Kmetje niso krivi. Govor poslanca Roškarja v državnem zbora dne 28. oktobra. Visbka zbornica! Nujni predlogi, ki se sedaj obravnavajo, so se od vseh strani že tako temeljito pretresovali, da je paS nejtotrebno, da bi se bavil Še s podrobnostmi, iu posebno sta agrarna poslanca Kotlar in Stockler stvar tako temeljito obrazložila, Bia nimam pravzaprav niS veft novega prištaviti. Poskusil bi samo še dokazati, da nikakor ni »— ne prej in ne sedaj — bil ali je kmetovalec. fcrivi ppdraženja živil. Velecenjeni gospodje! KmetoMaJec je že s tem zadovoljen, ako za svoj izdelek ijoliko dobi, kolikor je sam zanj izdal — a tudi to se zgodij v najredkejših slučajih* Dokaz za to je vedno nazadovanje ktnetijstva, ki je, kakor mislim, skoro v vseh avstrijskih deželaK enako, Pri podraženju živil se moraino ozirati v prvi vrsti na meso. Usojal bi si navesti razlike, ki bo med cenami v našib kj#ajih in onimi na Dunaju in v drugihi veiikib mestlU.: Na Spodnjem Sfcajerskem lahko dobite tam, kjer ie živinoreja sploh )Še mogoSa — kajt; velik del dežeio so suša in druge iiesreSe skozi ^koro dve leti tako uni&ile, da je tam Sivinoreja skoro nemogoča — Še danes meterski stot pol ali celo dobro rejenih živaJi za 60 do 70 kron — pri naa. so cene nazadovale >— in srednje^ali slaibJSe blago ie šemnogo cenejše. Da stane n. pr, tukaj na Dunaju enaka kakovost PO do 100 kron, tegat paž ni' kriv kmetovalec. S tem je že tako dokazano, 'da je tisli, ki nosi kriv'<lo, iskati kie drugje.. Zal, tega nekateri no&ejo. Da pa kmolovalea pri takih cenah. ne more veS izhajaiti, 38 bo pa2 Bplošno moralo priznati. Vsakdo si lahko sam preraSuna, ali lahko pri takih cenab redi živino. Ker pa je dosedaj vsaj kmetijstvo temelj države bilo in bo najbi^že tudi ostalo, zato je dolžnost vlade in vseh poštenih ljudskih politikov,, da za to skrbijo, da se kmetu zagotovi pbstanek. Žalibog, ravna aivistrijska vlada z nami tako po mačekovsko, zdi se, da ima za xse druge stanove veS srca in smisla, kakor za nas kmetovaJjce. Pae se ji dovolj pogosto pove v obraz, kako stoje naše, razmere, a oiia iina giuha ušesa. Ce se zahteva kje.kaka podpcra, da ostane ljudstvo lahko vsaj na svoji grudi, se mora preleteti vsa ministrstva; in Be poteai je vprašanje, tali s© je cilj dosegel. Z industrijo pa se ravna popolnoma drugace. Priznam, da je industrija velike važnosti za vsako državo, priznam tudi, da se mora za industrijo skrbeti, a bridko se bo maščevalo. ako se bo potem kmetijstvo za>nemarjalo in samomu jjebi prepustilo in takbrekoS seboj pomajjaljo, da se kmetijstvo unici. [Poslanec dr. Krek: Giedati moramo na AngleŠiko!) Gospodu, ki je napravil medklic, sem zelo Kvaležen za to, da me je opozoril rarvno na Angleško. Tudi Angleškia je bila svoječasno mnenja, da ni navezana na to, da bi bila agrarna država, in je podpirala le industrijo. Kaj 'dela 'AngleSka danes? Panes se zopet trudi, da naseli kmete in da uvede zopet boljše kmetijstvo. Uvidela je že, da se brez kmetijstva tudi industriji ne more dobro goditi. Naša vlada paS skVbi tudi za nas, pa v katerih" stvareh! Pride z novimi day5nimi predlogi,v batere, kaikor si misll, prav lahko prena§ainjD. Pride z davkom na žganje in noBe napraviti niti razlike med Žganjarno za Špirit in domačo žganjarno; pride tudi z povlm davkom iia vlno, ITq se Je paS^zgoail« v naineprimernejšem Sasvi. Saj je splošno znano, da vinogradnikom na Avstrijskem zelo huda prede« Imamo v Avstriji pač tu in ta^pi, Idar se tiče množine, kakcf dobro vinsko trgatev, toda kakovost vin je, kakor znano, lelos zopet slab&a, in celo boljša lanska vina se ne d?,do >vnov5Hi. In kljub temu se še hoče sedaj zaihtevati tudi davek od vinogradnikov. Morebiti se bo reklo, da,se pridelovalcem vina ne bo naložiltdavek. Toda na to ne dam mnogo, kajti preprican sem, da se bo pridelovalco tudi v bodk)5e izrabljalo, kar se Že danes godi, kajtt ,vsak veletržec bo raJzumel stvar tako uroditi, da se bo davek navalil zopet na pridelovalca. Ako se skoro samo pridelovanju nalagajo bremena, kako se jiaj potem na drugi strani dobi cen živež ? Odkod naj ga vzame in kdo ga naj sploh prideluje? Jasno je, da so plaSe našiti delavcev poskočile najmanj za 100 odstotkiov. V tem ne stoji kmetijstvo nikakor Ka mesH 1n inaustrijskimi kraJU iTudi kmetijBtvo moca industriji slediti, kajti 5e bi tega ne storilo, bi noben glovek ne ostal ve8 na deželi k»t delavec. Saj je že sanio na sebi raestno in industrijolno iielo ugoanejSe, nego delo na deželi, zalo nikdrj no ostane rad na dežoli. razven tega, Wi ga družinske in dnigo rszmere k temu silijo. Drugo pa pogrešam, In to je davek na pivo, ki ga |e pn&tils vlada pasti. Ra.3 bi pa vendar rekel, da .. . (Poslanec Radlfcak: Toda mi jo dobimo na de2elo za zboljžanje ideŽelniK Iinano!),To ]e ie mogofie, toda mi jo dtobimo tudi na Stajerskem, to ni nikakor izkljudeno, ako pri tem ostaiie, se nas bo od dvob strani napadlo. Toda en davek bd bil posebno. rad videl, ako bi ga bil gospod finančni minister predložil, namrež daireK na Iepoti8jew Menim, da mi pa6 ni treba dokazovati, ila je na Avstrijskem dovolj lepotičja. V int)fiu sem rekel, da pride pri draginji, pn sebno pri draginji Živil, v prvi vrsti meso v poštcv. Toda no samo meso je drago, vsak predmet, ki gn mora tudi kmetovaJec kupiti, Jo postal dražji in so je cena boij zvišaia, nego našim pridolkom. LaihkTO dokažem s Stevilkami, da so se zvišale cene pri naši Živinoreji kveCjemn za 5, vftasih tudl za 10 odstotkov, mei tem fco skoro ne morem verjeti, da bi morali za proim«{, ki ga morarao rai kupiti, plačati samo 25 odstolkov t»5, arnpai! pride predmet mnogo dražje. Ako se pa hoče živtoorejo povzdigniti, se mora za njo tudi nekaj storiti, in v prvi vrsti se morajo doseči take cene, da moremo izbajati. Ako se tega. noCe, ako se hoče nasproti delovati, polem vsa druga sredstva ni5 ne pomagajo. (Pritrjevanje.) Naveidel sein tudi, da naSe cene nikakor niso previsoice. Treba je le za to skrbeti, da se enkrat cene za pošiljanjo znižajo (Poalanec Grafenauer:, Medkupgija!X dai se medkup^ija odpravi, da se pošiljatv& hitreie izvrgaio, Io dozdai. Noben kmetovalec si ne upa poslati enega vagona živine na Dunaj. Prvi6 so tarifi že sedaj silno visoki (Poslanec dr. Benkovift: In Ju2na Železnioa je Eo5e Be povigati!] bi hoče sa je Se povišati. Kdo naj nosi ta bremena? DrugjČi traja poSiljaUH ve8 dni, in živina pride semkaj y takem stanu, da je ^že Clovei res ne pogleda'vefi rad, ln se torej težko proda. Ako bi se tiitreje pošiljalo, bi se gotovo tudi oddaljenejšo dežele potrudile, da bi Živino od tam l-važale, kar bi eelo veliko pripomoglo k zniganju draginje ži\-jl,. (Medklici.) (Koneo prihodnjič.)