RADI O/BREZICE
S«,7 in 9S,9 MHz
2704
KNJIŽNICA SEVNICA TRG SVOBODE 10 8290 SEVNICA
ČASOPIS ZA SIRSO POSAVSKO DEŽELO
Številka 194
Leto 8
Cena 1 €
27. september 2007
iz vsebine
Država ugodila Krčanom?
...stran 2
Obnova grajskega parka
...stran 4
Nekdanji direktor rudnika na sodišču
...stran 5
Kako se ubraniti gripe in prehlada
...stran 8
Fotostrip: Vodnik za volivce
#
...stran 16
. >.	'.Ti:'	.
želite postati vidni Če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4-9-91-Z50
Nič več županovih čestitk?
Sevnica - Amalija Vovk iz Gornjega Brezovega je letošnjega februarja praznovala 100 let. V sodelovanju z njenimi domačimi ji je občina Sevnica priredila slavje, na katerem je vitalna jubilantka zaplesala celo z županom Kristijanom Jancem. Ker je bil dogodek organiziran na pobudo sorodnikov, ki so sami obvestili župana o najstarejši občanki, ta s poslano voščilnico za njen rojstni dan ni kršil zakona o varstvu osebnih podatkov. A za vsakega jubilanta domači ne pridejo na občino povedat, kdaj praznuje, saj je tudi kondicija starostnikov različna.
Županovih čestitk po pošti so bili doslej deležni vsi občani za častitljive okrogle rojstne dneve, ne samo stoletniki. Občina si je podatke o datumu rojstev priskrbela preko upravne enote . Na nedavnem inšpekcijskem obisku pa jim je državna nadzornica povedala, da s tem kršijo Žakon o varstvu osebnih podatkov, za kar so predpisane visoke denarne kazni. Župan lahko čestita le tistim, ki ga sami obvestijo o rojstnem dnevu, kar se mu zdi velika traparija.
Sicer pa osebni podatki državljanov niso tajnost, saj do njih lahko za potrebe svojega dela pride več državnih služb. Občinska uprava pa le izjemoma »za zadovoljevanje potreb občanov«. Zakonodajalec v tej kategoriji ne razume čestitk, niti pozornosti občine do novorojencev, saj so tudi ti podatki »tajnost«.
Janc je v državnem zboru o tem nesmislu postavil poslansko vprašanje, a pravosodni minister dr. Lovro Sturm ne vidi potrebe po kakršnikoli spremembi omenjenega zakona.
...na strani 3 Jubilej Amalije Vovk - takšnih veselih srečanj očitno ne bo več veliko.
Sava je tokrat Posavcem prizanesla
Posavje - Po silovitih poplavah, ki so zajele dele Gorenjske, Notranjske in Celjskega smo v Posavju glede na podobne izkušnje izpred dveh let trepetali, da se bo katastrofa v tej regiji ponovila. Služba za zaščito in reševanje je spremljala situacijo, občinski štabi civilne zaščite so bili v pripravljenosti. Elektrarni Vrhovo in Božanj sta ustavili obratovanje, nuklearka pa je delala z manjšo zmogljivostjo.
Na srečo v občini Sevnica G Krško niso doživeli reprize sodnega dne izpred dveh let, ko je skoraj iz vsakega hribčka drla voda, odnašala ceste, povzročala plazove in zahvala stavbe. 18. septembra v Posavju količina padavin ni kila kritična, je pa zelo narasla
Sava, tako da je bilo potrebno zapreti cesto Gornje Brezovo-Sevnica, podvoz na Blanci in smer Poklek-Blanca - Brestanica. Z maksimalnim pretokom 2352 m3, izmerjenim na Vrhovem, Sava na srečo ni dosegla nivoja kot v poplavi leta 1990 in 1998, je pa iz polne
Potopljeni stroji na gradbišču HE Blanca
struge voda butala v pritoke in na kritičnih točkah je prišlo do razlitja. Pretekle slabe izkušnje s poplavami so gnale ljudi, ki živijo ob vodi, v samozaščitno ravnanje. Na kri-
tičnih točkah so s pomočjo gasilcev preventivno umikali stvari iz kletnih prostorov in pritličja.
Sevniški gasilci so pomagali pri regulaciji meteornih vod na Šmarčni, da ne bi zalile kleti stanovanjskih hiš. Gasilci z Brega, Blance in Boštanja so pregledali ogrožena območja ob Savi in izlivu Mirne. Močan veter je podrl nekaj drevja, posledično je prišlo do pretrganih žic na električnem omrežju v Orešju, na Metnem Vrhu pa je razkrilo nekaj streh. Pod sunki vetra se je na cesto podrl star kozolec.
Iz gradbišča krške hidroelektrarne so pravočasno umaknili stroje. Prav tako iz gradbišča elektrarne Blanca. Kjer so ostali le žerjavi. Vodja gradbišča Sandi Ritlop je povedal, da so morali zaradi vode ustaviti dela na naj-nižji koti, drugod jih je ščitila obodna stena, narejena za 20-letno povratno vodo.
Branka Dernovšek
dejanje pri Trefaltovih na Metnem Vrhu
Naplavine pri HE Boštanj
Popravek
V prejšnji številki SavaGlasa smo na 1. strani v članku z naslovom »Tovarna pohištva naprodaj« pomotoma uporabili ime podjetja, ki ni več v veljavi. Pravilno je »Pohištvo Brežice«. Prizadetim in bralcem se za napako opravičujemo.	Uredništvo
Montaža katalizatorjev in izpušnih sistemov
I	I
Država menda ugodila krškim zahtevam, povezanim z odlagališčem
Krško - Odbor Lokalnega partnerstva Krško za tehnično sodelovanje in Odbor za uresničevanje Aarhuške konvencije ugotavljata, da sta pred javno razgrnitvijo državnega prostorskega načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov le še dva meseca. Občani bi morah v tem času dobiti čim več informacij in odgovorov na zastavljena vprašanja, Lokalno partnerstvo pa še nima potrjenega programa. Bolj se trudi vlada, saj je menda ugodila 25 milijonov evrov »težkim« zahtevkom, ki jih postavlja občina v zve-
zi z odlagališčem.
Aprila letos je stopil v veljavo nov zakon o prostorskem načrtovanju, ki malenkost skrajša postopek priprave državnega prostorskega načrta. Na skupnih delavnicah Odbora za tehnično sodelovanje in Odbora za uresničevanje Aarhuške konvencije v Krškem je Janja Špiler razložila spremembe v postopku in predvideno časovnico, po kateri naj bi bil prostorski načrt za odlagališče radioaktivnih odpadkov za krški del Vrbine javno razgrnjen od 25. novembra do 25. decembra letos. Če se bo postopek nadaljeval brez presenečenj, bi bila lahko uredba o načrtu na vladi sprejeta septembra 2008. Po starem postopku bi bilo uredbo možno sprejeti komaj februarja 2009. Časovna pridobitev po novi zakonodaji gre na račun tega, da je v postopek kasneje vključena celovita presoja vplivov na okolje oziroma njena javna razgrnitev in če je ta sprejemljiva, se lahko izda lokacijsko dovoljenje. Vendar zakonodajalec potem zavleče-postopek pridobivanja grad-
Bojan Petan
benega dovoljenja, tako da v celoti gledano nov zakon ne prinese tolikšne časovne pridobitve, kot bi jo graditelji želeli.
Star zakon o prostorskem načrtovanju ni bil usklajen z zakonom o varstvu okolja. Nov zakon to popravlja in direktorat za prostor v roku za izdajo smernic sporoči, če je potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje.
V času razgrnitve presoje se pridobijo pripombe tan-
giranih občin in javnosti, na podlagi zavzetih stališč do pripomb se nato pripravi predlog državnega prostorskega načrta. Občinski svet je eden od nosilcev urejanja prostora. Zakon sicer dopušča, da se postopek nadaljuje tudi brez mnenja občinskega sveta, a tega noben župan za takšen tip objekta, kot je odlagališče radioaktivnih odpadkov, ne bi dopustil. Prav tako ne Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO), zadolžena za iskanje lokacije in sprejem državnega prostorskega načrta. Kot dokaz direktor ARAO dr. Miran Veselič spomni, da so že februarja prosili Občinski svet Krško za mnenje o študiji variant in ker ga še do sedaj niso dobili, postopek stoji. Predpostavljajo, da se bo lahko kmalu nadaljeval, ker je vlada ustregla zahtevkom občine, težkim blizu 6 milijard SIT oziroma 25 milijonov evrov, s katerimi so Krčani pogojevali izrekanje mnenja glede na študijo variant. Spomnimo, da gre za sofinanciranje več občinskih projektov,
vključno z novim olimpijskim bazenom. Kot je izvedel dr. Veselič, so zadeve na vladi pred podpisom protokolov z Občino Krško. Omenjeni denar je za 12 let rente z naslova odlagališča.
Ob tem pa nekateri posamezniki še vedno pričakujejo tudi rešitev v zvezi z individualno rento, je dejal Bojan Petan iz Odbora za spoštovanje Aarhuške konvencije. Zdi se mu smotrno, da bi se njegov odbor sestal z brežiškim Lokalnim partnerstvom in bi skupaj pri strokovnih institucijah iskali odgovor na to in še druga vprašanja ter študije skupaj tudi financirali. Lokalno partnerstvo Krško za letos še nima ne sprejetega ne potrjenega programa, ki bi ga moralo izvesti do novembrska javne razgrnitve načrta. Ljudje morajo o odlagališču izvedeti vse, kar jih zanima, kar jih morda plaši in kar bi jih utegnilo omejevati pri odločanju za ali proti takšnem objektu v občini Krško.
Branka Dernovšek
mnenja, odgovori popravki...
Posavske mušice
SavaGlas, št. 193, str. 2
Trditev,da je ARAO terenske raziskave v Krškem prekinila zato, ker ni prišla v stik z lastniki zemljišč in jih je lahko izvajala le okrog lokacije, ni povsem točna in potrebuje pojasnilo.
Res je, da ARAO ni prišla v stik z vsemi lastniki zemljišč na potencialni lokaciji za odlagališče NSRAO v občini Krško in je zato raziskovalne vrtine lahko izvedla le tik ob njih, vendar je geofizikalne raziskave lahko v dogovoru z zakupniki izvedla tudi neposredno na potencialni lokaciji. Zato to ni razlog, zaradi katerega bi ARAO terenske raziskave prekinila. Oziroma še natančneje - ARAO terenskih raziskav na tej lokaciji sploh ni prekinila.
Dejstvo je, da so bile leta 2006 opravljene vse raziskave po programu začetnih terenskih raziskav na tej potencialni lokaciji. Kmalu, predvidoma novembra letos, se bodo tam začele dopolnilne terenske raziskave. Javni razpis za izvedbo te faze raziskav poteka v tem času, rok za oddajo ponudb pa je do 10. oktobra 2007. Ves čas, odkar so se maja 2006 začele začetne terenske raziskave na lokaciji Vrbina v občini Krško, pa tam poteka tudi okoljski monitoring, ki ni bil nikoli prekinjen in bo potekal \ do pridobitve gradbenega dovoljenja. To praktično pomeni, da terenske raziskave na tej lokaciji potekajo ves čas. Trditev je mogoče preveriti z obiskom opazovalnih objektov.
Dovolite, da vam ob tem na kratko pojasnimo celotni potek terenskih raziskav, ki imajo po programu načrtovanja odlagališča NSRAO tri faze:
-	začetne terenske raziskave
-	dopolnilne terenske raziskave
-	zaključne detajlne terenske raziskave
Začetne terenske raziskave imajo za cilj preverjanje točnosti predhodnih ekspertnih ocen o lokaciji in zagotovitev podrobnih projektantskih podatkov za izdelavo idejnih zasnov in okoljskih ocen. Od začetnih terenskih raziskav poteka okoljski monitoring lokacije. Monitoring traja vse do pridobitve gradbenega dovoljenja in se po vsaki dodatni fazi terenskih raziskav intenzivira. Dopolnilne terenske raziskave morajo zagotoviti dodatne podatke, potrebne za izdelavo idejnega projekta, in preliminarne varnostne ocene odlagališča NSRAO. Zaključne terenske raziskave so najbolj obsežne in morajo podati detajlne podatke za projekt gradbenih del, presojo vplivov na okolje, varnostno poročilo in pridobitev okoljskega soglasja. V operativnem smislu so posamezne faze terenskih raziskav razmeroma kratke; izvajanje del z vrtalno opremo poteka nekaj mesecev in z geofizikalno opremo nekaj tednov. Neprekinjeno poteka le monitoring.
Raziskave pa razen na terenu, potem ko so tam pridobljeni podatki in vzorci, potekajo še v laboratorijih in kabinetih, kjer so zbrani podatki obdelani in na njihovi osnovi pripravljene potrebne informacije za nadaljnje načrtovanje odlagališča.
Irena Daris, vodja službe za odnose z javnostmi Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) (
POSAVSKE MUŠICE
K
farkovičeva klet v Gadovi peči
Sivka namesto vinske trte?
Je že tako, da pride vsako jesen tudi v posavsko deželo trgatev, da vsenaokrog brenčijo vinske mušice, da se tudi ob pomembnih poslovnih obiskih družijo gospodje z umazanimi nohti, za katerimi so dokazi vinarskih opravil in da srečuješ vinogradnike veselih in manj veselih lic. Letos je med ljudmi več veselih obrazov, kajti izkazala se je »jesen rumena, dobra žena.«
Kljub obilni in kakovostni vinski letini vsi vendarle niso zadovoljni. Grozdja je marsikje preveč in cena ni ravno najboljša, še huje pa je, ker
je izostal odkup pri podjetju Vino Brežice. Vinogradniki se znajdejo po svoje in še sreča, da je v posavski deželi nekaj že uveljavljenih in tudi novih zasebnih vinskih kleti, ki prevzemajo tržne viške. Kljub temu je marsikje
grozdja preveč in tudi Jarkovičevi v Gadovi peči bodo težko odkupili vse ponujene količine.
Poleg tega v deželo dolenjskega posebneža s štajerskega konca roma čez Savo grozdje, tudi modre frankinje, ki lahko oplemeniti tudi cviček. Je pa mogoče izpostaviti še en problem; ker je država prepustila datum trgatve presoji vinogradnikom, ti prehitevajo z obiranjem grozdja, zato bo letos spet trpela kakovost, ki jo je zagotavljala sončna jesen. Pa saj se tudi drugim kmetijskim panogam verjetno obetajo drugačni časi, posebej, če
bomo nadaljevali s kurjenjem pšenice ali predelavo koruze v gorivo bioetanol, tako kot ogrščico že koristimo za bio-diesel. Bo treba na Krško-bre-žiško polje zaradi podnebnih sprememb res uvajati nove kulture, kot so denimo na hr-
vaški strani Gorjancev sivko? Nadomestili so vinsko trto, saj lavanda daje dve žetvi na leto in v izvozu, kar je posebej pomembno, dosega tudi visoko ceno.
Sicer pa dovolj o kmetijstvu, kajti tudi na jugu dežele se je zadnje čase zgodilo kar nekaj pomembnih dogodkov. Na Planini je izstopal obisk Milana Kučana in Katarine Kresal, ob katerih so se drenjali znanci, prijatelji, strankarski'in drugačni simpatizerji pa tudi tisti, ki si od poznanstva z njima obetajo kakšne koristi. So pa obiskovalci na posavski prireditvi pogrešali brežiškega župana. Ivan Molan je le osebnost, po kateri se zgledujejo ljudje. Sicer pa je tod mnogo znanih Molanov - Franc Molan je nekoč bil predsednik občine Sevnica, Ivan Molan je bil tudi znani tekmovalec v spe-edwaju, Jernej Molan je padli teritorialec v osamosvojitveni vojni, Miha Molan je bil državni sekretar in je zdaj prvi posavski lovec, njegov sin pa na čelu prometne policije, Stanislava Molan je ravnateljica
brežiške gimnazije in Tadeja Molan je pevka. So pa mnogi Molani tudi znani podjetniki, kmetovalci in zlasti sadjarji.
Bo Mokrovič novi direktor brežiške bolnišnice?
Molani so seveda tudi pomembni ljudje v strankarskih vrstah. Žal pa se posavske politične stranke le počasi prebujajo v letošnjo jesen; pravzaprav se nič kaj ne naprezajo oziroma se bodo oglasile spet kak mesec pred volitvami. No, so tudi izjeme, v Brežicah denimo SLS, kjer se je predsednik Ivan Sušin (samo) oklical za kandidata v državnem zboru, čeprav je slišati, da bi (pre)ambiciozen mož na koncu lahko ostal osamljen. Tako, kakor je okrog cerkljanskega letališča Andrej Škra-bec, ki jo je, dobesedno, dobil tudi po nosu. Bo pa prav zanimivo videti, kdo iz Posavja bo v pretvorbi SLS iz kmečke
v ljudsko stranko podprl kandidate za novega predsednika. Iz Brežic prihajajo znamenja simpatij do celjskega župana Šrota, ki bo doživel podporo verjetno tudi v Sevnici. Kako »diha« SLS v Krškem s Francijem Bogovičem na čelu, ki ima morda višje načrte, pa je že drugo vprašanje. Ostale stranke medtem »dihajo bolj na škrge« in le med SDS in LDS je slišati napev narodne »Moja je lepša kot tvoja«, pri čemer imajo menda prvi v mislih Janševo Urško in drugi Kresalovo Katarino. Bolj jasno je, kaj so imeli v mislih znani neznanci, ki so Brežice prelepili z lepaki. Menda zaradi podražitve hrane trpijo lakoto, bi pa si lahko privoščili debele sendviče, je slišati, če bi se lotili kakšnega dela. Na primer obiranja jabolk, saj bi v enem dnevu lahko zaslužili tudi 30 evrov.
Drugačne zaslužke imajo seveda ljudje na visokih položajih, med nj'imi večina tistih, ki podpirajo obstoj območ-
Nedvoumni lepaki
Krški eldeesovci okrog predsednice Kresalove
ne gospodarske zbornice, saj je težko, če si sam, česar se zavedajo zlasti samostojni podjetniki in vsi oni, ki so se udeležili foruma gospodar-
Prosti strelec Andrej Škrabec stvenikov in jim je generalni direktor Krke natresel dovolj nedvoumnih nasvetov. Nihče pa očitno ni dal pravih nasvetov Antonu Podgoršku, saj se bo moral kljub uspešnemu delu že v tretje javiti na razpis za direktorja Upravne enote Krško-Na razpis za tajnika fakultete za energetiko pa »na sončni upravi« še vedno čaka Franc Glinšek; sicer pa je tudi Nina Slosar samo vršilka dolžnosti tajnice na Fakulteti za logistiko. Bo Boru1 Mokrovič, nekdanji generalni v Termah Čatež, tudi tako dolgo vztrajal, če bo ostal v najožjem izboru za direktorja brežiške bolnišnice? Saj je menda pripravljen zamenjati rotarijanskega kolego Antona Zorka.
Vlado Podgor&
Državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov obiskala Občino Sevnica
10 tisoč evrov kazni za županovo čestitko
Sevnica - Občina Sevnica je bila med prvimi v Sloveniji, ki je pred leti uvedla enkratno denarno pomoč za novorojenega otroka. Danes ta znaša 150 evrov in v občinski službi so sami preko evidence rojstev, ki jih vodi upravna enota, poskrbeli, da je bila takšna denarna voščilnica v obliki bona nakazana na pravi naslov. Poslej bo drugače, saj zakon o varovanju osebnih podatkov takšne in še druge prijazne geste prepoveduje. Starši bodo morah na občini vložiti obrazec za prejem enkratne denarne pomoči. Župan ne sme več pošiljati voščilnic jubilantom, če je dobil podatke iz matične službe, ker bi to občino in njega osebno drago stalo.
Občino je obiskala državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov mag. Tanja Slak, ki je odgovorni službi z odločbo naložila, da uniči vse evidence, iz katerih so črpali podatke o starostnikih jubilantih in porodnicah. Teh podatkov preko upravne enote ne smejo več pridobivati . Tako v prihodnje krajevne organizacije Rdečega križa, ki so za starostnike organizirale tradicionalna letna srečanja, ne bodo več imele možnosti priti do podatkov, po katerih so ljudem pošiljale vabila. In župan Kristijan Janc več ne bo pošiljal čestitk občanom, ki slavijo visok osebni jubilej ali jim pripravil obisk presenečenja. Zakon mu namreč to prepoveduje in če bi kljub vsemu želel še naprej negovati tradicijo, lahko občino ena čestitka stane 8.375 evrov kazni, njega kot odgovorno osebo pa še posebej dobrih 2.000 evrov.
Tako visoke so namreč kazni za kršitev zakona o varovanju osebnih podatkov.
Doslej Janc od tistih, ki jim je poslal čestitko, še ni dobil pritožbe, češ, od kod pa vi veste za moj rojstni dan. Na nedavnem obisku v Domu upokojencev mu je stanovalka dejala, da ji njegova čestitka pomeni več kot medalja. Tudi denarne pomoči za novorojence ni nihče zavrnil. Upoštevajoč zakon, ko bodo morali starši pravzaprav za ta
denar zaprositi, pa je župan prepričan, da marsikdo tega ne bo storil. Tiste, ki so materialno močnejši, bo morda sram, toda ta dodatek ni mišljen kot socialna kategorija, ampak kot voščilnica ob srečnem dogodku.
Poleti se je razširila govorica, da naj bi Janca potomec nekega jubilanta, ki je iz občine prejel voščilnico, prijavil Uradu informacijske poobla-ščenke, češ, da gre za zlorabo osebnih podatkov. Na vpraša-
Renata Žgajnar, Gornje Brezovo: »Ko sem pred leti prvič rodila, sem dober mesec kasneje na dom prejela vrednostni bon od občine. Bilo je prijetno presenečenje. Januarja bom rodila drugič in nisem vedela, da bo treba za enkratno denarno pomoč oziroma bon it prosit na občino. Škoda, da se spreminja prejšnji način, saj je ob dojenčku vsaka pot, ki ni neposredno vezana na njegovo nego, odveč.«
nje, če to drži oziroma s kakšnim razlogom si je državna nadzornica izbrala ravno sevniško občinsko upravo, Janc nima odgovora. »Ni pomembno, če me je oziroma kdo me je prijavil. Izkazalo se je, da je občina ta zakon, čeprav ne zlonamerno, kršila. Pomembnejše se mi zdi zakon delno popraviti. Kot državnozborski poslanec bom v tej smeri sprožil pobudo in verjamem, da bom dobil zadostno podporo kolegov,« pravi Janc.
Tako kot sevniški župan »zlorabljajo« osebne podatke za pošiljanje voščilnic svojim občanom in obiske starostnikov tudi drugi župani po Sloveniji. Po dikciji zakona, ki varuje našo zasebnost, pa lahko župan pride na dom čestitat stoletniku ali drugim jubilantom le, če mu sami pošljejo prošnjo oziroma vabilo.
Branka Dernovšek
Kostanjevica postaja prava občina
Kostanjevica na Krki - Občina Kostanjevica na Krki bo prihodnji mesec praznovala svoj občinski praznik. Letos bo praznovanje potekalo na dan, kot so včasih obeleževali krajevni praznik. Morebitni novi datum občinskega praznika bo - v soglasju z občani - določen naknadno. Je pa občina že bliže sprejetim simbolom - grbu, zastavi in žigom, prav tako se že oblikuje občinska uprava. Se pa občina ubada tudi s težavami, kot so smeti, s katerimi »vikendaši« vsak konec tedna zasujejo tamkajšnjo osnovno šolo, poleg tega pa se je vodstvo občine srečalo še z željami naselja Prekopa, da postane krajevna skupnost.
Kostanjeviški občinski svetniki so zadovoljni z grbom,
Zastavo in žigi, saj so sprejeli osnutek odloka o občinskih simbolih, moti pa jih, da niso imeli možnosti izbiranja. Grb občine, ki ga je oblikoval prof.
Ranko Novak, izhaja iz Plečnikove rešitve in je prilagojen potrebam nove občine. Tako je predlagala posebna skupina strokovnjakov in kot je na seji občinskega sveta dejal eden °d njih, dr. Andrej Smrekar, strokovnost in demokracija ne moreta iti z roko v roki.
S tem je skušal pojasniti, da v strokovnih zadevah javne fazprave občanov ne morejo '§rati bistvene vloge.
Večinsko mnenje med sve
..7^omsKo mnenje meti sve- jjr Andrej Smrekar in Janja Grubar, absolventka Akademije lki pa je, da bi morali v Ko- za mcovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ki jo je obliko-anjevici rešiti problem od- valec Ranko Novak pooblastil, da skrbi za nadaljnjo izvedbo in ob- sme^' vikendaši, ki nadgradnjo celostne grafične podobe občine Kostanjevica.
°b k t d b	nadgradnjo celostne grafične podobe občine Kostanjevica.
^v°je zidanice, nimajo sme- dnjo sejo so svetniki povabili zavezuje k plačevanju odvo-mjakov in tudi ne plačujejo predstavnika Kostaka in zah- za smeti, zato Kostak predlaga °dvoza, zato pa vso svinjari- tevali seznam tistih, ki nimajo občini, naj sprejme ustrezen 1° ob odhodu prinesejo pred smetnajkov. Izkazalo se je, da odlok in tako reši zaplete, ^novno šolo , tako da se šola je takih več kot tristo. Razen Občina Kostanjevica pa se ® srede, ko je organiziran v 26 primerih gre resza »vi- je srečala še z dokaj nenava-dvoz, duši v smeteh. Na za- kendaše«, ki jih star odlok ne dno pobudo. Krajani Prekope
^	----------------- so namreč zbrali 78 podpisov
Občina je v tem času že (skoraj) dobila tri člane občinske	in vložili pobudo, da Prekopa
Jjprave. Direktorica občinske uprave bo Judita Lajkovič, za	postane krajevna skupnost,
bnančno področje bo skrbela Karla Gašper, družbene dejav-	Statutarno pravna komisija je
jk>sti pa naj bi pokrival Anton Brezovšek iz Trbovelj, ki naj ugotovila, da pobuda ni pra-* se v kratkem preselil v Cerklie. Toda še preden ie bil sklep	vilno vložena, saj se pobudni-
ki sklicujejo na 19. člen statuta, citirajo pa zakon o lokalni samoupravi. Občina krajanom odgovarja, naj predlog primerno dopolnijo in obrazložijo, kaj jih je navedlo k
temu in kaj pričakujejo. Istočasno so se občinski sve-. tniki - med njim sta kar dva iz Prekope, ki pa ne poznata uradnega stališča podpisanih krajanov - spraševali, kaj v resnici je spodbudilo krajane, da želijo imeti svojo krajevno skupnost. Eden od možnih odgovorov je ta, da Prekopa v letošnjem letu ne bo deležna večjih sredstev iz občinskega proračuna, druga pa verjetno prepočasno reševanje napovedane celovite obnove Prekope. Da bi razjasnili stvari, bo v Prekopi sklican zbor krajanov, kjer bodo skušali iz oči v oči razjasniti težave in morebitna nesoglasja.
Sicer pa v statutu kosta-njeviške občine zaenkrat ni člena o ustanavljanju krajevnih skupnosti, zakonodaja pa menda to dopušča, vendar ne v prvem, temveč šele v drugem mandatu po nastanku nove občine.
Nada Černič Cvetanovski
Sevniška občina pomaga Cerknemu in Železnikom
Sevnica - Občinski svet Sevnica je sprejel pobudo župana Kristijana Janca, da v poplavah najbolj prizadetima občinama Železniki in Cerkno nakažejo po 2000 evrov. Znesek ni velik, pomembna pa je gesta takojšnje solidarnosti, da bi spodbudili še preostale slovenske občine k enakemu dejanju, so pouda-rih svetniki na seji dan po katastrofi, ki je prizadela več predelov države.
Sicer pa so na tokratni seji svetniki potrdili dopolnitve starih zazidalnih odlokov v Sevnici, ki so onemogočali adaptacije in gradnjo stanovanjskih objektov. V postopku potrjevanja je tudi podroben prostorski načrt za trgovski center Spar, za katerega je potrebno podreti Simončičevo vilo. Na javni razgrnitvi je v imenu nekaj Sevničanov Hilda Lipovšek s pisno pripombo protestirala proti temu, češ, da brezlični objekt nakupovalnega centra ne more tako polepšati mesta, kot bi ga obnovljena vila. Jože Imperl je želel, da svetniki razmislijo o pripombi, a je dobil pojasnilo, da so na občini že pred 12 leti preverjali možnost spomeniške zaščite te vile. Celjski Zavod za spomeniško varstvo vile ni hotel vzeti v bran in je zanjo lastniku izdal gradbeno dovoljenje za rušenje. Ta arhitekturno sicer lepa, a dotrajana stavba bi bila v napoto pri rekonstrukciji glavne ceste skozi Sevnico, tako da njenega rušenja ni predvidel samo investitor v novo trgovino.
Svetniki so potrdili tudi odlok o plovnem režimu na Savi pod boštanjsko hidroelektrarno, ki velja za nemo-torna plovila. Plovbo motornih plovil bo uokvirila vladna uredba, ki je v pripravi.
Podprli so prošnjo stanovalcev Drožanjske ulice po umirjanju prometa z »ležeči-
mi policaji«. Za tip ovir, število in lokacijo se bodo na sestanku dogovorili predstavnik občinske uprave, krajevne skupnosti in predstavnik ulice.
Brez razprave je bilo dano soglasje za povprečno 3,5-od-stotno zvišanje cen vrtca v Sevnici in v Krmelju, v Šentjanžu pa se bodo cene malenkost znižale. Na ceno vrtca v največji meri vpliva osebni dohodek zaposlenih in starejše osebje z večjim dodatkom na delovno dobo cene viša, mlade vzgojiteljice pa jih ni-žajo.
Mandatna komisija je obravnavala prijavo Marije Berce za ravnateljico OŠ Šentjanž in svetnikom predlagala vpo-trditev pozitivno mnenje. Šola od upokojitve dolgoletnega ravnatelja Bastardija dve leti rešuje vodenje z vršilko dolžnosti. Letos spomladi je svet zavoda objavil razpis, vendar na napačni pravni podlagi, tako da ga je bilo Dotrebno ponavljati. Andrej Stricelj je kot predsednik mandatne komisije komentiral, da ravno v šolstvu niso sprejemljive takšne napake, ker od ministrstva dobijo okrožnice za vsak tip razpisa in za volitve v organe šole. Če komu tudi ti vzorci niso razumljivi, se lahko obrne po pomoč na občinski oddelek za družbene dejavnosti.
Branka Dernovšek
Član Občinskega sveta Železniki je sprožil humanitarno akcijo zbiranja sredstev za obnovo domov in družbenih objektov. Podrobne informacije so na spletni strani
www.7.ele/nik i'infn.
Prizadetim v poplavah pomagajo tudi skavti
Krško - Slike, ki jih vsak dan videvamo po televiziji, nam kažejo podobo Železnikov in okolice ter krajev na Celjskem, ki so bili v neurju zaradi poplav in plazov močno prizadeti. Zato so se tudi skavti iz cele Slovenije odločili, da tem ljudem priskočijo na pomoč z materialnimi sredstvi. Ne zbirajo denarja, ampak konkretne materialne stvari, ki nam vsem v življenju pridejo prav; od pohištva do orodja, bele tehnike in kuhinjske opreme. Zaželeno je, da so stvari malo rabljene, predvsem pa uporabne. Vsakogar, ki lahko kaj daruje, bodo zelo veseli. Stvari zbirajo vsak dan med 18. in 19. uro do nedelje, 30. septembra, v župnišču Videm -Krško. Če v tem času ne morete prinesti, kar bi želeli podariti prizadetim družinam, se lahko o tem osebno dogovorite na telefonski številki 041 532 991 s skavtinjo Minco. J.K.
'menovanju Brezovška pravnomočen, je slednji poklical in Povedal, da zaradi spremenjenih okoliščin ne bo prišel delat a občino, tako da bo razpis ponovljen. Objavljen je tudi po-ovni razpis za referenta za infrastrukturo, saj v prvem raz-noben kandidat ni izpolnjeval pogojev.
Na dražbi prodanih osem parcel
Sevnica - Občina Sevnica je z zazidalnim načrtom za individualno stanovanjsko gradnjo v Drožanjski ulici nadomestila pomanjkanje gradbenih parcel, nad katerim so se zadnje desetletje pritoževali mladi Sevničani. Na javni dražbi je bilo pro-
danih osem parcel.
Občina Sevnica je v območju novega zazidalnega načrta v Drožanjski pripravila za prodajo 20 parcel, ki jih bo še letos začela komunalno opremljati. Kvadratni meter zemlje ima izklicno ceno 16,45 evra. Občina se je odločila za pro-
dajo na javni dražbi, ki je bila 12. septembra.
Vsi kupci teh parcel so mladi občani Sevnice, na drugi dražbi, predvideni konec oktobra ali v novembru, bo krog možnih kupcev razširjen. B.D.
Posavsko gospodarstvo potrebuje območno zbornico
Krško - Od reorganizacije Gospodarske zbornice Slovenije članstvo gospodarskih subjektov v njej ni več obveza, ampak izraz prostovoljne odločitve. V Območni zbornici Posavje seje od lanskih 1600 članov letošnje članstvo prepolovilo. Upravni odbor, ki ga vodi Rudi Mlinarič, je sklical razširjeno sejo in v Krško povabil tudi generalnega direktorja zbornice Sama Hribarja Miliča, da bi skupaj z gospodarstveniki prišli do ugotovitev, če tukajšnja podjetja sploh potrebujejo območno zbornico.
Danes je v posavsko Območno gospodarsko zbornico vključenih 836 članov, od tega 8 velikih in 12 srednjih podjetij, glavnina pa so majhna in mikro podjetja z enim ali brez zaposlenih. Zbornica ima zaposleno vršilko dolžnosti direktorja Aleksandro Ilič in še eno strokovno sodelavko. Obdržali so storitev Info pika, ki pomeni za članstvo dvakrat mesečno nudenje osnovnega brezplačnega svetovanja s področja financ in delovno pravne zakonodaje.
Generalni direktor Samo Hribar Milič pravi, da ima zbornica ta čas prednostno nalogo opozoriti podjetja na možnost črpanja evropskih sredstev in jih v zadovoljivi meri podučiti, kako se je po-
Rudi Mlinarič, Samo Hribar Milič in Aleksandra Ilič trebno na takšne razpise pri- slovensko gospodarstvo, so
javiti, da bodo njihove vloge uspešne.
Minule polemike o tem, kakšno zbornico potrebuje
Obnova grajskega parka
Sevnica - Za letošnje leto ima Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica proračun v višini 1 milijon evrov. Dvanajst zaposlenih v zavodu upravlja s športnimi in kulturnimi objekti, skrbi za njihovo vzdrževanje ih adaptacijo, predlaga področne dejavnosti, določena sredstva pa namenja društvom v občini. Posebna skrb je namenjena gradu in stekle so aktivnosti za obnovo parka ter vrtnarjeve vile.
V času zadnje lastnice sev-niškega gradu grofice Trenkl, sorodnice dunajskega dvora, so v grajskem parku stali marmornati kipi in vodomet, med cvetočimi grmovnicami pod dragocenimi drevesi pa so vodile s peskom posute poti. Direktorica Zavoda KSTM Petra Pozderec pravi, da bodo v prihodnosti park skušali približati nekdanji podobi, vendar se bo njegovo dopolnjevanje dogajalo postopoma. S pomočjo Milene Mastnak so stopili v stik z Miho Ogorevcem, dolgoletnim direktorjem arboretuma Volčji potok in strokovnjakom svetovnega slovesa za parkovne ureditve. Po ogledu parka je bil Ogorevc navdušen: »Park je na moje veliko presenečenje imenitno urejen. Bi pa poskrbel za to, da se ga poživi. V načelu aktivnega spomeniškega varstva ni ohranjanje objektov v nekakšni muzejski obliki, ampak da se koncept v historični vrednosti ohrani. A če hoče objekt živeti, se mora prilagajati sodobnosti. Sploh pa to velja za park, ki je živ or-
ganizem.«
Ob pregledu stanja je strokovnjak ugotovil, daje bilo kar precej posekanega, a je ostala še dovolj bogata zasnova, ki jo je potrebno pretehtano dopolniti. Podal bo pisno priporočilo glede urejanja parka, natančno skico pa bo na podlagi geodetskega posnetka grajskega pobočja, ki ga bo zavod naročil prihodnje leto, izdelala krajinarka. Se to jesen bo v park navožena nova zemljina, da se bo spomladi za-travila in se bo lahko zasadil kakšen grm ali drevo. Uredili bodo vodnjak pri stopnišču zunanje galerije in namestili dodatne klopi. Tudi ograja do vrtnarjeve vile bo polepšana, projekt adaptacije vile pa bo zavod prihodnje leto prijavil na razpis kulturnega ministrstva za sredstva. Kot pravi Pozderčeva, bo obnova parka v tisto imenitno podobo, ki jo je imel pred drugo svetovno vojno, draga, zato se bodo dela izvajala po etapah, vse pa bo nadziral celjski Zavod za spomeniško varstvo.
Branka Dernovšek
Miha Ogorevc (v sredini) razlaga svoje videnje obnove parka.
dale jedrnat odgovor. Takšno, ki bo v operativno pomoč gospodarstvu in usmerjanju pri pridobivanju razpoložljivih evropskih sredstev.
Kaj pa posavsko gospodarstvo pričakuje od svoje območne zbornice? Jo sploh želi imeti? Upravni odbor, ki ga vodi Rudi Mlinarič, je hotel dobiti od gospodarstvenikov odgovor, zato so jih 90 povabili v sejno sobo na Regionalni razvojni agenciji v Krškem. Prišlo jih je okrog 30 ter vsi posavski župani. »Želimo testirati stanje, ali posavsko gospodarstvo hoče imeti svojo območno zbornico. Smo v tranzicijskem letu in članstvo se spreminja. Eni odhajajo, novi prihajajo in ob koncu leta bodo podat-
ki stabilnejši. Takrat bodo člani povedali, kaj in za koga naj zbornica dela, skratka vplivali bodo na program, ki ga bomo skupno zastavili«, pravi Aleksandra Ilič.
Ob razpolovljenem članstvu je razumljivo ponovno preveriti, kako razmišljajo tisti, ki ostajajo člani Gospodarske zbornice. Kot pravi Mlinarič, območna zbornica za takšno delovanje, da bo v operativno pomoč članstvu, potrebuje letno 100.000 evrov. Letošnje leto bodo zaključili z manjšo, še obvladljivo izgubo. Štirje posavski župani menijo, da zbrati potrebni denar ne bi smel biti problem, saj regija potrebuje območno zbornico v načrtovanju razvojne politike. Podjetnik z Rake Emil Vehovar vidi potrebo po zbornici predvsem za mala in mikro podjetja. Direktor Tanina Ivan Mirt pa tako od območ-, ne zbornice kot od centrale v Ljubljani pričakuje, da v programskih nalogah med prioritete postavi boljše povezovanje domače znanstvene sfere z gospodarstvom. »Če ne bomo razvijali konkurenčnih produktov na bazi znanja, bo izpuhtela naša krhka konkurenčna prednost. Kitajci nas ne bodo povozili s cenenim tekstilom, ampak z novimi produkti.«
Branka Dernovšek
Ob dnevu brez avtomobila otroci zasedli cesto
Krško - V akcijo, imenovano Evropski teden mobilnosti, ki se zaključuje z dnevom brez avtomobila, se že nekaj let vključuje tudi občina Krško. Zaprla je cesto skozi mestno jedro, tega dne je mestni avtobus vozil brezplačno, Zavod Vrbov Log pa je v sodelovanju s Kostakom pripravil posvet o rabi obnovljivih virov energije v prometu.
Več kot 120 osnovnošolskih otrok in malčkov iz vrtca je ustvarjalo na Veseli ulici, kakor so poimenovali zaprto ce-
Aktivnostim ob tednu mobilnosti se je pridružil tudi zavod Vrbov Log, ki je v sodelo-vanjuskomunalnim podjetjem
»Vesela ulica«
sto skozi mestno jedro. Sporočilo je jasno - širjenje prostora, namenjenega avtomobilom, ni pravi odgovor. Nasprotno. Prav omejevanje prometa dviguje raven kakovosti življenja v naših mestih. In letošnje geslo »Vesela ulica« je poziv lokalnim skupnostim, naj del ulic ponovno vrnejo nemotorizira-nemu prometu.
Kostak v Dvorani v parku pripravil posvet o rabi obnovljivih virov energije v prometu. V Krškem pa so se srečala tudi vozila, ki za pogon uporabljajo naravno gorivo, olje oljne ogr-ščice. Ob izmenjavi izkušenj in ogledu dobrih praks slovenskih voznikov se je predstavil tudi Zeleni avto Vrbovega Loga. N.Č.C.
Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana
Lokalno partnerstvo na Švedskem
V	tem tednu od 24. do 28. septembra 2007poteka na Švedskem zaključni sestanek projekta CARL, ki predstavlja neodvisno povezavo različnih inštitucij z izkušnjami s vključevanjem javnosti v ravnanje z radioaktivnimi odpadki.
V	okviru projekta se povezuje javnost (C - citizes), agencije za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (A - agencies), raziskovalne organizacije (R - research) in upravni organi (L -licens-ing regulatory authorities).
Cilj projekta je zagotoviti in vzdrževati medsebojne povezave, učenje in sodelovanje, izmenjava izkušenj in idej ter izboljšati položaj deležnikov. V obdobju 2005 - 2007 v projektu sodelujejo Švedska, Belgija, Velika Britanija, Finska, Kanada in Slovenija. Skupina predstavnikov Lokalnega partnerstva Brežice seje lani konec leta udeležila delavnic v Glasgowu, v tem tednu pa so na zaključnem sestanku na Švedskem predstavniki tako brežiškega in krškega partnerstva, udeležbo sta potrdila tudi oba župana. Več o vsebinah in zaključkih projekta pa v enem prihodnjih poročil.
Natečaj za mlade
Lokalno partnerstvo Brežice stremi k čim boljši informiranosti okolja, ena od ciljnih skupin so tudi mladi, ki seji približujemo na različne načine. Tako preko Mladinskega centra (MC) Brežice poteka informiranje mladih srednješolcev v občini, konec avgusta je partnerstvo sodelovalo na taboru Zoisovih štipendistov, trenutno se - jutri, 28.9. 2007 - izteka natečaj Lokalnega partnerstva Brežice, Agencije za radioaktivne odpadke in MC Brežice z naslovom »Okolje in mladi z roko v roki«. Tema natečaja je kulturna dediščina oz. ekologija, ki se nanaša na občino Brežice. Sodelujejo lahko vsi mladi do 26 let, več o pogojih sodelovanja najdete na spletni strani MC Brežice in v njihovih publikacijah. Najbolj zavzeti mladi so svoje izdelke že posredovali MC, rezultati natečaja pa bodo po oceni komisije, V kateri bodo zastopani predstavniki lokalnega partnerstva ter Agencije za radioaktivne odpadke in MC, znani 10. oktobra letos. Razpisane so nagrade v višini 500, 300 in 200 evrov ter manjše nagrade. Več o delu in nalogah Lokalnega partnerstva Brežice si oglejte na spletni strani www.lo-kalnopartnerstvo.si ali v Krajevnih skupnostih Šentlenart in Globoko.
lokalno
partnerstvo
brežice
Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice
Srečanje čezmejnih regij
Mostec - Na dvodnevnem turističnem srečanju so se sestali predstavniki obmejnih regij ob Sotli. Na obisku turističnih destinacij od Samobora do brežiške in krške občine so posebno pozornost posvetili družinskim hotelom.
Iz hrvaške strani reke Sotle v programu obmejne turistične cone sodelujeta krapinsko-zagorska in zagrebška županija, na slovenski strani pa občini Brežice in Krško. Tradicionalno letno dvodnevno popotovanje, na katerem obe strani predstavita nekaj zanimivih turističnih točk, je promocijske narave. Gre pa tudi za iskanje povezovalnih vsebin v nadgradnji turistične ponudbe, za katere bi v Interreg-ovih razpisih lahko računali na evropska sredstva.
Goste s Hrvaške je v gostilni Krulc na Mostecu sprejel brežiški župan Ivan Molan, ki pričakuje, da bo čezmejno sodelovanje spodbujalo turizem na podeželju: »Takšna srečanja so vedno dobrodošla, še bolj pa v času, ko schengenska meja dela prostor bolj zaprt«. Z Mosteca so se gostje odpeljali na novo odprt kmečki turizem Jazbec v občini Krško in se nato odpravili še na Bizeljsko. B.D.
KRONIKA
Obdolženi Bajraktari zanika krivdo, vse naj bi bil policijski konstrukt
Namesto novoletnih daril prevažal drogo
Krško - 45- letni gradbinec Ahmet Bajraktari iz Artič z začasnim prebivališčem v Trbovljah je bil konec novembra lani na mejnem prehodu Sečovlje zaloten z 12,5 kg heroina. Vse kaže, da sta bila njegova kurirja tudi Lucijan Šibilja z Rake ter Refki Musaj iz Hrastnika, ki so ju lani prijeli na Hrvaškem. Oba že prestajata zaporno kazen; eden v Sloveniji, drugi na Hrvaškem, Bajraktari pa je v priporu.
12. marca lani - bila je nedelja - je bil na Bajakovem na Hrvaškem z 10 kg heroina zaloten Lucijan Šibilja z Rake. V zagovoru je povedal, da ga je na Kosovo poslal Ahmet Bajraktari. Avgusta je policija na podlagi zbranih podatkov, tudi od hrvaških kolegov, začela izvajati tajne ukrepe zoper Bajraktarija. 15. septembra lani je bil na istem mejnem prehodu z 10 kg heroina zaloten še Refki Musaj iz Hrastnika. Novembra lani je bilo na podlagi telefonskih prisluhov zaznati, da bo prišlo še do enega prevoza droge. Takrat je namreč Ahmet Bajraktari v Kopru kupil avto in z njim preko mejnega prehoda Obrežje odpotoval na Kosovo. Čez nekaj dni se je vračal preko mejnega prehoda Sečovlje. Trdi, da so ga pregledali tako na hrvaški kot srbski meji in niso odkrili ničesar, ko je pripeljal v Sečovlje, pa naj bi mu carinska služba potrkala po avtu in rekla, da vozi heroin. Takoj so prišli krški kriminalisti in v pragovih avtomobila dejansko odkrili 12,5. kg heroina.
Bajraktari trdi, da je vse to izmišljotina in konstrukt krške policije. »Par let po odho-
du s prestajanja zaporne kazni (zaradi umora in poskusa umora - op. a.) so me zunaj Krškega ustavili policisti zaradi prometnega prekrška in ko so poizvedovali v Krško, so o meni izvedeli vse, le tega ne, zaradi česar so me ustavili,« se pritožuje obdolženi. Glede Ši-bilje pravi, da sta pol leta skupaj delala v gradbeni dejavnosti in »...če me Šibilja res obtožuje, ne vem, kaj so mu obljubili.« Bajraktari pa ni jezen le na policijo, ampak tudi na novinarje in je predsednico senata vprašal, če jih lahko nažene iz dvorane. V svojem zagovoru je tudi povedal, da Musaju ni kupil avta. Musaj mu je nekoč res posodil avto, ki ga je on razbil, zato mu je iz hvaležnosti dal svoj avto. Bajraktari trdi, da tudi Šibilji ni
dal avta, saj nima toliko denarja. Povedal je še, da je res odpotoval na Kosovo, a je šel tja obiskat svoje otroke. V tistem času je dal avto v popravilo in ne ve, kaj se je z vozilom dogajalo.
Obremenilno pričanje kurirja
Na zadnjo obravnavo v Krško je prišla ena od kronskih prič, Stojan Šibilja, ki je bil obsojen na Hrvaškem, sedaj pa prestaja zaporno kazen v Sloveniji. Povedal je, da sta z Bajraktarijem skupaj delala v gradbeništvu. Šibilja je imel firmo in je sklenil posel, Ahmet pa mu je pomagal delati. Ko je nastopila zima, dela ni bilo, zato je prosil Bajrak-
Sojenje Ahmetu Bajraktariju je - milo rečeno - razburljivo. Tudi zaradi obdolženca, ki je hotel kar v sodni dvorani (verbalno) obračunati s sedmo silo, ter zaradi njegovega zagovornika, ki z dolgimi, da ne rečemo nepotrebnimi vprašanji in pripombami podaljšuje obravnave. Že pred začetkom sojenja pa je. na hodniku pred razpravno dvorano tožilec opozoril pričo iz Kopra, ki je očitno želela nekaj sugerirati priči, ki so jo pripeljali iz zapora, naj se umakne stran. Poleg tega sta se v sodni dvorani kot priči znašli dve osebi z enakim imenom in priimkom. Ena iz Ljubljane in druga iz Kopra. Izkazalo se je, da prava priča tista iz Kopra.
tarija, naj mu uredi posel, o katerem se je pred tem pogovarjal obdolženi. Šibiljo je poslal na Kosovo po drogo in kot pravi Šibilja, je vedel, kam gre in po kaj. Pred tem je Bajraktari kupil avto in ga prepisal na Šibiljo. Odšla sta v Koper in na Kosovo je z njim odšel neki Don, ki je tudi uredil vse potrebno glede droge, Šibilja je bil zgolj prevoznik.
Na naslednji obravnavi naj bi sodišče zaslišalo še drugega kurirja, Refkija Musa-ja, ki prestaja zaporno kazen na Hrvaškem. Tako naj bi sodišče dokazalo, da je bil Bajraktari organizator, omenjena dva pa njegova kurirja. V zgodbo o prepovedani drogi je očitno vpleten še Don Bi-saki iz Kopra, ki je konec lanskega leta odpotoval na Kosovu in od takrat ga ni več nazaj. Njegova žena, ki je pričala na sodišču, je povedala, da je mož odpotoval zato, ker mu je zbolela mati, kritičnega dne, ko naj bi bil s Šibiljo na Kosovu, pa naj bi bil glavni kuhar na njeni rojstnodnevni zabavi. Na vprašanje tožilca, ali obstaja kakšna fotografija s te zabave, pa je priča posmehljivo odgovorila: »Dajte no, saj nismo otroci.« P.U.
Osmerica preprodajalcev obsojena
Krško - Sojenje osemčlanski združbi, ki se je ukvarjala s preprodajo prepovedanih drog, se je zaključilo z obsodilno sodbo. Sodni senat pod predsedstvom sodnika Gojmira Pešca je združbi skupaj dosodil dobrih 12 let zapora.
Obdolženi Peter Vogrinc, Marko Jurič, Snežana Petrovič, Bojan Rabzelj, Uroš Jankovič, Mateja Kos, Iztok bravine in Robert Čečelič so krivi, saj so se ukvarjali z neupravičeno proizvodnjo in prometom z mamili, zato se kaznujejo z zapornimi kaznimi; Vogrincu je sodišče prisodilo 3 leta in 4 mesece zapora, Juriču 2 leti in 8 mesecev zapora, Snežani Petrovič 1 leto 'n 6 mesecev zapora, prav toliko Bojanu Rabzelju. Iztok bravine sije prislužil eno leto Zapora, tri vpletene v preprodajo droge pa je sodišče kaznovalo s pogojnimi obsodbami - Uroš Jankovič in Robert čečelič sta dobila 8 mesecev *apora, Mateja Kos pa eno *eto s preizkusno dobo treh let. Obdolženi bodo morali plakati še visoke stroške postopka ter povprečnino, čeprav so Njihovi zagovorniki večinoma
predlagali, da se oprostijo plačila stroškov postopka. Predsednik senata Gojmir Pešec je v obrazložitvi sodbe povedal, da gre za mlade in zdrave ljudi, ki bi se lahko preživljali z normalnim delom, ne pa da so služili na račun preprodaje drog in tako uničili življenje mnogim mladim, ki so začeli posegati po drogi, zato je prav, da plačajo za svoja dejanja.
Omenjena združba je namreč na območju Posavja prodajala drogo v manjših količinah, a velikemu številu uporabnikov. Glavna preprodajalca za Posavje sta bila Vogrinc in Jurič, ki sta imela po 20 odjemalcev droge, zato jima je sodišče odmerilo najvišje kazni. Heroin so obdolženi nabavljali v Ljubljani, kokain pa v Novem mestu. Konec lanskega leta so policisti opravil več hišnih preiskav in zasegli razno drogo ter
Človeške kosti v kanti za smeti
Gabrijele - Delavci sevniške Komunale so ob odvozu sjbeti v zabojniku našli nekaj človeških kosti. Kot pravi ti-jjkovni predstavnik Policijske uprave Krško Štefan Hren, je °ilo ugotovljeno, da v navedenem primeru ne gre za kazni-v° dejanje.
Svojci so namreč po pogrebu urejali grob in med zemljo £ašli tudi nekaj kosti od že davno preminulega prednika, podanega v istem grobu. Ker niso vedeli, kam z odvečno ze-do, med katero se je nahajalo tudi nekaj kosti, so vse skupaj vložili v zabojnik za smeti. Kosti je nato pristojna komu-^Jna služba zakopala nazaj v družinski grob. N.C.C.
druge pripomočke. Del obremenilnega dokaznega materiala iz hišne preiskave je sodišče izločilo, saj se je izkazalo, daje bilo pridobljeno na nezakonit način.
Čeprav so zagovorniki v zaključnih besedah po vrsti zatrjevali, da je obtožba ohlapna in nesklepčna, da očitana dejanja niso dokazana, je sodišče ugotovilo drugače in vse vpletene spoznalo za krive. Skupaj s pogojnimi obsodbami je združbo skupaj kaznovala z 12 leti in pol zapora.
Zagovorniki so v svojih zaključnih besedah vrsto očitkov namenili policiji in njenemu nezakonitemu delovanju, zaradi česar je bil del dokaznega gradiva izločen; tožilstvu, ki da se opira na šifrirane govorice in jih tolmači po svoje, da govori o neugotovljenih in približnih količinah droge. Ne nazadnje so bili naukov v zaključnih besedah deležni tudi novinarji, ki še pred obsodbo združbo prikazujejo kot hudodelsko, ožigosajo posameznike in podobno. Zagovorniki so se sklicevali tudi na to, da so predlagane kazni previsoke, saj gre za manjše količine droge. Sodni senat je menil, da manjše količine preprodane droge posameznim odjemalcem niso nič manjši kriminal, kajti če ne bi bilo malih trgovcev, tudi veliki ne bi imeli kaj početi, poleg tega se je omenjena združba ukvarjala s preprodajo najhujše droge, kokaina in heroina. Naloga države pa je, da pre-
prečuje širjenje heroinske odvisnosti, je dejal predsednik senata in vprašal obdolžene, če se zavedajo, koliko mladih življenj so uničili. »Upam, da ste v priporu vse to razmislili,« je dejal sodnik, ki je vsem štirim pripornikom Vogrincu, Juriču, Rabzelju in Petrovičevi pripor podaljšal do pravnomočnosti sodbe. P.U.
Konična moč za novo delovno mesto
Krško - Kar precej časa bi si moral vzeti sodni senat pod predsedstvom sodnika Petra Žnidaršiča, če bi želel prisluhniti obširnemu zagovoru nekdanjega direktorja senovškega rudnika Hermana Kuneja, ki mu obtožnica očita, da je zlorabil položaj. Kot direktor rudnika v zapiranju je namreč steklarstvu Resnik odstopil odvečno električno energijo iz rudnika, v zameno pa naj bi steklarstvo zaposlilo enega rudarja.
Obdolženi Kunej je na sodišče prišel z zajetnim kupom dokumentacije - pogodb, odločb in sklepov; od tistih občinskih, ki so obljubljali pomoč pri zapiranju rudnika, do vladnih odredb pa revizij ipd. A ker to ni bil predmet tokratne obravnave, je predsednik senata nekoliko dezorganizirane-ga nekdanjega direktorja skušal usmeriti v tista dejstva, ki so relevantna za zadevo, zaradi katere se je tokrat znašel na sodišču.
Tako je nekdanji direktor povedal, da rudnik ni registriran za prodajo električne energije, je pa bilo po takratni zakonodaji dovoljeno konično moč, tisto, ki je niso porabili v rudniku, odstopiti komu drugemu. Tako so delali tudi drugi rudniki v zapiranju - od Kanižarice do Mežice in Zagorja. Ko so na Senovem porušili separacijo, se je pojavila velika konična moč - okrog 500 kW neizrabljene moči je ostajalo. In ko je na njihova vrata potrkal steklar Miran Resnik, so se začeli pogovarjati o odstopu konične moči. Rudnik Senovo je sklenil pogodbo z Resnikom o odstopu električne energije, v zameno za to pa naj bi steklarstvo po letu 2000, ko naj bi se rudnik dejansko zaprl, zaposlilo enega rudarja. To se ni zgodilo, saj rudnik še danes ni zaprt, v tistem obdobju - leta 98 torej - pa niso imeli nobenega presežnega delavca, pravi nekdanji direktor.
Steklar Resnik priznava, daje trajalo kar precej časa, preden je direktorja Kuneja nagovoril k odstopu konične moči, saj seje Kunej venomer izgovarjal, da se mora poprej še s kom posvetovati. A k takemu načinu pridobitve konične energije je steklarja nagovoril nekdanji tehnični direktor Elektra Krško. Steklar zatrjuje, da se z direktorjem Kunejem nikoli nista pogovarjala o plačilu elektrike, saj bi jo proti plačilu lahko dobil pri elektro podjetju in to na obroke. Zanj je bila to pač ugodnejša varianta in Resnik ne pozna podjetnika, ki ne bi šel v tak posel. V pogodbo pa so zapisali, da naj bi steklar, ki je imel takrat ravno pripravljen investicijski program za kaljenje stekla in je tudi kupil peč za to dejavnost, kasneje zaposlil enega ali dva delavca iz rudnika. Resnik zagotavlja, da jih je v poznejših letih v resnici zaposlil mnogo več iz senovško- brestaniške kotline, zagotovo kakšnih 15. Zakaj niso v pogodbo zapisali, da mora steklar za tako količino električne energije zaposliti denimo 10 ljudi, nekdanji direktor odgovarja, da zato, ker so imeli informacijo, daje ta energija brez vrednosti, saj se je ni smelo prodajati, zato so v pogodbo vnesli le enega delavca. Sicer pa so osnutek pogodbe o odstopu konične moči pripravili na Elektru Celje, ga posredovali poslovni enoti Krško, ta pa ga je poslala rudniku v zapiranju. N.Č.C.
Visoke kazni za trgovanje z drogo
Krško - Tudi v ponovljenem postopku na Okrožnem sodišču Krško je sodni senat pod predsedstvom sodnika Petra Žnidaršiča Aleksandra Ajdiška iz Trebnjega ter Franca Arha iz Krškega spoznal za kriva. Zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ju je obsodil na osem oz. sedem let zaporne kazni, poleg tega pa bosta morala plačati tudi denarno kazen.
Okrožno sodišče Krško je lani obravnavalo kriminalno združbo, ki naj bi se ukvarjala s proizvodnjo in prometom z mamili, sestavljali pa so jo Aleksander Ajdišek, Franc Arh, Sašo Šober in Rafet Shatmani. Promet droge je potekal na relaciji Bosna - Italija, kjer so v tistem obdobju s precejšnjo količino droge prijeli tudi Jerneja Ogorevca in Davida Mramorja, ki so ju zaprli v Milanu.
Krško okrožno sodišče je na prvem sojenju Rafeta Shatma-nija zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo, kasneje je bil zaradi nekega drugega kaznivega dejanja izročen Italiji. Trojici obdolženih pa je sodišče skupaj prisodilo 20 let zapora; osem let Ajdišku, sedem Ajrhu in pet Šobru. Pritožbeno sodišče je potrdilo oprostilno sodbo za Šhat-
manija in obsodilno za Šobra, Arha in Ajdiška pa je vrnilo v ponovno sojenje na krško sodišče s priporočilom, naj sodišče zasliši še oba obdolženca, ki sta prestajala kazen v Italiji, in razišče korelacije med njimi, pridobi pa naj tudi pismo, ki ga je zapornik Mramor iz Italije pisal svojim domačim.
Okrožno sodišče je vse to opravilo in ugotovilo, da sta bila v Italiji zaprta Mramor in Ogo-
revc v bistvu kurirja prvo obtoženih Arha in Ajdiška,'čeprav je obramba zatrjevala drugače.
Sodišče je tako Ajdišku kot Arhu dosodilo enake kazni kot na prvem sojenju, torej Ajdišku osem let zapora, Arhu pa sedem. Poleg tega bosta morala plačati še vsak polovico stroškov sodnega postopka, ob tem pa Ajdišek še denarno kazen v višini 4.000 evrov, Arh pa 2.000 evrov. Sodba še ni pravnomočna. P.U.
Spet prehitri in predrzni
Posavje - 20. septembra so policisti na območju PU Krško izvedli poostren nadzor hitrosti v prometu. Ugotovili so 58 prekoračitev. Vse kršitve so bile ugotovljene v naseljih. Najvišja hitrost je bila izmerjena v Krški vasi, in sicer pri voznik osebnega avtomobila, ki je vozil s hitrostjo 112 km/h.
POLITIKA PRED OGLEDALOM
Nataša Starki	RudiBec	JožeAvšič	Branko Janc
Listo neodvisnih svetnikov Brežice podpira tudi Gibanje za pravičnost in razvoj. Kako komentirate dejstvo, da se je predsednik države dr. Janez Drnovšek ob naravni nesreči, ki je doletela nekatere predele naše države in zahtevala celo smrtne žrtve, odzval šele po dveh dneh? Prav tako si še ni ogledal prizadetih krajev, medtem ko je ob znanih dogodkih obiskal romsko družino Strojan.
Štarklova: Predsednik države, dr. Janez Drnovšek se je po dveh dneh odzval na katastrofo v Železnikih, ki jih je tudi obiskal in se seznanil s posledicami, kar je povsem razumljivo, saj ni oseba v državi, ki bi razpolagala s proračunskimi sredstvi, se pa je potrebno zavedati, da v tem primeru prizadeto območje najbolj potrebuje finančno pomoč, ki jo je tudi sam namenil v okviru možnosti, ki mu jih nudi predsedniška funkcija. Treba je poudariti, da je predsednik države obiskal območje Železnikov pred predsednikom vlade, navedba, da je obiskal družino Strojan pa je povsem neumestna. Družino je obiskal šele v času, ko je bilo v Ambrusu stanje že zelo kritično in je bilo plod medsebojnih razmerij med ljudmi, Železnike pa je doletela naravna katastrofa, ki z Ambrusom nima nobene skupne točke. Kolikor se je dalo videti, so ga tamkajšnje razmere prizadele.
Kako komentirate dejstvo, da se je predsednik države dr. Janez Drnovšek, včasih vodilni član LDS, ob naravni nesreči, ki je doletela nekatere predele naše države in zahtevala celo smrtne žrtve, odzval šele po dveh dneh? Prav tako si še ni ogledal prizadetih krajev, medtem ko je ob znanih dogodkih obiskal romsko družino Strojan.
Bec: Moj komentar je zelo kritičen in menim, da bi se moral predsednik države takoj odzvati tako medijsko, kot osebno obiskati najbolj prizadeta območja, ki je doletela dotične ljudi, ki so se nenadoma znašli na hudi življenjski preizkušnji. V takem primeru je še kako pomembna tudi moralna podpora, ki jo predsednik države v danem trenutku vsekakor lahko da in se to od njega tudi pričakuje.
Avšič: Tega, da se je predsednik države odzval na elementarno nesrečo v Sloveniji in si tudi ogledal nekatera najbolj prizadeta območja z nekajdnevno »zamudo« ne želim komentirati, saj ne poznam ozadja za tako odločitev. Morda je dal prednost tistim organom in organizacijam, vladi, ministrstvom, organom civilne zaščite, ki so poklicani, zadolženi in odgovorni za takojšnje ukrepanje. Primerjanje naravne nesreče, ki je prizadela velik del države in njenih prebivalcev s kršenjem človekovih pravic v Sloveniji, ki je postal naš velik problem na različnih področjih, pa je nesprejemljivo in v marsičem provokativno.
Janc: Razlogov za predsednikovo odločitev ne poznam, pretekli dogodki pa dokazujejo, da so predsednik, kakor tudi vsi drugi prebivalci Slovenije, pokazali veliko spčutja s prizadetimi v nesreči.
Ali se strinjate s trditvijo, daje neprestano vračanje v zgodovino dogodkov iz 2. svetovne vojne in s tem delitev na “bele” in “rdeče” tema, ki jo politika uporabi v trenutkih, ko zmanjka vsebinskih argumentov za danes pomembne zadeve. Se strinjate, da s pogrevanjem omenjenih dogodkov politika državljane obremenjuje s temo, ki jih ne zanima in je nimajo na lestvici odprtih družbenih vprašanj?
Štarklova: V naši skupini menimo, da nismo več del tega, saj smo generacija, ki ni bila udeležena v nobeni od omenjenih opcij. Zakaj se zadnje čase toliko pogrevajo te teme, pa bo verjetno kar držalo, da se s tem prikrivajo in zavlačujejo ter pospravljajo pod preprogo pomembne zadeve, ki bi morale biti predmet vsakdanjega obravnavanja o izboljšanju razmer, o razvoju, o zaposlovanju. .. Z odpiranjem takšnih perečih tem, ki danes ne bi smele obremenjevati kasnejših generacij, pa se ustvarja samo večji razkorak med opcijami in seje nestrinjanje ter revanšizem.
Bec: S to trditvijo se globoko strinjam in prosim, da takšne teme prepustimo zgodovinarjem, se reje posvetimo trenutnim problemom in še bolj naši prihodnosti.
Avšič: S to trditvijo se v celoti strinjam.
Janc: Mnenja sem, da se javnost in mediji pretirano obremenjujejo s temi vprašanji. Vseeno pa se mi zdi potrebno, da se dogodke razišče v okviru politično neobremenjene zgodovinske stroke.
Kateri je najvišji aktivni vulkan v Evropi?
Štarklova: Etna.
Bec: Etna.
Avšič: Etna.
Janc: Etna.
Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti:
Etna
Etna je najvišji aktivni vulkan v Evropi, na vzhodni obali Sicilije, visok 3295 metrov. Etno odlikuje močna ognjeniška dejavnost, izbruhi si sledijo vsakih nekaj let, leta 2001 je bil zadnji močnejši. Zaradi stalnega nadzora in razmeroma majhne silovitosti izbruhov ti navadno ne terjajo človeških žrtev, pogosto pa potoki lave uničijo hiše in vrtove. Ob južnem robu kraterja Etne so izbruhi lave v torek, 4. septembra letos, dosegli več sto metrov višine, manjši potok lave pa seje usmeril proti nenaseljeni dolini Bove, tako da naseljena območja niso bila ogrožena.
Poznate vsebino Paretovega načela, ki se dostikrat uporablja v ekonomiji?
Štarklova: Tega pa ne vem, sem pravnica.
Bec: Ne vem.
Avšič: Ne vem.
Janc: Ne vem.
Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti:
Paretovo načelo ali pravilo 20/80 (tudi 80/20): Za mnoge pojave velja da 20% vzrokov povzroči 80% posledic.
Paretovo načelo je odkril Vilfredo Pareto, italijanski ekonomist in sociolog. Leta 1906je opazil, da ima 20% ljudi v Italiji v lasti 80% lastnine. To so kasneje posplošili v Paretovo načelo ali pravilo 20/80 (tudi 80/20): Paretovo načelo pravi, da z 20 odstotki kupcev dosegamo 80 odstotkov prometa. Paretovo načelo pomeni tudi, da če imate seznam desetih stvari, kijih morate narediti, bosta dve od teh pomembnejši od vseh preostalih osmih skupaj...
Kdo je bil veliki vojskovodja, kije že v antiki prečkal Alpe?
Štarklova: Hanibal, ki je s sloni prečkal Alpe.
Bec: Ne morem se tako na hitro spomnit.
Avšič: Hanibal.
Janc: Hanibal.
Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti:
Hanibal
Hanibal je živel pred 22 stoletji, eno stoletje po Aleksandru Makedonskem in eno stoletje pred Cezarjem. Vojaški prehod čez Alpe, kije v antiki veljal domala za nemogočega, sodi med Hanibalove največje vojaške dosežke in je sploh ena največjih mojstrovin antičnega vojskovanja. Za uspeh sta bila poleg dobrega načrtovanja pomembna hitrost in element presenečenja, saj Rimljani Kartažanov niso pričakovali s severne, alpske strani. Hanibal je rimsko vojsko dobil v klešče in jo skoraj povsem uničil.
Sami si zastavite vprašanje in odgovorite nanj.
Štarklova: Zanima nas, kakšen je občinski politični načrt aktivnega gospodarskega razvoja občine Brežice, če bi ga morali imeti, kako se tudi uresničuje?
Že v prejšnjem mandatu je bilo veliko govora o obrtni coni, ki pa, kot kaže, se na območju Brežine ni še nič spremenilo. Menimo, da bi bil že skrajni čas, da bi se končno pričeli privabljati v našo občino investitorji, ki bi s svojo prisotnostjo povečali možnost večjega zaposlovanja, saj je največja težava prav v tem, da ne more dobiti zaposlitve izobražen kader. Zaradi tega posledično prihaja do bega možganov, čemur mnogi nasprotujejo, vendar pa očitno ni druge možnosti.
Bec: Kdaj bo današnja oblast začela z realizacijo predvolilnega programa? Kje so sedaj napovedane tako opevane silovite reforme?
(Samo vprašanje brez odgovora)
Avšič: Ali se moramo Posavci zares počutiti krive zaradi posledic naravne nesreče, ki je prizadela večji del zahodne in osrednje Slovenije? Zakaj se nihče ne odzove?
Vsaka nesreča, ki v tako velikem obsegu prizadene katero koli območje države, zahteva hitro ukrepanje, sanacijo in pomoč. Zahteva pa tudi natančno analizo razlogov, zakaj je škoda tako velika, zakaj so bile potrebne človeške žrtve. Ta analiza bo verjetno še sledila, so pa mediji prinašali izjave odgovornih iz posameznih prizadetih območij, da so posledice nesreče tako velike tudi zaradi ne vzdrževanih vodotokov, kar verjetno drži, za tako stanje vodotokov pa naj bi bilo »krivo« Posavje oz. gradnja spodnje savske verige hidroelektrarn, ki naj bi porabila vsa sredstva Vodnega sklada RS. Take hitre ocene so napačne in neresnične. Čudi me, da tega - vsaj nisem nikjer zasledil - nihče od odgovornih ni zanikal oz. teh trditev ovrgel. Ministrstvo za okolje in prostor, pod čigar resor sodi tudi omenjeni sklad, ve, da to ni res, Ministrstvo za gospodarstvo, pristojno za energetiko, ravno tako. Zganiti bi se moralo tudi uradno Posavje. Molk lahko pomeni tudi »sprejemanje krivde«, kar je za nas nesprejemljivo in ponižujoče, lahko pa tudi upočasni gradnjo HE, če se zaradi take »resnice« politika porabe sredstev sklada spremeni, sredstva sklada pa ostanejo nespremenjena. Po mojem mnenju sredstva sklada, ki jih mora v zadovoljivem obsegu zagotavljati državni proračun, poleg drugih zakonskih virov zadnja leta ne zadoščajo za vse naloge, ki jih ta ima. Tudi in predvsem na področju urejanja vodotokov. Razen v manjšem obsegu v sevniški občini je Posavje, tudi občina Brežice, tokrat imelo srečo. Na zemljevidu poplavnih območij smo regija z zelo veliko poplavno ogroženostjo, naši vodotoki, zlasti pritoki Save in Krke, pa nevzdrževani, neočiščeni. V Posavju bi morali reagirati na take ocene. Zato, ker zares nismo krivi za posledice nedavne nesreče in ker smo tudi sami ogroženi.
Janc: (Sam si ni zastavil vprašanja.)
Rubriko pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS.
Ekologi želijo dogovor z županom
Krško - Javno partnerstvo za DLN letališča Cerklje ob Krki Občina Brežice in država dojemata bolj kot osebni projekt Andreja Škrabca in ne kot odraz volje lokalnega prebivalstva za intenzivnejše vključevanje v postopek priprave državnega prostorskega načrta obnove letališča. Škrabcu namreč doslej ni uspelo angažirati javnosti, ki bi stala za njegovimi pobudami, zato sta na sestankih in javnih razpravah s predsednikom Zveze ekoloških gibanj Karlom Lipičem kot sklicatelja bolj ali manj osamljena. Predstavnikov države in posavskih občin ni bilo niti tokrat, ko sta jih v Krško povabila z namenom, da se odprejo problematična okoljevarstvena vprašanja ob načrtovanem intenziviranju režima voja-ško-civilnega letališča.
Mag. Hrvoje Oršanič, brežiški svetnik iz Stranke ekoloških gibanj, pa še ni vrgel puške v koruzo in proučuje možnosti, da bi se ponovno odprl sicer že julija sklenjen dogovor med Občino Brežice in obrambnim ministrstvom glede letališča. Če bi zbrali podpise 5odstotkov volilnih upravičencev v občini, bi po zakonu o civilni pobudi lahko dosegli, da se dogovor »odpe-čati« in se ga dopolni z novimi zahtevki. » Boljša možnost pa se mi zdi, da z županom dosežemo soglasje, da nas vključi v vsa nadaljnja dogovarjanja in postopke glede priprave prostorskega načrta,« pravi Orša-nič. B.D.
Uspešna javna uprava
Krško -Na Upravni enoti (UE) Krško so se razveselili obvestila o tem, da bo prav njihov prispevek z naslovom »Prehod iz sistema notranje kontrole v proaktivno delovanje« predstavljen na konferenci dobre prakse v slovenski javni upravi, ki bo sredi novembra na Brdu pri Kranju. Ob tej priložnosti bo UE Krško prejela tudi priznanje ministra, pristojnega za javno upravo, kaf pomeni že tretje tovrstno pri' znanje za krško UE.
Anton Podgoršek
Vršilec dolžnosti načelnik3 Anton Podgoršek, ki je nomj' niran za prestižno priznanj3 »Zlata lastovka javnega sektor; ja 2007«, je še posebej vesel, je UE Krško hkrati nominira na za najboljšo javno organi' zacijo javnega sektorja 200/ Ob njej se za ta naziv poteguj3; jo še upravne enote Šmarje p11 Jelšah, Maribor, Novo mes*3 in Ljutomer, kandidata za zla*3 lastovko pa sta poleg Podg°3 ška še Damjan Vrečko iz C3' lja ter Jože Preskar iz Nove^ mesta. N.Č.C.
Začasna selitev mladinske knjižnice
Krško - V starem mestnem jedru že nekaj časa zaprta sameva nekdanja Mercatorjeva trgovina. Poskusi občine in podjetniškega centra, da bi v stavbi zaživela druga trgovina, so se izjalovili, saj je v neposredni bližini odprta dobro založena Hardijeva trgovina. Že prihodnji mesec pa bo stavba spet zaživela. Vanjo se bo začasno - do izgradnje nove krške knjižnice - naselil mladinski oddelek Valvasorjeve knjižnice Krško.
Valvasorjeva knjižnica Krško se že daljše obdobje srečuje s hudo prostorsko stisko. Še posebej se to kaže v mladinskem oddelku. V skladiščih, kamor dostop uporabnikom ni mogoč, shranjujejo okrog 40 odstotkov gradiva Za mladino in odrasle. Začasna rešitev za mladinski oddelek knjižnice se je zato pokazal v zaprti Mercatorjevi trgovini sredi mesta. Knjižnica bo vzela prostore v najem do izgradnje nove knjižnice, predvidoma do leta 2012. Za nakup opreme za nove prostore bodo porabili 30 tisoč evrov proračunskih sredstev, ki so jih dobili s prerazpore-
ditvijo. Kot pravi vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Krško Jadranka Gabrič, naj bi nova začasna mladinska knjižnica v Krškem zaživela že prihodnji mesec.
Sicer pa je v Krškem ta čas odprt javni natečaj, ki naj bi prostorsko celovito uredil območja od kapucinskega samostana do fakultete za logistiko ter prinesel arhitekturno rešitev za samo Valvasorjevo knjižnico. Gradnja prve faze knjižnice naj bi stala milijardo SIT ali dobre 4 milijone evrov, 2500 m2 površin pa naj bi zadoščalo za kakšno desetletje.
Nada Černič Cvetanovski
Uspešna gradnja kanalizacijskega omrežja
Krško -Medtem ko so v Sevnici pred kratkim šele Podpisali pogodbo o gradnji čistilne naprave in kanalizacijskega sistema, so v Krškem že precej dlje v tem skupnem posavskem projektu, imenovanem »Odvodnje in čiščenja odpadnih voda v povodju spodnje Save«. Gradnja krškega kanalizacijskega °mrežja, ki bo obstoječi sistem povezalo s čistilno napravo v Vipapu, bo predvidoma zaključena prihodnje leto.
jV severnem delu obrtne cone Žadovinek se na kanalizacijskem sistemu trenutno Bradi drugi zadrževalni bazen s črpališčem. Ta bo zadrževal najbolj onesnaženi val padalskih in komunalnih odpadnih vod z južnega območja mesta Krško ter Leskovca. Cedila bo izgradnja tlačnega v°da, ki se bo preko dna strnil reke Save priključil na kanalizacijski sistem na levem
bregu.
vič je z napredovanjem del zadovoljen , saj bo občina tako zaščitila podtalnico krškega polja in izpolnila zavezo glede ravnanja z odpadnimi vodami. Ob gradnji kanalizacije bo izpeljana tudi celovita komunalna ureditev naselij Vihre, Mrtvice, Brege in Drnovo, občina pa namerava poskrbeti še za vodovodno omrežje, izgradnjo pločnikov in javne razsvetljave... Ta vzporedni projekt je finančno mnogo
'eoloska izkopavanja na Drnovem
< ^tem času je zgrajeno tudi t °60 m kanalizacijskega sis-»e 1 ^ se pomika iz vasi Bredel^01* Drnovem. Tam so 4,a začasno ustavili zaradi foških raziskav, ki so se ca pf Srec^ prejšnjega mese-Ha Območje pred Drnovim je Tin v Registru nepremič-str' kulturne dediščine regi-j. ran° kot Arheološko naj-Neviodunum.
On, 6 a na kanalizacijskem omrezju na levi
ave v
strani reke krši V severnem delu mesta jetl 0 so že zaključena. Zgra-Ue razbremenilnih, gravi-kanal v dolžini 416 m, 7fi-fVak1' bazen, črpališče g2 m dolg tlačni vod. rski župan Franci Bogo-
zahtevnejši od izgradnje same kanalizacije.
Sicer pa bo slabih 5 milijonov evrov vredna investicija v 42 odstotkih sofinancirana s sredstvi, pridobljenimi iz evropskega kohezijskega sklada ISPA, 40 odstotkov bo sredstev državnega proračuna, preostalih 18 odstotkov pa bo zagotovila občina Krško. Kot pravi župan Bogovič, je občina v tem času v zaključni fazi sklepanja protokola z Vlado RS, kije vezan na umeščanje odlagališča NSRAO. Krško je tako na dobri poti, da pridobi dodatna sredstva iz proračuna RS za celovito ureditev krškopoljskih vasi.
Nada Černič Cvetanovski
Zmagala ekipa NEK
Brežice - Minulo soboto je potekalo 13. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči (PP) Civilne zaščite in Rdečega križa. Sodelovalo je sedem ekip in sicer ekipe PP občine Brežice, občine Krško in občine Sevnica, ekipa PP Nuklearne elektrarne Krško, ekipa PP Poklicne gasilske enote Krško, ekipa PP občine Hrastnik in ekipa PP Eti Izlake. Delo ekip so ocenjevali ocenjeval-ci-zdravniki in predavatelji prve pomoči ali medicinske sestre ter tehniki - učitelji praktičnega pouka prve pomoči. Med posavskimi ekipami so se najbolj izkazali »nuklearni«, ki bodo oktobra posavsko regijo zastopali tudi na državnem preverjanju v Novi Gorici. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa občine Krško in na tretje ekipa Poklicne gasilske enote Krško. J.K.
Kot bi šlo zares - eksplozija in udar električnega toka
Foto: Ljubo Motore
Medtem pa šo v Sevnici, kjer so se prav tako spopadali z velikimi prostorskimi težavami, te že rešili. Številni Sevniča-ni in so se udeležili odprtja nove knjižnice, kije na skoraj 1200 m2 uporabnih površin urejena v stavbi, imenovani Tržnica. Ta stavba je bila sicer zgrajena za namene tržnice, a nikoli ni zaživela. Občina Sevnica je od lastnika podjetja Real odkupila prostor v treh nadstropjih in ga prenovila po knjižničnih standardih. Za invalide in tiste, ki težje obvladujejo stopnice, je na voljo dvigalo. Vrednost investicije znaša slabih 1,5 milijona evrov. B.D.
Dobili so »Lon«
Brežice - Prejšnji teden je svoja vrata v Brežicah odprla poslovalnica Hranilnice Lon iz Kranja. Kot je povedal predsednik uprave Teodor Žepič, so za odprtje svoje desete poslovalnice izbrali Brežice zato, ker so mesto priložnosti, mesto, ki ga zaznamuje turizem, obrt, trgovina in kmetijstvo, kar tudi zanje pomeni izziv. Omogočajo vse storitve, ki jih nudijo banke, od varčevanja in kreditiranje pod ugodnimi pogoji, poslovanje s karticami in elektronsko bančništvo. Brežiško poslovalnico Hranilnice Lon bo vodila izkušena bančnica Anita Sajevec ob pomoči sodelavca Roberta Žerjava. Ob prihodu v Brežice so izkazali tudi gesto dobre volje in Bolnišnici Brežice izročili ček za 1.000 evrov, toliko pa so nakazali tudi za pomoč prizadetim v neurju na Zalem Logu. J.K.
Teodor Žepič in župan Ivan Molan sta družno prerezala trak, škarje je pridržala Anita Sajevec.
ZASLONIADA
0 krhkosti
W Ujmi «|
src 'la' < ££* il
Naš hrib je prepleten z različnimi potmi. V zadnjih letih je postal priljubljen cilj Krčanov, ki se iz megle povzpnejo do sonca in uživajo v razgledu na belo morje pod sabo. Še posebej jeseni je tako. Ko na »hribovce« že grejejo sončni žarki, mesto še tiči pod belo kopreno.
V vseh letnih časih ubiram domače steze. Najraje zjutraj, ko se pripravljam na razgiban in mnogokrat stresen delovni dan. Veliko mojih pohodov vodi mimo hiše, ujete med rebra pobočja in ozko cesto nad strmo postavljenim vinogradom, ki se konča globoko v dolini. To je prava hišica v cvetju. Kamor seže pogled, uživa v skrbno in premišljeno postavljenih cvetličnih lončkih, na majhnih, domiselno postavljenih »škar-pah«, zdi se, kot da je v zelenju vsak, še tako majhen prostor.
Tik pod cesto je vrt, na cesti pred hišo se sončijo mačke, saj tod le redkokdaj pripelje kakšen avto. Čepa že, nase opozori že mnogo prej in mačke hitro smuknejo v svoja zavetišča. Na stopnicah naju s psičko vedno pozdravi Medo. Kadar je hud, vem, daje sam doma.
A praviloma pred hišo srečam Njo. Vedno nasmejano in delavno, srečno v svojem majhnem raju. Živita skupaj s sinom. Stiska pesti zanj, da bi opravil vozniški izpit. Ždaj mu je uspelo, pravi, in se odkrito veseli. Tudi cesta, za katero seje tako borila, saj jo je po hudih deževjih venomer zasipavalo in ji onemogočalo dostop do doma, je zdaj trdna, širša in ograjena. Pozna tudi mojega mačkona, ki ubira ženitvene poti v soseščini. Ko le bi bili mladički njegovi, ko je tako lep. In tako vsako zimo, vsako pomlad, vsako poletje in jesen. Skozi njeno delo opazujem menjavanje letnih časov. Življenje se zdi naenkrat lepo in enostavno.
Do sobote. Ko je odšla. Njeno srce seje ustavilo.
Ne bom omenjala njenega imena. Vsi, ki poznajo Sremič, so poznali Njo. In to naj bo dovolj.
Pravijo, da moramo imeti sidrišča. Zagotovo je bila ena od njih. Dan preden je odšla, sva se srečali na cesti, ko je z avtomobilom drvela v dolino. Danes je pa hitra, sem si rekla, ko sem morala kar malce poskočiti, da sem se pravočasno umaknila. Nasmejala seje in mi pomahala z roko. To je bilo najino zadnje srečanje. A to vem šele zdaj.
Na belem papirju je pisalo s črnimi črkami. Ime, ki se je ujemalo z njenim. Ko prebereš, te pretrese resnica.
Rože so še v cvetu, vinogradi so prazni, klopotci ropotajo v prazno. Narava se spravlja sama s sabo in se odpravlja k počitku. Sonce greje bele stene njenega doma. Kot da se ni nič zgodilo.
Ko grem mimo, si jo prikličem v mislih.
Medo večkrat jezno laja.
Če dobro razmislite in postanete popolnoma pozorni na svet, ki je okoli vas, fo boste opazili. Veliko jih je.
Morda že v sosednji hiši.
V kmečki zadrugi odkup grozdja po planu
Krško - Toplo poletje je napovedovalo, da bo letos trgatev v posavskem vinorodnem okolišu spet prej kot običajno. In to se je tudi zgodilo, čeprav je ta vendarle nekoliko kasneje, kot je bila pred dvema letoma. Napovedujejo, da bo letnik 2007 zelo kakovosten, ponekod pa tudi količinsko nad povprečjem.
V Kmečki zadrugi Krško bodo letos od svojih članov in kooperantov odkupili dva tisoč ton grozdja. V vinski kleti so letos odkupne cene grozdja spet povečali, saj se cviček še naprej zelo dobro prodaja. Tako so grozdje v povprečju kupovali po 0,58 evra, kar je 8 odstotkov več kot lani. Tretjino plačila bodo kooperanti dobili plačano v nekaj dneh, preostalo po prodaji. Ugodno vreme in manj naravnih ujm je po mnenju direktorja zadruge Janeza Živiča pripomoglo, da bo letnik 2007 zelo kakovosten. Sicer pa imajo v krški kleti letos prehodnih zalog cvička še do konca novembra, potem pa bo na prodajnih policah že nov letnik. M.M.
stran 8
Ko nas obiščeta gripa in prehlad
Prihaja obdobje, ko se bodo možnosti za obolenje prehlada in gripe povečale. Poleg tega je v jesenskih, zimskih in pomladnih mesecih vnos zaščitnih snovi v organizem zmanjšan, potrebe po njih pa povečane. Prav tako se v hladnejših mesecih več gibamo v zaprtih in neprezračenih prostorih. Rezultat so številne okužbe in obolenja.
Imunski sistem
Človeško telo je vsakodnevno izpostavljeno različnim tujim snovem in organizmom, imunski sistem pa je tisti, ki naše telo varuje. Delovanja imunskega sistema se ne zavedamo, občutimo pa posledice, če ne deluje učinkovito. Oslabljen imunski sistem se pojavi tudi pri sicer zdravih ljudeh. Prepoznamo ga po naslednjih znakih: bolečine v različnih delih telesa, utrujenost, zamašen nos, krhki in lomljivi nohti, izpadanje las, depresija, občutljivost... Imunsko odpornost lahko povečamo sami že z nekaj novimi navadami. Že s spremembami v prehranjevanju si lahko povečamo odpornost. Eden prvih znakov pomanjkanja pomembnih vitaminov in mineralov je prav oslabljen imunski sistem. Zato poskrbimo, da bomo prejemali zadostno količino vseh snovi, ki jih naše telo potrebuje. Eden od vzrokov za oslabljeno odpornost so lahko tudi diete. Priporočljivo je tudi ukvarjanje s športom, vendar ne pretiravajte, saj tudi pretirana športna aktivnost oslabi imunski sistem. Poleg tega pa nas ogrožajo še drugi, tudi sicer nezdravi dejavniki, kot so kajenje, alkohol, debelost, stres, depresije... Lahkomiselno jemanje zdravil prav tako ne pripomore k naši odpornosti, zato se pred vsakim jemanjem, še posebej pa kombiniranjem zdravil, posvetujte z zdravnikom.
Odpornost povečajmo že pri otrocih
Imunsko odpornost moramo povečati že pri otrocih. To dosežemo tako, da jih pustimo, da se igrajo zunaj tudi kadar je hladneje in kadar dežuje, seveda ob primernih oblačilih in obutvi. Prav tako jim dovolimo, da se igrajo v pesku ali zemlji, da se družijo z vrstniki in da pridejo v stik z različnimi živalmi. Tako imajo otroci
več možnosti za razne okužbe in prej postanejo odporni.
Prehlad
V povprečju se na leto prehladimo od petkrat do sedemkrat. Prehlad povzroča okoli dvesto različnih virusov, zato po prebolelem prehladu, ki ga je povzročil eden izmed virusov, ne postanemo odporni proti vsem ostalim. Tako imamo mnogo več možnosti, da zbolimo za prehladom kot pa za gripo. Ob prehladu se vnamejo zgornji deli dihal, to so nos, žrelo in grlo. Značilni znaki prehlada so vodeni nosni izcedek, zamašen nos, kihanje, boleče žrelo in solzenje. Manj značilni znaki pa so suh kašelj, blage oblike utrujenosti in slabosti, redko se pojavita vročina in glavobol. Bolečine v mišicah in sklepih, sicer značilne za gripo, se pojavijo redko, pa še takrat v milejši obliki. Prehlad traja od pet do deset dni, blažja oblika prehlada pa le dva ali tri dni. Zapleti, ki jih lahko povzroči prehlad, so okužbe obnosnih votlin, in predvsem pri otrocih pogosto tudi vnetje srednjega ušesa.
V življenju prebolimo povprečno dvesto prehladov.
Gripa
Gripa je pogosta in nalezljiva okužba dihalnih poti, ki jo povzročajo virusi gripe tipa A, B ali C. Sicer ti virusi kar naprej spreminjajo svojo obliko, vendar se pred gripo - v nasprotju s prehladom - lahko precej zanesljivo zavarujemo. Znaki gripe so povišana telesna temperatura (od 38 do 40°C), značilne bolečine v sklepih in mišicah, izrazit glavobol, utrujenost in izčrpanost, boleče žrelo, značilen trdovraten suh kašelj, bolečine pri premikanju oči in pekoče oči. Manj izraziti znaki pa so kihanje, voden
izcedek iz nosu, zamašen nos. Gripa ponavadi traja en teden. Zapleti, ki izhajajo iz gripe, so bronhitis in pljučnica.
V Sloveniji vsako leto za gripo zboli okoli 60 tisoč ljudi.
Virusi gripe se prenašajo prek okuženih kapljic, ki jih razširjajo okužene osebe s kihanjem, kašljanjem ali glasnim govorjenjem, pa seveda z neposrednim stikom kot je na primer poljubljanje. Zbolimo pa lahko tudi posredno, preko okužene kljuke ali telefonske slušalke.
Cepljenje
Pred gripo se lahko zavarujemo tudi s cepljenjem. Sestava cepiva se vsako leto povečuje, zato da nas zavaruje pred tistim virusom gripe, za katerega se predvideva, da bo razsajal. Cepljenje je priporočljvo za otroke in mladostnike, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, mišično skeletnega in vezivnega sistema in za tiste otroke, ki bolehajo za boleznimi, ki slabijo imunski odziv. Prav tako je cepljenje priporočeno za predšolske otroke, ki hodijo v vrtec, in za vse tiste, ki prihajajo v stik z množico drugih ljudi in so tako njihove možnosti za obolenje vešje. Cepivo pa ni primerno za otroke, mlajše od 6 mesecev, zato moramo biti pazljivi, da dojenčki ne pridejo v stik z obolelimi.
Cepivo postane učinkovito po približno dveh tednih od dneva cepljenja. Ker se prvi primeri gripe pojavijo v začetku jeseni, je najbolj primeren čas za cepljenje oktobra. Zaščita proti gripi traja od nekaj mesecev do enega leta.
Dve zmoti
Prepričanje, da izsušena nosna sluznica, ki jo povzroči kurjava, slabše odstranjuje različne tujke, je zmotno. Centralna kurjava resda izsuši slu-
znico, vendar ta ne deluje nič slabše. To so dokazali s poskusom na ljudeh, ki živijo v razmerah (puščava), kjer je vlažnost zelo nizka.
Drugo prepričanje, ki je zmotno, pravi, da mraz povečuje možnosti za nastanek prehlada. Ko je mraz, naše možnosti za nastanek prehlada niso nič večje. Pri nastanku prehlada so še vedno odločilni virusi.
Kako si lahko pomagamo?
V času gripe in prehlada se izogibajte množicam ljudi in skrbite za higieno, še posebej rok. Redno zračite svoje stanovanje, če se v njem zadržujejo oboleli. Ko zbolite za gripo ali prehladom, čim več počivajte, priporočljivo je počivati vsaj tri dni oziroma dokler ne čutite velikega napredka. Zdravniki opozarjajo, da bo naš imunski sistem, če bomo pridno počivali, že sam opravil s prehladom. Pri gripi pa je potrebno obvezno počivanje v postelji, saj se lahko drugače zgodi, da se bodo pojavili kakšni resnejši problemi, kot so na primer pljučnica, angina, vnetje srčne mišice. Ko smo podvrženi raznim virusnim okužbam, je priporočljivo preventivno jemati vitaminsko-mineralne dodatke. Uporabljanje antibiotikov ob znakih gripe ali prehlada je napaka, ki jo dela veliko ljudi. Antibiotiki so namreč neučinkoviti ob zdravljenju virusnih okužb. Preventivno jemanje antibiotikov v primeru okužbe lahko povzroči celo težave, kot so alergije in stranski učinki.
Predvsem pa se moramo zavedati, da zdravila za gripo in prehlad ni. Vsi vitamini in različni pripravki so pripomočki, ki simptome le prikrijejo. Če se boste ob prehladu najedli tablet in odšli v šolo ali službo, si s tem delate medvedjo uslugo in le obremenjujete svoje telo.
Andreja Jernejčič
Rdeči noski obiskali male bolnike
Brežice - Rdeči noski, ki v Sloveniji delujejo od leta 2004, so od 4. do 26. septembra na prvi turneji klovnov zdravnikov po vseh 12 slovenskih bolnišnicah z otroškimi oddelki in rehabilitacijskem centru Soča. Osnovni dlj Rdečih noskov, klovnov zdravnikov, je namreč obiskati prav vsakega otroškega pacienta. V sklopu turneje so Rdeči noski na svojem obisku razveselili tudi male bolnike na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Brežice.
V sklopu turneje so slovenski klovni zdravniki, posebej usposobljeni umetniki, ki bolne tolažijo s humorjem ter jim na poseben način lajšajo depresije, pooperativne šoke in blažijo boleče terapije. Dva klovna od šestih, ki delujejo v tej skupini, sta prejšnji teden obiskala in s svojimi norčijami razveselila sedem malih bolnikov na otroškem oddelku brežiške bolnišnice in sicer simpatična sestra Marjeta in izjemno majhen dr. Mali. Med malimi bolniki je bila tudi 8-letna Klavdija iz Bistrice ob Sotli, ki nam je zaupala, da je v bolnišnici zato, ker jo je bolel trebušček, vendar je zdaj že bolje, ozdravila sta jo tudi klovna.
Obiska rdečih noskov pa se je razveselilo tudi bolnišnično
osebje, ki sicer skupaj z vzgo- nik otroškega oddelka Goran jiteljico Silvijo iz brežiškega Žarkovič, ki se je gostom za vrtca Mavrica skrbi, da otro- obisk prisrčno zahvalil in iz-ci čim lepše preživijo čas med razil željo, da še pridejo, stenami bolniške sobe. Poleg Projekt »Rdeči noski« je na direktorja bolnišnice Toneta pobudo edine slovenske di-Zorka in glavne sestre Anice plomirane klovnese Eve Ško-Mižigoj, še posebej predstoj- fič-Maurer v Sloveniji zaživel
v letu 2004. Klovni zdravniki s »smehoterapijo« dodajajo novo dimenzijo sistemu zdravstvene oskrbe z osredotočanjem na čustvene potrebe malih bolnikov. Vsa tri leta delujejo s pomočjo donacij podjetij in lokalnih skupnosti, z zbiranjem odpadnih materialov ter SMS sporočil s ključno besedo »noski« na številki 1919. Država jih finančno še ne podpira, a bo že kmalu drugače, saj bodo v kratkem pridobili status humanitarne organizacije. Od občin, ki so blizu brežiški bolnišnici, se je s skromnim prispevkom odzvala le občina Podčetrtek, odziv ostalih pa še pričakujejo. Rdeči noski so namreč prepričani, da je smeh več kot pol zdravja.
Jelica Koršič
poročili so se...
Brežice
12.septembra sta se v poročni dvorani brežiškega gradu poročila Anton Sluga in Dženi Šturbej, oba z Mosteca.
22. septembra pa so v poročni dvorani gradu Mokrice zakonsko zvezo sklenili Boštjan Rajer iz Velikih Brusnic in Carmen Baškovč s Trebeža, ter Oto Lupšina iz Hrastja ob Bistrici in Mirjana Faflek s Piršenbrega.
Krško
12. septembra sta si v poročni dvorani v Krškem večno zvestobo obljubila Marko Lebar iz Sela pri Moravčah in Me- | lita Kovačič iz Gorice pri Raztezu.
15. septembra sta se poročila še Erik Smolej iz Zgornje Po-hance in Brigita Zorko iz Velikega Dola pri Koprivnici.
22. septembra pa sta zakonsko zvezo sklenila Gorazd Benčina iz Hudenja in Jadranka Gabrič iz Gorenjega Leskovca.
Kostanjevica na Krki
15. septembra sta v Kostanjevici na Krki v zakonski stan stopila Gregor Kuhar iz Šentjerneja in Mojca Resnik iz Kržišča.
22. septembra pa sta se v Kostanjevici na Krki poročila še Luka Piletič z Rodice in Jana Habjan iz Domžal.
Sevnica
15. septembra so si v poročni dvorani sevniškega gradu večno zvestobo obljubili Tomaž Šalamon z Orehovega in Karmen Slekovec iz Sevnice ter Boštjan Urbančič iz Leskovca v Podborštu in Adrijana Kramžar iz Šentjanža.
V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali.
rojstva v porodnišnici b režice
Karmen Resnik z Nalom in Lanom
Tatjana Ocčirk z Nino in Niko
V brežiški porodnišnici letos še niso zajokali dvojčki, prejšnji t? denpa so dobili dvoje, eni pa so menda še napoti, smo mimogre de izvedeli.
Dveh deklic seje najprej razveselila Tatjana Ocvirk iz Podčetrtka Prva je zajokala Nina, kije ob porodu tehtala 2820 g in merila \ cm, kmalu za njo pa je prišla na svet še Nika, kije tehtala 2620g1 merila 46 cm. Deklici sta se rodili s carskim rezom 15 dni pred ^ kom, kljub temu je na njun prihod doma vse pripravljeno, kjer sV° ja dekleta seveda najbolj težko čaka ati. Dvojčic Nine in Nike so1 razveselili tudi sorodniki na Gorenjskem, od koder se je ati prtZ nil v Podčetrtek. Kaj bo iz malih deklic, ko odrasteta, rojenic povprašali, a če se združita pek in slaščičarka, bo gotovo »kaj sW* kega«.	,
Prejšnja nedelja, 16. september, pa je bila srečen dan za Karnf, Resnik iz Leskovca pri Krškem, ki seje razveselila dveh fantov. je bil prvi, tehtal je 2700g in meril 49 cm, Lan pa drugi in je teh 2800 g in meril 48 cm. Ker je porod potekal po čisto običajni Pc ’ ga je lahko spremljal tudi ati Denis in spodbujal svojo Kart*1 .. Tudi za njiju je doma vse pripravljeno; ker bo veliko dela, bo rnj mamici rada priskočila na pomoč tudi stara mama, še posebej r se Nala in Lana veseli prababica Dragica na Bučerci.
■ 1 ■
stva od 11. do 25. septembra
r-ll	/11 L\■ 1 I Utirt	t'T DaH r

ieklice so rodile: Tatjana Ocvirk iz Podčetrtka, dv°j^> ika Bartol z Blance, Matea Kuničič iz Brežic, Vesna Ko . ol, Irena Budna iz Dobrove, Maja Ašič iz Krškega in brl-ržičnik iz Kalce Nakla.
vi( ^
>ečke so rodile: Katarina Bračun z Vetrnika, Doris Bo eža pri Krškem, Karmen Resnik iz Leskovca pri Krške čka, Cvetka Jurkovič z Gorice, Alenka Dobršek iz Sp- j. :e, Anica Arh iz Broda v Podbočju in Ana Ivanovič iz An*
Izšel bo zbornik
o Videmski župniji
Krško - Župnija Videm ob Savi, ki jo zdaj vodi župnik Mitja Markovič, je v letu 2006 praznovala okrogli jubilej, 850-letnico prve pisne omembe župnije v zgodovinskih virih. V jubilejnem letu so pripravili vrsto kulturnih, duhovnih, izobraževalnih in športnih dogodkov. Praznovanja pa bodo zaključili letos na Ru-pertovo nedeljo, 30. septembra, ko bo izšel poljudno-znanstveni zbornik, ki so mu dali naslov, povzet iz besed župnijske kronike: »Med najlepše kraje slovenskega Štajerja šteje se Župnija Videm«. Predstavitev zbornika bo v Kulturnem domu Krško, na njej pa bo svoje delo predstavilo vseh deset avtorjev. Med njimi so tudi dekan teološke fakultete in profesor zgodovine dr. Bogdan Kolar, vrhunski poznavalec starih listin mag. France Baraga, direktor Zgodovinskega arhiva Celje mag. Bojan Cvelfar, poznavalec arheoloških izkopavanj na Libni Andrej Preložnik, umetnostna zgodovinarka dr. Daša Pahor, skrbnica domoznanskega oddelka Valvasorjeve knjižnice Krško Ljudmila Šri-bar, raziskovalka Alenka Černelič Krošelj in še nekateri drugi. Zbornik bo izšel v sozaložništvu Župnije Videm ob Savi in Valvasorjevega raziskovalnega centra Krško. Imel bo 384 strani, več kot 300 barvnih fotografij, številne reprodukcije dokumentov in drugih virov, izšel pa bo v nakladi 1200 izvodov. Sestavljen je iz štirih vsebinskih sklopov. M.M.
Ivan Učajnk iz župnijskega pastoralnega sveta, Alenka Černelič Krošelj in Mitja Markovič

Zapojmo pr’jatli
Preska - Društvo Preska je tudi letos pripravilo srečanje ljudskih pevcev in godcev Slovenije. Številnim obiskovalcem so se predstavili Fantje s Preske, Ljudske pevke iz Krmelja, KD Ljudski pevci Sromlje, Ljudski pevci Prijatelji iz Sevnice, Trebe-ški drotarji, Ljudski pevci iz Blagovice ter Smarjetke, za smeh pa sta poskrbela humorista Strašna Jožeta.
Ob 6. srečanju ljudskih pevcev in godcev z naslovom »Zapojmo prjatli« sta bili na kmetiji Hrovatovih na Preski na ogled tudi dve zanimivi razstavi. Klekljarsko društvo Cvetke iz Žirov je pripravilo razstavo čipk, razstavo sadja pa je prispeval Center biotehnike in turizma Grm - Novo mesto. N.C.C.
Fantje s Preske so 15. septembra nastopili tudi na gradu Raj-Fenburg, kjer je potekalo regijsko srečanje najboljših ljudskih Pevcev Dolenjske, Posavja in Bele Krajine.
Razstava ob jubileju
Krško - Društvo ljubiteljev fotografije Krško je ob 10. obletnici delovanja v Galeriji Krško pripravilo razstavo, na kateri se je 20 članov društva predstavilo z izborom svojih fotografij. Po eno so vsi predstavili v klasični obliki - na fotografskem papirju, z drugimi pa so se predstavili v digitalni obliki. Fotografije za razstavo je izbrala štiričlanska komisija v sestavi Sonja Lebedinec, Alenka Černelič Krošelj, Branko Benčin in Bojan Žičkar.
Ljubitelji fotografije
Na razstavi sodelujejo Vida Andrejaš, Branko Benčin, Janko Božič, Samo Hajtnik, Miloš Kukovičič, Jože Lesjak, Božena Levičar, Blaž Mirt, Mitja Mladkovič, Boris Moškon, Hr-voje Oršanič, Morana Polovič, Goran Rovan, Nik Rovan, Jelka Tršinar, Anica Valentine, Jožica Mikek Veber, Bernardka Zorko, Julijana Zorko in Tilen Žagar.
Ob razstavi je Društvo ljubiteljev fotografije Krško izdalo tudi zbornik, s katerim so zaključili obeleževanje 10. obletnice društva. Razstava bo na ogled do 12. oktobra. M.M.
Dnevi Maksa Pleteršnika
Pišece - V torek, 11. septembra, so se na Pleteršnikovi domačiji v Pišecah zbrali člani Strokovnega odbora Maksa Pleteršnika, slavisti in slavistke slovenskih fakultet in prestavniki OŠ Maksa Pleteršnika Pišece. Dneve Maksa Pleteršnika je odprla predsednica Društva za varovanje maternega jezika in kulturne dediščine Maksa Pleteršnika Marjanca Ogorevc. Zbrane so s Pleteršnikovimi mislimi pozdravili tudi učenci domače šole, medtem ko je akad. prof. dr. Jože Toporišič nanizal kratek zgodovinski razvoj in pomen slovenskega slovaropisja.
Ob odprtju Pleteršnikovih dnevov
Dvodnevni simpozij “Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja” je obsegal triindvajset predavanj na to tematiko. Koordinator je bil presednik Strokovnega odbora Maksa Pleteršnika red. prof. dr. Marko Jesenšek.
Dnevi Maksa Pleteršnika so se zaključili v sredo popoldne pri zidanici velikega slovaropisca. Kulturni program so pripravili Pleteršnikovi ljudski pevci, dijaki Gimnazije Brežice in učenci tamkajšnje šole.
Literarno-novinarski krožek z mentorico Lidija Stadler
Rastline moje mladosti
Brežice - Kozjanski park, Turistično društvo Bizeljsko in Upravna enota Brežice so zaslužni za postavitev razstave »Rastline moje mladosti« avtorice Marije Sušnik, ki je na Bizeljskem najbolj zaslužna za ohranjanje naravne dediščine. Njena želja je bila, da ljudem predstavi tudi rastline v ljudskem izročilu z bizeljskih gričev. Izbor je kmalu razširila z rastlinami, ki so jih domačini uporabljali v zdravilne in lepotilne namene ter prehrano. Ob pomoči sodelavca, fotografa Branka Brečka, je nastala izredno bogata razstava ter ob njej slikovit katalog. Z vsem tem in petjem bizeljskih mož so bili obdarjeni številni obiskovalci. Razstava je na ogled v sejni sobi Upravne enote Brežice.
Branko Brečko in Marija Sušnik
Slišati-Arhiskulptostrukcije
Kostanjevica na Krki - V nekdanji samostanski cerkvi in zdajšnji galeriji Božidarja Jakca so odprli razstavni projekt Romana Makšeta, ki ga je naslovil Slišati-Arhiskulptostrukcije. Ob odprtju je avtorja predstavil likovni kritik Marko Košan, ki je v katalogu ob razstavi med drugim zapisal: »Objekti Romana Makšeta vselej, najsi bodo umeščeni v muzejsko razstavišče ali pa v zunanje prostore parka, zbujajo pozornost zaradi neoprijemljive in dvoumne asketske prisotnosti (odsotnosti?), saj se upirajo običajnemu razvrščanju v tradicionalne kategorije vizualnih umetnosti, kot so kiparstvo, instalacija ali arhitekturno oblikovanje.«
Po njegovem je ostavitev v monumentalni notranjščini ko-stanjeviške cerkve Makše izkoristil še za nekaj več, saj je sugestivni sakralni ambient nemogoče spregledati kot izrazit mentalni prostor, prostor pomena. »Modularne enote so kot materializirana duhovna bivališča prebivalcev jutrišnjega sveta, kot relikviariji organske materije ali retorte, v katerih se intimni destilat spovedi nezavarovano in nereflektirano širi na drugo stran pogledu zastrte line, ki v omejeni zmožnosti prikrite komunikacije z zunanjim svetom sugerira le zvok v šepetu zamrle besede, da bi v prostoru onstran z močjo nekontroliranega odmeva lahko postala last vseh. Intimno se pretaka v ekstimno, individualno v skupinsko, hermetično v odzivno, subjekt v objekt,« še dodaja Košan. Razstavo si bo mogoče ogledati do 17. marca prihodnje leto. M.M.
Roman Makše
Big band bo izdal zgoščenko
Krško - V klubu Kulturnega doma v Krškem je Big band Krško, ki ga vodi Aleš Suša, pripravil svoj premierni koncert, saj nameravajo konec leta izdati svojo novo zgoščenko. Glasbeniki, ki so se po nekaj letih ponovno zbrali in nastopili ob spremljavi vokalistke Tadeje Molan, so z več kot enournim programom in dodatki navdušili obiskovalce.
Nekaj dni pred tem pa so obiskovalce s svojo izvedbo navdušili člani skupine Jararaja, ki je prav tako nastopila v klubu Kulturnega doma. Skupino sestavljajo Gregor Budal - klarinet, Janez Dovč, ki je bil do nedavnega redni član skupine Tera-folk - harmonika, Petra Trobec - kontrabas in Vasilij Centrih - violina. Kot gosta sta z njimi nastopila še Sergej Randelo-vič - bobni in Robi Piki - kitara. Gre za skupino mladih, a že uveljavljenih glasbenikov, ki glasbe ne restavrirajo, temveč jo izrabljajo za doseganje hedonističnega ekstremizma. M.M.
Vpisi abonmajev
Posavje - Začenja se nova sezona gledaliških abonmajev in v Krškem, Sevnici in v Brežicah, kjer so abonmajske vstopnice po ugodnejših cenah ponujali že v preteklih letih, so začeli z vpisom za novo sezono.
V kulturnem domu Krško vpisujejo abonmaje še do 5. oktobra. V okviru Modrega abonmaja bodo na ogled tri komedije, črna komedija, sodobna drama in muzikal. Rumeni abonma je namenjen otrokom, Oranžni abonma pa bo gostil domače kulturnike. Tam se bodo predstavili Folklorna skupina DKD Svoboda Senovo, KD Zarek Dolenja vas ter vokalna skupina Prepelice, gledališka skupina KD Brestanica, Mladi harmonikarji iz Podbočja ter Plesna šola Lukec.
Sevniška območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti je za svoje abonente tudi letos pripravila gledališki in lutkovni abonma, ki se bosta odvijala v dvorani gasilskega doma Sevnica. Pet predstav je namenjenih odraslim, štiri pa otrokom. V Sevnici bodo dosedanje abonente vpisovali od 1. do 5. oktobra, ostale pa od 8. do 30. oktobra, vsak dan med 9. in 17. uro.
Tudi v Brežicah vpis dosedanjih abonentov že poteka, nove pa vabijo k vpisu od 1. do 12. oktobra. Ponujajo pet abonmajskih gledaliških predstav v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj, Teatra komedija BTC, SNG Drama, SNG Nova Gorica/Gledališče Koper in MGL. N.Č.C.
Planina - spomin in opomin
Planina - Bilo je pozno poletje pred 65 leti, ko so ustaši iz sosednje Hrvaške dvakrat vdrli v podgorjansko vasico Planina, jo požgali in pobili vseh 33 moških. V spomin na tragični 14. in 15. september 1942 pripravljajo tik za slovensko-hrvaško mejo tradicionalna srečanja z naslovom Planina - spomin in opomin.
Tudi letos so za množično delovanje oblasti. Kritična be-slovesnost združili sile člani seda namreč ne bi smela biti borčevskih organizacij z obeh razumljena kot sovražno de-strani meje, krajevni skupno- janje ali označena kot zarota sti Podbočje in Cerklje ob namišljenih sil kontinuitete. Krki, občina Krško, PVD Se- Ko je govoril o predsedovanju ver Posavje, častniki, Sloven- naše države EU v prvi polovi-ska vojska ter vaščani Planine, ci prihodnjega leta, bo to naša
Slavnostni govornik Milan Kučan
bogat kulturni program pa so pripravili domači izvajalci in dramski igralec Roman Končar.
Slavnostni govornik Milan Kučan se je ob spominu na tragične dogodke spraševal, čemu se v človeku sproščajo najtemnejše strasti, ki so se nedaleč od tod znova pojavile pred poldrugim desetletjem. Tudi zaradi tega, je dejal Kučan, moramo uveljavljati vrednote, ki bodo dovolj trdne, da se ne bodo več sproščale zavržene strasti in da bo zmagoval razum.
Nekdanji predsednik Slovenije je posebej izpostavil tudi pomen nadzora, ki mora biti jamstvo za demokratično
izjemna priložnost, da se izkažemo s pobudami in predlogi. Vendar se zdi, je dejal Kučan, da smo tudi doma soočeni z zniževanjem demokratičnih standardov pri najzahtevnejših družbenih projektih, kot so reforme gospodarstva, šolstva, socialnega varstva, zdravstva in kulture.
»Zakaj govorim o tem,« se je spraševal slavnostni govornik in si odgovoril, da zato, ker so pred nami predsedniške volitve in drugo leto volitve poslancev in prav je, da imamo vse to v premisleku, ko se bomo odločali, komu zaupati upravljanje z državo in z našo usodo.
Vlado Podgoršek
Srečanje jubilantov Aškerčeve
Proslava na Okroglicah
Okroglice - Na Okroglicah pod Lisco se pri spomeniku padlim kurirjem s proslavo vsako leto poklonijo žrtvam narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno. Tokrat je bil slavnostni govornik predsedniški kandidat Danilo Turk.
Čas nemalokrat ni prijazen ne do obletnic ne do spomenikov, a Okroglice ostajajo zveste spominu na padle kurirje in partizanstvo, je dejala Breda Vidmar, ki je povezovala tradicionalno dobro obiskano proslavo. Že leta jo skupaj pripravljata Združenje borcev za vrednote NOB Sevnica s podporo krajevnega odbora Loka in Občina Sevnica, ki v mandatu župana Kristijana Janca z borci dobro sodeluje.
Dr. Danilo Turk je kot slavnostni govornik spomnil na nevarno in težko pot kurirjev, ki so skrbeli, da je pošta prehajala z levega na de-
rodno osvobodilni boj ostaja v svetovni zgodovini neizbrisno svetal,« je dejal Turk in se dotaknil tudi poskusov njegovega prevrednotenja in povojne komunistične diktature. Po njegovem ni opravičila, da so eni svoj antikomuni-stični nazor izpričali s prisego okupatorju, kot ni opravičila za teptanje človekovih pravic v imenu komunizma. Ne moremo pričakovati recepta za enotno razumevanje vsake zgodovinske zgodbe, a na podlagi jasnih etičnih meril jih lahko vrednotimo in kaj tudi odpustimo. Zrela družba se ozira v prihodnost. »Spod-
Delegaciji borcev in veteranov vojne za Slovenijo sta k spomeniku položili venec.
sni breg Save. Iz javke TVS bujati moramo dobre poten-5 pod Radežem jih je šest iz- dale med ljudmi in če bomo gubilo življenje. »Slovenija se uspešni, se bomo še najbolj je z organiziranim partizan- oddolžili tistim, ki so za našo skim uporom proti nacizmu svobodo žrtvovali življenja«, in fašizmu zapisala v Zdru- je v svojem nagovoru še izpo-žene narode že leta 1942. Na- stavil dr. Turk. B.D.
Protidiverzanti »v akciji«
Velike Malence - V soboto, minskih polj in zaščiti tran-8. septembra, so se že 16. leto športa Dobova - Maribor, zapored srečali pripadniki Brežiška enota protidiverzan-174. protidiverzantskega voda tov je edina enota TO Sloveni-
Krško - Stanovala hiš Aškerčeve ulice v Krškem so se v začetku septembra zbrali na prijetnem druženju v “tednu jubilejev”, v katerem so sosedje Malči Germek, Fanči Bratkovič in Roman Blatnik, praznovali svojih 85,79 in 55 let. Pri slednjem je potekala tudi predstavitev uspešno končanega kolesarskega ultramaratona, dolgega 1250 km, Pariz - Brest - Pariz. Seveda je bila poleg Romana “zvezda večera”, še vedno živahna najstarejša Krčanka Evgenija Bratkovič, ki bo konec leta slavila svoj 102. rojstni dan.
Jubilanti v družbi svojih sosedov
Teritorialne obrambe Brežice - sekcija pri Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Brežice (OZVVS).
Enota je v letu 1991 sodelovala v bojih na Medvedjeku, Krakovskem gozdu, delovala je pri zavarovanju

BREŽICE d d.
Lesokov Brežice d.d.
poslovalnica Brežice
Cesta bratov Cerjakov 43 8250 Brežice
Tel.: 07/496-12-32
DNEVI STAVBNEGA POHIŠTVA
m124. septembra do 13. olctobra 2W1
Okna Glin Žagarstvo, vrata Liko Vrhnika, strešna okna Velux, gotovi parketi in laminati Haro, suhomontažni sistemi Knauf, kljuke Frascio in naravni kamni.
UGODNI GOTOVINSKI POPUSTI t
SPREJEMAMO NAROČILA ZA PREMOG!
S tradicijo in kakovostjo vedno z vami Lmokov Brežice,
je iz leta 1991, katere člani se od osamosvojitve' vsako leto redno srečujejo, druženje pa izkoristijo za oglede kulturnih in zgodovinskih obeležij, pa tudi razne športne aktivnosti.
Ob letošnjem rednem letnem srečanju so najprej ob prijetnem klepetu obudili spomine na osamosvojitveno vojno, s kritičnim očesom pogledali na trenutno politično dogajanje v Sloveniji ter se preizkusili v odbojki na mivki. Nekajurno srečanje so zaključili z obljubo, da s tradicijo srečanja enote nadaljujejo in se ponovno snidejo ob 17. obletnici vojne za samostojno Slovenijo. R.Z.
Noč netopirjev
Brezovska Gora - V petek, 14. septembra, so v Zavodu Vrbov Log organizirah tretjo Evropsko noč netopirjev in se tako skupaj s Slovenskim društvom za proučevanje in varstvo netopirjev pridružili podobnim aktivnostim po še 40 državah.
Cilj je opozoriti in približati to ogroženo živalsko vrsto čim širšemu krogu ljudi, ki se je vsekakor ni potrebno bati, nasprotno - zelo koristna je, saj nas rešuje nadležnega mrčesa, pa tudi sicer zelo zanimiva.
Ko so udeleženci po stari dobri navadi s kapljico tablo predali njenemu namenu, se je večer nadaljeval ob predavanju Jane Mlakar ter likovnih delavnicah za otroke. Na koncu pa so v somraku vsi skupaj poslušali izlet netopir-
Bernardka Zorko s sodelavko odkriva tablo o Ajdovski jami
Letos so okviru te prireditve odprli tudi opisno tablo o Ajdovski jami in njenih netopirjih, ki jo je pred levi vhod jame postavil Zavod za varstvo narave, OE Ljubljana. Pri tem slovesnem dejanju so sodelovali Karolina Rebrnik, Zavod za varstvo narave, OE Ljubljana, Darko Anžiček, Občina Krško, Jana Mlakar, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, ter Bernardka Zorko, Zavod Vrbov Log.
jev s tako imenovanimi UV-detektroji. Tega dne je Zavod Vrbov Log prvi Sloveniji začel tudi z akcijo »postani boter netopirju« in tako v urbar vpisal prvih 14 »botrov«, ki se so poleg nekaterih ugodnosti in priložnostih daril zavezali varovati naravo, posebej še netopirje, in prispevati k boljšem informiranju o tej povsem neupravičeno zaničevani živalski vrsti. Najmlajši boter netopirjev je komaj 6-mesečni Matic Vene-Tršinar. B.Z.
Avtoline podelil štirikolesnik
Krško - Podjetje Avtoline iz Krškega, ki se ukvarja s prodajo avtomobilov Citroen in Škoda, servisno dejavnostjo ter opravlja tehnične preglede, je pred časom organiziralo nagradno igro, katere glavna nagrada je bil štirikolesnik. V igri s o lahko sodelovali vsi, ki so v tem času opravili tehnični pregled-podaljšali registracijo ali na novo registrirali vozilo. Glavno nagrado je prejel Jernej Kerin iz Koprivnice, ki mu je štirikolesnik predal novi direktor podjetja Avtoline Slavko Hotko. M.M.
Popravek	j(.
V prejšnjem SavaGlasu, kjer je bil na strani 10 objavljen »JaVv razpis za dodeljevanje sredstev za razvoj iz občinskega prorac ^ na za pospeševanje razvoja mikro, malih in srednje velikih P°a^ . tij v občini Brežice v letu 2007«, smo pod točko 3 z mednaslov0 Upravičenci v predzadnji vrstici drugega odstavka napačno Zl‘ pisali, »da so do sredstev upravičeni, če zaposlujejo najmanj 2 3 osebe za nedoločen čas...« Pravilno bi bilo »če zaposluje)0 osebe za nedoločen čas...«.
Naročniku objave, prizadem in bralcem se za neljubo na P ko opravičujemo.	0
Urednik
ZANIMIVOSTI, NASVETI
za mlade
Prvi šolski dan s torto
Vrata v novo šolsko leto je odprla tudi OŠ Cerklje ob Krki. Šolski prag je 3. septembra prestopilo 176 učencev, od tega je 18 prvošolčkov prvič pokukalo v hram učenosti. Vrtec Pikapolonica pa bo v tem šolskem letu obiskovalo 51 vrtičkarjev.
Nekaj vtisov prvega šolskega dne:
Ema: Komaj sem čakala 1. šolski dan. To pa zato, da mi ne bo več dolgčas doma. V šoli se bom s prijatelji igrala, risala, pisala, ustvarjala. In res mi bo všeč.
Katja: Policist je prišel in nam povedal, kako se hodi po pločniku ali cesti. Nositi moramo kresničko in rumeno rutico in to vedno, ko gremo od doma in na sprehod.
Jan: Najbolj všeč mi je bila torta. In to, da smo dobili zajčka in kresničko in rutico in majčko. Majčka je taka bela. Narisano ima sovico, ki je znak naše šole.
Sergej: Dobro mi je bilo.
Najbolj mi je bilo všeč, ko smo barvali žabico. Imel sem tako z lužo. Žabico smo barvali zato, ker smo skupina Žabic. V vreči je bila tudi velika žaba, ki nas bo gledala pri pouku, če smo pridni.
Lea: Jedli smo pico in torto. Tudi sok smo pili. Dobili smo klobučke, ker smo prvič prišli v šolo.
Tjaša: Jedli smo torto in barvali žabico. To mi je bilo najbolj všeč. Z nami so bili ati-
ji in mamice. Gledali so nas in bili veseli. Dobila sem novo torbo s Pepelko, ki jo zelo rada nosim. Rada sem v šoli.
Vrata v novo šolsko leto je odprla tudi OŠ Cerklje ob Krki. Šolski prag je 3. septembra prestopilo 176 učencev, od tega je 18 prvošolčkov prvič pokukalo v hram učenosti. Vrtec Pikapolonica pa bo v šol. L 2007/08 obiskovalo 51 vrtičkarjev.
Pripravila Janja Leskovar, prof.
Razglednice nekoč in danes
V Posavskem muzeju Brežice so sredi septembra zaprli razstavo starih razglednic »Pozdrav iz...«. Iztekla se je tudi serija delavnic za šolarje. Na teh urah so učenci izvedeli nekaj o razvoju dopisnice, razglednice, o dopisovanju danes slavnih Evropejcev in o sodobnih navadah zasebnega sporočanja.
Nekoč, še ne polni dve de-sedetji nazaj, so bile razglednice kar pogosto in priljubljeno sredstvo za pošiljanje pozdravov in kratkih sporočil. Danes so poštni predali nabito polni
brezosebne pošte: reklam, računov, položnic. Osebnih pisem, dopisnic in razglednic je le za vzorec. Posebej smo šolarjem skušali pojasniti, kako resen in pomemben muzeo-loški material je razglednica. Še zlasti uporabni viri podatkov so stare razglednice. Gre namreč za kakih 130 let star medij. Bil je v precej množični rabi že v času, ko še ni vsakdo nosil s seboj na izlet, potovanje ali sprehod fotografskega aparata ali kamere. Tako so te stare razglednice danes kar zanesljiv vir slikovnega gradiva,
pričevanj o nekdanji podobi današnjih krajev. Pripravljal-ci tokratne razstave so vanjo vključili razglednice s področja svojih ustanov iz Posavja, Kostanjevice, Bele Krajine, ožje Dolenjske in Kočevske. Skupna tema razstavljenega gradiva je bilo gospodarstvo, razdeljeno v šest sklopov -kmetijstvo, rokodelstvo (obrt) z industrijo, trgovino, gostinstvo, promet in prosti čas (turizem).
Od odprtja 19. aprila si je razstavo ogledalo 23.000 odraslih in skoraj 700 šolarjev. Slednji so se udeležili ene izmed treh vrst delavnic, organiziranih v muzeju. Spomladi je soavtorica razstave Vlasta De-jak pripravila likovni delavnici, pod mentorstvom Andjelke Saje Fortuna iz Novega mesta. Učenci nižje stopnje devetletk iz Brežic, Dobove, Kapel in Blance so pri upodabljanju motivov z razglednic preizkusili različne kolaž tehnike. Pri jesenski delavnici so osredotočili svojo pozornost na razvoj dopisnic, razglednic in opiso-
POBARVANKA
KOPITARNA
Dragi otroci, med tistimi, ki ste poslali pobarvanko, je bil izžrebana Aleksandra Hribar, Gabrje 42,8257 Dobova. Za nagrado prejme darilni bon v vrednosti 20 evrov, ki ga poklanja Kopitarna Sevnica.
Iskreno čestitamo!
Tudi to pobarvanko pobarvajte po svoji najbolj bujni domišljiji, mamico ali očka pa prosite, da jo pošljeta na naslov: Radio Brežice (za SavaGlas), Trg izgnancev 12, 8250 Brežice najkasneje do petka, 5.10.2007. Pa ne pozabite pripisati svojega imena, priimka in naslova.
Spet bomo eno pobarvanko izžrebali in nagradili z lepo nagrado.
vanju ter opazovanju razvoja krajev, upodobljenih na razstavljenih razglednicah. Razen učnega lista z vprašanji so udeleženci napisali še po eno namišljeno razglednično in SMS sporočilo na ustrezen obrazec. Ponatis stare brežiške razglednice iz leta 1912 pa so muzealci oddali v poštni nabiralnik, skupaj s pripisanim sporočilom ali pozdravi vsakega izmed udeležencev delavnice.
Ivan Kastelic
moda
Zvezde in moda. Vsakdo lahko ustvarja, ne samo modni oblikovalci. Vsakdo, ki ima smisel, željo in voljo. Tako kot so se med modnimi oblikovalci znašle Madonna, Kate Moos, Jessica Parker in še marsikdo, sta se v duetu preizkusili tudi Penelope in Monica Cruz.
Španski sestri sta ustvarili svojo kolekcijo za veliko špansko verigo Mango, ki je znana tudi pri nas. 25 čudovitih kbsov sta naredili za znamko »Mango« in jo proslavili, saj sta dobili mnoge pohvale. Posebni kosi oblačil za vse priložnosti...
Lea Šinko Štraus
Derma Art
IPL LASERSKI KABINET
Lasersko odstranjevanje poraščenosti, kapilar, pigmentacij, aken, celulita in fotopomlajevanje.
Tel.: 07/49 66 044, GSM: 031 681 401
Car6o tretma
Nov, edinstven način za odstranjevanje in preprečevanje celulita.
htvplpNu.
w*v

S3
. * ■
redno učinkovito la. ■prijetne!
Zaradi svojega pozitivnega učinka na ožilje je Carbo tretma edini anticelulitni tretma primeren za vse, ki imajo poleg celulita izraženetazširjene kapilare in vene.
Obrtna ulica 24, 8250 Brežice
RAZVEDRILO
NAPOVEDI
Kultura
27.	september
Cerklje ob Krki - odprtje območne likovne razstave Društva likovnikov Brežice, Likovne družine KD Franc Bogovič Dobova in KUD Odskočna deska z naslovom »Cerklje ob Krki z okolico 2007«, nastopil bo MePZ Cerklje ob Krki, ob 18. uri, galerija vojašnice
28.	september
Leskovec pri Krškem - razstava in spominski večer na Jožeta Plečnika, Janeza Trenza in Vladimirja Štovička z naslovom »Dotik mojstra«, ob 18. uri, v gradu Šrajbarski turn
Bizeljsko - odprtje razstave likovnih del in kulturna prireditev v počastitev Plečnikovega leta, ob 20. uri, Zadružni dom Krško - koncert skupine »Funtanga«, ob 21. uri, klub Kulturnega doma
Sevnica - koncert Neishe, ob 19. uri, Kulturna dvorana
29.	september
Svete Gore - v okviru prireditve »Plečnikova lučka« bo organiziran pohod na Svete Gore, kjer bo koncert vokalne skupine Osti Jarej, ob 19. uri, Marijina cerkev
30.	september
Krško - prva javna predstavitev zbornika o razvoju župnije Videm-Krško, med uglednimi gosti bo tudi celjski škof dr. Anton Stres, ob 18. uri, Kulturni dom
2.	oktober
Brežice - predstavitev zbirke otroških pesmi »Kdo gre z nami« upokojene učiteljice Antiče Marijanac in ilustratorke Zinke Žnideršič, ob 18. uri, dvorana Savice Zorko v knjižnici
3.	oktober
Sevnica - v okviru tedna otroka brezplačna predstava za otroke »Gusar Berto«, ob 17. uri, kulturna dvorana
4.	okotber
Brežice - predstavitev priročnika za vzgojo otrok »Mala knjiga za velike starše«, gost večera bo eden od avtorjev Zoran Mili-vojevič, ob 18. uri, dvorana Savice Zorko v knjižnici
Leskovec pri Krškem - 4. Anin večer, nastop Trobilnega kvinteta Orkestra slovenske policije, ob 19. uri, cerkev sv. Ane
6. oktober
Krško - jubilejni koncert Pihalnega orkestra Videm Krško z gosti ob 50-letnici delovanja, ob 19.30, tovarna Vipap Videm
Prireditve
28. do 30. september
Artiče - »Artiški dnevi«! »Razgibajmo svoje telo« (petek od
17.	ure dalje), Prav lepo je res na deželi (sobota od 14. ure dalje -delavnica, vaška tržnica, ob 17. uri srečanje ljudskih pevcev, ob
18.	uri zabava pod šotorom z ans. Jerneja Kolarja in Nušo De-renda), »Za boljše počutje« (nedelja od 7. ure dalje - tekmovanje v kuhanju golaža, ob 9. uri pohod z Banove domačije po artiški sadjarski poti v smeri Planine, ob 12. uri zabava in pogostitev
2.	oktober
Sevnica - 225 let šolstva v Sevnici, plesno-športna prireditev, ob 16. uri, športna dvorana
3.	oktober
Krško - posvet o bioloških čistilnih napravah, od 16. ure dalje, Dvorana v parku
4.	oktober
Krško - slavnostna prireditev ob 30-letnici institucionalnega varstva v občini Krško in 10-letnici delovanja na novi lokaciji, ob 17. uri, Kulturni dom
6. oktober
Loka pri Zidanem Mostu - 100 let šole, nastop učencev, ob 9. uri, šola
8. oktober
Cerklje ob Krki - odprtje otroškega igrišča in poimenovanje vrtca Pikapolonica, ob 17. uri
* *’*' %"‘r #
Kino servis Brežice
Četrtek, 27.9., ob 20.30 Življenje drugih, politična drama; petek, 28.9., ob 18.30 Shrek 3, animirani film, in ob 20.30 Življenje drugih; sobota, 29.9., in nedelja, 30.9., ob 18.30 Shrek 3, in ob 20.30 Notranje zadeve, psihološka drama; četrtek, 4.10., petek, 5.10., sobota, 6.10., in nedelja, 7.10., ob 18. uri Smrtno varen, akcijski triler, in ob 20. uri Zlom, kriminalni triler.
Kulturni dom Krško
Sobota, 29.9., ob 18. uri Divji valovi, animirana družinska pustolovščina, in ob 20. uri Napumpana, komedija; nedelja, 30.9., ob 18. uri Divji valovi; petek, 5.10., ob 20. uri Vsemogočni Even, komedija; sobota, 6.10., ob 18. uri Vsemogočni Even, in ob 20. uri Vroča kifeljca, akcijska komedija.
Kulturna dvorana Sevnica
Sobota, 29.9., ob 19. uri Napumpana, komedija; petek, 5.10., ob 17. uri Divji valovi, animiran film, sinhroniziran v slovenščino; sobota, 6.10., ob 19. uri Transformerji, akcijski film.
Nepoznavalec razmer, ki bi zagledal omenjeni znak, bi si mislil: »Logično, da je prepovedano vodenje psov in vožnja z motornimi vozili, saj gre za navaden vodni park.« Pa je na posnetku športni park na Savski ulici, ki ga je ob zadnjem deževju izdatno zalila voda.
Potem ko je rusko vojaško letalo s ptičje perspektive poslikalo ozemlje slovenske države, seje v nebo spustil še sevniški akademski slikar Alojz Konec, da bi v fotografski objektiv ujel delček posavske panorame. Zatrjuje, da njegova misija ni povezana ne z vohunstvom ne s popisom nepremičnin.
.V Posavju zadnje poplave niso povzročile večje škode, čeprav so Sava, Krka in Sotla prestopile bregove in je do preplaha prišlo zlasti v sevniški občini. V državi je bil minuli petek dan žalovanja, a tega niso spoštovali organizatorji ob odprtju novih prostorov v poslovni stavbi Gasa, saj je godba Loče sredi dneva na ves glas udarjala vesele takte. Res nihče od prirediteljev in godbenikov ni vedel, da se po vsej državi spominjamo žrtev katastrofalnih poplav?!
Prenova Brežic je potrdila pričakovanja strokovnjakov o bogati zgodovinski preteklosti tega mesta. Žal so izkopanine z ostanki odkritih severnih in južnih mestnih vrat, obzidja in obrambnih stolpov zdaj spet pod zemljo in o njih naj bi pričali le zapisi na pročeljih bližnjih hiš in znamenja v tlaku. Ljudje se zdaj, ko so zagrnili tudi veliko najdišče pri brežiškem gradu, sprašujejo, mar ni bilo mogoče najti ustreznejše rešitve za predstavitev najdb. Očitno ni bilo vztrajnosti in prave volje, da bi - denimo -tisti del ulice zaprli za promet ali jo premostili z nadvozom ter tako ohranili obiskovalcem izjemno kulturno in turistično vrednoto občinskega središča.
Številni obiskovalci nedavne slovesnosti na Planini so z zanimanjem prisluhnili besedam Milana Kučana, ki seje skupaj s predsednico LDS Katarino Kresal dlje časa zadržal med ljudmi. Oba sta se nato podala med vinske gorice Gadove peči, nekdanji predsednik pa se je s soprogo Štefko kar nekaj ur družil z domačini pri Komotarjevih. Znova je dokazal, daje pravi ljudski tribun, še vedno priljubljen med ljudmi.
Izbira simbolov se ne rešuje z javno razpravo, je na razpravi ob potrjevanju občinskih simbolov v Kostanjevici na Krki komentiral dr. Andrej Smrekar. Tu gre za znanje in izkušnje in to se prepušča stroki. »Večinsko mnenje ni vedno najbolj pametno, zato so Američani izvolili Busha«, je svoje stališče s primerom podkrepil Smrekar. Nekdo pa je pripomnil: »In zato smo Slovenci izbrali Drnovška.«
Popravek
V prejšnji številki SavaGlasa smo v rubriki »Rekla-kazala« na strani 12 pod fotografijo, kije prikazovala zaprta vrata, napačno zapisali, daje so ta zaprta vrata na straniščih Petrolovega bencinskega servisa na Obrežju. To ne drži, fotografija prikazuje napis na vratih WC-ja na mejnem prehodu Obrežje. Prizadetim in bralcem se za neljubo in nenamerno napako opravičujemo.	Uredništvo
NAGRADNA KRIŽANKA
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - stenska ura Abina Tomin,
Bizeljska c. 31,8250 Brežice
2.	nagrada - zgoščenka Darinka Kostevc -Blesch, Beblerjev trg 12,1000 Ljubljana
3.	nagrada - kaseta
Marija Knez,
Kregarjeva 51,8250 Brežice
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
MASKA, APORT, R ALKA, OR-DAL, LP, NA, ELASTICITETA, RIVIERA, URAN, OBI, TALAR, RT, TENOR, VRATAR, IRSKA, AP, DNO, AK, KODA, TP, PLINOVOD, LEO, UE, ORIS, MALI, FC, EDD, GRAD.
Geslo: LAVINSKI PSI
Rešitev nagradne križanke (ne le gesla) pričakujemo do petka, 5.10.2007, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12,8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov, lahko pa tudi davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
vtcru
AVSTRIJSKI
KANCLER
UUUUS)
ŠPORT
speedway
Pedersen svetovni prvak, Žagarju ni šlo
Krško - Danski speedwayist Nicki Pedersen je zmagovalec dirke za VN Slovenije v Krškem, predzadnje letošnje preizkušnje serije Grand Prix. Z zmago si je Pedersen tudi že zagotovil naslov svetovnega prvaka za leto 2007. Drugo in tretje mesto sta v Krškem osvojila Britanec Scott Nicholls in Poljak Rune Hol-ta. Edini slovenski predstavnik Matej Žagar se ni uvrstil v polfinale najboljše osmerice, kar je bil njegov cilj, s šestimi točkami je končal na 12. mestu.
Scott Nicholls, Nicki Pedersen in Rune Holta
Predzadnja postaja svetovnega prvenstva posameznikov je imela za ljubitelje speed-waya dvojen čar. V prvi vrsti je bila to možnost za predčasno odločitev o svetovnem prvaku, saj je Nicki Pedersen v Krško prišel z velikim naskokom pred svojimi tekmeci, za domače navijače pa nastop Mateja Žagarja. Najboljšemu slovenskemu tekmovalcu v tej sezoni ni šlo po načrtih, tako je veliko pričakoval prav od dirke v Krškem, kjer je pred dvema letoma kot »povabljenec« že stal na stopničkah.
A se je Žagarja tudi tokrat držala smola. Že v svoji prvi vožnji ni niti dobro zapeljal s starta, ko je razneslo njegov motor. V preostalih štirih
Matija Duh mladinski državni prvak
Goričan - S peto dirko skupnega mladinskega državnega prvenstva Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske v speedwayu se je v hrvaškem Goričanu končalo tekmovanje, ki je bilo letos organizirano prvič. Zadnjo dirko je sicer dobil Hrvat Nikola Martinec pred Krčanom Aleksandrom Čondo, prvak vseh štirih držav za voznike do 21 let pa je postal član AMD Krško Matija Duh, ki je na tej dirki sicer zasedel 8. mesto.
vožnjah mu spet ni šlo, edini zvezdniški trenutek je bila njegova tretja vožnja, ko je z izrednim manevrom prehitel Crumpa, pa tudi poljskega mojstra Tomasza Golloba in zmagal ter navijače razveselil s svojo značilno vožnjo po zadnjem kolesu. Tako se je na koncu moral zadovoljiti s šestimi točkami, kar mu je pri-
neslo 12. mesto.
“Seveda sem pričakoval več, toda po tem, kar se mi je zgodilo v prvi vožnji... Lahko sem se samo prijel za glavo. Razneslo mi je najboljši motor. Že na treningu sem ostal brez drugega, tako da sem v bistvu še veliko iztržil s tretjim agregatom,” je bil po smoli redkobeseden Žagar. STA/J.K.
ples
Veliko priznanje za Luko in Majo
Krško - Iz pisarne Plesne Zveze Slovenije je Plesni klub Lukec iz krškegadobil sporočilo, da se je direktorica slovenske reprezentance za standardne in latinsko ameriške plese dr. Meta Zagorc odločila in v slovensko reprezentanco povabila krški uspešen plesni par Luko Vodlana in Majo Omovšek. V obrazložitvi je bilo podanih kar nekaj pozitivnih ocen, predvsem pa izreden napredek v zadnjem letu, od kar sta začela s skupnimi treningi in tekmovanji. Povabilo je tako za plesalca kot za klub veliko priznanje in hkrati spodbuda za še bolj vztrajno delo.
atletika
Kozmus nezadovoljen
Stuttgart - Primož Kozmus (FIT Brežice) je bil drugi dan svetovnega atletskega finala IAAF v Stuttgartu šesti v metu kladiva (76,78 m), dvakratni svetovni prvak Belorus Ivan Tihon, ki je Primoža premagal tudi v Osaki, pa je bil znova prvi (82,05). “Pričakoval sem boljši rezultat, tehnična izvedba metov pa je bila katastrofalna in temu primerna je bil tudi končna daljava. Konec septembra (30.) bom nastopil še na mitingu v japonski Jokohami, nato pa bodo sledile vojaške igre v Indiji za zaključek sezone,” je po tekmi povedal dejal Kozmus.
Jure drugi v Italiji
Treviso - Državni rekorder v skoku s palico, Brezican Jure Rovan, je na mednarodnem mitingu v skoku s palico v italijanskem Trevisu preskočil 540 cm ter osvojil 2. mesto. Poskušal je preskočiti tudi 562 cm, kar bi bil tudi nov državni rekord! Zmagal je Američan Ni-dermayer z enakim rezultatom kot Jure.
radiogoniometrija
Evropski lov na lisico
Bydgoszcz - Na Poljskem je potekalo 16. evropsko prvenstvo v amaterskem radiogonio-metriranju, ki se ga je udeležilo 25 držav. Od posavskih radioklubov so barve Slovenije zastopali člani Radiokluba "Krško” in sicer Adrijana Moškon, Petra Levičar, Maja Marušič, Nejc Deržič in Janez Kuselj, ter člana Radiokluba "Amater” iz Sevnice Nina Radi in Tomaž Kunšek. Najuspešnejši sta bili Adrijana z osvojenim 6. mestom in Maja z osvojenim 9. mestom v svojih kategorijah, Slovenija pa je ekipno zasedla 4. mesto v kategoriji ženske W19,6. mesto v kategoriji juni-orji M19 in 11. mesto v kategoriji veterani M60.
atletika
Vid izboljšal osebni rekord
Dunaj, Žalec - V torek, 18. septembra, je potekal mednarodni miting, ki sta se ga udeležila tudi olimpijka in udeleženka zadnjega svetovnega prvenstva v Osaki Helena Javornik in brežiški atlet Vid Zevnik. V zelo težkih vremenskih razmerah sta se odlično odrezala. Oba sta pretekla 5km dolgo preizkušnjo. Helena je prepričljivo osvojila L mesto. Tudi Vid je v svoji kategoriji zmagal in se še posebej izkazal, saj je popravil svoj osebni rekord kar za neverjetnih 21 sekund.
V soboto, 22. septembra, pa je v Žalcu potekalo državno prvenstvo v cestnih tekih za osnovne in srednje šole. Vid, ki je zastopal Ekonomsko in trgovsko šolo Brežice, je v kategoriji prvih in drugih letnikov srednje šole prepričljivo slavil in tako postal državni prvak.	*
Teka so se zelo uspešno udeležili tudi sevniški atleti, saj so osvojili kar pet srebrnih medalj in še nekaj vidnih uvrstitev. Medalje so osvojili Miha Povšič, Jan Samide, Klemen Len-daro, Nina Kranjec in Sara Karlovšek.
Izkazala pa se je tudi Katja Bevc, učenka OŠ Leskovec, ki je osvojila odlično 5. mesto in le za las zgrešila kolajno.
fzpt brežice
I ZAVOD ZA PODJETNIŠTVO IN TURIZEM BREŽICE
TURIZEM
J3
javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo, in tuje investicije
Na internetni strani www.zpt-brezice.si je objavljena delovna verzija strategije razvoja turizma občine Brežice. Pozivamo vse, ki menijo, da je potrebno še karkoli dodati, naj se obrnejo na Mojco Lubšina, 041-530-427, mojca.lubsina@zpt-brezice.si, ter na telefonski številki 07/499 06 80.
PODJETNIŠTVO
VABIMO VAS
na
Informativno
DELAVNICO
na temo
prijava na Razpis
za dodelitev sredstev za razvoj iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja mikro, majhnih in srednje velikih podjetij v občini Brežice v letu 2007,
ki bo v četrtek, 4. oktobra 2007, ob 10. uri
v sejni sobi Območne obrtne zbornice Brežice, Cesta prvih borcev 3,8250 Brežice.
Predviden čas trajanja delavnice: 1 ura.
Vljudno vabljeni!
Prosimo vas, da se na delavnico predhodno prijavite na tel.: 07/499 06 80 ali po e-pošti: samo.stanic@zpt-brezice.si



AVTOMOBILIZEM
Pri Daevvooju so se po tržno manj uspešni Evandi odločili, da v nekaterih državah novo življenjsko obdobje pod okriljem Chevroletja proslavijo z novo veliko limuzino. Že samo z imenom so hoteli oznaniti neko prelomno ter boljše obdobje, saj je to tudi Prvi pravi korejsko-ameriški Projekt. In jim je očitno uspelo. Ne samo z imenom...
Očitno je, da so se želeli trž-ho bolj prilagoditi evropskim 'n vzhodnim kupcem, saj se °t> pogledu na Epico zdi, da so oblikovalci za vzor vzeli nekake poteze BMW-jeve serije S (predvsem žaromete in pogled s strani), ki je nedvomno Uspešna in, roko na srce, ne-
Žnrogljivosti:
' najvišja hitrost 200km/h ' pospešek 0-100 km/h: 9,7 s ~ poraba po podatkih proi-2vajalca: 7,5/5,3/6,1 l/100km ' testno povprečje: 7,31/100 km
Chevrolet Epica LT 2.0 VCDi
primerljiva z Epico.
Z več kot 4,8 m je Epica daljša od Evande. Njena konkurenca so predvsem daljše limuzine srednjega razreda, med katerimi gre iskati predvsem dražja, čeprav bolj razpoznavna imena.
Dolg sprednji del z visoko masko in lepo zaobljenimi lučmi ter očitno velik zadnji
del, v katerem se skriva prostoren prtljažnik, prispevajo k prepoznavnosti in navidezni pomembnosti. Oblika je namreč očitno limuzinska in ni dvoma, da gre za štirivrat-nika.
V dolgem in visokem zadnjem delu je prtljažnik, ki s 480 litri ni največji, je pa uporaben in zadošča povprečju,
ki ga tudi na daljšo pot s seboj nosijo štirje potniki. Pogoj je le, da prtljaga ni previsoka, saj limuzinski prtljažniki ne omogočajo ravno visokih kosov prtljage. Žal naslona zadnje klopi ni možno prevrniti, kar bi sicer včasih prišlo prav, a zaradi tega Epica ni nič slabša.
V notranjosti je veliko prostora in očitno je, da so snovalci želeli potnikom ponuditi limuzinsko udobje. Uspelo jim je, saj so ponudili izredno prostorno notranjost, kjer so vsi elementi sicer funkcionalni (tudi oprema je praktično popolna), le oblika žal ni ravno izvirna. Voznikov delovni prostor je pregleden, česar pa
Motor:
-	štirivaljni, vrstni, turbodiesel
-	prostornina: 1991 cm3
-	največja moč: 150KM(110kW)
-	navor: 320 Nm pri 2000/min
ne morem trditi za radijski zaslon in uro, ki ju ob sončnem vremenu zelo težko razbereš, ko nanje sije sonce.
Dieselska Epica je oprem-ljenaz2-litrskim turbodizelskim agregatom, italijanskega porekla. Zmogljiv motor, ki pa je žal skoraj do 2000 vrt/min popolnoma neuporaben, saj ponuja tako-imenovano »turbo« luknjo. Šele po tem pokaže vso svojo moč in njej primerne zmogljivosti. Pri tem mu ni ravno v pomoč le 5-stopenjski ročni menjalnik (6-stopenjski bi bil primernejši, a bi gotovo dvignil tudi ceno), čeprav ta kombinacija v vsakdanji uporabi vseeno povsem zadošča.
Po avtocestah je vožnja z Epico zaradi mehko nastavljenega vzmetenja udobna in mirna. Njena uporaba je enostavna, zanesljivost pa pričakovana. Vse kaže na to, da si Epica sicer ne bo utrla poti med legende, bo pa dostojna izbira tistim, ki imajo radi tako denarnico, kot velik avto.
Aleksander Krebelj
OBČINA BREŽICE
Aktualni dogodki v občini Brežice
OBČINA
Brežice
Dogovor o medsebojnem sodelovanju v zvezi s projektom posodobitve vojaškega letališča Cerklje ob Krkf, sklenjen med Ministrstvom za obrambo (MORS) in Občino Brežice, se uresničuje.
Dogovor, ki sta ga julija letos podpisala MORS in Občina Brežice in zadeva poleg brezplačnega prenosa dogovorjenih stanovanj in zemljišč v last Občine Brežice tudi sredstva, ki bodo namenjena vzdrževanju in posodabljanju cestne, komunalne in druge infrastrukture na območju KS Cerklje ob Krki in KS Skopice, se je začel uresničevati. V skladu z delom dogovora, da bo MORS zaradi obremenjenosti občinskih lokalnih cest, komunalne in druge infrastrukture vsako
leto zagotovil sredstva do višine 600.000 evrov za letne programe potrebnih del in vlaganj v to infrastrukturo, v letu 2007 pa le do višine 150.000 evrov, sta v začetku septembra MORS in Občina Brežice sklenila dogovor o sofinanciranju cestne infrastrukture v letu 2007 na območju Občine Brežice. Tako v letošnjem letu Občina Brežice začenja s tremi investicijami, ki bodo sofinancirane s sredstvi, ki jih prispeva MORS. Te investicije so izgradnja II. faze vodovoda Cerklje-Gazice, modernizacija ceste gasilski dom-vojašnica (požarna pot) na Skopicah ter sanacija lokalne ceste Boršt-Račja vas-Bu-šeča vas.
Zavod za podjetništvo in turizem organiziral podjetniško srečanje
V četrtek, 20. septembra, je Zavod za podjetništvo in turizem (ZPT) organiziral podjetniško srečanje za mala in srednja podjetja ter potencialne podjetnike na regionalni ravni, kjer je tekla beseda o podpornih storitvah JAPTI-ja (Javna agencija RS
za podjetništvo in tuje investicije). Povabljena je bila vsa zainteresirana javnost, povabilu pa so se odzvali tudi dijaki Gimnazije Brežice. V prvem delu srečanja so bile predstavljene brezplačne podporne storitve JAPTI-ja, poudarek je bil na predstavitvi pomoči potencialnemu podjetniku, kako do podjetja in na internacionalizaciji sodelovanja. Ključne aktivnosti JAPTI-ja pri programu internacionalizacije so izobraževanje za mednarodno poslovanje, internetni portal Izvozno okno, promocija ponudbenih možnosti slovenskega gospodarstva in spodbujanje udeležbe MSP v poslovno-pro-dajnih delegacijah.
V drugem delu predstavitve je tekla razprava o težavah podjetnikov pri zagonu podjetja. Pri tem jim pomaga sistem točk VEM in Vavčerski program svetovanja, ki ga izvaja tudi ZPT Brežice.
Župan občine Brežice g. Ivan Molan je pozdravil vse prisotne in še posebej opozoril na Javni razpis za dodelitev sredstev za razvoj iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja mikro, malih in srednje velikih podjetij v občini Brežice v letu 2007, na-
menjen sofinanciranju investicij in stroškov odpiranja novih delovnih mest, povezanih z investicijo v višini 140.000 evrov.
Vir: Občina Brežice
Občina Brežice sodelovala na IV. turističnem srečanju »Po Sotli in Gorjancih«
V soboto, 22. septembra,, se je odvijalo IV. turistično srečanje v Samoboru, na Trgu kralja Tomislava. Ponudniki s turističnega območja »Po Sotli in
Gorjancih« / »Po Sutli i Žum-berku« so se predstavljali s stojnicami in kulturno-umetniškim programom. Iz brežiške občine so se predstavili Turistično društvo (TD) Kapele, TD Artiče, TD Bizeljsko, TD Sromlje, TD Piše-ce, ZPT Brežice, Turistična kmetija Pudvoi, PAG Kapele, Čate-ške Toplice, Repnica Najger in z rokodelskimi izdelki ga. Vlasta Radanovič. V kulturno umetniškem programu so . sodelovali člani Folklorne skupine Duplo iz Pišec.
Turističnega srečanja so se udeležili predstavniki ZPT Brežice in župan občine Brežice, ki je v nagovoru pozdravil vse obi-
Ivan Molan
skovalce, organizatorje in sodelujoče. Pohvalil je idejo čezmejnega turističnega sodelovanja, ki dokazuje, da je politika na lokalni ravni uspešna. Tovrstna srečanja odločilno prispevajo h krepitvi že tradicionalno dobrega sodelovanja z obmejnimi občinami, ki prav tako razumejo turizem kot razvojno priložnost in način življenja. Takšna srečanja, je dejal župan, prispevajo k razvoju obmejnih področij ter ustvarjajo nove turistične vsebine, ki so vezane tako na naravno in kulturno dediščino, gastronomsko ponudbo, športno ponudbo in podobno.
Vir: Občina Brežice in ZPT Brežice
občina bvežice
.
SDS
In kdo se še vedno igra slepe miši?
Kateri cilj je dosegla Civilna iniciativa Globoko? Je ta kraju zagotovil razvoj? Zakaj se vzpostavljajo različne civilne iniciative ob posodobitvi letališča Cerklje ob Krki? Nekatere so dosegle dogovor, kaj se dogaja z ostalimi? Kdo vodi civilno iniciativo v sosednji občini, ki želi preprečiti posodobitev letališča v naši?
Zgoraj navedena vprašanja se navezujejo na aktivno vključevanje javnosti pri obravnavi posegov v prostor. Če gre soditi po aktualnosti civilnih iniciativ v našem okolju, smo občanke in občani tu zares aktivni državljani. Skoraj da ni nove investicije v okolju brez vzporednega nastanka civilne iniciative. In prav je tako. Vsakdo, ki odloča, lahko razmišlja enosmerno in za stabilnost odločitev, ki pa so pri investicijah izrednega pomena, je potrebno slišati čim več mnenj. Danes lahko ponekod že ocenimo, kako uspešne so bile nekatere civilne iniciative v svojih prizadevanjih.
Primer Globoko. Ustavile so se raziskave tudi na podlagi poudarjanja že preteklega »izkoriščanja« tega prostora za odlaganje neznanih škodljivih materialov. Ob odpiranju rudnika so obmolknile vse zgodbe, območje KS je izločeno iz nadaljevanja raziskav, ustavljena so načrtovana dodatna sredstva s tega naslova za razvoj kraja. In ob tem še enkrat dejstvo, da raziskave nikoli niso in ne pogojujejo odlagališča.
Mnenje civilne iniciative ima posebno vrednost. Še vedno pa ga zastopajo posamezniki, ki predstavljajo in zagovarjajo širši interes. Ti kot predstavniki širše javnosti s svojim dejanjem označujejo vse ostale. Ne le somišljenike, temveč tudi tiste, ki se mogoče z njim ne strinjajo, pa ostajajo tiho.
Kdo so ti posamezniki, ki nastopajo kot civilna iniciativa? Si res tudi sami želimo tisto, kar zagovarjajo? Je to res tudi vaš interes?
V hitrem tempu, raztegljivem delovniku, poplavi informacij, zahtevi po univerzalni usmerjenosti in vzporedno poskusu ohranjanja družine in njenih vrednot, nam vsak dan zmanjkuje časa. Tudi za ustvarjanje
lastnega mišljenja in kritičnega odnosa do dogajanj. In tudi to je trenutek, ki se izkorišča oz. ko dopustite, da vas izkoristijo. Mogoče boste to prepoznali tudi v nekaterih primerih civilnih iniciativ, prav gotovo pa sodi spodnji primer v to kategorijo.
Pred kratkim so se po mestu čez noč pojavili plakati, ki so opozarjali na mačehovski odnos države do svojih državljank in državljanov. Storilci so jih polepili vsepovsod - po koših, zabojnikih, izložbenih oknih, elek-tro omaricah... Nekaj seveda tudi tam, kjer plakatiranje je dovoljeno. S svojimi provokativnimi gesli in kričečimi barvami so želeli spodbuditi ljudi k razmišljanju!??? Ali pa so hoteli samo, da pričnejo razmišljati proti?
Za vsakim odkritim dejanjem, ki vodi k doseganju dobronamernega cilja, stoji oseba,, ki nima težav s tem, da se podpiše. Če nam je že nekdo hotel nekaj povedati in za tem ne skriva drugih namenov, bi nam to lahko sporočil s podpisom.
' Zato za konec tega razmišljanja, pa čeprav »pljunek« v lastno skledo, citat misli iz sorodnega plakata: »Politiki bolj skrbijo za naslednje volitve kot za naslednje generacije. Loesje« In k temu še osebni dodatek - tisti politiki, ki jih vidite že danes in delamo to pod drobnogledom javnosti kot, tisti, ki se bodo v tej luči šele odkrili, pa začenjajo svojo pot morda tudi preko civilnih iniciativ in nepodpisanih plakatov.
Patricia Čular, podžupanja in svetnica za OO SDS Brežice
LDS
Katarina navdušila
Pretekli četrtek smo se, članice in člani, pa tudi naši prijatelji in simpatizerji zbrali na rednem letnem srečanju članstva. Že dolgo ni bilo tako prijetnega in sproščenega vzdušja, kar zagotovo pomeni, da se je v LDS marsikaj spremenilo. Na bolje, seveda.
V uvodnem poročilu predsednika OO LDS Brežice g. Jožeta Baškoviča o delovanju občinskega odbora v času med obema zboroma, v katerem je poudaril predvsem, po naši oceni, uspešne lanskoletne lokalne volitve, opredelil naše delovanje v prihodnosti, kjer je postavil v ospredje nadaljnjo krepitev občinskega
odbora in volitve poslancev prihodnje leto, podporo take regionalne ureditve v Sloveniji, kjer bo Posavje v vsakem primeru ohranilo sedanji položaj in postalo ena od bodočih slovenskih regij, ter podal tudi finančno poročilo.
Zbora se je udeležil tudi generalni sekretar LDS g. Dorian Maršič, ki je članstvo seznanil z dogajanji v stranki, poudaril je predvsem urejanje razmer, ki uspešno poteka na vseh ravneh, potem ko je kongres stranke izvolil novo predsednico.
Osrednji dogodek zbora pa je bil prav gotovo nagovor g. Katarine Kresal, predsednice LDS. Informirala nas je o njenih aktivnostih za ponovni zagon stranke, predvsem pa s stališči LDS do aktualnih političnih dogajanj v državi. Razmere je ocenila kot kritične na različnih področjih, ocenila je, da je bila rekonstrukcija vlade nujna, po njenem mnenju bi bilo nujno potrebno zamenjati še nekatere ministre, ki svojega dela ne opravljajo zadovoljivo. Ocenjuje pa, da bo vlada v spremenjeni postavi še manj uspešna, saj so slabe ministre zamenjali ljudje brez kakršnih koli izkušenj in poznavanja področij, ki so jim zaupana, kar celo sami priznavajo. Kot da bi imeli na voljo za spoznavanje prometa in zdravstva, ne samo eno leto, pač pa celotni mandat. Poudarila je pomemben prispevek LDS pri oblikovanju stališč o načinu urejanja odprtih problemov s sosednjo Hrvaško, izrazila je tudi veliko skrb zaradi naraščajoče inflacije v državi, ki bo vplivala na nadaljnjo rast življenjskih stroškov, posledično seveda tudi nižanja standarda državljanov.
Razprava, ki je sledila poročilu predsednika, sekretarja in podpredsednice je pokazala, da v celoti podpiramo smeri delovanja stranke tako na državni kot občinski ravni, predvsem pa je izražala veliko mero optimizma do krepitve in uspešnosti stranke v prihodnje.
Za svetniško skupino LDS J. Avšič
SLS
12.000 udeležencev 16. tabora SLS v Postojni
Taborsko gibanje predstavlja prve temelje, s katerimi so naši predhodniki izražali svoje mne-
nje in preko katerih se je formiralo slovensko narodno telo. Zato v SLS to tradicijo spoštujemo in jo nadaljujemo. Obisk na Taboru SLS v Postojni 9. septembra je presegel vsa pričakovanja. Ob prijetnem sončnem vremenu, odlični organizaciji in privlačni lokaciji, seje preko 12.000 udeležencev iz vse Slovenije zbralo na tradicionalnem družabno-političnem srečanju. Tabora se je udeležilo tudi celotno vodstvo stranke z obema podpredsednikoma, poslanci in ministri SLS. Eden od ključnih poudarkov na taboru je bil, da si v Slovenski ljudski stranki prizadevamo, da večinski deleži v strateško najpomembnejših podjetjih, bankah in zavarovalnicah ostanejo v slovenskih rokah. Še posebej to velja za izjemen strateški pomen edine slovenske luke, Luke Koper, ki mora skupaj s svojo infrastrukturo ostati slovenska. Če bomo prodali najkvalitetnejša podjetja, kje bodo delali naši izobraženci, naša mladina?. V razvojnih oddelkih prodanih podjetij gotovo ne!. Zato pa, spoštovane državljanke in državljani, razlike med strankami vendarle obstajajo - želimo vam, da bi znali razlikovati med njimi!
Za Občinski odbor SLS Brežice Ivan Sušin
SD
Težave z vodami
Vreme in narava sta nepredvidljiva, kar se je pokazalo v preteklem tednu, ko smo bili v državi soočeni s strašnim neurjem, ki je imelo najhujše mogoče posledice - vzelo je človeška življenja. Ob takšnih priložnostih vsi pomislimo na nasipe, na brežine, na vse tisto, kar nas ne zanima preveč, ko sije sonce.
V brežiški občini smo se s poplavami srečevali večkrat v preteklih letih. Na različnih sestankih in posvetih s predstavniki ministrstev so krajevne skupnosti posebej opozarjale na poplav-nost in neurejenost vodotokov - v Kapelah, v Orešju, Dobovi, Krški vasi in Slovenski vasi. Ko je leta 2005 Breganica prestopila bregove v Slovenski vasi, je poplavila 30 objektov in povzročila veliko materialno škodo. Obljube o sanaciji so delno izpolnjene. V dolžini 100 m so uredili brežino reke v Slovenski vasi. Vendar
je to še zdaleč premalo, da bi rešili vse težave. Naše institucije za posege v mejnem prostoru med dvema državama težko pridejo do soglasja organov sosednje Hrvaške. Včasih pa je to tudi dobro opravičilo za nedejavnost na naši strani. Če bi bili pragmatični, bi delali obe strani hkrati, ker voda ne poza meje.
Občina mora zaznati (evidentirati) težave ljudi, zahtevati sanacije vseh vodotokov, še posebej tistih, ki so v mejnem območju. Z rednim vzdrževanjem brežin in struge posameznega vodotoka, česar sedaj skoraj ni, bi se izognili poplavam in veliki materialni škodi.
Razen naravnih vodotokov poznamo tudi zgrajene kanale za meteorno vodo. Ob avtocestnem odseku Obrežje- Krška vas so po projektu zgradili številne meteorne kanale. Če menimo, da je normalno, da iz kanalov rastejo topoli, potem res lahko trdimo, da so vzdrževani. Mogoče je vse to del manjkajoče hortikulturne ureditve, za katero niti ne vemo, ali obstaja. Tako imamo na Čatežu in Obrežju zgovoren primer katastrofalnega (ne)vzdrževa-nja ogromnih zelenih površin in kanalov ob avtocesti. Zaraščeni kanali gotovo ne opravljajo svoje vloge.
Kdo mora vse to o(d)praviti? Ali pa se bomo nepravilnosti zavedli šele, ko bo prišlo do naslednjega neurja?
Rajka Križanac
PUM
Pomoč in solidarnost z občino Železniki
PUM (Posavska unija mladih) seje odločila, da bo v skladu s svojimi zmožnostmi pomagala občini Železniki, ki jo je prizadela huda naravna katastrofa, ki se je zgodila 18. septembra 2007^
Na Občino Železniki, Češnjica 48, 4228 Železniki -TRR: 01346-0100007492, sklic 00 714-2007; Namen: humanitarna pomoč - smo nakazali 200 EUR.
Prav tako pozivamo župane vseh posavskih občin, da se v skladu s svojimi pristojnostmi in zmožnostmi vključijo v humanitarno akcijo in ponudijo pomoč najbolj prizadetim občinam.
Za PUM Jure Pezdirc
DeSUS
Opustitev cepljenja otrok iz osebnih razlogov?
Do 10. septembra je bil v javni razpravi osnutek zakona o nalezljivih boleznih, ki uvaja možnost opustitve cepljenja iz osebnih razlogov. Predlog zakona je ponovno odprl vprašanje obveznega cepljenja, po tem ko je leta 2004 ustavno sodišče podalo odločbo o ugotovitvi, da obveznost cepljenja ni v nasprotju z ustavo in da lahko človekove pravice in temeljne svoboščine omejimo zaradi pravic drugih oziroma javne koristi.
Trenutno v Sloveniji velja obvezno cepljenje otrok proti davi-ci, tetanusu, oslovskemu kašlju* otroški paralizi, hemofilusu im fluenze tipa b, ošpicam, mump' su, rdečkam in hepatitisu B, v primeru epidemij pa tudi proti drugim nalezljivim boleznim-S cepljenjem proti nalezljivim boleanim se vzpostavi imunost posameznika. V primeru bok' zni, ki se prenašajo od osebe do osebe, torej vir okužbe niso živali, lahko s cepljenjem večine prebivalstva zagotovimo kolektivno imunost. Cepiva nis° 100% učinkovita, ampak nudi)0 zaščito med 85% do več kot 95®“ primeri. Kot vsako zdravilo p3 imajo lahko tudi cepiva neželene učinke. Najpogostejši so blaga prehodna lokalna reakcija n3 mestu injiciranja, vročina, raZ' dražljivost, redko pa hudi traju1 zapleti in celo smrt. Na splošfl0 korist cepljenja močno preseg3 tveganje, da se pojavijo neželen1 učinki.
(Nadaljevanje v prihodnji &e' Vilki)
Jožica
Za DeSUS Obradov*
YOBB PERSONAL ENTERTAINER K www.eventrm.si
	:: Severina - Križanke - Ljubljana	
	:: Buldožer - Tvornica Kulture - Zagreb - Hrvaška	
1 H	:: Hokej - ZM 0limpija:EV Vienna Capitals - Hala Tivoli - LJ	
■ ikUMTff	“ Jinx - Štuk - Maribor	
	:: Shaolin & VVudang Kung Fu - Hala Tivoli - Ljubljana	
	:: Bryan Ferry - Hala Tivoli - Ljubljana	
r jp	:: Nobelium Party s Tonyjem Hadleyem - Grand Hotel Union - Ljubljana	
EES	:: Leeloojamais - Mediapark - Ljubljana	
	:: Riblja Čorba - Gospodarsko razstavišče - Ljubljana	
		
TOP prirOditOV 07.10.2007	SHAOLIH & VVudang Kung Fu v Hali Tivoli v Ljubljani

m\C
Menihi iz evropskih templjev Shaolin, na svoji jesenski turneji izvajajo program »Shaolin & VVudang Kung Fu - The Other Side Of China«, z novo scenografijo, koreografijo ter za razliko od prejšnjih nastopov (doslej je v Sloveniji gostovala predstava "Shamijeva pot v tempelj") jih tokrat spremlja štiri članska glasbena skupina "Jing &Jang".
Izjemna predstava budističnih menihov »Ko moč uma nadvlada nad telesom« je vsekakor vredna ogleda tako za mlade kot za manj mlade....	Za SavaGlas: Jure Pezdirc
Nedelja 07.10.200/ob 21.00 uri: LJUBLJANA - Hala Tivoli Četrtek 11.10.2007 ob 20.00 uri: KOPER - Dvorana Bonifika Petek 12.10.2007 ob 20.00 uri: MARIBOR - Dvorana Tabor
HOKEJSKI DERBI Po
dveh letih 7.10. v ljubljanski Hali Tivoli znova pričakujemo velik spopad med večnimi hokejskimi rivali Olimpijo in Jesenicami. Vstopnice so že v prodaji!
SHAOLIN bodo nastopli
07.10. 2007 v ljubljanski Hali Tivoli. SavaGlas v sodelovanju z Eventim Sl vas nagrajujeta z 2 x 1 vstopnica za navedeni koncert. Pravilno odgovorite na nagradno vprašanje ter izpolnjeni kuponček pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice, najkasneje do 06.10.2007!
LESKOVEC pri KRŠKEM. Vstopnico dvignete z osebnim dokumentom na dan koncerta na blagajni Hale Tivoli.
r
Nagradni KUPON
Shaolini so?
A: Menihi B: Vojaki
(Obkrožite pravilno črko odgovora.) Ime
Priimek
Telefon
Nagrajenci bodo objavljeni naslednji številki SavaGlasa.
mnenja, odgovori, popravki
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni spolnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi.
Srčnost v integralnem turističnem produktu Posavja
Te dni poteka akcija ocenjevanja primernosti vključitve naše posavske naravne dediščine za oblikovanje in trženje v obliki »integralnega turističnega produkta«. Gre za dobro zamišljen projekt Regijske razvojne agencije Posavja, ki bo uokviril pestro »ponudbo« posavskih naravnih vrednot in posebnosti v primerno turistično ponudbo.
Te dni mi ob razmišljanju o »integralnem turističnem produktu« ne gre iz glave nedavna
trgatev, na katero sem bil povabljen na Bizeljsko k Berkovi-ču ali »Molipačiju« po domače. Odličen »štimung« je bil že zjutraj med zbiranjem trgačev. Od vsepovsod se nas je zbrala kar lepa skupina, v kateri bi lahko nekatere udeležence do neke mere, odvisno od definicije, šteli kot turiste. Nekateri so se med seboj poznali, drugi ne. Pa to niti ni bilo več pomembno, ko se je kmalu na hribu oglasila harmonika. »Poparčka-li« smo se po vrstah, vsak z ene strani in delo je steklo. Vmes heci, pa tudi resne debate. Tudi o politiki, ki nas deli in združuje na »idejni osnovi«...
Po opravljenem delu smo
sedli h kosilu, ki seje razvleklo v sproščeno zabavo. Neverjetno koliko izjemnih glasbenih talentov je bilo zbranih za mizo. Ubrani zvoki ustne harmonike, diatonične harmonike, kitare, petje... in seveda odlično vino.
Ne zgodi se vedno tako dober »žur«, ne ujamejo se med seboj ljudje vedno tako dobro... Za to je potrebna čarovnija, ki ji pravimo srčnost. Ta se nam je tokrat zgodila pri Berkovičevih na Bizeljskem.
Začarajmo projekt »integralnega turističnega produkta« s srčnostjo. Ogromno potenciala imamo. Srčnost bo vsak turist prepoznal in cenil. Tako na trgatvi kot pri spoznavanju naravne dediščine Posavja. Naj postane srčnost naša prepoznavna dediščina.
Nekje sem prebral, da smo turizem ljudje. Bo kar držalo!
Mag.Hrvoje T.Oršanič
mali oglasi
Poceni prodam 5 metrov mešanih drv.
Pokličite 031-300-468.
Prodam dva bikca in dve telički lisaste pasme, stare dva meseca. Cena po dogovoru. Pokličite 49-77-155.
Prodam telico simentalko, brejo v 9. mesecu, ter koruzo v storžih. Cena po dogovoru. Pokličite 041-276-199.
Ugodno prodam žagana drva - gaber in bukev.
Pokličite 041-981-709.
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12,8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVAGLAS Ime in priimek_____________________________
Podjetje(naziv in naslov) Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV Kraj
Poštna št.
Ulica
Telefon
Datum
Podpis
število izvodov
gi Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 0,88 EUR. Naročni-U° razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naroč-ne je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
ROŽMAN
mT?r
studio
www.foto-rozman.si
ZRAVEN VSEH FOTOGRAFSKIH PONUDB VAM ŠE PONUJAMO
PASPARTUJE, LETVE ZA OKVIRJE IN KAŠIRNE MATERIALE
Paspartuji
-Standard -Barvna sredica -Žametni paspartuji -Muzejski paspartuji -Platna za paspartuje -Tipski paspartuji
Letve za okvirjanje
-Lesene letve -ALU letve -PVC letve
Kašimi material
-Bela kaSrna pena -Kappa fix -KaSrni karton
Miceja * torbice za C&je
V SPOMIN
Mama je mrtva, več ne skrbi. Prostor pri mizi njen prazen stoji. Marsikaj kupiš za čisto zlato, mame nazaj kupil nihče več ne bo.
17. septembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta
TEREZIJA SLOPSEK
s Trebeža 42
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji podarite cvetje, prižigate sveče in se poklonite njenemu spominu.
Vsi njeni
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 1 EUR (239,640 SIT).
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12,8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax: 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komerciala: Suzana Petrovič; telefon: 07/49-91-255 - Elektronska pošta: suzana.petrovic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Vsebine na straneh Lokalne skupnosti pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS.
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
ŠESTNAJSTA
' • ■ ■ ■ -i- . ■■ " ' ■■■'	:: : ; ^ . . : ; ■ . ■■ " • . ..
VJCAAAHERJl - vodnik 2a volivce
Ali verjamete-, da boste na lotu zadeli 1 milijon € ?
* i
p—
Glasujte za Eleno Pečarič
Ali bo na svetu res nekoč zavladal mir?
KH


Glasujte za Danila Turka
. igfiit
'. : m 1 t

Ali si želite Slovenijo od Vardarja do Triglava?
fliilP;
f«| \ T \
m
Glasujte za Zmaga Jelencica Plemenitega



Glasujte za Darka Krajnca

--'"v
1	\ ■ v


mmmr
Glasujte za Lojza Petrieta

.
VREME

44
7/13°
12/18°
^ J . ^CT
# I 10/140 f -p
ir*?* *
NAPOVED VREMENA ZA
SLOVENIJO
27. september 2007
Danes bo oblačno in deževno, vmes bodo tudi nevihte. Več padavin bo sprva na zahodu države, ponoči pa se bodo okrepile tudi na vzhodu.
Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem v zahodnih krajih bodo še krajevne plohe ali nevihte.
%JMhi
95.5 Mhz
*
*
Rezervirano za slovensko glasbo
Rodk) Sevnica i Veseljak Dolenjska
Hwoti\4.	9*wc* ti o o , H«mV» h%roi» WUMok» 1 •