v vojnem obdobju: prvi je bil prisilna odvedba slovenskih fantov v posebne bataljone, drugi operacija Bober, tretji pa požig Mavhinj, Cerovelj, Vižovelj in Medjevasi avgusta 1944. Z O drugem dogodku je Ivan Vo-grič spisal knjigo Operacija Bo-ber 27.02.1944. Na jutranjem srečanju se je avtor v knjigarni pogovarjal z urednico Mladike Nadio Roncelli. Minilo je 75 let od te hude operacije in avtor opazuje, da je spomin na ta do- godek zbledel. Nekateri vnuki teh izgnancev sploh ne vedo več, kaj se je takrat dogajalo in kaj so morali pretrpeti naši ljud- je, zato se je Vogrič odločil, da te dogodke zabeleži. Avtor je ve- liko raziskoval in se pogovarjal z ljudmi, največ dokumentov pa je zbral v arhivu Republike Slovenije v Ljubljani. Tukaj so seznami, ki so jih zbrali takoj po vojni narodnoosvobodilni od- bori. Nekaj je pobrskal tudi v nemških arhivih, toda v njih ni zasledil imenskih podatkov. V knjigi je opisana pot, ki so jo opravili ti nesrečneži. Nemci so takrat želeli braniti železniško progo, ki je povezovala Trst z Reichom in je bila večkrat pod udarom raznih partizanskih ak- cij, kot so poškodovanja in sa- botaže. Zato so se Nemci odločil za izgon prebivalcev s tega ob- močja. Odpeljali so jih z vlakom iz Nabrežine na Bavarsko mimo Vidma in Beljaka. Tam je bilo zbirno taborišče Neumarkt, kjer so ostali nekaj dni; potem so jih poslali delat po deželi nekako kot sužnje in jih pustili v položaju milosti in nemilosti, saj kljub te- mu da niso bili v režimu taborišč, so morali vseeno zelo na- porno delati in mar- sikdo ni preživel zara- di izčrpanosti in bolez- ni. Večinoma so delali na kmetijah in v tovar- nah, ki pa so bile glav- na tarča zavezniških bombnikov. Zanimivo je, da so kljub temu da so bili razpršeni po Nemčiji, ohranili sti- ke. Pisali so si v slo- venščini, pošiljali so zapise tudi domov. Življenje v domačih vaseh je bilo težko, saj so v njih ostale ženske in otroci, v celoti pa je zmanjkala delovna sila. Večina izgnancev je preživela in so se po vojni vrnili iz Nemčije v rojstne kraje, in to v glavnem peš, je povedal avtor. Prisotni so na koncu lahko pri- sluhnili tudi zelo zanimivim in obenem groznim spominom si- nov teh izgnancev, ki so bili na srečanju med publiko. MČ Foto MČ Umrla je dolgoletna ravnateljica Kosovelove knjižnice Lučka Čehovin V 80. letu starosti je umrla dolgoletna ravnateljica Kosovelove knjižnice v Sežani, slavistka Lučka Čehovin. Znana je bila kot ena gonilnih sil tamkajšnjega kulturnega življenja in pričevalka družine Srečka Kosovela in slikarja Avgusta Černigoja. S sestrami Srečka Kosovela je bila v prijateljskih odnosih, tako z Anico, kustosinjo Kosovelove rojstne spominske hiše, kot s Karmelo, pianistko, s katero sta si veliko dopisovali. Pisma so bila objavljena tudi v knjižni izdaji. Blizu si je bila tudi z avantgardistom Černigojem in prav ona je najbolj zaslužna za ustanovitev njegove galerije v Lipici. Lučko Čehovin v prvi vrsti povezujejo s sežansko knjižnico in njenim preporodom. Leta 2000 je knjižnica tudi po njeni zaslugi dobila nove prostore. Knjižnico je s pomočjo likovnih sodelavcev spremenila v kulturno stavbo z vidno estetsko podobo, vanjo je vnesla barve in likovne umetnine, ki prikazujejo Kosovelov in Černigojev avantgardizem. Avantgardizem se kaže tudi na prizidku knjižnice, ki je popisan s citati iz Kosovelovih Integralov. Med delovanjem je v knjižnici organizirala mladinski in domoznanski oddelek. Veliko pozornosti je namenjala tudi prireditvam, na katerih je imela v gosteh številne umetnike in kulturnike, piše na portalu Primorci. si. Za svoje delo v knjižnici in za novosti, ki jih je vnesla v slovensko knjižničarstvo, je prejela tudi najvišje strokovno priznanje, Čopovo diplomo. Povojna taborišča v Italiji Na pobudo Društva slovenskih izobražencev in Knjižnice Dušana Černeta bo v ponedeljek, 10. junija, v Peterlinovi dvorani v Trstu krstna predstavitev monografije zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch iz Ljubljane Slovenski begunci v taboriščih v Italiji 1945–1949, ki je izšla v zbirki Razpoznavanja pri Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Življenje slovenskih povojnih beguncev v Avstriji je že precej obdelano, ta knjiga pa je temeljnega pomena za veliko manj poznana taborišča v Italiji. Avtorica namenja posebno pozornost šolstvu, ob tem pa pregledno predstavlja celovito življenje beguncev v Monigu, Forliju, Serviglianu, Senigallii, Barletti, Eboliju in drugih manjših taboriščih. Izjemna življenjska volja in iznajdljivost v nemogočih razmerah, ki sta omogočili “slovenski čudež” v prekomorskih deželah, sta imeli svoj izvor tudi v taboriščih po Italiji. Več osebnosti, ki jih obravnava knjiga, je vsaj nekaj let pomagalo obnavljati slovensko, krščansko in kulturno tkivo v našem zamejstvu. Profesorja Jože Peterlin in Vinko Beličič, ki sta ostala v Trstu do smrti, sta na primer organizirala prvi prosvetni večer v taborišču v Monigu pri Trevisu že 20. maja 1945. Na tamkajšnji begunski gimnaziji je poučevalo več šolnikov, ki so bili potem do izselitve v Ameriko, ali pa do upokojitve, profesorji na naših šolah. Tudi več duhovnikov, na primer Stanko Janežič, ki je bil skupaj s šestimi drugimi bogoslovci posvečen 17. junija 1945 v Zermanu, je potem delovalo v današnjem zamejstvu. Avtorica je sestavila svojo študijo na podlagi že objavljenih virov in literature, zlasti pa periodičnega tiska iz begunskih taborišč, zelo številnih osebnih pričevanj, dnevnikov in osebnih arhivov, posebej dragoceni pa so podatki iz arhivov, ki jih je poiskala v Argentini, Sloveniji in ZDA, kjer je črpala iz doslej Slovencem neznanih fondov uprave Združenih narodov za begunce UNRRA v New Yorku. V ponedeljek bo tudi predstavila bogato, doslej po večini neobjavljeno fotografsko gradivo. Kratke Foto damj@n Tržaška 6. junija 2019 11 Obvestila Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta vabita v ponedeljek, 10. junija, v Peterlinovo dvorano v ul. Donizetti 3 v Trstu na predstavitev monografije dr. Helene Jaklitsch Slovenski begunci v taboriščih v Italiji 1945–1949. Začetek ob 20.30. Področni svet Slovenskega pastoralnega središča vabi na predavanje dr. Primoža Krečiča, stolnega župnika v Kopru, o temi Prijateljstvo kot osnova življenja in vere; predavanje bo v četrtek, 6. junija, ob 20. uri v Domu Jakoba Ukmarja v Škednju. Klub prijateljstva – Vincencijeva konferenca vabi na izlet v Vipavsko dolino z ogledom Ajdovščine s Pilonovo galerijo, Vipavskega Križa, romarske cerkve v Logu, Vipave in Vrhpolja v sredo, 19. junija; odhod ob 8. uri s trga Oberdan, s hitrim postankom ob 8.15 na Opčinah na trgu Škavenca nasproti tramvajske postaje - info in prijave na tel. 339 182 0227 (Dobrina) in 371 179 9646 (Sonja). Darovi Za rojansko glasilo Med nami darujeta Jurij Rosa 20 evrov in A. T. 10 evrov. Misijonski krožek Rojan je prejel: Za slovenske misijonarje: N. N. 100 evrov. Za sestro Jožico Sterle – Ukrajina: U. M. M. 50 evrov. Za patra Antona Grma – Mozambik: U. M. M. 50 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Trst Slovesnost ob 50-letnici poimenovanja osnovne šole Miran Košuta: “Šola naj bo in naj ostane slovenska” KRIŽ alčki iz vrtca in učenci osnovne šole iz Križa so se dalj časa pripra- vljali na prireditev ob 50-letnici poimenovanja šole po do- mačinu, slikarju - marinistu Al- bertu Sirku. V domu, ki prav ta- ko nosi ime po njem, so v ne- deljo, 26. maja, učenci pripra- vili doživet kulturni spored, pri organizaciji katerega so poleg učiteljskega kadra sodelovali Združenje staršev in vse vaške organizacije. Šolo so po Albertu Sirku poime- novali 25. maja, se pravi na dan pred njegovim rojstnim dnem. Zanimivo pri tem je, da je bilo to prvo poimenovanje sloven- ske šole na Tržaškem. Slove- snost ob 50-letnici tega dogod- ka v kriškem kulturnem hramu, ki se ga je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik, je po- trdila, da šola ne deluje ločeno od matičnega vaškega okolja, a je globoko usidrana v le-tem. Slavnostni govornik, domačin M in nekdanji učenec šole, literar-ni kritik Miran Košuta, je uvo-doma obnovil začetke sloven- skega šolskega poučevanja v Križu, ki segajo v začetek 19. sto- letja. Leta 1848 je bila šola red- no priznana kot župnijska šola, po letu 1868 je skrb za to prev- zela občina. Po osvoboditvi je pouk stekel v poslopju, v kate- rem šola še danes domuje. Na teh temeljih naj šola sloni še v prihodnje: “Šola naj bo in naj ostane slovenska”, je poudaril Košuta. Izpostavil je pomen šole kot delavnice prihodnjih umov, ki jih je bilo v Križu kar nekaj na različnih področjih, li- kovnem, literarnem, gospodar- skem in športnem. Na odru vaškega kulturnega do- ma so osnovnošolci v sodelo- vanju z malčki domačega vrtca Justa Košute med drugim pri- pravili uprizoritev Srečanje z Al- berton Sirkom, z utrinki iz sli- karjevega življenja, prežetimi s sodobno tehnologijo. Učenci osnovnošolskega pevskega zbo- ra pod vodstvom učiteljice San- dre Poljšak in ob glasbeni spremljavi Olge Tavčar so zapeli šolsko himno Kriška fa- kulteta. To je ob 30. obletnici poimenovan- ja šole sestavil prav Mi- ran Košuta. Nekaj dni pred slavno- stno proslavo pa so že predstavili delovni zve- zek Albert Sirk - Slikar našega morja, ki je izšel pri Založništvu tržaške- ga tiska. Pripravile so ga učiteljice kriške osnov- ne šole z nekaterimi učenci in predstavlja dragocen didaktičen pripomoček. S po- močjo te publikacije učenci lahko spoznava- jo življenje in delo slovenskega marinista, po njegovih delih pa tudi preteklost lastne vasi, nje- no povezanost z morjem in ri- bištvom. Stolnica sv. Justa - 9. junija 2019 Koncert zbora Slovenske filharmonije veza cerkvenih pevskih zborov Trst in Svet sloven- skih organizacij v sodelo- vanju s Slovensko filharmonijo in Slovensko prosveto vabita na izreden koncert v okviru projek- ta Cantate zbora Slovenske fil- harmonije. Koncert pod taktir- ko Petre Grassi bo v nedeljo, 9. junij 2019, ob 17. uri v stolnici sv. Justa v Trstu. Morska zvezda (Maris stella) je naslov izredne- ga koncerta zbora Slovenske fil- harmonije, ki bo prvič nastopil v Trstu pod vodstvom tržaške di- rigentke Petre Grassi. Dogodek sledi prvi nagradi, ki jo je nadar- jena glasbenica prejela na tek- movanju za zborovske dirigente Zvok mojih rok in s katero si je prislužila tudi priložnost, da je lahko sestavila program za slo- venski poklicni zbor, ki ga bo tudi sama dirigirala na dveh ju- Z nijskih koncertih v Kopru in vTrstu. Tržaška etapa v nedeljo,9. junija, ob 17.00 v stolnici sve- tega Justa v Trstu je tudi drugo po- glavje letos nasta- lega kulturnega projekta Cantate, ki ga skupaj prire- jata Svet sloven- skih organizacij in Zveza cerkve- nih pevskih zbo- rov iz Trsta. Suge- stiven tridelni program sakralne glasbe bo poklon obmorskima me- stoma, v katerih bo koncert. Mari- jina tematika se bo najprej nav- dihovala ob stari glasbi - iz pre- teklih stoletij ali v sozvočju s sta- rimi oblikami in besedili, nato bo izjemna glasbena kakovost te vokalne skupine omogočila umetniško izvajanje mojstrovin različnih obdobij, pri čemer bo zbor posebno pozoren do pri- morskih in deželnih avtorjev. Pavle Merku', po katerem je projekt Cantate poimenoval na- grado za umetniške dosežke, in Patrick Quaggiato, dobitnik prve izvedbe te nagrade, bosta zastopana v tem programu, ki bo hkrati potoval med srednjim vekom znamenitega kodeksa z Montserrata in Verdijevo zna- menito skladbo Laudi alla Ver- gine. Zbor Slovenske filharmo- nije bo nastopil v mešani, moški in ženski zasedbi; s svo- jim petjem bo povezal Italijo in Slovenijo z upoštevanjem naj- plodnejših avtorjev zborovske glasbe, kot sta na eni strani Lo- renzo Donati in Giovanni Bo- nato, na drugi Ambrož Čopi in Andrej Makor. Skladba Marca Sofianopula pa bo po- klon stolnemu zboru in tržaškemu skladatelju, ki je vedno pokazal globo- ko spoštovanje do slo- venske glasbene kulture. Petra Grassi je dirigentka Mladinskega zbora dežele Furlanije Julijske krajine, vokalne skupine Glasbene matice Vikra in Komornega zbora De- kor, s katerimi je prejela veliko pomembnih na- grad in priznanj, pogo- sto tudi kot najboljša di- rigentka. Pri organizaciji tržaškega, izrednega koncerta zbora Slovenske filharmonije je sodelovala tudi Slovenska pro- sveta. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV TRST SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ v sodelovanju s Slovensko Filharmonijo in Slovensko Prosveto MORSKA ZVEZDA Izredni koncert zbora Slovenske Filharmonije dirigent: Petra Grassi nedelja, 9. junija 2019, ob 17.00 stolnica sv. Justa v Trstu VSTOP PROST Foto Janez Kotar Ob praznovanju zlate poroke ALOJZIJE in FRANCA MOZETIČA jima iskreno čestita in želi še na dolga skupna leta VERSKA SKUPNOST in CERKVENI PEVSKI ZBOR OD NOVEGA SV. ANTONA srednji del prireditve je bilo seveda nagraje- vanje prispevkov, odlomke iz njih so prebrali mladi iz MOSP-a. Preden pa so nagrajenci izvedeli, kdo se je uvrstil na katero mesto, so mo- rali še odgovoriti na kviz, ki sta ga zanje pripravili Veronika Bordon in Svetlana Brecelj iz novinarskega krožka MOSP-a. Mlade sta nagradili pesnica in pisateljica Majda Artač in mla- dinska pisateljica in mentorica gledaliških skupin Lučka Susič, ki sta skupaj z Jurijem Paljkom (urednikom, novinarjem in be- sednim ustvarjalcem) tudi le- tos sestavljali komisijo. Letos so se odločili, da ne podelijo prve nagrade za poezijo, vendar so podelili dve drugi in dve tretji nagradi. Tretjo nagrado sta pre- jela Elia Pelizon in Veronika De O Luisa, drugo mesto pa sta osvojila Mate- ja Martini in Marco Bonivento. Tudi v kategoriji proze so podelili dve tretji na- gradi. Ex aequo sta jo prejela Ines Racman in Jakob Kralj, Ja- kob Kralj, ki je na natečaju z ra- zličnimi psevdonimi sodeloval z dvema proznima in dvema pesniškima prispevkoma, je prejel tudi drugo nagrado, prvo mesto pa je osvojil Jakob Gru- den. Nagrade so prispevale Za- družna kraška banka Trst Gori- ca, zlatarna Malalan in založba Mladika. Na večeru je za tehniko po- skrbel Erik Geletti, spored pa sta povezovala Veronika De Luisa in Boštjan Petaros. Nagrajene prispevke in še ne- katere druge, ki jih je komisija priporočila za objavo, bodo v naslednjih mesecih objavljali v Rasti, mladinski prilogi revije Mladika. S 1. strani Nagradili so ... petek, 24. maja, so se v Devinu poslovili od Ma- rije Semolič vd. Antonič, ki je umrla v nedeljo, 19. maja, stara 92 let. V vasi, da bi jo ločili od drugih Marij, so ji tudi rekli Marija Brstovka, saj je bila doma prav iz te vasi na severni strani Grmade. Bila je vdova po Francu Antoniču, zidarskem mojstru, pevcu in kulturnem delavcu, ki je imel velike zasluge za ustano- vitev zbora Fantov izpod Grmade in za obnovo poslopja, kjer je da- nes sedež devinskih zborov. Po- kojna Marija ga je vseskozi pod- pirala in se veselila uspehov, ki so jih Fantje izpod Grmade dose- gali, in kulturnih večerov in kon- certov, ki so jih prirejali v vasi. Dokler ji je zdravje dopuščalo, je V redno spremlja-la vse versko inprosvetno do- gajanje v župni- ji in vasi, z možem in hčer- ko Branko pa je bila redna obi- skovalka kultur- nih pireditev daleč naokoli. Pogrebno mašo je daroval g. Giorgio Gian- nini, ki je v svoji homiliji lepo iz- postavil njeno veliko skrb in na- vezanost na družino. V imenu devinskih pevskih zborov pa je Marko Tavčar dejal, da sta bila Marija in France vidna predstav- nika tiste brstovske diaspore, ki se je pred zaprtjem meje leta 1947 zaradi povojne ideološke in verske nestrpnosti v domači Bre- stovici umaknila v sosednje vasi okrog Grmade. V Jamlje, Devin in Sesljan, Mavhinje in druge okoliške kraje so prinesli tudi ve- liko ljubezen do petja in kulturnega udej- stvovanja. Sad te lju- bezni do slovenske besede in pesmi, a tu- di prijateljstva, ki jih je povezovalo, je jese- ni 1965 ustanovljeni MoPZ Fantje izpod Grmade, saj so jedro sestavljali prav brstovski fantje in ni slučaj, da so se ti pev- ci, ki so svoj prvi na- stop pod vodstvom Iva Kralja imeli junija naslednje- ga leta v Nabrežini, zbirali na va- jah prav na domu Marije in Fran- ca v Devinu. Rajna Marija je skrbno gojila svoj lepi odnos do slovenske besede in pesmi. Bila je redna bralka Ka- toliškega glasa prej in sedanjega Novega glasa, a tudi mohorjevk, tako da je jeseni že nestrpno čakala na izid nove zbirke. V tem kulturnem in glasbenem humusu je svojo pot organista in zborovodje začel tudi njun sin Herman, ki redno vodi devinski cerkveni zbor in Fante izpod Grmade, že več let pa je aktiven tudi na koru v Brestovici in pri drugih zborih v okolici. Na koru je med mašo pel okre- pljeni cerkveni zbor, pri orglah sta se vrstili Marija Brecelj in Bar- bara Corbatto, pri vodenju pa je pomagal Ivo Kralj. Pred cerkvijo in na pokopališču so pokojni Ma- riji, pod vodstvom Rada Miliča, združeno zapeli v slovo pevci Fantov izpod Grmade in zbora Vesna iz Križa, saj je Herman ak- tiven tudi v tem zboru. Ob tej hudi izgubi za družino naj sinu Hermanu in hčerki Branki, vnukoma in vsem ostalim sorod- nikom izrečemo prisrčno sožalje tudi vsi iz uredništva in uprave Novega glasa. Naj počiva v miru! SLOVENSKA PROSVETA se klanja spominu svojega dolgoletnega člana in odbornika SANDIJA DE LUISE in izraža družini globoko sožalje Foto damj@n Odšla je zavedna Slovenka Mariji Semolič vd. Antonič v slovo DEVIN Aktualno6. junija 201912 prostorih slovenskega Kulturnega doma ISK v Špetru je v četrtek, 23. maja, Elisabetta Gustini skupaj s sodelavci predstavila kratki film Esistenze, Bivanja. Gre za dolgo- letni projekt, ki je v devetih letih vključil nad 3000 otrok, ki obi- skujejo osnovne, srednje šole in vrtce naše dežele, ter 600 odra- slih. Projekt nastaja na pobudo CTA, Centra za gledališče, ani- macijo in figure, ob podpori dežele FJK in deželnega sedeža RAI. Tudi snemanje letošnjega kratkometražca je, kot že devet let zapored, potekalo ob aktiv- nem sodelovanju otrok dvoje- zične šole Pavel Patricig iz Špe- tra, pridružili pa so se jim neka- V teri člani Zveze slovenskih izsel-jencev Furlanije Julijske krajine- Slovenci po svetu ter tri najsta- rejše članice KD Rečan – Aldo Klodič. Za režijo je poskrbel Francesco Termini, za zvok Mar- co Parlante za vso koordinacijo in snemanje v Benečiji pa Anna Sonja Simonitti. Na večeru so poleg Elisabette Gustini sprego- vorili še igralci sami, pripadniki obeh generacij, Davide Klodič kot predstavnik dvojezične šole, Živa Gruden in Igor Tul. Kratkometražni film je na zelo enostaven in spontan način spregovoril gledalcem o srečanju med dvema generacijama. Stičišče je bil izlet k reki, v gozd in v Topolovo. Otroci in starejši se sproščeno prepustijo naravi in občutkom ter drug drugemu pripo- vedujejo o izkušnjah, igrah, načrtih, sanjah in življenju. Modrost in radoživost se srečujeta pri igrah in spominih. Starejši mlajšim posredujejo izkušnje, odete v nostalgijo, otroci jih sprejemajo in polnijo s sproščeno razigranostjo, naj- večkrat se preteklost in sedanjost ujameta v tok skupnih idej in misli. Kot so povedali mali igral- ci, ki so bili ves čas junaki večera v Špetru, imajo starejše genera- cije veliko povedati in so po srcu mladim zelo blizu. Film je prežet s poezijo, v njem se prepletata le- pota narave in preproste modro- sti naših ljudi. Škoda, da v njem ni bilo prostora za kako narečno besedo ali pesem, ki bi tistim, ki Benečije ne poznajo, še bolje pri- kazal magični svet naših prele- pih, zelenih dolin in njenih pre- bivalcev. Suzi Pertot a se je pomlad vrnila k nam, zgovorno priča tudi naslovnica sedme, marčne številke mladin- ske revije Galeb. Rdeča pikapolonica s svojimi črnimi pikami radovedno ždi na marjetici, ki je skupaj z vijolico in drugi- mi cvetkami pokukala iz zemlje sredi ze- lenega travnika in se veseli pomladnega sonca. Lep pomladni izrez iz narave je prikazala Dajana Lakovič, četrtošolka OŠ J. Jurčič iz Devina. Še pustno razpoloženi tretješolci iz iste šole pa so Galebu poslali okruške pustnega vzdušja, pa tudi pom- ladni utrinek. Pomirjujoče deluje barva indigo, ki jo tokrat opisuje Jasna Merku‘ v rubriki Energija barv. V njej razlaga, da barve vidimo zato, ker se svetloba od- bija v naše oko. Z barvami pomladi nas nagovarja tudi ilustracija Žive Pahor, ki je štiričlansko družinico ilustrirala pod dvema velikima cvetkama, v katerih so namesto prašnikov smejoče se vejice in pike. Privlačen likovni motiv spremlja domiselno pesem Majde Artač Sturman Hvala, draga mama! Med hvaležnost, ki jo dolgujemo mamicam, je Artačeva spletla tudi majhen “slovnični” venček. V njem privlačno spregovori o vejici, ki “ne loči, samo boža”, in piki, ki pač mo- ra stati na koncu povedi. Kdo smo? je Milan Petek Levokov naslovil svojo eno- kitično pesmico, v kateri se sprašuje, kdo smo mi ljudje, “kaj se z nami rima”? Ilu- stracijo med sanjami in domišljijo je pri- spevala Chiara Sepin. Balon pa je naslov pesmice Jureta Jakoba, ki v rimah pred- stavlja razna prevozna sredstva in vanje vpleta zmeraj tudi vrane. Rožnat balon je ilustrirala Anja Jerčič Jakob. Tudi strip Medved in miška, ki ga piše Majda Ko- ren, ilustrira pa Bojan Jurc, spada k bran- ju za nabiranje točk Bralne značke. Pro- tagonista sta tokrat obiskala Dunaj in njegove cesarske palače, pa še šmorn sta naročila v restavraciji. Otroci bodo iz stripa in priloženega opisa izvedeli mar- sikaj o Avstriji, pa še naloge bodo lahko izpolnili. Za Bralno značko pridejo v poštev tudi druge zgodbe, npr. ruska pra- vljica Petelko Kikirilovič, ki v šegavem tonu opisuje, kako sta lačna vojaka pre- lisičila skopo ženo bogatega kmeta. Pra- vljico je prevedel Ludvik Mrzel, v značilnem slogu pa jo je likovno opremila Andreja Gregorič. Erika Cunja vodi radovedno Marijo po babičini hiši. Tokrat se je Marija ustavila v dnev- ni sobi pri stari knjižni omari, v kateri je pol- no knjig. Pošastko, ki se je porodil v do- mišljiji Maje Fur- man, je bil izred- no prijazen. V gozdu je nabral veliko košaric bo- rovnic, da bodo mamice, tete, babi- ce lahko skuhale marmelado, čeprav jih je prehlad prikle- nil na posteljo. Fan- tazijsko bogato ilu- stracijo, iz katere veje nekaj posebno magične- ga, je izdelala Dunja Jogan. Klarisa M. Ja- vanović je, ob ilustraciji temnih barv Šte- fana Turka, pod naslovom Jabolko na dan spodi bolezen stran napisala zgodbo o dveh bratih, pri katerih je srečo imel le mlajši, ki je prisluškoval, kaj so se po- govarjali velikani, in s čarobnim jabol- kom ozdravil bolno kraljevo hčerko in jo seveda dobil za ženo. Avtorica je zgod- bi priložila recept za poseben močnik: staro jed z jabolki in fižolom. Kako je mali sovici, ki je bila vsa črna in je zato sošolci niso marali, stara vrana, čarov- nica Mora, pri - čarala moč, da je lahko v san- jah strašila otroke, piše Helena Jova- novič. Štefan Turk je ilustri- ral sovice in temen ples pošasti. Mala radovednica Eva (na sliki) je pristala v bol- nišnici in se še sama šla zdravnico. Neli K. Filipić pripoveduje o njej ob ilustracijah Ane Za- vadlav. Dolgonoge, zveste, velike štorklje kraljujejo na petih Galebovih straneh. O njihovi zvestobi in sploh življenjskih na- vadah podrobno opisuje Marjeta Zorec, Katerina Kalc pa jih je tako lepo upodo- bila, da se zdijo žive! Tudi ta dolgi opis velja za Bralno značko, a je tudi čudovit vir za poglobitev znanja o teh velikih ptičih, ki radi gnezdijo v Prekmurju. Da je kovač tudi riba, bodo bralci lahko raz- brali iz zelo uporabne rubrike Soimen- jaki. Piše jo Darinka Kobal, ilustrira pa Ivana Soban. Anka in Vili v zgodbi Dej- nozaverčki Mihe ha sta jo zakuhala prav “debelo”: ogromna samica dinozavra je jezna, ker sta ji izmaknila jajce! Najmlajši bralci bodo v marčni številki Galeba našli Vajo za koncentracijo in po- zornost, narisati morajo manjkajoče de- le (rubriko piše Ester Derganc z ilustra- torko Chiaro Sepin), pa tudi dve strani, ki ju je pripravila Anka Kočevar, na kate- rih bodo ugotavljali, kaj je enobarvno in kaj pisano, pa še pobarvanko bodo odeli v različne barve. Matejka Grgič in Chiara Sepin vabita otroke na izlet na Dolen- jsko, kjer bodo odkrili marsikaj. Ob omembi ljudske pripovedke o drobnem fantiču Petru Klepcu, ki je dobil neizmer- no moč, Grgičeva pravi, da lahko vsi po- magamo sošolki ali sošolcu, ki je žrtev posmehovanja ali, še huje, nasilja. V tudi tokrat zelo bogatem Galebu sta še Galebov kviz, ki ga piše Nevenka Škrlj, in Križanka Jožeta Petelina. IK D Slovenski kulturni dom ISK v Špetru / Projekcija filma Bivanje kot srečanje med generacijami Šolska prireditev v Števerjanu / Lepa igrica Krtka sta ugotovila, da je doma najlepše liža se konec šolskega leta in po naših šolah se vrstijo šolske prireditve. V torek, 28. maja, so se malčki otroškega vrtca Kekec in učenci osnovne šole Alojz Gradnik predstavili v večjem večnamenskem prostoru osnovne šole v Števerjanu in skupno uprizorili priredbo pra- vljice Kakšne barve je svet, ki jo je napisala Desa Muck. Ko so v dvorani ugasnile luči, je oder prekrilo platno, ki je pona- B zarjalo veliko krtino. Z odstranit-vijo zemeljske skorje sta prišla vospredje krtka, ki sta se takoj lo- tila iskati prijatelje v podzemel- jskem svetu. Srečala sta se z mra- vljami, polžki, murenčki, stono- go in miškami, s katerimi bi se rada igrala. Bila sta zelo lačna in radovedna, kaj se dogaja na površju. V podzemlju je bilo vse temno in enobarvno, ko pa sta prišla izpod zemlje, kjub mamini prepovedi, ki jim je zažugala, da ju bo sonce umorilo, sta šla k okulistu, ki jim je dal posebne naočnike, s katerimi sta razločno videla, da je svet raznobarven in Sedma številka mladinske revije Galeb v š. l. 2018/19 Pomlad je razgrnila svoj pisani plašč da tudi živali, ki živijo na zemlji, imajo lepe barvne odtenke. Na kmetiji sta srečala krave, bike, ra- ce, prašiče, žrebeta, mačke, ko- koši in ovce. Prašič je krta poučil, da na svetu nihče ni brez smisla, če drugega ne, služi za hrano drugim. Krta se poslovita in se vrneta pod zemljo k mami in tatu ob ugotovitvi, da je doma najlepše. Naočni- kov pa nista odvrgla, morda jima bodo še kdaj prav prišla. Nastopajoči so se pred- stavili v pisanih preo- blekah in so svoje vloge prikazali radoživo, sproščeno in s primer- no mimiko in glasovnimi pou- darki. To velja še posebno za tiste, ki so imeli vodilne vloge. Pred- stava je bila lahkotna in prijetna. Priznanje gre vzgojiteljicam in učiteljicam, ki so tako lepo pri- pravile otroke, in Sari Miklus za režijo predstave. Pri igri sta imela pomembno vlogo glasba in pet- je, ki sta spremljala posamezne nastope živali. Za to sta poskrbeli Barbara Persič in Martina Hlede. Ob koncu sta se predstavnici staršev za vrtec in šolo zahvalili učnemu in neučnemu osebju za skrb, potrpežljivost in sodelovan- je pri šolskem delu. Tudi učitelji- ce so se zahvalile staršem za vse- stransko pomoč in zaupanje. Županja Franca Padovan je česti- tala nastopajočim in obljubila, da bo občinska uprava še naprej namenjala največjo pozornost šolskim potrebam. DP Foto DP nedeljo, 14. aprila 2019, je bil pod večer v veliki dvo- rani Kulturnega doma v Gorici koncert zbora in orkestra britanske univerze iz Bristola, Uni- versity of Bristol Chamber Orche- stra in University of Bristol Cham- ber Choir, ki ga vodi Harry Kirby. Mlade pevce in glasbenike je vodil prav tako mlad dirigent Vincent Horsten. Britanska zasedba se je na svoji turneji po Evropi, ki jo je priredilo združenje Virtus Travel iz Rovinja, predstavila tudi pri nas v Gorici. To je bil edini njihov koncert v Italiji. Zanj so izbrali skladbe Schumanna, Brahmsa in Haydna. Koncert, ki se je zaradi tehničnih razlogov začel z enour- no zamudo, je spadal v izvena- bonmajski program trijezičnega festivala Komigo, ki ga 16. leto za- pored prirejata goriški Kulturni dom in kulturna zadruga Maja iz Gorice. Tokrat je Komigo v okviru festivalov Across the border in Ko- migo 2019 & Choir postregel z večerom resne glasbe. Pobudniki goriškega koncerta so bili poleg Kulturnega doma v Gorici in kul- turne zadruge Maja, goriški tednik Voce Isontina, Glasbena matica, Glasbena šola Emil Komel iz Go- rice in Kulturni dom Nova Gorica. Pokroviteljstvo so dali občina Go- rica, Slovensko kulturno-gospo- darska zveza, Dežela Furlanija Ju- lijska krajina in Fundacija Goriške hranilnice. V sredo, 17. aprila 2019, pa je Ko- V migo v rednem abonmajskem pro- gramu ponudil še en pevski večer, to- krat “lahke” oz. av- torske glasbe. Na odru Kulturnega doma je najprej kot posebna gostja zapela nekaj pesmi s svoje nove CD plošče Facile go- riška kantavtorica Paola Rossato, ki se je tokrat prvič spremljala na klavir. Pevka je letos v Sanremu prejela posebno nagrado Mei prav za to svojo prvo zgoščenko kot najboljša kantavtorica leta 2018 v Italiji. Njene pesmi imajo res lepo, globoko sporočilno noto. Pred- sednik Kulturnega doma Igor Ko- mel ji je zaželel, da bi jo spoznali tudi drugod po Italiji, saj si to za- služi. Za njo je klasični ariji zapela ruska pevka, sopranistka Ksenija Pro- schina z Mednarodne operne aka- demije iz Križa, ki jo vodi maestro Aleksander Švab. Pevka odhaja v pariško opero, zato ji je publika s toplim aplavzom zaželela čim lepši uspeh pri tej novi pomem- bni izkušnji. Potem pa je navdušeno občinstvo popolnoma osvojil in pozabaval znani italijanski pevec, kantavtor, predvsem pa izvrsten imitator Lu- ca Virago iz Milana. V svoji dolgi karieri je nastopil tudi na Festivalu v Sanremu leta 1993 s pesmijo Ci vuole molto coraggio, isto leto si je v San Vincentu prislužil naslov kralj imitatorjev na apeninskem polotoku. Pod naslovom Night of the stars – Noč zvezd se je s svo- jim glasom, ki zmore posnemati neštete zna- ne italijanske, pa tudi tuje pevce pop glasbe, v humornem ključu preobrazil v Adriana Celentana, pri tem se- veda posnemal njego- ve značilne gibe, Gian- nija Morandija, Andrea Bocellija, Massima Ra- nierija, Erosa Ramaz- zottija, Tota Cotugna, Zucchera Fornaciarija, Claudia Baglionija, Ju- lia Iglesiasa, celo duo Gino Paoli in Ornella Vanoni in še druge zna- ne glasove, ki so krojili in še krojijo italijansko glasbeno sceno. Petje je, tudi s humornim nadihom, podprl z mimiko in gestami in ta- ko še bolj “veristično” predstavil izbrane “popevkarje”. Pri marsi- katerem “hitu” je spodbujal po- slušalce, naj zapojejo z njim. Večer je bil prijeten tudi zato, ker so se z odra Kulturnega doma slišale že legendarne pesmi, ki so zaznamo- vale italijansko popularno glasbo v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. Že krepko odrasli po- slušalci zmeraj radi prisluhnejo pesmim, ki so se porodile, ko so bili sami še mladi, polni sanj, želja in upov. Iva Koršič Paola Rossato Kulturni dom Gorica / Komigo Dva raznolika glasbena večera Slovenija 6. junija 2019 13 Različno o odnosih med Slovenijo in Rusko federacijo Ni samo SDS zmagovalka evropskih volitev! lovenija kot nacija, to je država, še vedno išče svojo pot v prihodnost, pri čemer posamezni dogodki ideološke in politične vsebine sestavljajo ce- lovit mozaik stanja in teženj v državi. Ob takem izhodišču in pojmovanju je lahko aktualno tudi mnenje, da so bili nedavne evropske volitve in takoj po njih obisk zunanjega ministra Ruske federacije v Sloveniji formalno- pravno sicer samostojna dogod- ka, vendar po vsebinski plati med seboj povezana. Na volitvah poslancev v evropski parlament je sicer uradno in vel- javno zmagala skupna lista Slo- venske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke, toda v političnem in moralnem pogle- du je potrebno upoštevati tudi uspehe oziroma dosežke drugih strank in njihovih kandidatov za poslance. Novinar, urednik in politični komentator, Bojan Požar, na svojem spletu ocenjuje, “da pri SDS gre za kislo zmago, saj naj bi ta stranka, če ne bi ime- la skupne liste s SLS, lahko izvo- lila še enega, tretjega poslanca. Milan Zver je bil slab nosilec skupne liste SDS in SLS. Tudi na njegovih predvolilnih nastopih je bilo videti, da je iztrošen poli- tik. Prejel je veliko manj predno- stnih glasov kot pa njegova so- kandidatka Romana Tomc, ki je bila zaradi tega tudi ponovno iz- voljena za evropsko poslanko”. Po mnenju Bojana Požarja bi bili Socialni demokrati lahko pravi zmagovalci volitev, “če se ne bi S zgodil Milan Brglez, ki je bil naj-bolj po zaslugi Tanje Fajon izvol-jen za evropskega poslanca omenjene stranke. Milan Brglez je na volitvah prejel najmanj prednostnih (preferenčnih) gla- sov od vseh drugih izvoljenih po- slancev. Znan pa je tudi po trdit- vi, da so bili povojni poboji, s sta- lišča naravnega prava, upra- vičeni”. Med poraženci volitev je tudi zelo ambiciozen poslanec Matjaž Nemec iz SD, ki je vodil ostro kampanjo zoper domnevne “fašiste”. Nemec, ki se je hitro povzpel na vrhova stranke Social- nih demokratov in Državnega zbora, je po zatrjevanju Bojana Požarja, “v parlamentu deloval po navodilih svoje matere, dr. Nelide Nemec”. Največji kolek- tivni poraženec volitev naj bi bi- la, po trditvah nekaterih analiti- kov, stranka Levica zaradi napak v obnašanju in pomanjkanju ugleda pri volivcih nosilke stran- kine kandidatne liste, Violete To- mić. Sicer v Sloveniji še vedno obja- vljajo veliko drugih ocen, ko- mentarjev in razmišljanj o volit- vah v evropski parlament. Zaradi objektivnosti tega poročanja in enakega odnosa do vseh vplete- nih in delujočih v volilnem ob- dobju navajam, da je kandidatka za tretji poslanski mandat, Tanja Fajon, iz stranke Socialnih demo- kratov, za izvolitev prejela nad 53 tisoč prednostnih glasov, kar je bilo največ od vseh kandidatov, sodelujočih na volitvah. Glavni in odgovorni urednik tednika Demokracija, Jože Biščak, ima morda svoje vire informacij, ker trdi, “da so predsedniku vlade in Liste Marjana Šarca, Marjanu Šar- cu, šteti dnevi, ker da je bil očitno neposlušen domnevnim vpliv- nežem iz t. i. političnega ozadja. Dopustil je, da Igor Šoltes, iz stranke Desus, ni bil izvoljen za poslanca v evropskem parlamen- tu. Šoltes namreč ni kdorkoli. Je vnuk Edvarda Kardelja in njego- ve neizvolitve domnevne sile in vplivni posamezniki iz t. i. poli- tičnega ozadja Marjanu Šarcu zle- pa ne bodo odpustili. V ozadju se že pripravlja nov obraz. Za Mar- jana Šarca se je odštevanje začelo”. Ivan Štuhec, moralni teolog in civilno-družbeni voditelj, glede razpleta političnih razmer po vo- litvah navaja zlasti možno vlogo Nove Slovenije, krščanskih de- mokratov. Ta stranka menda ima zelo proste roke, da naravna kompas slovenske politike v sme- ri oblikovanja desnosredinske vlade. Tako je razmišljal v ko- mentarju, objavljenem v sloven- skem katoliškem tedniku Družina. Pedagoginja Vlasta Sagadin pa je v spletnem časopisu Fa- cebook menila, “da trem četrtinam Slo- vencev volitve 'dol vi- sijo'. Ne briga jih, ka- ko bo naša skupna do- movina, EU, delovala naslednjih pet let. Škoda, popravni izpit bo šele čez pet let. Do tedaj pa bo treba izo- braziti in prepričati slovenski narod, da bo znal živeti demo- kracijo, tudi ko bodo na vrsti dolžnosti, ne le pravice”. Povod za razprave v političnih okoljih in tudi v t. i. navadni jav- nosti o vplivu Ruske federacije in njenih voditeljev v Sloveniji je dal s svojo prorusko politiko in usmeritvijo nekdanji zunanji minister Karl Erjavec. Ru- Nemcu anšlus ni uspel Bil je eden najlepših dni, tisti majski torek. Pa ne zaradi malce skrivnostno dvigajočih se ro- mantičnih meglic, ki so prepredale dolinice Vi- pavske in me tako navdušile, da sem svoji dragi velel ustaviti avto: mimo tistega prelepega po- gleda na dolino se pač ne more kar peljati. Tudi ne zaradi krasne družbe na domačiji, kjer smo tisti večer okušali najboljše kulinarične sadove okusa, ki ni le izbran, ampak tak, da si ga za- pomniš za več dni. Bil je to eden najlepših dni v letu, ker je v slo- venskem parlamentu prevladala zdrava pamet in je praznik vrnitve Primorske k matici ostal praznik. Če bi ta dan namreč preimenovali, bi to ne bil več praznik, saj priključitev ni zadeva, zaradi katere bi lahko praznoval. Priključitev je neprostovoljna akcija, velikokrat tudi povsem v nasprotju z voljo prebivalcev priključene pokra- jine. Enkrat je iz take priključitve, aneksije v zgo- dovinskem jeziku, izbruhnila celo svetovna voj- na. Avstrija je anektirala Bosno, Srbi pa so temu tako nasprotovali, da so njihovi skrajneži nekaj let kasneje s podporo vlade v Beogradu ustrelili prestolonaslednika. Drugi tuj izraz, ki ga zgodo- vinarji uporabljajo za priključitev, sinonim za priključitev, je anschluss. Kaj se je takrat zgodilo z Avstrijo in kakšne so bile posledice, verjetno ni treba nikomur razlagati. Naši, slovenski levičarski skrajneži, hvala Bogu, niso dobili dovolj glasov, da bi Primorsko razgla- sili za priključeno oziroma anektirano deželo. Primorci smo se namreč z matico Slovenijo združili, saj smo to storili prostovoljno in z veli- ko vnemo. Primorske ni priključila Ljubljana ali celo ljubljanska partija, kot nekateri hočejo da- nes prikazati. Primorska je bila okupirana (1918) in kmalu na- to priključena Kraljevini Italiji po prvi svetovni vojni. Leta 1945 (formalno 1947) pa ni bila po- novno anektirana h kakšni drugi državi, ampak združena s Slovenijo, ki je bila del takratne ko- munistične Jugoslavije. Takrat je bila osvoboje- na tuje nadoblasti in združena z matico. Pred leti sem bil na nekem mednarodnem zgo- dovinskem simpoziju o povojni preureditvi me- ja med Slovenijo, Italijo in Hrvaško. To je bilo precej nazaj, še preden je Slovenija sploh razgla- sila praznika vrnitve Primorske in Prekmurja. Slovenski zgodovinarji so takrat uporabljali be- sedo “priključitev” Primorske. Pa je nastopil ne- ki hrvaški zgodovinar. Zelo vljudno, a tudi odločno je rekel, da se morajo slovenski zgodo- vinarji ozreti v zgodovino, saj za združitev oku- pirane pokrajine z matico uporabljajo besedo priključitev. Povedal je, da gre za zgodovinsko napačen izraz, ker so Hrvati in Slovenci prak- tično brez izjeme hoteli vstopiti v Jugoslavijo. In nadaljeval, da je priključitev strokovni izraz, ki ga s tujko imenujemo aneksija, v nemščini pa anscluss. Takrat smo se slovenski zgodovinarji v dvorani spogledovali in bilo nam je prav nerod- no, da moramo to slišati od tujca. Čez leta, ko je poslanec Zmago Jelinčič predlagal zakon z novim praznikom “priključitve” Primor- ske k matici, sem seveda takoj zastrigel z ušesi. Poslancu sem nemudoma poslal kratko elek- tronsko pisemce. V treh stavkih sem omenil, da je priključitev isto kot aneksija in anšlus. Jelinčič mi je odgovoril takoj. Zahvalil se je za pripombo in se strinjal z vsebino. Potem je predlog spre- menil in smo dobili praznik vrnitve Primorske matici. To je namreč še natančnejši izraz od združitve, saj je bila Primorska nasilno, proti volji ljudstva, odtrgana od drugih slovenskih dežel, ki so se združile v Državi SHS leta 1918. Pred tem je bila namreč stoletja v isti državni tvorbi kot vse druge slovenske dežele. Do leta 1918 je bila meja dežele Kranjske na reki Hubelj, tako da je bil vzhodni del Primorske tudi uradno del dežele Kranjske in Ljubljanske škofije. A to je že takrat šlo v nos stranki Socialdemokra- tov (SD), pravni naslednici Zveze komunistov Slovenije. Oni namreč pristajajo na zahteve zve- ze tako imenovanih borcev (v ZZB namreč parti- zanskih veteranov skorajda ni več, člani so večinoma ljudje, ki so puško videli samo v ka- kem filmu, zato po mojem skromnem mnenju pač ne morejo nastopati v imenu pokojnih in ostarelih partizanskih borcev) in teh zgodovin- skih dejstev nočejo upoštevati in vsiljujejo izraz aneksija oziroma priključitev. Poslanec Matjaž Nemec (SD), ki je zagovarjal priključitev, je bil tistega majskega torka še tret- jič zapored poražen. Najprej je preimenovanje blokiral državni svet, potem parlamentarni od- bor, slednjič pa sam parlament. SD se je pokazala kot protiprimorska in protislo- venska stranka, ki samo išče ideološke teme, za- radi katerih se lahko državljani kregamo. To po- sredno priznavata celo premier in predsednik republike, oba levičarja. Ta celo Primorec in nekdanji šef SD. Oba sta manever poslanca Nemca ocenila kot nepotreben. In anšlus Pri- morske je bil mrtev! Tistega lepega majskega dne... Italijani so Primorsko priključili Italiji leta 1918. Po kapitulaciji (1943) so Primorsko okupirali Nemci, ki pa je niso priključili rajhu. Če Nemci med dveletno okupacijo niso mogli anektirati Primorske, pa bi bilo smešno, če bi to danes uspelo enemu Nemcu... DALMATINOTino Mamić 22 ski zunanji minister Sergej La- vrov je svoj vnovični obisk v Slo- veniji utemeljil z udeležbo v Šmartnem pri Litiji na odkritju spomenika prevajalcu, snovalcu rusko-slovenskega in slovensko- ruskega slovarja in pedagogu Da- vorinu Hostniku. Na naraščajoči vpliv Ruske federacije v Sloveniji je pred evropskimi volitvami opozoril tudi poslanec iz SDS, Milan Zver. Zdaj pravi, da se je za- radi tega “mafija odločila, da ga je treba sesuti”. Časnikar in ured- nik Ali Žerdin je na prvi strani časnika Delo, v odmevni rubriki Tema dneva, zapisal, “da se med vsemi svetovnimi političnimi veljaki zunanji minister Ruske fe- deracije Sergej Lavrov najpogo- steje sestaja s slovenskimi veljaki. Od leta 2004, ko je Lavrov prev- zel vodenje diplomacije svoje države, se je udeležil dveh duca- tov sestankov s šefi slovenske di- plomacije. Nitke, ki iz Moskve vodijo proti Ljubljani, so torej iz- jemno goste. Težava pa je v tem, da so precej redkejše niti, ki bi iz Ljubljane vodile proti zahodnim prestolnicam. Zaradi tega ne- skladja ima Slovenija tudi po evropskih volitvah nejasno in negotovo politično prihodnost. Nasploh številni ruski spomeniki po vsej Sloveniji pričajo o dolgi tradiciji vzajemne naklonjenosti med slovanskima narodoma, hkrati pa so tudi nem dokaz, ka- ko spretno ruska diplomacija ohranja in širi svoj vpliv v širši re- giji, so zapisali v Delu. Po bese- dah predsednika društva Slove- nija-Rusija Saša Geržine je bil to- kratni obisk ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova predv- sem priprava na prvi obisk slo- venskega premiera Marjana Šarca v Ruski federaciji. Do obiska naj bi prišlo v mesecu septembru. Kritično mnenje o odnosih med Slovenijo in Rusko federacijo ima Božo Cerar, nekdanji predstavnik Slovenije v zvezi Nato in velepo- slanik v ZDA. Pravi, “da Slovenija sicer mora vzdrževati odnose z Rusko federacijo, nobene potre- be pa ni, da bi bili ti odnosi po- sebno prijateljski in prisrčni. Glavni razlog za to je, da Rusija pogosto deluje v nasprotju s te- meljnimi zunanjepolitičnimi in- teresi Slovenije. Tudi zgodovin- sko Rusija Slovencem ni kaj prida pomagala, ne v prvi in ne po dru- gi svetovni vojni. Naši partizani so se morali zaradi sovjetske rav- nodušnosti, ali celo njihovega ti- hega pritiska, umakniti z velikega dela Primorske”. V Sloveniji kot vedno poteka ali nastaja veliko dogodkov, nekateri so prav dramatični. V polemiki med obrambnim ministrom Kar- lom Erjavcem in Matejem Toni- nom, predsednikom parlamen- tarne komisije za nadzor ob- veščevalnih in varnostnih služb, glede prisluškovalne afere, ki je povzročila hrvaško odpoved ar- bitražne odločitve o meji med državama, so navajali celo trditve o izdaji in veleizdaji. Marijan Drobež Kočevskem rogu je bila pri kapeli ob grobišču pod Krenom minulo ne- deljo že tradicionalna spominska in spravna slovesnost z obletno mašo za žrtve revolucionarnega nasilja, ki jo je pripravila župnija Kočevje. Somaševanje je vodil prelat Anton Slabe. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik repu- blike Borut Pahor, pred njo pa je položil venec k obeležju pred breznom. Osrednji govornik na slovesno- sti, zgodovinar dr. Renato Pod- bersič, je spomnil, da je v Slove- niji približno 700 množičnih grobišč in morišč. “To je trenut- no stanje, saj raziskave še zdaleč niso končane”, je dejal za STA. Na Primorskem, od koder priha- ja, jih je vsaj še nekaj deset, je do- dal. V svojem govoru je opozoril, da V so ulice slovenskih mest še vednopoimenovane po nekaterih vodi-teljih revolucije, ki so po njego- vih besedah načrtovali umore. Po slovenskih krajih še vedno stojijo tudi spomeniki ljudem, ki “z demokratično ureditvijo ni- majo nič skupnega”, je zatrdil. Številni arhivski dokumenti in pričevanja po njegovih besedah dokazujejo, da se je takratna ko- munistična partija pripravljala na prevzem oblasti in za “obračun tako z dejanskimi kot z namišlje- nimi nasprotniki”. Nekateri so si sicer zelo prizadevali, da bi zakrili svoja dejanja, a je kljub temu ostalo veliko dokazov, je poudaril Podbersič. Ljudi je danes po nje- govih besedah še vedno strah spregovoriti o dogodkih med drugo svetovno vojno in takoj po njej. “Tu je sistem opravil svoje”, je poudaril. "Poleg tega vedno znova lahko v slovenski javnosti in tudi pri nekaterih poli- tikih zasledimo zaskrblju- joč diskurz t. i. komuni- stičnih konzervativcev o med- in povojnih pobo- jih, o katerih so se, ne na- zadnje, že izrekla tudi slovenska sodišča. Šlo je za zločin brez pri- mere v narodni zgodovini, ki ga je mlada slovenska država ven- darle začela popravljati. Svoje pri tem odigra tudi strah! Gospe in gospodje, težko si pred- stavljam, da so v letu 2019 neka- teri naši sodržavljani še vedno ta- ko prestrašeni. To žal vedno zno- va opažam pri svojem razisko- vanju na terenu. Komunizem je na tem področju svoje opravil! Zato pa nam ostaja molitev in priprošnja k Bogu, naj nam na- kloni potrebne vztrajnosti in po- guma, " je zatrdil dr. Podbersič. Grobišče pod Krenom po naved- bah Slovenske škofovske konfe- rence simbolno predstavlja šte- vilna druga grobišča po vsej Slo- veniji, prvo spravno slovesnost pa je tam 8. julija 1990 ob ude- ležbi več kot 30.000 vernikov vo- dil tedanji ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar. Namen vsakoletnega srečanja je molitev za pokojne, za spravo in od- puščanje med slovenskim naro- dom. V Kočevski rog tradicional- no prihajajo svojci pobitih voj- nih ujetnikov, ki so jih zavez- niške angleške sile leta 1945 vrni- le iz avstrijske Koroške. Kot ugotavljajo in predvidevajo zgodovinarji, naj bi v Kočevskem rogu na sedmih grobiščih končalo do 30.000 žrtev medvoj- nih in povojnih zunajsodnih po- bojev, največ, 15.000 do 20.000, pa v breznu pod Krenom. Slovesnost v Kočevskem rogu Spomnili so se žrtev revolucionarnega nasilja Pedagoginja Vlasta Sagadin Aktualno6. junija 201914 ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 4. junija 2019, ob 13. uri NATUROPATSKI NASVETI (246)Erika Brajnik Oči v naturopatiji Ker sem tudi iridologinja, so me prosili, da napišem članek o očeh. Pri tem pa nisem mo- gla mimo tega, da ne bi opisala kakšen dragocen pomen imajo za naturopatijo oči, saj so izjemno pomembne. Oči govorijo veliko več kot usta, si upajo povedati! Iridologija je ve- da, ki preučuje in opazuje iris, zenico in beločnico ter spremembe na teh. Vsaka odprtina, vsak madež, vsaka sprememba na očesu naturopatu veliko pove o predispozicijah in dispo- zicijah, ki jih ima telo. Tudi procent vitalne energije je viden na očesu! Nekoč, dosti več kot danes, je bila svila bla- go bogatih, vi- sokih posvet- nih in duhov- nih avtoritet (v davnih časih naj bi za kilo- gram svile bilo potrebno odšteti kilogram zlata). Kitajci so že pred 5000 leti odkrili, kako je treba tkati svilo. “Kitajska legenda pravi, da je princesi Xiling, ko je sedela pod murvo, padel kokon v vroč čaj in iz njega so se odvile nežno bele nitke. Te nitke je Xilingin mož, mitični kralj Hunagdi, spremenil v dragoceno tkanino – svilo”. Kitajci so skoraj 2500 let skrivnost izdelovanja svile skrbno skrivali - za prenos sviloprejkinih jajčec s Kitajskega je bila celo zagrožena smrtna kazen. Grški zgodovinar Prokopij je zapisal, da je cesar Justinijan Veliki leta 553 na Vzhod poslal dva meniha, ki sta v popotnih palicah iz bambusa od tam pretihotapila zarod sviloprejk. Zgodo- vinski viri pričajo o tem, da je prva svila prišla čez Indijo v Evro- po, kjer so se ljud- je izredno začudi- li, ko so izvedeli, da je vsa skrivnost mehkega in kot cvet nežnega bla- ga v mali živalici- sviloprejki, ki med preobrazbo prede svileno nit. Osem centimetrov dolge gosenice lezejo in iz obustnih predil- nih žlez izločajo snov, ki se na zra- ku strdi, s to nitjo se ličinka zaprede v majhno gnezdece - kokon, v katerem konča svojo preo- brazbo. Tanka nitka, s katero sprede zapredek, je dolga lahko do 1,5 km. Vzreditelji sviloprejk kokone najprej potopijo v vrelo vodo in s po- sebno krtačo povlečejo tanke nitke; do 25 takih niti sestavja svilni sukanec, obdan z beljakovino (sericin), ki ga je pred tkanjem treba prekuhati, barvati in posušiti. Sviloprejke so nekoč poznali pod imenom “ka- valir”, če je šlo pri gojenju kaj narobe, pa so re- kli, da “je šel kavalir v kravo”. Dolgo je bilo svi- logojstvo skrivnost, dokler se ni razširilo in po- stalo lažje dostopno večjemu krogu prebival- stva, razširilo se je in sredi 16. stoletja doseglo tudi naše kraje in Goriška je imela med sloven- skimi deželami pri tem posebno mesto. Ni pa svilogojstva brez murv, belih murv, ki so bile nekoč pri nas zelo razširjeno drevo - ličinke svi- loprejke se namreč hranijo z listi murve. Pravijo, da ima murva močno “družinsko simboliko” – bila je dvoriščno drevo in tudi danes starost teh dreves pogosto sovpada s starostjo domačij. Murve so kmetje nekoč sadili, ko so se poročali ali ob rojstvu otroka, najdemo jih tudi ob po- slopjih ali kot mejnike med posestmi sosedov, na “osredkih” ali “ozarah”. Čas Marije Terezije je bil eden od vrhuncev svilogojstva v naših kra- jih - oblasti so v 18. in 19. stoletju nenehno spodbujale nastajanje drevesnic, kjer so gojili murve. Na Goriškem so na začetku 18. stoletja na robove cest posadili več kot 50.000 murv, na cesti med Gorico in Oglejem pa drugih 60.000. V Fari so leta 1724 odprli veliko predinico, ki je delovala do prve svetovne vojne, ko so jo spre- menili v kasarno, po drugi vojni pa je postala zatočišče za istrske begunce. Na splošno je pri nas svilogojstvo živelo vse do 60. let prejšnjega stoletja. Najprej so se z njim ukvarjali v pre- možnejših družinah, kjer so imeli večje potrebe po svili in so tudi trgovali s kokoni sviloprejk, bilo pa je obdobje monokultur in tisti, ki so za- sadili murve in so se začeli ukvarjati s svilogoj- stvom, so bili nagrajeni: kmetom so zastonj nu- dili sadike murv in jajčeca sviloprejk, v začetku 19. stoletja so jih delili celo otrokom na šolah. Sviloprejke so navadno imeli na podstrešju na lesenih “privencah”, nosili so jim mehke liste bele murve, ki niso smeli biti uveli ali mokri od rose, gosenice pa so jih požrešno jedle, tako da se je v hiši slišalo ponavljajoče se, odsekane gla- sove njihovega hrustanja. Kmetje so imeli na- vado, da so na vzhodno strah hiše vsadili belo murvo, ki je simbolizirala dan, na zahodno stran pa črno, ki je predstavljala noč. Z razvojem industrije, ki je žal privedel do izumrtja marsi- katere obrti, je svilogojstvo, predenje in tkanje svile, tudi med kmeti prenehalo obstajati - sčasoma so opustili tudi na- sade murv, sekali so jih vedno več in vedno pogosteje. Murva je bila tudi otrokom priljublje- no drevo: občudo- vali so in pazljivo opazovali zorenje sladkih murvic, ki so bile lahko bele, rožnate ali odete v skoraj vijolične od- tenke. Draga Iva mi je povedala, da je bil to “edi- ni sadež, po katerem smo lahko otroci segali. Ni bilo prepovedano jih trgati, to ni pomenilo kra- sti”! Plodovi murve so veljali za sladkor revežev. Tudi danes jih lahko jemo kar z drevesa, odlični so v sadni kupi, iz njih gospodinje kuhajo sirup in marmelado. Murvice vsebujejo vitamine A, B, C, E in K, železo, kalij mangan, magnezij, pek- tin, veliko količino antioksidanta antocianina, preprečujejo starenje telesa in nekoč so jih upo- rabljali za preprečevanje kariesa, vnetij v ustih in grlu ter celo proti trakulji. SLADICA Z MURVICAMI Sestavine: 300 g murvic (robidnic ali malin), 250 g masla, 250 g sladkorja v prahu, 4 jajca, vanilija, sol, 250 g moke, 1 vrečka pecilnega praška, sladkor za potresanje. Priprava: Maslo zrežemo na koščke, da se omehča, med- tem operemo sadje in damo na kuhinjski papir, da se posuši. Penasto mešamo maslo in sladkor, potem postopoma dodamo jajca (vsako posebej in vmes vsakokrat dobro vmešamo), sol in va- nilijo, na koncu še presejano moko s pecilnim praškom. Premešamo in previdno dodamo še sadje. Maso damo v pomaščen tortni model ali model za kolač. Pečemo pri 170 stopinjah Cel- zija približno 50 minut (zadnjih pet minut pre- verimo z zobotrebcem, če je pečeno). Ko je torta pečena, pustimo, da se ohladi, jo obrnemo na krožnik, potresemo s sladkorjem in serviramo. Bog žegnaj! Ka tja F er le tič STARE JEDI V NOVIH LONCIH (40) Občni zbor ZKB Trst Gorica Mladi se približujejo bančni zadrugi a letošnjem občnem zboru banke ZKB Trst Gorica je imela svoj poseg tudi sku- pina ZKB mladi. Posegu, ki ga je uvedla mlada referentka ZKB dr. Veronika Povšič, je letos sledilo kar nekaj mladih obrazov. Z nastankom skupine število mladih članov iz leta v leto na- rašča. Skupina je nastala septembra 2016, da bi se član- stvo pomladilo in da bi mladim nudili informa- tivna srečanja, predavanja, laboratorije, izlete in druženja. Vse te dejavnosti so namenjene članom od 18. do 35. leta starosti. Skupino sestavlja zdaj 10 mladih članov in 3 refe- renti banke. To so: Mateja Cante, Robert Devetak, Ti- na Kralj, Jan Kraus, Enrico Leghissa, Peter Sosič, An- drej Sossi, Aljaž Srebrnič, Lea Ušaj in Tadeja Zava- dlav. Referenti pa so: Mar- ko Pertot, Sabina Citter in Veronika Povšič. Mladi od- borniki so se članom pred- stavili z ličnimi majicami in jopami z novim logoti- pom. Prisotnim je uvodoma mlada članica odbora ZKB Mladi, dr. Lea Ušaj, ori- sala dejavnosti v minulem letu 2018, saj je skupi- na izvedla kar nekaj pobud: 1. julija 2018 je priredila drugi Aperibanking, ki je bil v kleti Grad Rubije na Vrhu Sv. Mihaela. Lo- kacija je bila načrtno izbrana na Goriškem, da bi jo tudi goriška mladina spoznala. Ob spremljavi jazz skupine 'Komel Contemporary Jazz Ensem- ble' so lahko mladi okusili vino kleti Grad Rubije, ki so si jo lahko tudi ogledali, s prigrizkom Lokan- de Devetak ter trgovine Maxi Family Povšič. Ker je bila udeležba mladih članov številna, je bil do- godek zelo uspešen. Agencija Aurora Viaggi, s ka- tero je skupina aprila sklenila sodelovanje, je ob koncu večera med udeležence z žrebom razdelila nekaj privlačnih nagrad. 2. septembra 2018 je v Trstu potekal Forum Gio- vani Soci, t. j. državno srečanje mladih članov za- družnih bank Italije, pri katerem so bili soude- leženi tudi odborniki ZKB Mladi. Pomagali so pri organizaciji in prisostvovali raznim sejam, ki so bile na sedežu federacije v Vidmu. Tema foruma je bilo finančno izobraževanje. V sklopu tega so posneli krajši video, pri katerem je sodelovala tudi ta skupina. 3. Ob Barkovljanki je Aurora Viaggi organizirala katamaran za ogled regate v živo in mladim čla- nom ZKB namenila nekaj listkov po znižani ceni. 4. novembra 2018 so bili ZKB Mladi soorganiza- torji Laboratorija bodočnosti, v režiji ZSŠDI, pri katerem so bili prisotni s svojo stojnico. 5. Konec novembra 2018 so priredili podelitev šti- pendij ZKB. Da bi večer popestrili, so si zamislili klepet z mladimi: povabljenih je bilo pet uspešnih mladih, ki so prisotnim povedali svoje izkušnje doma in po svetu. Na večer so povabili podjetnika Danijela Lovrečiča, harfistko Tadejo Kralj, fotogra- finjo Domique Pozzo, optometrista Mateja Mala- lana in arhitektko Eriko Košuta. Sledila sta slove- sna podelitev in druženje. Nadalje je prevzela besedo dr. Veronika Povšič in članom predstavila program za leto 2019: 1. V soboto, 16. marca 2019, je bil v prostorih Kul- turnega doma v Trstu izobraževalni tečaj namen- jen mladim odbornikom, organizatorjem in vod- jem, DM+ OSVEŽITEV. Tečaj je bil del širšega pro- jekta Zastavimo skupne moči za skupne cilje, ki ga Študijski center za družbenopolitična vprašanja Krožek Anton Gregorčič posveča liku Mirka Špa- capana in ga financira Avtonomna dežela Furla- nija Julijska krajina na podlagi sredstev iz zaščit- nega zakona 38/2001. Projekt Development je fi- nančno podprl tudi Urad RS za Slovence v zamej- stvu in po svetu. Organizacijski odbor DM+ so se- stavljali mladi iz skupin društev M+ SKPD F. B. Se- dej, PD Podgora, Devinski mladinski krožek, MOSP. Izobraževalni program je bil namenjen ko- munikaciji in je stekel v soorganizaciji Slovenske- ga stalnega gledališča, Združenja slovenskih špor- tnih društev v Italiji in ZKB Mladi. Kar zadeva ostale načrtovane dejavnosti: 2. tretje leto zapored bodo ZKB Mladi organizirali za mlade člane Aperibanking. Letos bo ta v kleti Zidarich v petek, 14. junija 2019, od 19. ure dalje. V kratkem bo skupina nudila podrobnejše infor- macije. 3. Letos bo za mlade organiziran tudi izlet, in sicer vikend v Budimpešti, od 4. do 6. oktobra v orga- nizaciji Aurore Viaggi. 4. Ob tradicionalnem enodnevnem izletu za člane pa bo en avtobus namenjen izključno mladim čla- nom. Referentka je končala svoj poseg z vabilom in žel- jo, da bi se mladi člani v čim večjem številu ude- leževali predstavljenih pobud. N Primer očesa z dobro vitalno energijo! Saj je obroč lepo poudarjen. Primer očesa z zelo slabo vitalno energijo. Obroč ni poudarjen. Na očesu se vidi presežek toksinov v telesu in se ra- zume, slabo delovanje or- ganov na podlagi kisline, ki prežema iris. Madeži po očesu so rjave in temno rjave barve in kažejo na to, da se toksini jeter nabirajo v telesu. To se vidi tudi na koži kot rjave lise po obrazu in telesu. Jetra so zelo pomembne filter našega telesa, če ne delujejo pravilno, se bo naša barva očesa spremenila v temno. Ko se bo telo prečistilo toksinov, se bo tudi iris spremenil! Aktualno 6. junija 2019 15 Spomini na otroške in najstniške pomladi Ledeni možje pomin iz otroštva, ki mi vsako leto skali sanje o pomladi. Ledeni možje, Tržačani jih imenujemo “santi de jatzo”, so bili pri nas doma čisto navadna tema majskih pogovorov. Menda smo v ti- stih časih, ko sem bila še otrok, bolj verjeli v ljudsko modrost, kot verjamemo danes. Morda pa so bili tedaj ledeni možje še bolj hudi, kot so dandanes. Že kot otrok sem ljubila polet- je. Prijatelj Jurij pravi, da men- da ne pozna nikogar, ki bi imel tako rad vročino in sonce, kot ju imam rada jaz. Kot deklica sem težko pričakovala, da bo zime konec. Res težko. Živeli smo v majhnem stanovanju v petem nadstropju, ogrevanja skoraj nismo imeli, pa tudi ok- na in polkna niso najbolje te- snila. Že kot otrok sem okusila vse preveč mraza in sem ko- maj čakala, da bom opazovala mamo, kako spravlja v omaro plašče in volnene jope ter iz nje jemlje majice brez rokavov in sandale. Takrat je bil zame vedno praznik. Še sama sem poskrbela za plastično lutko, ki sem jo vsak dan skrbno preoblačila, spravila v kartona- sto škatlo zimske oblekice, ki jih je zanjo zašila mama, ter jo S oblekla v lahke majčke in ko-palke. Končno smo začeli od-pirati okna in odnesla sem ležalnik na balkon. Poletje mi je prineslo zvezdnate noči, kresnice, večerne sprehode po svetoivanskih zelenih gajih. Ko sem nekoliko dorasla, pa sem hodila sama na plažo. Po- leti sem dneve po večini preživljala na balkonu. Sve- tlejše in veliko bolj živahno je bilo kot v tesnem stanovanju. Na ležalniku sem brala, včasih pa sem odložila knjigo in po- slušala ptice, otroke, ki so se igrali na ulici, in hrup avtomo- bilov. Nekje za bloki so bili Razklani hrib z veliko rano, ki jo je vanj vklesal kamnolom, in steze, ki so vodile do Bazo- vice. Narava, moj svet in moje sanje. O poletju sem sanjala zelo zgo- daj. Že marca sem hotela sleči težek jopič in dolge volnene nogavice. V dokolenkah sem se počutila svobodno. Mama seveda ni dovolila, da bi se prezgodaj slačila. Tudi tu se je držala pregovora, ki pravi, ne odkrivaj se v aprilu, v maju pa počasi in previdno. Menda te- ga pregovora Slovenci nima- mo in ga ravno zato nisem marala. Včasih mi je bilo v šoli prevroče in sem se doma pri- toževala. A mama je bila glede oblačenja neomajna. Ledeni možje morajo še priti, mi je za- bičala vsakič in dokolenke spravila spet v predal. Ko sem bila še otrok, so bili maji, kot je letošnji, pogosti. Tega ne rada priznam, ker ne maram zime, ki prodira v pomlad in mi jemlje poletje, ki je vedno in vsakič prekrat- ko. A spominjam se, da je bil maj skoraj vsako leto prekleto muhast. Čeprav smo se otroci marca in aprila že veselili son- ca in iger na prostem, smo maj skoraj vedno preživeli doma in opazovali dež in burjo, ki sta nam vračala spomine na pre- dolgo zimo. Tako pač je, mi je govorila mama, ledeni možje prihajajo. Ne moremo jim uiti. In meni, otroku, ki je sanjal o soncu, so pomenili ledeni možje neizogibno, vsakoletno zlo. Poletje, ki mi je bilo ukra- deno. Mraz, ki sem ga komaj prenašala, ker sem že okusila opojni objem sončnih večerov, zelenja in cvetočih travnikov. Ledeni možje, Pan- kracij, Servacij in Bonifacij, so udarili sredi maja. Neizprosno, neusmiljeno so mi leto za le- tom kradli sonce in svobodo, da se nisem smela igrati zunaj. Že od začetka maja sem čakala, da bodo mimo, in mamo ne- strpno spraševala, ali so ven- darle že za nami. So, a zdaj pri- haja še “poscana” Zofka, mi je govorila mama. In res je na dan, ko je godovala Zofka, sko- raj vsako leto lilo kot za stavo. In maja je res težko, ko lije in imaš občutek, da se zima vrača. Maj je namreč najlepši mesec, še junij morda, ko so trave visoke in zorijo češnje. Potem je poletje že pre- zrelo in že diši po razcve- tu. Po tistem, kar ljudje imenujemo konec. Spominjam se, da je bil maj, ko sem bila še naj- stnica in pozneje dekle, vedno precej mrzel. In za- vleklo se je tja do junija. Do dneva republike. 2. ju- nija, ko je bil državni praznik, je bila med tržaško mladino navada, da smo za nekaj dni šli na Cres. Za začetek poletja, za pokušino Mediterana. Tudi zaradi prvih ljubezni morda. Ljubezen je pod zvezdami, v neskončnem objemu morja, najlepša. Tam so namreč sanje. Ob morju jih je največ. No, mi smo leto za letom vztrajali, ho- dili s šotori na Cres, največkrat pa smo jih potem ponoči lovili po kampu, ko jih je burja od- našala, zjutraj pa smo vsi premraženi in mokri pili kavo v volnenih jopičih. Taka so bi- la poletja, ko si si jih najbolj želel in potreboval. In take so bile muhaste pomladi moje mladosti. Zdaj je drugače. Zdaj nas me- diji skozi bombardirajo z novi- cami in vsaka dežna kaplja je že naliv, vsak sunek vetra or- kan, vsaka nevihta neurje. Da se tisk lepo bere in prodaja, da ljudje posegajo po medijskih novicah, so pač potrebne sen- zacije. In senzacij zdaj ne man- jka. Niti v napovedih niti v kroniki. Že pred vsakim kon- cem tedna nam napovedujejo, da bo vreme izjemno slabo, ta- ko da smo že sredi tedna tu- robni. Senzacija mora biti, ni kaj. In vreme je od nekdaj najžlahtnejša tema pogovora, ko zmanjka pametnih argu- mentov. In ko živiš v dobi, ko mora vsaka novica zadeti v polno. Tako se letos vsi čudijo skoraj jesensko obarvanemu maju, prisegajo, da se česa ta- kega ne spominjajo, da je vse skrajno, tudi vreme in pomla- di. Jaz se seveda spominjam. Snega v začetku maja, mraza, ki ni hotel popustiti, in dežev- nih pomladi. Tudi ledenih mož iz svojih otroških let se spominjam. Priznajmo si. Zo- prno je, a ne nenavadno. Le- deni možje in muhasti maji so vedno obstajali, čeprav so me- diji nanje pozabili. Kaj pa bi z ledenimi možmi, ljudska mo- drost je v dobi multimedijske kulture odveč. Ledeni možje ostajajo le spomin na otroštvo. Ko je bilo besed in laži manj, pomlad pa nekaj najlepšega, kar smo imeli. Suzi Pertot Veselje v domačem nogometu in pod našim košem Napredovala sta Breg in Primorje ezona v ekipnih športih, ki je bila za naše športno gibanje bolj skopa z do- sežki, je tik pred iztekom ponu- dila dva vrhunca: konec tedna so se namreč načrtovanega na- predovanja veselili tako nogo- metaši Primorja kot košarkarji Brega. Nogometna letina, s katero smo v teh stolpcih že obračuna- li, je bila ob kar šestih nazado- vanjih na skupno enajst ekip, reci in piši, porazna. Vtis pa so v nedeljo popravili Prosečani, ki so v finalu play-offa v kraju Marano Lagunare premagali s 4 proti 2 Codroipo in tako napre- dovali iz promocijske v elitno ligo. Če bodo pri Primorju kos izzivu višje lige, bo to edino slo- vensko društvo v najvišjem deželnem tekmovanju po izpa- du Juventine in Krasa. Pogojnik je obvezen, ker se je z igrišča na Rouni že dalj časa šušljalo o fi- nančnih težavah. V taboru rdeče-rumenih so zadnja leta veliko vložili v člansko moštvo, ki je bilo letos celo sijajno za promocijsko prvenstvo. Vendar prav tri dni pred odločilnim obračunom končnice za pre- stop v elitno ligo je trener Ric- S cardo Allegretti, nekdanji prvo-ligaški igralec, kolegu Primor-skega dnevnika Janu Grgiču zaupal, da se klub ni držal do- govorov in da že nekaj mesecev zamuja z izplačevanjem potnih stroškov nogometašem in tre- nerjem. Zaradi tega bodo finale igrali v nepopolni postavi, ker so nekateri fantje zapustili eki- po, je še dodal Allegretti. No, kljub težkim razmeram je pro- seški kolektiv na najpomem- bnejšo nedeljo (potem ko je redni del sklenil na drugem mestu lestvice za Pro Cervigna- nom) strnil vrste in pokazal svoje najlepše lice ter dosegel zmago, ki je popeljala Primorje do zgodovinskega napredovan- ja prvič v elitno ligo. Predsed- nik Robert Zuppin je obljubil, da bodo poravnali zaostale ob- veznosti in da se bodo potrudi- li, da bi sestavili konkurenčno moštvo tudi za višje nadstrop- je. Z zelenice v dvorano, kjer se slavje nadaljuje v Dolini. Po 26 zmagah v 27 nastopih je Breg Mediachem povsem zasluženo prestopil iz deželne D v C ligo Silver. Trener Miro Jurić je imel fantastično deseterico za četrto- ligaško raven. Mix preverjenih starejših igralcev iz višjih lig in obetavnih mladih je deloval kot stroj. Nekoliko krut igralni sistem je postavil Brežane pod hud pritisk v play-offu, ki je sle- dil rednemu delu in je vse pe- terke postavil spet na isto izho- dišče. V dveh tekmah je dolin- ska postava izločila Gonars v četrtfinalu, polfinalna serija pa je že bila prav finale, saj je ne- posredno odločala o napredo- vanju. Aviano je nagnal strah v kosti slovenskemu taboru z ne- pričakovano zmago na prvi tek- mi v dolinski telovadnici (za ce- lo edini poraz Brega v celi sezoni!), vendar brata Grimaldi in soi- gralci so reagirali v ve- likem slogu in suvere- no zmagali tako v drugem nastopu na Pordenonskem kot tudi v odločilnem spopadu spet v Dolini pretekli petek. Uspeh s 85 proti 78 ob 32 točkah prve violine Alberta Grimaldija je Bregu prinesel C ligo, za kar so na parketu garali dve leti, lani se je namreč ekipi zalo- milo v finalu končni- ce. Treba je tudi pou- dariti, da je bil trener Jurić ves play-off brez treh stan- dardnih igralcev, centra Crotte, play-makerja Crismanija in ka- petana Ciglianija, ki si je strgal Ahilovo tetivo že med sezono. Brežani se tako vračajo med tretjeligaše ob bok Bora Raden- ska, v C ligi Gold pa ostaja vrh naše košarkarske piramide Ja- dran Motomarine. Mesto v D li- gi, v kateri je že Kontovel, pa bo ravno ta konec tedna naskako- val goriški Dom, ki ga po zma- goslavnem rednem delu čaka Final Four promocijskega prvenstva. HC OBROBNOSTI Pred štirinajstimi dnevi sva šla s kolegom Mau- rom na občni zbor Državne zveze katoliških ted- nikov (FISC), ki je bil volilne narave, spremeniti smo morali statut, predvsem zato, ker naši ted- niki, še posebej na obrobju, umirajo. Svet se spreminja, najbolj ga spreminja svetovni splet. Nekaterim je to težko dojeti, a dejstva so taka, morda vam o tem vedo največ povedati prav trgovci, ki zapirajo trgovine, ker ne zmorejo več biti konkurenčni trgovinam na svetovnem sple- tu. Občni zbor je bil v odročni vasi zraven Faen- ze, v nekoč neverjetno polnem samostanu, ki je služil kot vzgojni zavod in šolski center, danes je to samo še izjemno velika stavba, v kateri skuša nekako preživeti sedem sester, a je to predvsem stavba, ki bremeni krajevno Cerkev, saj bi potrebovali ogromno denarja za dostojno obnovo. Tudi pri Faenzi danes otrok ni veliko. Z Maurom sva se dogovorila, da greva skupaj proti Emiliji, počakal sem ga v Palmanovi, kjer sem našel parkirišče, in nato sva šla na pot. Vsak- do, ki danes potuje proti Benetkam, ve, kdaj gre na pot, ne ve pa, kdaj bo prišel, saj potekajo ob- novitvena dela, ki pozvročajo zastoje, tovornja- kov je odločno preveč, avtocesto so zožili na dva pasova, nevarno je, vožnja je zahtevna. Če spremljate dnevni tisk, radio in televizijo, ve- ste, da ne mine teden, ne da bi se na tem odseku zgodilo več nesreč, nekatere so s smrtnimi izidi. Z Maurom sva govorila prav o nevarnosti cest, ko sva prišla do Portoguara in si oddahnila. “Do- bro nama je šlo”, sem rekel. Pri Padovi sva spila kavo in nadaljevala pot proti Bologni. “Tu je od- prta avtocesta, lepo gre”, je dejal Mauro in res sva kar hitro peljala mimo Ferrare, ob cesti so znaki najavljali izhod za Bologno, ko je moral Mauro nenadoma zavirati. Ustavili smo se vsi, hvala Bogu, nihče se ni zaletel v nikogar, pred nami pa sta avtocesto zaprla tovornjaka, ki sta se najprej dotaknila, potem prevrnila. Izstopil sem iz avta, šel do kraja nesreče, gospa, ki je bila za tovornjakoma, se je tresla v avtu. Pomagal sem ji vstati: “Globoko dihajte, gospa”, sem ji svetoval, ni pomagalo, nato sem ji ponudil ci- gareto in je potegnila dim, dva, umirila se je. “Veste, saj jaz sploh ne kadim, a mi je pomaga- lo”, je rekla, ko sem stopil do tovornjakov, prišli so tudi drugi, pomagali smo šoferjema, bleda sta bila, eden je po kolenih prišel iz kabine pre- vrnjenega tovornjaka, na glavi je imel rano. Ko- lesa njegovega prevrnjenega tovornjaka so se vrtela v prazno, kmalu je priletel helikopter in končno je prišla, zadnja, tudi policija, ki nam je ukazala, naj se oddaljimo, češ da ne smemo biti zraven. Oni, da delajo, je povedal policist v pre- več tesnih hlačah. Nekdo mu je navrgel, da se vidi, ja, da delajo, ko pa so prišli zadnji... In to je bilo čisto dovolj, da je popenil in še enkrat do- kazal, da uniforma naredi drugega človeka, čeprav nekateri pravijo, da samo pokaže, kakšen je v resnici. Takrat je po nasprotnem voznem pasu pripeljal tovornjak, iz katerega je tridese- tletni šofer iz Veneta začel preklinjati in besneti nad šoferjema, ki so ju oskrbovali. Preklinjal ju je in zmerjal, nagnil se je skozi okno in kričal, “naj gresta domov, prekleta naj bosta oba”, je dodal, “banda ciganska, ti umazani tujci, ki nam kradete delo, ne znate voziti, banda, umazani emigranti”. In še in še je našteval. Vozil je počasi, tulil, pogledal sem ga v oči, imel jih je utrujene, revež je tudi sam najbrž vozil že več ur. Zabolelo me je, žal mi je bilo za oba fanta, ki sta bila najbrž balkanskih korenin in sta poz- vročila nesrečo in za šoferja iz Veneta, ki jima je bil enak, revež tudi on, a zaslepljen, sovražen do sebi enakih. Kar zamrazilo nas je, ko smo stali tam. Šel sem mimo tovornjaka z novogoriško tablico in šofer- ja ogovoril, da bomo dolgo čakali, ko mi je od- vrnil, da ne zna ne italijansko ne slovensko... Ta- krat je prišel k meni mladenič iz Trsta in me slo- vensko ogovoril: “O, gospod Paljk, kaj mislite, da bo dolga? Samo v Bologno po neke papirje grem... ” Helikopter je odpeljal v bolnišnico oba šoferja, povedali so nam, da je v prevrnjenem tovornja- ku v zmečkani kabini spal nekdo, ki je umrl, našli so ga šele, ko je eden od dveh šoferjev začel nekaj bloditi o svojem prijatelju v nerazumlji- vem jeziku. Potem smo čakali, tudi na drugem voznem pasu se je naredila dolga kolona tistih, ki so hoteli nesrečo videti. Končno so sprostili en vozni pas in smo lahko odpeljali, gospa, ki je za nekaj trenutkov postala kadilka, me je objela in se mi zahvalila, lepotica pred nama v športnem avtu pa mi je povedala, da najbrž z vikendom na Elbi ne bo nič, ker je zamudila letalo v Bologni, da pa bo z avtom po- tegnila do Milana. Pomislil sem, da bo tam mor- da kupila še bolj oprijete kavbojke, kot jih je no- sila, a se je, to rade volje priznam, odkupila z odprtim nasmehom in še pomahala je v slovo, ko je potegnila proti Bologni. Minulo nedeljo sem šel volit, ko sem stal v vrsti, sta prišla tudi mož in žena indijskega rodu, ki delata pri kmetu v naši vasi, bila sta svečano oblečena, vesela, nasmejana sta prišla volit. Tako veselih ljudi že dolgo nisem videl na obrobju, kjer živim. Ko sem ob izhodu srečal ženo našega županske- ga kandidata, mi je rekla samo: “Kaj ni lepo to, kaj ni lepo”? “Še kako je lepo, še kako”! sem odvrnil. JURIJ PALJK 15 Aktualno6. junija 201916 petek, 24. maja, je bil v prostorih Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani peti – in tudi zadnji – iz- med seminarjev, namenjenih globljemu spoznavanju sociologa, senatorja in sveto- vljana Darka Bratine, ki jih je goriški Ki- noatelje letos organiziral s številnimi par- tnerji v okviru projekta Zaupati čez mejo: Darko Bratina med sociologijo in filmom. Čeprav je bila osnovna tema seminarja vezana na področje čezmejnega raziskovanja etničnosti, predv- sem kot premislek in ponovno ovrednotenje skupnih “et- ničnih delavnic štirih inštitu- tov” – Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Sloven- skega raziskovalnega inštituta Trst, Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu in Centra per le ricerche storiche Rovi- gno – Središča za zgodovinska raziskovanja Rovinj –, izvede- nih med letoma 1989 in 1990, so udeleženci seminarja velik poudarek dali prav na razgrinjanje široke ter mnogo- plastne osebnosti Darka Bratine. Uvodoma sta spregovorila direktorica inštituta, prof. dr. Sonja Novak-Lukanovič, tudi v imenu ostalih manjšinskih razisko- valnih inštitutov, in predsednik Kinoatel- jeja Aleš Doktorič, ki je predstavil projekt in režiserja Andreja Mlakarja, avtorja filma Zamejci (1989). Pozdravila sta podpredsednica Kinoateljeja Majda Bratina, senatorjeva hčerka, in predsednik celovškega Slovenskega znan- stvenega inštituta Valentin Sima. Po ogle- du filma je spregovoril sam Mlakar in pohvalil sociološko in umetniško dodelan komentar, ki ga je prispeval ravno Bratina. Davorin Devetak (Kinoatelje) in prof. dr. Miran Komac (INV) sta celostno predstavi- la poklicno in ustvarjalno pot Darka Brati- ne, med etnosom, filmom in sociologijo. O njegovi vsestranski pomembnosti v slo- venskem političnem in kulturnem prosto- ru pričajo gostje, ki so se seminarja ude- ležili, med drugimi evropski poslanec Alojz Peterle, senatorka v italijanskem par- lamentu Tatjana Rojc, predstavnica urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Irena Vadnjal, Andreja Potokar z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Nataša Gliha Komac iz ZRC SAZU. Slovensko stvarnost v Italiji sta ugledno zastopala še predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in Ivo Corva za SSO. Corva in Peterle sta morala predčasno zapustiti seminar, Rojčeva pa je poudarila pomen meje ter obmejno- sti, ki se je z Bratino širila v evropskost. Kot socialista, člove- ka s posluhom za univerzalno duhov- nost, svetovljana in odprtega Slovenca ga je opisal Peter Ko- vačič Peršin, o nje- govem globokem poznanju teorije fil- ma je spregovoril Darko Štrajn, ki je poudaril akademsko privilegiranost ta- kratne generacije, ki je uživala v svojski svobodi znanstvenega raziskovanja, ki je današnji čas ne premore več. Arhitekt Danijel Jarc, tudi “kinoatelje- vec”, je izpričal Bratinovo navdihovalno vlogo pri svojem podiplomskem razisko- vanju okrog metodologije razvojnih scenarijev funcionalnih urbanih regij Gorice in Nove Gorice ter sosednih mest Vidma in Trsta, njihovih zaledij in tudi na ravni Evrope. Isto je povedala univerzitetna profesorica Marija Pirje- vec, v sozvočju s prispevkom sociolin- gvistke Majde Kaučič-Baša o Bratinovih stikih s slovenskimi slovenisti, da se je posvetila študiju stikov med italijansko in slovensko književnostjo na Bratinovo spodbudo. Član Kinoateljeja Igor Deve- tak je sklenil niz pričevanj, rekoč, da ga je prav Darko Bratina izvlekel iz tovarne in prepričal, da je opravil izpit za kinoo- peraterja, tako da se je lahko zaposlil prej kot tehnik v goriškem Kulturnem domu in danes v opernem gledališču Verdi v Trstu. Seminar se je sklenil ob prijateljevanju v znani ljubljanski gostilni Pri Šestici med udeleženci Bratinovega seminarja od Prekmurja in Koroške do Ljubljane in Primorske. V ba naslova sta vredna premisleka. Z veseljem sem prebral članek ge. Suzi Pertot v Novem glasu, ki oporeka vsem tistim, ki trdijo, da se naša Zemlja segreva. Morda se celo preveč ohlaja, ker segrevan- je ozračja ni zares dokazano. Čla- nek v Novem glasu, ki ga je na- pisala ga. Suzi Pertot, je odličen in ji takoj na začetku čestitam za lepo opisano problematiko se- grevanja oz. ohlajanja naše lepe Zemlje. V Reporterju štev. 11, z dne 18. marca, sem tudi sam na- pisal članek pod naslovom Sve- tovno segrevanje največja preva- ra v zgodovini. Članek sem na- pisal, potem ko sem prebral no- vico na internetu, kjer je bilo za- pisano, da je soustanovitelj orga- nizacije Greenpeace označil trditev o segrevanju naše Zemlje za največjo prevaro v zgodovini. Po premisleku in opazovanju do- godkov sem tudi sam takega mnenja in članek ge. Pertot je napisan v tej smeri. Plastika, ki jo najdemo prav vsepovsod, je zares velik problem našega časa, in kako se znebiti te nabrane ne- snage, nam bo delalo preglavice še dolgo časa, ker so iz plastike O ne le razvpite vrečke, ampakprav vse, celo medicinski pripo-močki, kot razni pripomočki v prehrani; vsepovsod sama plasti- ka. Reke so polne plastičnih od- padkov, morja zasvinjana, prav tako jezera idr. Naša Zemlja je za- res zasvinjana in navedel bom nekaj ekstremnih zadev z raz- nih koncev sveta, ki zares one- snažujejo ozračje, ki pa ne bo- do prav kmalu rešene ali mor- da nikoli. Najprej bom nave- del primer zastraševanja s po- plavami obalnih mest zaradi topljenja ledu, ki ni resnično. Ko sem pred približno 20 leti potoval v New York, sem tam zagledal plakate, na katerih je bil prikazan New York poto- pljen, le vrhovi še tedanjih dvojčkov, kot vrh Empire State Building in morda še kateri, so štrleli iz potopljenega New Yorka! To je bil čas, ko je g. Al Gor v ZDA aktivno propagiral proti segrevanju Zemlje, za kar je bil predlagan za Nobe- lovo nagrado. Potem sem začel premlevati, ali je sploh to mo- goče, in ugotovil, da nikakor se to ne more zgoditi. Pred nekaj meseci sem opazil na internetu podatek, ki pove, da se je v enem samem letu stopilo menda 250 milijard ton ledu in se je dvignil nivo morja za 1,4 cm, podatek pa še pove, da se to dogaja že ne- kaj let. Če se stopijo vsi ledeniki v Alpah, na Himalaji, v Andih idr. in na obeh tečajih sveta, ne morejo dvigniti nivoja morja ni- ti za meter! Seveda pa bodo ob- morski kraji izpostavljeni popla- vam predvsem zaradi potresov in posledično cunamijev kot tu- di neurja, kot so tornadi ipd., ki so vedno bili in še bodo, staljen led pa zaradi tako velike in znane površine vseh oceanov, skratka morja, ne more dvigniti nivoja morja za več metrov, le za nekaj centimetrov, morda za kakšen decimeter. To pa je seveda zelo problematično za nekatere ob- morske kraje ali otoke. Naša Zemlja je zares že močno poško- dovana-zasvinjana, zato bom na- vedel nekaj ekstremnih prime- rov. Termoelektrarne, katere uporabljajo in kurijo premog, so največji onesnaževalci, nič dosti bolje niso niti tisti, ki uporablja- jo nafto kot tudi plin, in seveda železarne, ki uporabljajo kot pre- mog tudi koks in druga škodljiva goriva. Zavržena embalaža je za- res problem vsepovsod, posebno v bolj revnih deželah, kjer se tega še ne zavedajo. Naj omenim ve- lemesto Jakarto v Indoneziji, ki je prepredeno s številnimi kana- li, nekateri so še iz kolonialnih časov. Poleg teh je še cela vrsta novih, širokih kanalov, skoraj vsi so obloženi z odpadki, nekateri na metre na debelo. Tam odpad- ki gnijejo in nesnaga se izteka v vodo, ki je v kanalu; to je morska voda. Po širokih cestah se vije neznosen promet tudi starih av- tomobilov in nešteto raznih mo- torjev-mopedov, tako da je pred semaforji na velikih križiščih zrak tako zamazan, da zakrije sonce. Večina motoriziranih ima na ustih kakšno blago, da ga vsaj malo ščiti pred never- jetno umazanim zrakom- smogom. Lahko navedem tu- di drug tak drastičen primer: ko sem se peljal iz Lahoreja v Pakistanu proti Islamabadu z osebnim avtomobilom, ki ga je upravljal domači šofer, smo na cesti pri sicer jasnem vre- menu vozili kot v predoru, to- liko je bilo izpušnih plinov vsemogočih transportnih sredstev. Navedel sem dva pri- mera, vendar v teh državah je povsod podobno. V svetu pa se premika na milijone avto- mobilov dnevno, letalski pro- met je zelo aktiven, prav tako ladje na morju. Še dva primera: ko sem obiskal Aleksandrijo v Egiptu in Casablanco v Maroku, sem obe mesti občudoval z mor- ske strani, ko pa sem šel v mesto, torej bolj v ozadje, sem opazil vse preveč nesnage in odprte ka- nale, po katerih se pretaka izred- no umazana voda, v katero se iz- teka vsa nesnaga. Ti dve mesti sem omenil, ker sta verjetno naj- bolj podobni evropskim me- stom. Takih primerov je seveda nešteto, posebno v še bolj zama- zanih mestih ne le Afrike in Azi- je, ampak po celem svetu in za- gotovo taka nesnaga škoduje lju- dem. Po mojem mnenju tudi električni avtomobili, takšni, kot so zasnovani zdaj, ne bodo rešili problemov onesnaževanja, ker so baterije-akumulatorji še večji potencialni onesnaževalci. Seve- da pa za polnjenje akumulator- jev moramo imeti elektriko, ki jo, kot smo zapisali, proizvajajo za zdaj še največ tam, kjer kurijo fosilna goriva. Najbolj čista elek- trična energija, ki jo pridobiva- mo v vodnih elektrarnah, je pa omejena in v svetu že v večini iz- koriščena možnost izgradnje. Ve- trna el. energija je tudi zelo čista, toda njene zmogljivosti ni do- volj, čeprav se proti tej varstve- niki narave tudi borijo, ker prav tako kvari naravo. V svetu je potrebno osveščanje in čez čas bo morda potrebno pripraviti kakšne svetovne zako- ne, nad katerimi naj bi bdela OZN, da si ne bomo uničili te naše lepe Zemlje. Silvan Štokelj Ekologija, največji zaslužek naše dobe Svetovno segrevanje največja prevara v zgodovini? Darko Bratina med sociologijo in filmom Kultura in meje logging je beseda, sesta- vljena iz dveh izrazov, ki sta nastala iz švedskega gla- gola “plocka”, kar pomeni pobi- rati, in “jogging”. Plogging je nov šport, s katerim si severni na- rodi pomagajo pri čiščenju okol- ja. Plogging je šport, ki se zadnje čase širi po Nemčiji in tudi Italiji. Prihaja pravzaprav iz Švedske in združuje tek z varovanjem okolja. Nastal je že leta 2016 kot organi- ziran šport na Švedskem. Od ta- krat se je razširil predvsem po so- cialnih medijih Fa- cebook, YouTub in Instagram. Med vsakdanjim tekom se ljudje opremijo z vrečko in zbirajo smeti, ki so jih dru- gi ljudje pustili za seboj na poteh in travnikih. Plog- ging je kombinaci- ja tekanja in zbi- ranja smeti. Kdor na poti med tekom na tleh vidi odpad- ke, se skloni, vza- me smeti s seboj in teče naprej. Vsi so dobrodošli pri pobiranju, ne gle- de na starost. Sodelujejo lahko tudi tisti, ki raje hodijo peš ali s kolesom. Mislim, da so take aktivnosti res zelo koristne, ker s tem, da čisti- mo okolico, pomagamo našemu telesu, da se potem bolje počuti. Seveda s tem ne bomo rešili sve- ta, a kot pravi pregovor “zrno pri zrnu pogača, kamen pri kamnu palača”. Vsi bi se morali na tak ali drugačen način angažirati za boljši in bolj zdrav svet. Naš za- hodni svet ne temelji samo na kapitalu in izkoriščanju javnih dobrin, kot so ekosistemi ali na- ravni viri. Zato se je količina su- rovin iz narave, ki poganja sve- tovno gospodarstvo, samo v 20. stoletju povečala za osemkrat. Kar nas žene v gospodarstvu, je predvsem prepričanje, da je na- rava neskončna in brezplačna sa- mopostrežba. Tako mišljenje nas sili, da moramo kupovati in upo- rabljati čim več. To pomeni, da potrebujemo vsak dan več ener- gije za proizvajanje dobrin in s tem ustvarimo več odpadnih snovi, od izpušnih plinov do raz- nih kemičnih in drugih odpad- kov. Vse to “vračamo” v naravo v prepričanju, da bo na kak način nevtralizirala naše početje. Mno- go tega, kar proizvajamo, kupi- mo in kmalu zavržemo, tega sploh ne potrebujemo, ampak ga želimo le imeti. Gospodarska rast ruši okoljsko ravnovesje in ogroža prihodnje generacije. Naj- bolj skrb vzbujajoče so podnebne spremembe, zakisovanje ocea- nov in porušen dušikov cikel. Če ne bomo upoštevali meje, ki jo ima zemlja, in jo bomo še naprej tako izkoriščali, tvegamo nasta- nek nepopravljivih in nenadnih sprememb v okolju, ki bodo ne- predstavljivo otežile življenje vseh ljudi na zemlji. Danes po- trebujemo nov način mišljenja, ki bi spoštovalo klimatske in na- ravne procese našega planeta. Karlo Nanut P Nov šport za čisto okolje Plogging - zdravo in koristno Stoje hrbtno direktorica INV Sonja Novak in Valentin Sima (SZI Celovec), spredaj med evroposlancem Alojzom Peterletom in sen. Tatjano Rojc koordinatorica Kinoateljeja Mateja Zorn. Zadaj razpoznavni Darko Štrajn, Peter Kovačič Peršin in hči Majda Bratina Kinoateljejevci (od leve) Aleš Doktorič, Davorin Devetak, Danjel Jarc