Št. 46 (764) L. XV
NOVO MESTO, četrtek, 19. novembra 1964


Šef zobne ambulante novomeškega zdravstvenega doma, dr. Tone Furlan, otvar-ja na novo preurejene pro-stode v stavbi Mej vrti. Več ° tem berite na 14. strani današnje številke
V SOBOTO: PO NOVI CESTI DO ČRNOMLJA
Gradnja sodobne asfaltne ceste od Metlike do Črnomlja gre te dni h kraju. V soboto dopoldne ob 11. uri bodo cesto z metliške strani odprli za promet. Ob tej | priložnosti bo v Metliki ! in v Črnomlju skromna j slovesnost, s katero se j bodo Belokranjci zaliva- j lili tistim, ki so pripo-! mogli, da je tudi Bela • krajina dobila vsaj eno i sodobno cestišč« do Čr- j nomlja in s tem mož- , nost   turističnega  raz- { voja.
_ Kolektiv Cestnega podjetja bo konec del proslavljal že v petek popoldne. Tedaj bodo organizirali posebne kino predstave za delavce, ki so gradili to cesto, zatem pa bo slovesnost, na kateri bodo najboljšim športnikom v kolektivu ali ekipam podelili nagrade, ki so bile razpisane v športnih tekmovanjih.

Prispevki za poplavljence
Na posebnem tekočem računu, kt je bil v banki odprt v korist poplavljenim področjem, so se v preteklem tednu zbrali prispevki:
Podmladek K K v Otočcu je zbral 22.370 din; sindikalna podružnica podjetja »Ela« v Novem mestu — 12.700 din; sindikalna podružnica Opekarne Zalog — 12.400 din; sindikalna podružnica Novoteksa_— 138.330 din; podjetje »BOR« Dolenjske Toplice — 30.000 din; sindikat strojnega obrata Cestnega podjetja Novo mesto — 33.400 din; sindikalna podružnica Komunalne banke Novo mesto — 25.100 din; sindikalna podružnica tovarne perila »Labod« Novo mesto — 51.800 din; sindikalna podružnica Zdravilišča Šmarješke Toplice — 54.400 din; sindikalna podružnica Zavoda za izobraževanje kadrov — 33.500 din; uslužbenci Dolenjskega lista — 5.700 din; sindikalna podružnica Industrije obutve, Novo mesto
— 45.200 din; sindikalna podružnica direkcije podjetja Pionir Novo mesto — 63.464 din.
Mimo tega so pobirale po zasebnih stanovanjih prispevke odbornice Rdečega križa in zbrale: Ivanka Ude na Volčičevi in šmihelski cesti ter v Irci vasi in na Brodu — 18.900 din; Julka Jakofčič na Glavnem trgu v Novem mestu 2.300 din; Vida Skobe na Cesti komandanta Staneta
— 4.000 din; Zinka Hrvatin v Naselju Majde Sile
— 8.350 din; Marija Zupančič na Glaynem trgu v Novem mestu — 8.300 din; Katarina Lenček na Partizanski cesti — 3.700 din; Martina Oprešnik v šolski ulici, Jenkovi ulici in v Dilančevi ulici 760 din. Alenka Jakopec pa je v VI. b razredu novomeške osemletke zbrala med podmladkarji 2.800 dinarjev.
Danes seja občinske skupščine v Novem mestu
Danes bodo odborniki Občinske skupščine v Novem mestu na skupni seji obeh zborov razpravljali o stanovanjski problematiki borcev iz NOV, o dnevnem varstvu otrok,   o   stanja  in proble-
V rente
OD 19. DO 29. XI.
Sc naprej bo nestalno vreme a pogostnimi izpre-membaml. Hladneje bo, konec tedna spet padavine.
mih telesne kulture v občini ter o delu občinske komisije za prošnje in pritožbe. Razen tega bodo pretresali odlok o obvezni gradnji prostorov za otroško varstvo v novih stavbah in naseljih, razpravljali o popravku v odloku o hišnem redu, o predlogu okrajne skupščine za ustanoviteljsko ter finan-siranje srednjega šolstva in dijaških domov, o poročilu sveta za družbeni plan in finance glede črpanja proračunske rezerve, o predlogu občinske skupščine za uporabo sredstev sklada za varstvo otrok ter hkrati rešili več finančnih zadev.
Otvoritev nove osnovne šole v Sevnici je bila preteku četrtek osrednja, pa tudi najlepša in najpomembnejša počastitev letošnjega občinskega> P**?** y &wmj - Na diki: sekretar za šolstvo SRS Boris Lipužič, predsednik ObS Krško inz. Franc Dragan, častni občan Sevnice in pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve SFRJ tovariš Dušan Kveder-Tomaž, predsednik ObS Sevnica Jože Knez in upravi-teljica sevniške osnovne šole Marija Simoncič
TAKEGA PRAZNIKA V SEVNICI ŠE NI BILO
Vrsta prireditev, o katerih poročamo danes še posebej, je letos naznanjala prebivalcem Sevnice in sevniške občine, da bo občinski praznik izreden dogodek. In res je bil: tako s srečanji občanov na raznih slovesnostih, zlasti še ob vseobčinskem prazniku pri novi šoli, kakor z zadovoljnimi občutki spričo letos doseženega napredka. V četrtek, na sam praznik, so prišli v Sevnico tudi tovariši: Dušan Kveder-Tomaž, častni občan Sevnice in pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve, Boris lipužič, sekretar za šolstvo SRS, Milan Šepetavc, predsednik ObS Brežice, ing. Franc Dragan, predsednik ObS Krško, Janez Mihevc, podpredsednik ObS Trebnje, predstavniki skoraj vseh delovnih organizacij domače občine in nekaterih sosednih krajev, prosvetni delavci iz Krškega in raznih krajev sevniške občine. Sevnica je bila v prazničnem vzdušju, ki ga je bilo čutiti na vsakem koraku.
Gostje in številni domaćini so se v četrtek zjutraj udeležili najprej slavnostne seje občinske skupščine, na kateri je poročal predsednik ObS tov. Jože Knez o dosedanjem razvoju, uspehih in novih nalogah komu. ne. Na seji so med drugim ru-di sklenili, da dobi nova osnovna šola v Sevnici ime po Savu Kiadniku. študentu-skojevcu, ki so ga leta 1942. ustrelili Nemci. Udeleženci slavnostne seje so ob tej priložnosti poslali pozdravni resoluciji predsedniku TUu in predsedniku slovenske skupščine Ivanu Mač. ku.
Osrednja slovesnost občinskemu praznika je bila nato pred poslopjem nove sole, ponosom Sevnice ln Spodnjega Posavja. Iz zvočnikov so odmevale na-
rodne in borbene pesmi, vsa šolska mladina iz Sevnice ln okolice pa se Je zbrala pred novim domom učenosti in znanja. Mladino, občane ln goste Je prisrčno pozdravila predsednica sveta šole Sevnica tov. Metka Kranj c, za njo pa je govoril o zgodovini šolstva v občini predsednik občinske skupščine Jože Knez. Zahvalil se je vsem. ki so pripomogli Sevnici do tako lene  i.i  vp'li.-' tole
zlasti pa je omenil tudi koristi, ki Jih je za to šolo nudil medobčinski okrajni sklad za šolstvo iz Novega mesta. Opisal je dejavnost šole, njen obseg in stike z okoliškimi šolami, saj se že zdaj šola v Scvnid precej otrok iz najbolj oddaljenih krajev, ki imajo v popolni osemletki najboljšo podlago za pridobitev obsežnega znanja. Ljudski poslanec Budi Stopar e zatem spregovoril o vzgojnih smernicah naših šol in zlasti obrazložil navzočim slar ,e.m ves pomen reformirane šole. Oton MikuUč, direktor ni dob. činskega pedagoškega zavoda iz Krškega, je nato čestital Sev-ničanom k najlepši leto-nji pridobitvi — novi šoli in zaželel mladini, da bi v »novi k«, vačnlci znanja krepila duh in telo!«. Potem so šolarji iz Iio-štania pozdravili sevniške učence, nakar je tovariš Kve-der i/ročil ključ nove šol« upraviteljici tov. Simončičevi, zatem pa prereza! Irak pred vhodom v šolo. Skupaj s pio-nirkio, ki je v imenu vsah šolarjev obljubila, da se bodo v novi šoli kar najpridneje učili, so gostje, prosvetni delavci,
(Nadaljevanje na 2. strani)
NEKAJ MISLI O TEM, ZAKAJ SO POTREBNI CENTRI ZA SOCIALNO DELO
Najprej človek in šele nato papir!
Služba socialnega varstva je bila doslej v mnogih občin puscena referatom za socialno varstvo in t proračunih so bila za te potrebe na razpolago le najnujnejša sredstva. Reševanje socialnih problemov Je bilo bolj adnunistraUvno kot resnično humano. Osnova za vsako obravnavo Je bil najprej spis in šele potem Je prišel na vrsto človek. I-ormalno urejanje teh zadev Je imelo ob takšnem načinu dela prednost pred strokovno pomočjo. To pomanjkljivost ■J ponekod odpravili c ustanavljanjem centrov za socialno delo a so se uspešno uveljavili prav na strokovnem področju.
Tudi v Brežicah se obetajo v prihodnjem letu spremembe v socialno varstveni službi. Ustanoviti nameravajo samostojen center za socialno delo. Na občinski skupščini Je bil minuli teden razgovor o vlogi in nalogah tovrstnega centra. Razgovora so se razen predstavnikov domače občine udeležili tudi gostje iz okraja Celje in predstavnici republiškega sekretariata za socialno varstvo tov. Nada Maj<-nova in tov. Tomšičeva.
V občini se dobro zavedajo, da bo taksen center zaživel le °b primerni materialni osnovi
in dobri kadrovski zasedbi. Upajo, da bo nov način financiranja družbeno političnih skupnosti nudil več možnosti za razvijanje teh služb. — Center za socialno delo bo imel kopico nalog. Pripravljal bo razne analize, urejal podpore in preživnine, reševal probleme alkoholizma, varstva šolskih in predšolskih otrok, pomagal starajočim se ljudem in nudil še druge vrste pomoči. Zavod bo na eni strani reševal probleme posameznikov, na drugi strani pa bo moral biti tesno povezan z vsemi družbeno političnimi organizacijami
na svojem območju. Takšno sodelovanje mu bo omogočilo uspešnejšo preventivno dejavnost.
Do zdaj te dejavnosti skoraj ni bilo. Iz proračunskih sredstev Je tudi ni bilo moč razviti. Dosedanje stanje na tem področju morda še najbolje označuje pripomba o zanemarjenih predelih, izrečena v tem smislu, da manj razvite občine niso dobile ustrezne pomoči, ob kateri bi laže razvile socialno varstveno službo.
1965. leto naj bi torej postalo prelomnica tudi v teh stvareh. Skoraj na vsakem posvetu vedno znova slišimo besede o socialističnem humanizmu, ki pa se zgubijo v množici gospodarskih problemov. Zdaj jO nastopila možnost, da vsi občani razmislijo o njih in podpro zamisel o ustanovitvi centra, katerega namen i« izključno skrb
za človeka.    JOŽICA TEPPEY
TE DNI SLAVI KOLEKTIV TOVARNE ŠIVALNIH STROJE V »M IRN A« NA M««^.™™ DESETLETNICO SVOJEGA OKTOJA. DE^VM LJUDJE NAŠEGA PODROČJA POZDRAVLJAJO DOSEDANJI RAZVOJ IN USPEHE TEGA PRIZADEV-NEGA KOLEKTIVA IN MU ZELLJO MNOGO USPEHOV PRI VSEM NADALJNJEM DELU VEČ_0 TEM BERITE NA 8. STRANI DANAŠNJE ŠTEVILKE DOLENJSKEGA LISTA!

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
V LUCl SMERNIC ZA PREDKONGRESNO AKTIVNOST KOMUNISTOV
demokratični centralizem
Pod dem ikratimiui centralizmom je razumeti tudi prizadevanja, da bi pri
uskladenju   mnenj našli najboljša stališča oziroma podreditev tudi tistih, ki se   niso   strinjali s posameznimi sta'išči ta sklepi večine. Zato je potreben tudi   nenehen  idejni boj. Veljko   Vlahovii- na VI. plenumu CK ZKJ Tu pa tam je opazna ozkost v pogledih posameznih članov in kajpak tudi v posameznih osnovnih organizacijah Zveze komunistov. Naj navedem samo tale primer: na sestanku osnovne organizacije ZK so skleniii, da se je treba zavzemati za to, da bo prišel na iako :m tako odgovorno dolžnost Francelj in ne Jože. Nekateri o^ani so .glasovali proti takemu sklepu — in ostali v   manjšini. Potem ta&em bi se morala podrediti sklepu večine in zagovarjati Francelj-ix)vo izvolitev. Ce ne bi tako ravnali, bi se s tem prekršili proti načelu demokratičnega centralizma. Torej b; jih mora.1 i kaznovati.
Stvar le ni taka preprosta Treba se je vprašati, ali je bil silep osnovne organizacije ZK v skladu z idejnimi postavkami Zveze komunistov Jugoslavije, na primer s programom, ki ga je po demokratični poti sprejela večina članstva. Ali niso morda imeli tisti člani ZK, ki so ostali v manjšini, vendarle prav, ko so zagovarjali stališče, da je izbor ljudi stvar samoupravnih organov? Komunistov ni mogoče obvezovati, da se bodo zavzemali za Franceljna in Jožeta. Celo pri komunistih Je to stvar osebne opredelitve. Pač pa so se komunisti dolžni zavzemati za to, seveda na demokratični podlagi, da bodo prihajali na odgovorne dolžnosti ljudje, ki ustrezajo določenim socialističnim kriterijem, kriterijem, ki jih sprejema večina delovnih ljudi za svoje!
Tudi tedaj, če je imela večina v osnovni organizaciji prav, da je treba namreč podpreti Franceljna, ker njegova osebnost povsem ustreza so-fttallistiCnmi kriterijem, hi ne Jožeta, ki nastopa s socializmu tujih pozicij, ne bi smeli manj-šine kratko malo odprav*«, češ — podrediti se morate večini. Treba je storiti toč kot samo to, ker nam
ne gre zgolj za mehanično disciplino: z argumenti jih je treba prepričati, da nimajo prav, tako da bi bila njihova podreditev sklepu večine sad zavestne odločitve, ne pa posledica mehanične discipline.
Ali pa tale primer: človeka kaznujejo, ker se ni podredil sklepu večine v osnovni organizaciji, da se je treba zavzemati za združitev dveh podjetij. Pri ozkem, nemalokrat šablonskem pojmovanju načela demokratičnega centralizma mora slediti huda kazen. Toda, adi je to res prav? Kaj pa, če je bila združitev vsiljena od zunaj, namesto da bi nastala kot sad spoznanih koristi kolektiva? V tem primeru je kršila načelo demokratičnega centralizma tudi večina, saj" je sprejela sklep v nasprotju s tem, kakor pojmuje integracijo Zveza komunistov Jugoslavije. Znano je, da je Zveza komunistov Jugoslavije proti posiljevanju kolektivov, proti temu, da jim od zunaj vsiljujejo določene rešitve, čeprav člani kolektiva
NAŠ AKTUALNI KOMENTAR
niso prepričani v njihovo koristnost.
O enotnosti v Zvezi komunistov je rekel Veljko VTaho-vič, član izvršnega komiteja CK ZKJ, na VI- plenarni seji tole:
»Na teh načelih temelji tudi boj mnenj, s katerim se utrjuje enotnost Zveze komunistov. Zategadelj je tudi naša enotnost dinamična. Ne potrebujemo enotnosti neaktivnih, ker je med neaktivnimi najlaže vzpostaviti enotnost. Neaktivnost Je izraz neznanja ali strahu. Pa tudi strah se kaže zaradi neznanja ali zaradi pomanjkanja vere v človeka. Včasih je lahko tudi strah pred samostojno aktivnostjo delovnih ljudi, ker se bodo tudi spričo njihove večje aktivnosti neaktivni znašli v nezavidljivem položaju.«
Kaj to pomeni? Da enotnosti ni mogoče zagotoviti kratko malo že s tem, da je večina glasovala za predlog in da se manjšina mora podrediti temu sklepu. Zmotno je mnenje, da ie enotnost mM.
Letos je biip*prvič, da je neka visoka državno partijska delegacija Kitajske sodelovala na proslavi oktobrske revolucije. Predsednik ki-I tajske vlade Cu En Laj se je v Moskvi sestal z novimi voditelji Sovjetske zveze. O teh razgovorih je bilo objavljeno le skopo poročilo, da se bodo razgovori nadaljevali prihodnje leto v Pekingu.
Vse kaže, da letos ne bo pripravljalnega sestanka, ki je bil predviden za 15. december. Tega naj bi se udeležili predstavniki 26 partij. Peking je za razgovore v dvoje.
Kaj bodo govorili v Pekingu, ni znano, povemo lahko le to, da se po vseh izjavah sodeč, sovjetska zunanja politika ne bo spremenila. Politika sožitja je in ostane hrbtenica sovjetske politike. Ta zagotovila so dobili tudi indijski predstavniki v Moskvi. Prav Indija je zelo zainteresirana na tem, da si zagotovi še nadaljnjo ekonomsko in vojaško pomoč Sovjetske zveze. Eksplozija kitajske bombe je močno vznemirila indijsko javno mnenje.
V Indiji so mnenja deljena: eni menijo, da bi morala tudi Indija imeti svojo atomsko bombo. To ne bi bila več tako draga investicija kot pred nekaj leti. Znani fizik dr. Homi Baba trdi, da bi stala danes bomba, ki so jo vrgli Američani na Hirošimo, »le« dobre pol milijona dolarjev, medtem ko bi bili stroški za termonuklearno bombo jakosti 2 megaton 750.000 dolarjev. Cena klasičnega eksploziva, ki bi imel isto dejstvo kot bomba dveh megatonov, bi bila 400 milijonov dolarjev.
Indija po tej poti ne more. Voditelj Indije Mahatma Gandhi je bil veliki apostol miru, pacifist, Indija je ponosna, da se je osvobodila brez
uporabe orožja. Indija ne more imeti atomskega orožja, to bi bilo v nasprotja z vso njeno filozofijo, poudarjajo stari politiki.
Jasno je, da Kitajska ne bo uporabila tega orožja, vendar je to važno orodje njene politike. Moskva in Peking o teh vprašanjih ne razprav-
Začetek dialoga
ljata, sovjetski listi so prinesli vest o eksploziji kitajske bombe na prvi strani, toda na dnu listov. Sovjetska zveza je do danes izvedla 170—200 eksperimentov (Amerika 320—375, Anglija 23, Francija 7).
Oba partnerja sta se hotela predvsem prepričati, če je možen medsebojni razgovor — dialog o najbolj perečih medsebojnih vprašanjih. Kajti s popolnim sporazumom nihče ne računa. Ne povemo preveč, če trdimo, da ga mnogi v Evropi tudi ne žele — saj bi bili v tem primeru žrtvovani njihovi interesi. Izgubili bi tisto avtonomijo, ki so jo dobili za časa Hruščova. Sporazum med Moskvo in Pekingom bi okrepil pritisk prve nad njimi. Tako mislijo v Italiji, Franciji in še marsikje.
Medtem ko ugiba svetovni tisk o rezultatih Cujeve misije v Moskvi, tehtajo na evropskem Zahodu pluse in minuse skupne atomske oborožitve zahodnoevropskih držav. Od teh držav je popolnoma za le Zahodna Nemčija, Velika Britanija gleda na ta načrt z nezaupanjem, medtem ko je Francija odločno proti.
Zakaj? Ker bi s tem Amerika utrdila svoje pozicije v Zahodni Evropi, ker bi bilo to v nasprotju z de Gaullovo idejo o »evropski Evropi«. De Gaulle noče namreč nič slišati ne o ameriški ne o kaki ruski Evropi, ta kontinent mora postati nekaj samostojnega. In čas je že za to, Evropa se je v zadnjih dvajsetih letih postavila popolnoma na svoje noge. Zato je Francija proti multilateralnim silam.
O teh vprašanjih razpravljajo zdaj v Parizu. V francosko prestolnico bo prispel te dni tudi ameriški podsekretar za zunanje zadeve George Bali. Stališče Francije v vrsti mednarodnih vprašanj zelo vznemirja Ameriko. Francija je letos priznala Kitajsko, je bila proti sprejemu Velike Britanije v zahodnoevropsko tržišče, je za nevtralizacijo Jugovzhodne Azije itd. Misija Balla je tudi, da pripravi bližnji obisk ameriškega podpredsednika Humphreva v Evropi. Ta je sedaj še na oddihu na Virginskih otokih.
In v Sudanu — kaj se dogaja v tej deželi? Te dni je odstopil predsednik republike Ibrahim Abud, zaprosil je za odhod v inozemstvo. S tem se je končalo šestletno obdobje sudanske vojaške diktature. V tem razdobju je napravil Sudan velik korak naprej, vendar je ostalo nerešenih veliko, veliko vprašanj. Med temi je bilo zlasti vprašanje krščan-sko-poganskega joga.
Sudan je v bistvu sestavljen iz dveh delov: arabskega severa in črnskega juga. Zdaj je prvič, da je V novi vladi tudi več predstavnikov, treh južnih pokrajin. To je bila le skromna koncesija sudanskim črncem.
na samo tam, kjer ni kritike. Narobe: za enotnost je zelo pomembna ravno kritika, seveda ustvarjalna, taka, ki nam zagotavlja, da ljudje sprejemajo nekaj na podlagi prepričanja in spoznanja, ne pa mehanično in brez kančka lastnega intelektualnega napora. Enotnosti ni mogoče zagotavljati adrniriistratrvno — z dekreti in odločbami. Enotnost naj rase iz boja mnenj. Enotnosti si tudi ni mogoče zamisliti samo kot spoznanje družbenega interesa, s tem da prezremo individualno aktivnost, svobodno ustvarjalno delovanje osebnosti. Enotnost naj rase iz spoznanja povezanosti osebnega in družbenega cilja, osebnega in družbenega interesa.
J. B.
Konferenca SZDL Soteska-Polje
Letna konferenca krajevne organizacije Socialistične zveze Soteska-Polje je bila pred dnevi zaradi pestre vsebine zelo zanimiva. Marljivo in požrtvovalno vocLst—•> organizacije je imelo pri uehi srečno roko in je lahko brez bojazni poročalo precej zahtevnim članom organizacije. V minuli mandatni dobi so se lotili mnogih manjših, pa tu-
' obsežnejših zadev Nerešenih je ostalo le nekaj manjših nalog, ki jih bodo letos zlahka uresničili in s tem za-doroljili težnjam občanov. Na konferenci so resno razpravljali o obstoju žage v Soteski ter o postopni preureditvi gradu, fcf bi ga lahko kaj kmalu s sorazmerno majhnimi sred-
stvi preuredili v privlačno turistično točko. V 7-čQanski odbor so izbrali marljive in požrtvovalne odbornike, ki jih vodita prizadevni predsednik Tono Virant fn tajnik Stane Kumar. Nobenega dvoma ni, da je bila konferenca živ odraz dejavnosti te krajevne organizacije.
■ Po  statističnih  podatkih Je
bilo v Sloveniji letošnjega septembra za 15 odstotkov več gostov kot lani. Stavilo domačih gostov se Je povečalo za 11 odstotkov, število tujih pa za 21 odstotkov.
■ Od januarja do septembra letos so v Sloveniji odkupili za 43 milijard 311 milijonov dinarjev kmetijskih pridelkov, kar Je za 17 odstotkov več kot t istem času preteklo leto.
KRATKE
I IZ RAZNIH STRANI j
___________-
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
# Na VIII. plenumu CK ZKS, ki je zasedal pod vodstvom Mihe Marinka v ponedeljek in torek, je bilo sklenjeno, da bo V. kongres ZKS marca prihodnjega leta v Ljubljani. Delegate bodo volili na občinskih konferencah, in sicer po enega delegata na 100 članov.
Na dnevnem redu plenuma je bila še ob ravnava vloge in pojmovanj komunistov v sedanjih gospodarskih in družbenopolitičnih dogajanjih. Referat o tem je imel Stane Kavčič. Med drugim si je zastavil v referatu tudi tale vprašanja: kam so bila v glavnem usmerjena idejno politična prizadevanja komunistovi v kateri smeri se je krepila družbena zavest proizvajalcev in kaj izraža osnovna stremljenja in razpoloženja delovnih množic. Iz njegovih odgovorov na ta vprašanja naj izluščimo samo tri pomembne ugotovitve:
m Problemi se kopičijo vedno takrat, kadar in kjer ne uresničujejo dovolj odločno načel, ki smo jih sprejeli.
H Mnogi problemi nastajajo predvsem tam, kjer premalo odločno odstranjujejo eta-tistične elemente, ne pa narobe, da se kopičijo težave zaradi tega, ker preveč odločno rahljamo in odstranjujemo etatistične in administrativne ostanke.
Kvalitativne spremembe v .sistemu in delitvi v korist delovnih organizacij ne morejo dati že same po sebi kvantitativnih rezultatov. Z njimi je dana šele nova kvalitativna in ugodnejša podlaga za poslovanje proizvajalcev. Odvisno je predvsem od proizvajalcev, kdaj bo nova kvaliteta prerasla v kvantiteto.
• Zvezal izvršni svet je sprejel več predpisov, s katerimi so dane razne olajšave po-
plavljenim krajem. Tako je sprejel odlok, po katerem so delovne in druge organizacije, ki so imele v oktobru 1964 v Hrvatski in Sloveniji škodo od poplav, proste plačevanja carine in drugih dajatev za uvoz blaga, ki ga dobivajo iz tujine kot pomoč za odstranitev posledic poplav. Podaljšan je tudi rok odplačevanja kreditov, odobrenih okrajnim in občinskim proračunom.
# Urednik »Dela« Miro Zakrajšck je zapi-. sal v uvodniku »Dela« pod naslovom »Kako sestaviti občinske skupščine« tole misel:
»2e prve ugotovitve iz teh razčlenjevanj povedo, da sedanja odborniška sestava neka-
VIII. PLENUM CK ZKS
terih skupščin, zlasti še odborov delovnih skupnosti, ne upošteva dovolj posameznih družbenih služb oziroma dejavnosti. To kaže imeti pred očmi že od začetka predvolilnih priprav, ko se lotevamo množičnega evidentiranja vseh družbeno aktivnih občanov, izmed katerih na bi zbori volivcev izbirali kandidate...«
Nove občinske skupščine, je rečeno v uvodniku, naj bi se mnogo bolj kot doslej ukvarjale z družbenimi službami ter z vsemi tistimi dejavnostmi, od katerih je močno odvisno, koliko je v posamezni občini dejansko vreden občanov osebni dohodek.
• Na skupščini republiške skupnosti socialnega zavarovanja so med drugim ugotovili, da ima večina komunalnih skupnosti deficit
v svoji 9-mesečni bilanci. Največ sredstev je bilo porabljenih za zdravljenje in le drobci so ostali za preventivo. Tako stanje narekuje večjo preudarnost in racionalnost pri trošenju sredstev.
• V razpravi je predlog o uvedbi deviznega samofinanciranja. Pod tem je razumeti ugodnejši devizni režim, ki bi veljal predvsem za tiste gospodarske organizacije, ki manj uvažajo kot izvažajo. Pogodbeno bi določen odstotek deviz izločili iz centralnega deviznega sklada na devizni račun gospodarske organizacije. Ta bi sama razpolagala s temi devizami po prostem preudarku, predvsem seveda za namene razširjene reprodukcije, za uvoz reprodukcijskega materiala in podobno.
• Odbori zvezne skupščine so te dni razpravljali o novem pokojninskem zavarovanju. Osnovna pripomba je bila ta, da bi morali hkrati pripraviti tudi nove predpise o invalidninah. V razpravi je bilo govora tudi o tem, kako zagotoviti udeležencem NOB ugodnejše pogoje pri prevedbi pokojnin. Tako je sedaj razprava o pokojninskem zakonu tik pred zaključkom. Novi pokojninski zakon ho sprejet še letos In bo veljal od januarja 1965.
• Koprska tovarna avtomobilov »Tomos« je te dni proslavila 10-IetnIco svojega obstoja. Ob tej priložnosti so bile razne prireditve in slovesnosti. Jubilej so proslavili tudi tako, da so se pogovarjali o svojih perspektivah. Med drugim so ugotovili, da bo znašala proizvodnja 1970. leta 164.000 motornih enot, od tega 100.000 mopedov. Precej so izboljšali tudi možnosti za enakopravno kooperacijo z industrijo na tujem.
• Avdo Humo se ie vrnil i» Kambodže. Član ZIS Avdo Humo je sodeloval na proslavi, ki so jo organizirali v Pnem Pen-hu ob 11. obletnici neodvisnosti Kambodže. Naša delegacija Je Imela daljši razgovor tudi s SeJtom Kambodže princem Sihanukom.
• Ameriško-Japonski manevri. . Na teh manevrih sodeluje okrog 350 ameriških bombnikov in 300 japonskih letal rasnih tipov. Teh skupnih vaj se-udeležuje 35.0000 vojakov.
• Johnson spet v VVashing-tono. Po dvotedenskem bivanju na svojem ranču v Texasu se Jo ameriški predsednik vrnil v Belo hišo. Med bivanjem t Texasu se Je sestal z novim mehiškim predsednikom Orda-aom. /
• Predsednik Burme se J* vrnil domov. Po dvomesečnem bivanju v Veliki Britaniji, kjer Je bdi na zdravljenju. •* Je Ne Vin spet vrnil v Burmo. S seboj je prinesel burmansko kolekcijo kraljevskih omak. W so Jih Britanci ob zasedbi Burme, leta 1885 odnesH v London. To" tolmačijo v Burmi kot znak prisrčnega prijateljstva med obema državama.
• Zrušeno ameriško letal* Tiskovna agencija Hsinhua poroča, da so letalske enote Kitajske sestrelile ameriško 1* vldnlško letalo. To Je strmoglavilo v centralnem delu Juio* Kitajske.
PRAZNIK V SEVNICI
(Nadaljevanje s 1. strani)
starši In predstavniki SGP *j| onlr stopili v novo šolo W J Jo ogledali. Pohvalili so gradbenik« novomeškega plonlrJ»i ki Je sezidal tako lepo, prontof' no in svetlo stavbo: tclovndt* co bodo še dokončali, de*evJ» pa Jo gradbenemu podjetju *°' df onemogočilo, da bi đoMJ call prav vsa predvidena dej» te pred samo otvoritvijo. *5J «e bo pouk v novi loN *»«• šele po tZ. novembru. , .
Prt te otrok, godba, »n »elenje In po dalj*«" *Jj ievju pm sončni Jesenski — vso Je pripomoglo, da h°.zli H Uudie na tem sUvJu r,nJ^ do solz. Matere In oeeUe g HMtrvvolmt  prihajali I« *°*~_fi hvalili obrtno, da Je P°*" -j tako veliko, »odoboo fP*" mladino.
2     DOLENJSKI LIST
fit.46 <764>
1954 — TOVARNA SJVALNH STROJEV »MIRNA« — 1964
V jubilejnem letu: najvažnejši izvoz
Komaj šest ljudi je štel kolektiv, ko je bilo 11. novembra 1954 registrirano »Podjetje za izdelavo in popravilo šivalnih strojev« na Mirni. Podjetje ni imelo drugega razen dobre volje, da v napol dograjenem in že razpadajočem zadružnem domu, ki je bil dolga leta kamen spotike, zaneti industrijsko dejavnost.
Prenekateri je dvomil, da bi bilo lahko z nečim začeti v stavbi, ki je imela le zidove in skromno streho. Toda novo podjetje si je prav v njej postopoma uredilo delovne prostore, hkrati pa tem dogradilo nekaj provizorijev, ki so še danes uporabni. Proizvodnja se je iz leta v leto povečevala, delovni prostori pa so postali premajhni in neprimerni. Da bi odpravil ozka grla, ki so zavoljo tega nastajala, se je delovni kolektiv odločil za rekonstrukcijo. Zaradi razmer, ki mlademu podjetju niso bile preveč naklonjene, je bilo treba čakati pet let ln pol, da so začeli graditi sodobnejše prostore za kovinski obrat. Spričo neizpolnjenih pričakovanj se je to zgodilo šele letos, ko podjetje praznuje 10-letnico obstoja.
Velik napredek je podjetje doseglo, ko je od avstrijske firme JAX kupilo proizvodne naprave in tehnično dokumentacijo, kar mu je omogočilo, da je popolnoma osvojilo proizvodnjo šivalnih strojev. Prvi šivalni stroj je bil na Mirni izdelan 29. novembra 1959. Ta uspeh pa očitno ni bil po volji nelojalnim konkurentom, ki so si prizadevali preprečiti to, komaj Porojeno proizvodnjo. Tako je v sporu s tovarno Ba-gat iz Zadra, ki je pripravila največ polen mladi industriji šivalnih strojev na Mirni, zmagala Mirna, od takrat pa ima tudi mir.
Zdaj tudi že izvažajo
Postopoma so se na Mirni otresli uvoza vseh tistih delov šivalnega stroja, ki so jih lahko izdelali sami ali nabavili doma. Edino, kar Podjetje še uvaža za svoj šivalni stroj, sta tačka in čol-niček, to pa predstavlja komaj 2 odst. v vrednosti stroja
Veliko prednost daje mi rensko podjetje šivalnih strojev
kooperaciji s tujimi firmami. Seveda to do zdaj ni bila kooperacija v pravem pomenu, ker podjetje od tega ni skoraj nič izvažalo; glave šivalnih strojev je kupovalo, ostale dele pa samo izdelalo in vgradilo. Sele letos je' prišlo do spremembe, ki je podjetju prisodila naslov prvega direktnega izvoznika trebanjske občine.
Podjetje je začelo izvažati pogonske mehanizme in omarice. Izvozni plan je bil veliko presežen. V začetku letošnjega leta so predvideli izvoz v vrednosti 22.800 dolarjev, samo v prvih 9 mesecih pa so izvozili za 70.000 dolarjev. Na evropska tržišča so poslali 3.000 izdelkov (kabinetov s spodnjim mehanizmom), največ v Avstrijo in Veliko Britanijo. Interesantna področja za izvoz miren-skih izdelkov so tudi ostale vzhodne in zahodne evropske države. Letošnji uspehi so podjetje spodbudili, daje planiralo za prihodnje leto izvoz v vrednosti 200.000 dolarjev. Ce bodo dobili dobrega kooperanta za izdelavo omaric za šivalne stroje, bo izvoz lahko še večji.
Razen tesnih prostorov in pomanjkanja strokovnega višjega in srednjega kadra so uspehi podjetja odvisni tudi od kooperantov, ti pa se, žal, ne prikažejo vedno v najboljši luči. Sele ta mesec bodo na Mirno dobili okoli 600 pogonskih elektromotorjev, ki jih izdelujejo v mariborski Elektrokovini. Lani naročeno blago bi moralo mirensko podjetje dobiti po pogodbi že letošnjo pomlad. Zaradi tega zastoja čakajo nedokončani in že prodani šivalni stroji, na šivalne stroje pa čakajo konfekcijska podjetja, ki imajo tudi izvozne naloge. Zamude kooperantov so tako občutne, da zavoljo njih podjetje ne more zadovoljivo izpolniti proizvodnih in drugih obveznosti.
Sredstva za zdravstveni dom v Kočevju
Letošnji plan investicijske potrošnje v kočevski občini je za okrog 10 odstotkov višji od lanskega. Po planu Je bilo predvidenih vseh investicij dve milijardi 492 milijonov dinarjev, do 1- oktobra pa je realizirana milijarda 202 mili j ontav dinarjev ali 48.2 odstotka. V gospodarstvu Je v tem času realiziranih 768 milijonov investicij" (38.9 odstotka), v industriji 220 milijonov (22.9 odstot.), kmetijstvu 352 milijonov (896 odsto*..), gozdarstvu 16 milijonov (20-6 od-stoUoa), gradbeništvu 60 milijonov (884), prometu 49 milijonov (26.9), trgovini ln gostinstvu 46 (59.1), obriti 22 milijonov (10.9), negospodarskih investicij 434 milijonov (83.8), stanovanjske 295 milijonov (111,9), in drugih 139 nrtlijonov (54,6 odstotka). — Značilno za občino Je, da investicijskega plana ne dbse-*a, kaj šele presega, kakor v drugih občinah, da so v potonem zaostanku v gospodarstvu in zaradi tega plana investicij do konca lete ne bo •Hofiooe doseči in da so nego-^KKJarske  investicije v pri-
Za vsestranski napredek Mirne in občine
Podjetje, ki ga bolj poznamo pod nazivom Tovarna šivalnih strojev, bo imelo ob koncu tega leta bruto produkt 750 milijonov dinarjev, ki ga bo ustvarilo 285 zaposlenih v kovinskem in mizarskem obratu ter obratu za izdelovanje nalivnih peres in kemičnih svinčnikov. Neizmerljiv je prispevek tovarne kraju, kateremu gradi prav mlada industrija šivalnih strojev še trdnejše temelje za vsestranski napredek. Da ti uspehi hkrati s prispevkom kraju niso še večji, je morda delna krivda v ne dovolj utrjenih odnosih v kolektivu, kjer je še vedno čutiti pomanjkanje družbeno politične odgovornosti za gospodarjenje. Med drugim je posameznikom še zdaj treba do-    K*       A ■   ■ ■ v   ■        ■ A
S;tS0rrs B° Sevnici za zimo ostala samo železnica?
T. S. S. Mirna razstavlja skoraj na vseh pomembnih sejmih in večjih razstaviščih. Na sliki: »MIRNA« na jesenskem zagrebškem velesejmu 1963
vozne norme in merila, katerim se je treba v lastnem interesu podrejati.
Ce pozorneje pogledamo na prispevek, ki ga je Mirni dala tovarna v 10 letih obstoja, ugotovimo, da ta delež ni majhen. Prav zaradi interesov, ki so prišli iz tovarne, se je začela smotrna ureditev naselja Roje, kjer je po brezplačnih gradbenih načrtih inž; Miloša Lapajneta ln Piusa Žužka zraslo 6 stanovanjskih blokov in vrsta zasebnih hiš, v katerih so si uredili domove člani kolektiva Tovarne šivalnih strojev in drugi občani. Pri naštevanju pa delež tovarne ne bi bil popoln, če ne bi omenili še vrsto prispevkov, ki jih je dal delovni kolektiv tovarne kljub temu, da je moral finančno in drugače reševati lastna vprašanja. H Spričo vsega tega pomeni (J5 10-letnica Tovarne šivalnih d strojev tudi jubilej same d Mirne, ki je zadnja leta fj| napredovala s prav . tako ■ hrabrimi koraki.
Sevnica je zaradi slabih cestnih zvez v izredno težkem položaja. Zanesljiva je edinole železnica. Lahko se zgodi, "da zveze s Celjem pozimi sploh ne bo. Na cesti Zidani most — Rimske toplice bo verjetno dovoljen promet samo za vozila do pet ton. Cesta Sevnica — Planina je bila ob zadnjem deževju in poplavi močno poškodovana in bo čez zimo zaprta, če je ne bodo hitro popravili. Preostane še obvozna cesta skozi Hrastnik. Za zimsko obdobje    ni primer-
na, ker ima veliko klancev. Po vsem tem preostane Sev-ničanom za težja vozila le zveza preko Trebnjega in Ljubljane.
O vseh teh problemih so .v petek, 13. novembra razpravljali na seji upravnega odbora okrajnega cestnega sklada. Dogovorili so se za sklicanje skupnega sestanka s predstavniki cestnih podjetij Celje in Novo mesto, zastopniki Vodne skupnosti Dolenjske in Vodne skupnosti Ce-
lje, predstavniki okraja Celje in občin Šentjur ter Selnica. V Sevnici menijo, da je potrebno zlasti sodelovanje obeh vodnih skupnosti. Sevniščica stalno izpod je da cesto, ureja jo pa samo dolenjska vodna skupnost. Gornji tok je vedno problematičen, ker pripada celjski vodni skupnosti. Na skupnem sastanku, kl bo verjetno zelo kmalu, se bodo lahko pomenili tudi o boljši koordinaciji dela in dolžnostih posameznih cestnih ter vodnih gospodarstev.
GNEČA ZA DELO - IN GNEČA ZA ODPOVEDI
V trebanjski občini se je zaposlil letos med 1. januarjem in 31. oktobrom vsak tretji občan,ki je iskal delo preko zavoda za zaposlovanje delavcev. Na dva iskalca dela pa je prišel eden zaposlen delavec, ki je delov-
Ne jezite se, če ga v tfafiki zmanjka: DOLENJSKI I.IST si natočite na svoj naslov!
merjavi z gospodarskimi realizirali dokaj ugodno, kar gre predvsem na račun stanovanjske izgradnje, kjer je bil plan prenizek.
Gradnja zdravstvenega doma je v zaključni fazi, kljub temu pa sredstva še vedno niso zagotovljena v celoti predvsem zaradi podražitve, neizvršenih obveznosti gospodarskih organizacij in nerešenih kreditov.
Celotna investicija z minimalno opremo in gradnjo trafo postaje se je povečala za okrog 40 milijonov dinarjev. To gre predvsem na račun izvršenih del izven predračuna (10 milijonov), razlik v cenah (6 milijonov), trafo postaje (10 milijonov) in minimalne notranje opreme (14 milijonov), kar v predračunu ni bilo predvideno. Tako zna šajo potrebna sredstva 282 milijonov dinarjev-
Doslej so obveznosti za gradnjo Zdravstvenega doma izvršili le Trgoprornet, Inkop. Dinos ln Drž. založba — podružnica Kočevje. Predstavniki drugih gospodarskih organizacij so na sejd skupščine, ko so razpravljali tudi o gradnji zdravstvenega doma, obljubili, da bodo vsi prispevali svoje deleže za dokončanje nujno potrebnega doma. verjetno pa Sele po zaključni bilanci za letošnje loto. ker sedaj nimajo dovolj sredstev-
KMETOVALCI IN REJCI PRAŠIČEV!
K0TEKS TOBUS, LJUBLJANA
vam sporoča, da je v letošnji sezoni
ODKUPNA CENA ZA SVINJSKE KOŽE ZNATNO POVIŠANA.
ZATO SKRBNO ODERITE VSAKEGA PRAŠIČA IN ODDAJTE KOZO NAJBLIŽJI ZBIRALNICI KOTEKS TOBUS ALI KMETIJSKI ZADRUGI!
POLEG POVIŠANE ODKUPNE CENE SMO VAM PRIPRAVILI NAGRADNA ŽREBANJA S PREKO 3000 LEPIMI NAGRADAMI. SKRBNO HRANITE POTRDILA ZA ODDANE SVINJSKE KOZE, KI VAM DAJEJO PRAVICO DQ UDELEŽBE PRI NAGRADNEM ŽREBANJU.
Žrebanja bodo 26. decembra 1964, 20. februarja in 20. aprila 1965!
REJCI PRAŠIČEV
ODERITE PRAV VSE PRAŠIČE IN ODDAJTE KOZE NAJBLI2JI ZBIRALNICI KOTEKS TOBUS!
no razmerje prekinil. Vsak šesti delavec je delovno razmerje prekinil nezakonito oziroma samovoljno.
V tem času se je v trebanjski izpostavi zavoda za zaposlovanje delaivoev prijavilo 549 ljudi, od tega 183 žensk. Prošnje so bile ugodno rešene 362 moškim in 182 ženskam, takojšnjo (prvo) zaposlitev pa je dobilo le 256-lju-di. Zaposlili so se v raznih gospodarskih organizacijah in v kmetijstvu.
Medtem ko so eni želeli zaposlitev, so drugi- delovna razmerja prekinjali in se zaposlovali drugje. Delavske knjižice so vrnili 237 zaposlenim (19i moškim in 46 ženskam), kar je skoraj polovica toliko, kot je interesentov za zaposlitev.
Največ delovnih razmerij (95) je bilo razdrtih po sporazumih med delodajalcem in delojemalcem. Po zakonu je bilo odpuščenih 35 moških in 2 ženski, 27 zaposlenim (20 moškim in 7 ženskam) pa sio d-jlo odpovedale gospodarske organizacije same. Zakonito
izpeljanih odpovedi delavcev |e bilo 18, osmim pa so potekle pogodbe o delovnem razmerju. Disciplinsko so delovno razmerje odpovedali le enemu delavcu, zaradi likvidacije gospodarske organizacije pa so delaivsko knjižico vrnili eni sami delavki. Zaradi drugih razlogov je bito prekinjenih 9 delovnih razmerij. Zaskrbljujoče je, da J» 41 ljudi samovoljno zapustao delovna mesta. Seveda prt tem niso upoštevani vsi dejanski razlogi, ki so vplivali na to, da so delavci vračali oziroma dvigali delavske knjižeče.
Sestanek predstavnikov družbenih organizacij
Na nedavnem sestanku družbenih organizacij, ki ga je sklicala komisija za sodelovanje z družbenimi organizacijami pri Občinskem odboru SZDL Novo mesto, so razpravljali o sodelovanju med družbenimi organizacijami, o finančnih vprašanjih, o programih dela, o družbenih prostorih in o tem, kako se družbene organizacije vključujejo v komunalni sistem. Ugotovili so, da bd z bolj usklajenimi programi dela nemalokrat lahko porabili za družbeno dejavnost manj sredstev ko; jih sicer- Na sestanku je Wl navzoč zastopnik glavnega odbora SZDL, ki zbira podatke za temeljitejšo obdelavo problematike, s katero se sre-čujeji* družbene organizacije.
Največ samovoljnih , zapustitev dela
Letos je Zavod za zaposlovanje v Novem mestu posredoval zaposlitev 2491 moškim in 1036 ženskam dn je imel konec oktobra prijavljenih za delo le še 10 nezaposlenih moških in 128 žemsk
V istem obdobju pa je delo zapustilo 1525 tovarišev in 364 tovarišic, med katerimi je bi: lo največ takih, ki so samovoljno odšli iz delavnih organizacij. Del teh predstavlja nekvalificirana delovna sila iz drugih republik, del pa kvalificirani strokovnjaki, ki si prebirajo službe. Gredo tja, kjer je boljši zaslužek in navadno službe nditi ne odpovedo, kot bi morali, temveč izkoriščajo zakon, po katerem zaposlenemu preneha delovno razmerje, če ga 7 dnd nI v službo- Taki odhodi iz posameznih kolektivov so se že kar preveč rampasli in bi jih morali na neki način prepre čevati.
Rekorden promet na novomeškem sejmišču
Letos je bil dosežen rekord na novomeškem sejmišču pretekli ponedeljek, 16. novembra, ko so živinorejci pri« peljali na sejem kar 1.896 prašičkov, starih do 3 mesece, in 74 večjih živali. Da tudi kupcev ni bilo malo, kaže podatek — 1.396 prodanih pujskov. Cene se od zadnjega sejma niso ffosti spremenile In so se gibale med 6.000 in 29.000 dinarji.
LJUDJE MED SEBOJ
Zakaj na račun otroka?
Prizorišče: kmetija, na katero se je primo-žila mlada gospodinja. V tem domu so razen njenega moža živeli tudi njegovi starši. Nekaj časa ni bilo nič narobe. Potem pa je beseda dala besedo in čez nekaj let so bila nesoglasja v družini že tolikšna, da sta se zakonca razšla.
2ena je zapustila kmetijo in se zaposlila. Ob razvezi je sodišče prisodilo otroka materi. Deklica iz tega zakona je imela tedaj tri ali štiri leta. Mati jo je vzela k sebi in oče je otroka redno obiskoval več mesecev. Te pravice mu ni kratila. Potem pa je nekega dne oče deklico odpeljal na svoj dom. Za hišo je hotel na silo rešiti vsaj otroka, če jo je že zadela taka »sramota«. Po nekdanjih pojmovanjih je odhod žene morda res pomenil nezaslišano dejanje, danes pa je to popolnoma razumljiv izhod iz medsebojnih nesoglasij. Niti mož niti žena nista osebna svojina.
Za otroka so se začeli težki dnevi, kljub temu, da mu ni ničesar manjkalo in so stari starši zanj z ljubeznijo skrbeli. Matere niso več pustili blizu in otrok je živel v stalnem strahu, da ga bo »una« odpeljala. Bal se je miličnikov, avtomobilov, ki so se ustavili ob cesti, kajti že nekajkrat so ga hoteli skrbstveni organi na silo vrniti materi. Oče je skušal po rednih in izrednih poteh uveljaviti pravice do otroka, mati pa je prav tako dve leti odpirala kljuke, da bi bila sodna odločitev vendarle izvršena, šele zdaj je zadeva tako daleč, da bo mati prišla do otroka. Po dveh letih interveniranja pri sodiščih in raznih republiških in zveznih organih bo uveljavljena prvotna odločitev sodišča. Zal bodo otroka tudi tokrat morali odpeljati s silo ...
Ali je bilo vsega tega treba? Koliko gorja bi bilo otroku prihranjenega, če bi v miru ostal pri materi in kot nekdaj z veseljem sprejemal očetove obiske. Do razvez prihaja vsak dan. če zakonci sprejemajo to bolj razumno, se nasprotja izgladijo. Otroci potem to laže prenesejo.
TREBNJE: poslej zares načrtno sodelovanje
V trebanjski občini je postala v zadnjih letih precej zaskrbljujoča siUhipska (kampanjska) in večkrat precej nenačrtna dejavnost, predvsem pa neusMaderiost programov raznih organizacij. Čeprav so posamezne organizacije dobro delale in dosegle uspehe, je bilo vendarle
črtno zastavi jene ter da med črtno zastavljene, ter da med sorodnimi dejavnostmi ni bilo skoraj nobenih vezi, če pa so vezi bile, so bile zelo rahle
Na razgovoru 10. novembra v Trebnjem so predstavniki ZM3, občinske zveze za telesno kulturo, zveze kultur-
V Drganji«. seUfi se je premaknilo
Odbor krajevne organizacije SZDL v Drgamjih sedih je kot glavno nalogo že pred letno konferenco organizacije sprejel gradnjo doma družbeno • političnih organizacij. Doslej neuresničena gradnja doma je imela slabe posledice v dejavnosti SZDL na drganj-skem koncu. Pred dnevi so se sestali odborniki SZDL in izvolili gradbeni odbor, ki Je že priče! zbirati gradbeni material. Odbor, ki ga vodi Franc Saje, je sklenil, da bo zbrani gradbeni material uskladiščil, tako da bi lahko začeli z gradnjo že v prvih mesecih prihodnjega lete. V kolikor bodo občani voljni priskbciti na pomoč s prostovoljnim delom, bodo Drganjci kocdnb le dobili težko pričakovane družbene prostore
Letne konference SZDL so se povsod pričele
Letne konference Socialistične zveze so se v novomeški občini že pričele. Med prvimi je bila konferenca v organizaciji Soteska-Pol je, £. decembra bo konferenca v Hinjah m v Selih-Hinje, 13. uecembra v Ajdovcu, Dvoru in Smihe-hi pri Žužemberku, 19 decembra pa v Žužemberku. Večina konferenc bo v novembru in prvi polovici decembra.
nih organizacij, gasilske zveze, RK, LT, ZPM, taborniške organizacije, PZ in drugih organizacij sklenili delati po smotrnem programu. Dogovorili so se, da bodo organizacije tako delale, brž ko bo znano dejansko stanje, ki ga bodo ugotovili v naslednjih dneh. V razgovorih so tudi izrazili prepričanje, da bo vsaka dejavnost, zasidrana v določenem kraju, našla potrebno oporo v samih krajevnih činiteljih. Prav tako upajo, da bodo oživljene organizacije, ki so zaradi neprimernih pogojev dozdajš-nje obdobje preživotarile bolj na papirju kot v življenju.
Samo besede, brez dejanj?
Organiziranih kadrovsko. socialnih služb t naših podjetjih skoroda ni, če pa no. so ljudje, ki t njih delajo, premalo usposobljeni, da bi bili zmožni voditi dobro in načrtno kadrovsko politiko. Tako smo ugotavljali od lani naprej ob temeljitejših razpravah o kadrih.
Nič čudnega torej, ee se je porodila ideja, da je treba najprej začeti s izobraževanjem teb, ki naj kadrovsko politiko vodijo. Zato sta bili dani pobudi za ustanovitev oddelka za kadrovsko dejavnost v Novem mestu in za organizacijo funkcionalnega izobraževanja v Novem mestu. Glavni pobudnik in uresničevale« tega je bil novomeški Zavod za izobraževanje. Po dokaj živahnih razpravah o kadrovski politiki je sodil, da je zanimanja dovolj in da bi se v Novem mestu dalo ustanoviti oddelek za kadrovsko dejavnost Višje kadrovske šole iz Kranja. Na razpis, ki so ga prejela vsa podjetja v občinah Trebnje, Novo mesto, Črnomelj, Metlika in v spodnje-
posavskih občinah, pa se je do zadnjega roka za trdno prijavilo le 10 kandidatov, S So prijavljeni samo telefonič-no, t informativnem dogovoru pa je zavod s tremi podjetji. Vsega skupaj Je to v najboljšem primeru 15 kandidatov, šola pa mora imeli najmanj 20 prijavljencev, da bi se pouk splačalo začeti.
Nič boljše ni s razpisom za funkcionalno izobraževanje, katerega Je zavod po zelo uspeli demonstraciji predavateljev iz Višje kadrovske šole iz Kranja razposlal našim podjetjem. Nanj je odgovorilo le 13 podjetij, 2 med njimi sta celo povedali, da ne čutita potrebe po funkcionalnem izobraževanju...
če pustimo ob strani dejstvo, da je imel novomeški zavod s pripravami za pouk v oddelku za kadrovsko dejavnost in s pripravami na funkcionalno izobraževanje stroške, in če še enkrat poudarimo, da smo lani in letos ugotavljali zelo velike potrebe po tovrstnih kadrih, se moramo pač vprašati: KAKO TO, DA SE  JE NA
KAZP1.SE ODZVALO TAKO MALO PODJETIJ IN ZAKAJ SO POKAZALA NAJMANJ ZANIMANJA ZA OBA RAZPISA PRAV VELI-KA PODJETJA? Naj mimogrede povemo, da deluje na našem področju približno 150 podjetij, v katerih dela okoli 27.000 ljudi. Kljub vsestranski podpori družbenopolitičnih organizacij in upravnih organov pri občinskih skupščinah se je pomembna akcija izjalovila. Kot vse kaže, smo s tem izgubili redko priložnost za ustanovitev oddelka za kadrovsko dejavnost, ki se nam kmalu ne bo več ponudila (izobraževanje v njem bi bilo za polovico ali za 600.000 din cenejše!) Vprašati se torej moramo:
ALI LAHKO KADROVSKO PROBLEMATIKO SE PREPUŠČAMO STIHIJI? PRAKSA OPOZARJA, DA JO BO NAVKLJUB NASI SICERŠNJI DEMOKRATIČNOSTI TREBA REŠEVATI BOLJ DISCIPLINIRANO IN Z VEČJO JAVNO ODGOVORNOSTJO!
30 milijonov ni dovolj za pomoč socialno
ogroženim
OB RAZPRAVAH O KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V RIBNIŠKI OBČINI
RIBNICA: kaj z obratom družbene prehrane?
12. novembra je bil v Ribnici na pobudo predsednika ObO SZDL Dušana Lavriča posvet o krajevnih skupnostih. Ugotovili so, da je zdaj, kar se območij krajevnih skupnosti tiče, že marsikaj bolj jasno kot t začetku. Prevladalo je mišljenje, naj bo poleg večjih tudi nekaj manjših krajevnih skupnosti. Kot je videti, bodo razen v Ribnici,    Sodražici, Loškem
potoku in Dolenji vasi dobili svoje krajevne skupnosti tudi prebivalci Grčaric, Gore, Slemen, Sušja, Jurjevice itd. Vsega naj bi bilo v občini 17 krajevnih skupnosti.
Med občani Je precejšnje zanimanje. Akcijo za ustanavljanje KS vodi SZDL, o ustanavljanju krajevnih skupnosti pa se bodo občani temeljiteje pogovorili na krajevnih konferencah SZDL, ki so
Po pravilniku o postopku pri oddajanju Investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list LRS, št. 8/63),
razpisuje
ZAVOD ZA IZGRADNJO IN UREJANJE NASELIJ NOVO MESTO
po pooblastilu Osnovne šole Mirna peč
II. JAVNI NATEČAJ
za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del pri gradnji 4-stanovanjske stavbe za potrebe prosvetnega kadra v Mirni peči.
Začetek del je mogoč takoj. Rok za popolno dokončanje- del je 31. 7. 1965. Rok za predložitev ponudb je vključno 15. dan po tej objavi z licitacijo, ki bo v prostorih Zavoda za Izgradnjo in urejanje naselij Novo mesto, Prešernov trg 9, >>b 9. uri.
Vso dokumentacijo dobite pri Zavodu za lzgrad-njo in urejanje naselij. Ponudbe morajo biti šesta v-'i"ne In predložene v skladu z določbami pravilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del.
v teku. Precej skrbi bo treba poeivettti statutom teh novih, samoupravnih organizacij občanov. Doslej izdelane osnutke bo treba malce popraviti, iz ribniškega pa bodo morali Izločiti določila o servisih, ker le-teh po novih zakonitih predpisih KS ne smejo imeti.
Ribniška KS bo med vsemi največja. Servise dosedanje stanovanjske skupnosti nameravajo prihodnje leto združiti v skupno podjetje, ki bo razvijalo uslužnostno dejavnost. Otroška varstvena ustanova naj bi se osamosvojila, še vedno pa je odprto vprašanje obrata družbene prehrane. Ta obrat v novih pogojih ne bo mogel obstajati, ker ne bo sposoben ustvarjati dovolj sredstev za dajatve. Ribniška stanovanjska skupnost si je veliko prizadevala s pomočjo podjetij zgraditi sodobno urejen obrat družbene prehrane, ki takšnih težav ne bi imel. 2al ni bilo uspeha. Vprašati se moramo, kdo bo prevzel odgovornost za 'prehrano ljudi nato, ko bo okoli 250 abonen-tov ostalo brez toplih, cenenih obrokov (enolončnica po 120 din in kosUo po 240 din obrok)? Vsa dosedanja prizadevanja stanovanjske skupnosti, da bi pritegnila k sodelovanju podjetja, so naletela na gluha ušesa. Ker družbena prehrana ni zgolj naloga krajevne skupnosti, se pač moramo vprašati, kaj govorijo o tem določila statutov delovnih organizacij!
-r-
OzernJje, ki ga obkrožajo meje občine Sevnica, je v glavnem hribovito. Ravninska območja obsegajo komaj 20 odstotkov površin, vse ostalo pa so hriboviti in visoko hriboviti predeli. Iz tega izvira precejšnje siromaštvo prebivalstva.
Po podatkih za lansko leto živi v teh krajih 1(15 ostarelih kmetov. Z družinskimi člani vred jih Je 322. Vsi ti bi bili potrebni podpore, ven dar v skladu za socialno varstvo ni dovolj sredstev. Pomoč' prejema le nekaj nad 40 takih hribovskih družin. Ti kmetje so v izredno težkem položaju, ker zemlje ne morejo obdelovati zaradi bolezni in starosti, prodati ali vključiti v družbeno kmetijsko proizvodnjo je pa tudi ne morejo. Skratka, nikogar ni, ki bi bil pripravljen obdelovati takšna hribovita območja. Prav zaradi tega je socialno varstvo v tej občini specifi-
čen problem, ki ga doslej niso uspeli zadovoljivo rešiti.
Druga značilnost sevniške občine je nizko povprečje plač zaposlenih in veliko šte vilo upokojencev. Vseh vrst upokojencev je v občini 1600, zaposlenih pa je le okoli 3000. Med upokojenci je mnogo takih, ki so prej delali v raznih industrijskih središčih in se po upokoiMvi vračajo v svoje skromne bajte. Većina teh prejema nizke pokojnine. Zaradi tega je tudi zdravstveni prispevek majhen, to pa povzroča stalen primanjkljaj v skladu za zdravstveno zavarovanje.
Letos je v občinskem proračunu za socialno varstvo namenjenih 30 milijonov dinarjev, za zdravstveno varstvo pa 32. To je za občino velika obremenitev, potrebe pa so žal še večje. Sklad za socialno varstvo vedno bolj obremenjujejo tudi oskrbnine za defektne otroke, ki ži-
rijo v domovih. Stroški za vzdrževanje se vsako leto zvišujejo, denarja za njihovo kritje pa skoraj ni kje vzeti. O vprašanju socialnega varstva se bo v občini torej treba še pogovarjati in najti ustreznejšo rešitev za t*' dovoljivo družbeno p'imoiS vsem, ki so jo potrebni.
J. T.
Pričel se je tečaj iz gospodarske matematike
19. novembra se je v okviru centra slušateljev . višje ekonomsko komercialne šole v Novem mestu pričel tečaj iz gospodarske matematike. Vsem pripravljenctm aedlr mo veliko uspehov pri študiju in to, da bi uspešno opreirili izpite, ki lx-do v februarju 1965.
Priznanje novomeškim učiteljiščnikom
Mladinski aktiv na Učiteljišču Je za uspehe v tekmovanju med šolskimi aktivi za boljši učni in delovni 'uspeh prejel nagrado Centralnega komiteja /veze mladine. Tudi leto prej so dosegli novomeški učiteljisčniki visoko mesto v podobnem tekmovanju. Letos so upoštevali učni uspeh in organizacijo študija sploh. Sodelovale so vse srednje šole v Sloveniji. Naj boljša je bila gimnazija iz Škofje Loke, od učiteljišč pa Je bilo nagrajeno samo novomeško. Dobili so diaprnjek-tor in zbirko knjig.
»Organizirali smo tudi In kalno tekmovanje v okviru šole,« pripoveduje Kristina Račič, dijakinja V. letnika in predsednica šolskega aktiva. Kristina je doma od Krškega. »Sestavili smo tričlansko komisijo, ki je daja la smernice in naloge ter ocenjevala delo posameznih razredov. Prav take komisije pa so delale tudi po razredih in organizirale pomoč šibkim dijakom pri študiju. Delali so v krožkih in s posamezniki. Boljši dijaki so pomagali slabšim, višji letniki ni/, jim, pa tudi profesorji so nam v kritičnih predmetih, fiziki, matematiki in nenis. i nI, radi priskočili na pomoč «
V socialni komisiji so razpravljali o nizkih štipendijah, potem pa pripravili posvetovanje med dijaki in dajalci štipendij, ki Je imelo ugoiten odinev. Dvakrat na leto skličejo roditeljske sestanke in pripravijo staršem prijetna presenečenja s kulturnimi nastopi. Vl.ikar.ke-niu razredu so zagotovili topel obrok ln radio ter časopise za čas, ki ga prežive v šoli, ko čakajo na zvezo. Samoupravljanje v šolski kuhinji se Jim je lepo obneslo.
'evmmmmmmmmmm.....■■■ihiim
V mladinski knjižnici so zbrali gradivo za študij in krožke. Imajo marksistični krožek, fotokrožek, dramski krožek, ki je naštudiral igrico za gostovanje, folklorno skupino, poleg tega pa še šolsko športno društvo, ki Je letos osvojilo pokal IMV, sodelovalo pa tudi na občinskem tekmovanju v Celju
»Vodstvo šole nam Je zelo pomagalo, še posebej tovariši razredniki,« je zaključil* Kristina z zagoto vilom, d* nameravajo tudi letos vzdržati med najboljšimi mladinskimi aktivi v Sloveniji.
vmmmmmmmmmm»mm*mm*i
4
Kri, ki rešuje življenja
1'rnudui teden no daroval: kri na novomolU transluzU.ski (KMlaJI: Anton Pelje, Janei Avguštin, Alana kolektivu Krka Novo inosto; Jute AneelJ, Viktor Antoni le, Marjan Novak. Is Postaje IA! Novo mcslo; Tone (iabrljrl, elan kolektiva ITT Novo mesto; Orli lliiiloklln, dr. rjuhlca zle, Alana koluktlvu Spletne bolnicu Novo mesto; Jože HorjanriO. Krsne Irnr, Alana kolektiva Novoteks Novo mesto: Kranc Purebrr. Anton llukovre, Ivanku KUlrovee, Majda Tiaovec, Anica strava, Kristina liauo, 7.inlia llregar, Marjan Hlrajnar, Angela UaAperso, Frančiška Progar, Marija (Ircguišanre, Silva I aj< in.m. Marija Struna. Anton Brine. Ana Corlirk. cttjaki i:k.i*i<»ivik«> srednjo k>le v Novim mruUi; Martin Ihan. Jote-(.i Huear. Silvo t.mi Anton HU/lf, Altu«! Iim*"v:i Komu nuino podjrt Je Novo mesto; Ivanka Struna, re|ira Prime, m KonauKilne burfte Novo meeto.
DOLENJSKI  LIS U
.St. Ki (764)
Občinska skupščina naj ponovno razpravlja o celotni problematiki IMV
Odgovor predsednika občinske skupščine Novo mesto na članak »Kolektiv NMV proti samovolji redkih posameznikov« iz zadnje številke Dolenjskega Usta
Razvoj Industrije motornih vozil Novo mesto Je brez dvoma prerasel pričakovanja, saj se j« podjetje iz obrtne delavnice razvilo in uvrstilo med vodilne v občini. Skladno z rastjo ter s prizadevanji za obstoj in priznanje v naši avtomobilski industriji se je moralo podjetje vsa leta hitro prilagajati sprerninja-jočim se razmeram v naši ekonomiki. Zaradi določenih dvomov in pičlo odmerjenih sredstev pred leti ni bilo druge izbire, kot da se je podjetje širilo na ob stoječi lokaciji. Ta, edini možni pogoj razvoja, je rodil vrsto težav. Osebno mislim, da na določene zgrešene lokacije (ne samo pri nas, temveč tudi drugje) ne smemo gledati statično, temveč razvojno; skozi to Pa je treba dajati določene ocene. Menim, da je v znatni meri dosedanje uspehe v razvoju IMV pripisati vztrajnosti in požrtvovalnosti kolektiva, ki Je uspel svoje vozilo uspešno uveljaviti ne le na doma-čem, temveč za avtomobilsko industrijo izredno težkem in zahtevnem zunanjem tržišču.
2e leta 1960 je okrajni ljudski odbor razpravljal in nekoliko kasneje občinski ljudski odbor sklenil.
da se izdela določen minimalni rentabilitetni program ter da se IMV, že zaradi takrat doseženih uspehov, omogoči nadaljnji razvoj. Naj dobesedno citiram po dokumentih osnovne misli: »da se naj v tej fazi razvoja podjetja gradnja nadaljuje na prostorih okoli sedanje lokacije industrije motornih vozil.«
Tudi kasneje sta občinski ljudski odbor in skupščina zadnjega sklica podpirala prizadevanja kolektiva. Tako je n. pr. od predvidene konstrukcije financiranja investicij, takozvane druge etape za proizvodnjo šest vozil dnevno, ki je bila lokacijsko vezana na sedanji prostor in za mlekarno, edina zagotovila sredstva. Ta program je bil vložen že leta 1962 v Splošno gospodarsko banko in šele leta 1964 vrnjen podjetju, zaradi splošno znane investicijske situacije. Predstavniki kolektiva in občine so si prizadevali, da bi bil program čimprej odobren. Razumljivo pa je, da podjetje ni smelo stagnirati in se je v okviru možnosti med tem časom izgrajevalo z lastnimi sredstvi in sredstvi iz lokalnih virov. V zadnjih dveh letih so bila tudi IMV odobrena iz  občinskega stanovanj-
skega sklada za naše razmere večja denarna sredstva.
Prehod na novo lokacifo šele po temeljitih pripravah
. 14. januarja 1963 je bil na okraju sklican sestanek, na katerem je bilo ob navzočnosti najodgovornejših predstavnikov okraja, podjetja in občine sprejeto skupno stališče, da naj se na obstoječi lokaciji podjetje razvije do stopnje, ki mu bo ob pomoči širše družbene skupnosti omogočila prehod na novo lokacijo v industrijski coni Novega mesta. Predstavniki IMV so prevzeli obveznost, da takoj naročijo geodetske posnetke za za-zidavo in izdelavo programa izgradnje na lokaciji v Bršlinu.
V juliju 1963 je občinska skupščina ponovno razpravljala o problematiki IMV ter se ob alternativi — ali IMV in njegov razvoj — ali predimenzionirana, tehnološko neustrezna in deficitarna mlekarna, razumljivo, odločila za IMV. Osnova za razpravo je bila informacija IMV, v kateri se govori o progra-
mu in težavah podjetja. Po investicijskein programu za proizvodnjo šest avtomobilov bi se potrebovalo skupno 14.100 m' površin. Dotedanja raztresena dejavnost, ob nemogočih pogojih dela, se je odvijala na skupno 7.923 m! površin. Glede možnosti širjenja na obstoječi lokaciji je v informaciji IMV skupščini rečeno:
»Povečanje kapacitet na tej lokaciji se približuje zaključni fazi zaradi odmerjenega prostora, vsled česar nam je za širjenje določena nova lokacija v Cegelnici. Prehod na novo lokacijo terja občutne začetne investicije, za kar pa se je potrebno predhodno dobro pripraviti. Dosedanja proizvodnja je po svojem obsegu še nezadostna, da bi bila s svojo nizko rentabilnostjo v stanju zagotoviti potrebna sredstva za udeležbo za pričetek del na novi lokaciji. Poleg navedenega pa je nujno izvršiti na obstoječi lokaciji učinkovit urbanistični zaključek s tem, da se izvede rekonstrukcija podjetja — II. etapa. S tem bo dokončno zaključeno širjenje kapacitet, po drugi strani pa se bo s tem zagotovil tak obseg proizvodnje, ki bo omogočil prehod na novo lokacijo.« — in dalje:
»Če bi mi takoj brez vmesne faze (brez povečanja kapacitet na obstoječi lokaciji) prešli na izgradnjo večjih in dragih kapa-
zidavi po čl. 3 zakona o urbanistični inšpekciji in more skupščina občine Novo mesto po njej izdajati lokacijske odločbe stranki pozitivno na to rešitev in po pogojih, ki so bili določeni v zapisniku o komisijski obravnavi, ki je zgoraj citiran (zapisnik 16. 5. 1963). K temu je treba pripomniti, da v danem primeru ne gre za zazidalni načrt, temveč za zazidalno skico kot tehničnega pripomočka za smotrno zazidavo tovarniškega kompleksa.« Na osnovi tega soglasja okrajne urbanistične inšpekcije Ljubljana so občinski organi izdali svoje soglasje in odločbo, ki je večkrat omenjena v pismu.
Spremenjen časovni prehod na novo lokacijo, če bo le-ta potrebna
Spremenjeni pogoji x našem deviznem sistemu terjajo tudi od IMV močnejšo orientacijo na izvoz, če si hoče podjetje zagotoviti ustrezne proizvode, na katere je vezano tudi fs uvoza. Nastala investicij« ska situacija pa bistveno menja časovni prehod na novo lokacijo, če bo to potrebno. Nikdar pa tudi nI bilo mišljeno, da bi se proizvodnja na sedanjem mestu opustila. Dosedanji razvoj in prizadevnost kolektiva sta garanciji za nadaljnjo rast. Smatram, da situacija današnjega časa terja ustrezne hitrejše rešitve. Niti ne moremo glede investicijskih kredite v v krajšem času pričakovati večjo udeležbo bančnih sredstev, zaradi znane situacije usmeritve gospodarskega razvoja v SRS, kjer je dana prioriteta izgradnji energetike in nekaterih investicij v bazični industriji. Tudi komunalne banke združujejo sredstva v gornje namene. Zato se je nujno orientirati na ustvarjanje pogojev za modernizacijo in intenzifikacijo proizvodnje na obstoječi lokaciji.
Proti Gotni vasi: predlagan rezervat
Projektant urbanističnega programa Novega mesta je predvidel predel od Gubčeve ceste proti Gotni vasi za obrtno dejavnost, upoštevajoč predhodne razprave in takratni program IMV. Zato je bilo že leta 1963 izdano na tem področju lokacijsko dovoljenje za izgradnjo stavbe za Kovinarja. Ze lani je to podjetje odkupilo zemljišča ter pričelo z gradnjo letos spomladi. Zaradi nastale situacije, ki sem jo le bežno omenil, pa sem mnenja, da je možno izvesti v urbanistični dokumentaciji v tem pogledu določene korekture. Začasno se je opustilo vsako nadaljnje izdajanje načelnih in lokacijskih dovoljenj za gradnjo na tem področju, področje pa naj ostane rezervat.
Svojo izjavo na sestanku v IMV julija letos, ki je deloma citirana v pismu, sem dal v trdnem prepričanju, da bo izdano gradbeno dovoljenje za skladišče brez pogojev, ki jih vsebuje 7. točka. Upravni organi pa so biii pri izdaji odločb vezani na ustrezna soglasja okrajne urbanistične inšpekcije.
Smatram, da je prav, da občinska skupščina razpravlja o celotni problematiki IMV, kjer naj se zavzamejo konkretna stališča za dolgoročno rešitev tega problema, ki ni enostaven.
SERGIJ THOR2EVSKIJ

Občinski komite Zveze komunistov v lin-/ii ali m je na >e]i t. m. odločil za nekatere spremembe v mreži osnovnih organizacij. Razpravljal je o Ustanovitvi samostojnih orga-nlzadj /,K na šolah, v občin, •ki upravi, na sodišču, v »De-»orlesu« in na postajah Ljudske milice. Ta reorganizacija "uj hi prekinila togost dosedanjih oblik in dela v teh okvi-rth. vjene prednosti so predvsem v tem, da bo vsakdo Vključen v osnovi«) organlzacl-1° tr>m, kjer je njegovo dolov-ho mesto. Pred listo organizacijo bo tudi odgovoren za svo-«* poklicno delo.
V Ortneku pogrešamo prosvetno dvorano
Dvorane nimamo, vsega pa tudi ne moremo opraviti v eoKtiint, ld res ni primerna družbeno politično delo. 2**0 Ortnečani predlagamo, "•Vi bi izpraznili in preuredili ro-kdanje gospodarsko po-*lopj« ob drevoredu. Uporab-'jttli bi kb lahko za razne Prosvetne prireditve, zbore •oliveev, za predavanja in ki 1» predstave ter podobno. Ortnecani, Velikoiioljanci in Prebivalci Gregorja bd bi-11 občini zelo hvaležni, če N le zadeva re.sila tako, kot Pmdlatcaino, s tem bi pa bi-<!' hllrH,i rešeno tudi vpra ?*,lJe avtobusnega postajali Sca
V. P.
Hotel /andija te vedno zaseden
K-tol) wtmu> rta je turisttć-2? **K>n»: konec, Je, rkiivomc-Ikotal Kandija prav tako •^den,        ^ bi, poiotj v
r^leljok. 16 r*nombra ^'raj, je bilo vseh 13 sob "-^nlh. v mesto prihaja do-Potnikov raznih tovarn in vT države, največ pa Je slo-v J*lh; nimoti njih roouuejo ^"Veku 'uoi ijudjjo u rjeo
»n drugih republik, ki 'Ifljejo  v imv  w«fltlu na popnviiltl.
Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA V BREŽICAH:
BREŽICE: živahnejše delo po reorganizaciji
Nekaj organizacij na v.i.i bo zaradi tega res ukinjenih, vendar to ne bo povzročilo večje škode. Večina zaposlenih komunistov je bila ze do sedaj vključenih v osnovne organizacije podjetij in njihovega dela v kraju bivanja ni bik) čutiti. Osnovne organizacije ZK bodo odpadle v Artičah, na BizelJ-sknn. v Globokem, v Krki vasi, v Sromljah in na Veliki dolini. Večji del teh organizacij je bil številčno šibek, vanje pa so bili vključeni predvsem učitelji, upokojenci, miličniki in gospodinje.
Aktivnost na vasi je res potrebna, vendar večja kot doslej. Komite- Je zaradi lega sprejel sklep o formira, nju krajevnih aktivov, v kate-rih bodo morali sodelovati vsi komunisti iz delovnih organizacij. Sodelovanje pri reševanju problemov krajevne skupnosti bo torej obvezno za slehernega 'člana ZK. Kdor se bo
d<4u v svojem okolišu izmikal, bo za to odgovarjal pred osnovno organizacijo. Dela v krajevnih aktivih pa ne smemo pojmovati kot izvrševanje nekih operativnih nalog. Tu gre bolj za vodenje enotne politike, za oblikovanje zdravih političnih stališč.
V razpravi so člani komiteja menili, naj bi se upokojenci vključili v osnovne organizacije tistih podjetij, v katerih so delali. Tako bi upokojeni učitelji delali v osnovni organizaciji šole, delavci globoškega rudnika bi se spe: priključili podjetju in delavci na zadružnih posestvih zadrugam v Brežicah ali na Blzeljskem. Vaške gospodinje bi prav lako lahko sodelovale v osnovnih organizacijah zadruge. Vlo;ja osnovnih organizacij pri kmetijskih zadrugah bo odslej še zlasti pomembna. Njihova dolžnost bo, da vključujejo v vrste Zveze komunistov kmete, predvsem
mlajše proizvajalce. Terenske organizacije so to do sedaj za. nemarjale.
Reorganizacija torej obeta živahnejše politično delo v brežiški občini. Na šolah in drugih ustanovah, ki so zdaj dobile samoupravne pravice, bodo samostojne organizacije ZK prav gotovo vplivale na izboljšanje dela, na medsebojne odnose in podobno.
Za ustanovitev komitejev krajevnih skupnosti se komite na seji ni odločil. Sklenil Je sklicati sestanek članstva v krajih, kjer Je število komunistov veliko in člani sami naj bi fiede tega rekli zadnjo besedo.
Komite ir nato razpravljal še o kandidatni listi za sestavo novega komiteja in o listi delegatov za V. kongres ZK Slovenije. Sledila je ocena poli. ličnega stanja v občini in raz prava o pripravah na volitve v predstavniške organe, ki bodo prihodnjo pomlad.
citet na novi lokaciji, bi b*i — nesposobni vzdržati visoke obremenitve za odplačilo anuitat — nepripravljeni na hitri prehod za povečanje proizvodnje.« (V tej informaciji IMV, poslani ObS, se je program lokacijsko omejeval, kot zaključek II. faze, na prostor med Gubčevo cesto in Hadlovo hišo.)
Mnenje okrajne
urbanistične
inšpekcije
Še pred razpravo na občinski skupščini je bil 16. maja 1963 sklican sestanek posebne strokovne komisije o ogledu lokacijskih prostorov za izgradnjo razširitve objektov za potrebe IMV predvsem z namenom, da se strokovno določi zazidava. V komisiji so bili tudi predstavniki izven podjetja in IMV, tudi tisti, ki so pp predpisih dolžni dajati soglasja na lokacijske odločbe upravnih organov občinske skupščine, zlasti glede izgradnje industrijskih objektov. Iz podpisanega zapisnika prisotnih je med drugini razvidno, da se lahko izda dovoljenje za podaljšek montažne hale v smeri proti mlekarni. Za vse ostale gradnje, ki so bile takrat obravnavane, pa je bila pogojna vezava na klavzulo, da se lahko izdajo lokacijske odločbe šele takrat, ko bo investitor imel izdelan podrobni zazidalni načrt. Za skladiščne prostore je bilo predlagano: »strogi provizorij, katerega bo moral, investitor po potrebi urbanistične službe prenesti na drugo mesto brez povrnitve stroškov, če bo za to nastopila potreba.« Prisotni predstavnik Dolenjskega lista je o tem poročal pod naslovom: »Naposled vendarle razumevanje za IMV«.
Na osnovi tega skupnega dogovora je bil s strani upravnega organa občine zahtevan detajlni zazidalni načrt. Kot nestrokovnjak ne morem presoditi, kaj zajema zazidalni načrt in kakšna merila mora vsebovati. Po tolmačenju občinskih strokovnih organov so zahteve enake za vse tovrstne investitorje. (Po tolmačenju neprizadetega strokovnjaka mi je pojasnjeno, da detajlni zazidalni načrt zajema,geo-detske podatke terena, podatke objektov itd. v merilih 1:1000 do 1:200 — za zunanje ureditve objekta z vsemi komunalnimi pri-kjučki do objektov pa 1:200 do 1:10. _ Po navodilih ustreznega sekretariata SRS za izdelavo urbanističnega projekta pa že zazidalni načrt zahteva izme-re 1:1000 ali 1:500, za pomembnejše urbanistične ambiente pa merila 1:200 adi 1:100).
Ne mislim se spuščati v te vrste razprav, ker se mi zdi v dani situaciji važnejše razpravljati in delati na dolgoročnih rešitvah ter upoštevati realne možnosti ob spoštovanju predpisov. Dejstvo pa je, da je bilo lokacijsko dovoljenje izdano na predloženi zazidalni načrt, ki je izdelan v merilu 1:500 in to v roku 3 dni od prejema zahtevka. Soglasje k zazidalnemu načrtu je izdala okrajna urbanistična inšpekcija 1. 8. 1964 po sestankih 7. 7. 1964 in 15. 7. 1964. Soglasje okrajne urbanistične inšpekcije se glasi:
» ... predlog zazidave je v skladu s pogoji, ki so bili določeni pri komisijski obravnavi ob priliki ogleda situacije na kraju samem dne 16. 5. 1963 št. 351-151/3--7. Glede na to urbanistična inšpekcija okraja Ljubljana nima pripomb k za-
Z LETNE KONFERENCE ZMS V BREŽICAH:
Vedra ocena dosedanjega dela
Mladi delegati so v nedeljo p »knostevilno obiskal; redan > letno konferenco občinske or-gan:zacije ZMS v Brežicah. Od 110 vabljenih jih je prišlo 96. Na konferenci Sta toTii tudi Gojko Stanič, predsednik ideološke komisije pri CK ZKS. in Dagrruir Šuštar, predsednic« kadrovske to^mlsijr pri okrajnem komiteju Zveze mladine. Prisotni so bila tudi predfctavniki družbeno političnih organizacij iz domače ob čine.
Mladina je na taaruVronei ocenila dolo v minulem obdobju in opozorilu na reševanj« vt^<>dnevTiiili problemov v prt>tevodnji, v šolah, na vasi ir. v najrazUdneunlh organizacijah in druStivih Mladi proizvajalci. Od sodelujejo pri upravljanju delovnih vn-gatnl-zadj, so se dobro uveljavili Vedno več m/led ti viti h akUiv;«v v proizvoctnlli orgtmlzacijah razpravlja o storilnosti, nagrajevanju, ni,v|,;r>..-i<, odnosih v kolektivu in Se o vršiti drugili problemov, « kaiwuni
se srečujejo. V razpravi so mladi ptrodarili potrebo po temeljitejsem izobraževanju upravljavcev iz vrst mladine. To je pot k še ućinkovibetj-.šemu delu v sam'«*pravnilh orgatiih. Ob problemih v p:>d-jetju so navajali p-«niajhoo sodelovanje z ostalimi organizacijami, predvsem s sindikatom in osnovno organizacijo Zveze komunistov.
Spregovorila so budi o delu mladine na šolali. Tu se mladi ne uveljavljajo tako kot v podjetjih. Zlasti v gimnaziji jo opaziti veliko pasivnost. Od 350 dijakov jih aktivno sodeluje v mladinski organizaciji 1« 15- Vzrok za to Je deloma v tem, ker se dve tretjini dijakov votd v šolo z vlakom in avtobusi. Ti ne morejo ostati popoldne v Brežicah, da bi se ukvarjali x delom v Zvezi mladine. Za družbano dejavnost ti žetrjlo dijaki več pobud s utirani sverjih profesorjev.
Na konferenai j« bilo razen tegu precej govor« o kmečki
mladini, ki jo čakajo velike naloge pri preobrazbi naše vasi. Aktivi na 'teranu so mo.:-go premalo usposobljeni in razgledani, da bi lahko usp*-no usmerjala dejavnost kmečke mladine. Tu Je še veliko mladih fantov in tU klet, ki niso vključeni v mladinsko organizacijo. Od tega jih ponekod odvračajo starši, ees, saj tudi mi »nismo nikamor pohajali«.
Razprava o va.ii!u mladini je načela tudi p rtži vijanje prostega časa Mladina naj bi se v prostih urah več shajala v klubih ob zabavnem in resnem programu. Ni treba, da vedno posluša predavanja! Ce hoče, naj zapleše, od časa do časa pa naj se v razgovorih s predstavniki zadruge, delovnih in drugih organizacij seznani   z  akbu&lnb družbeno
problema! .ki,
Ob zaključku so dulegati sklenili, da bodo vsi mladinski aktivi skušali kar najbolj dosledno uresničevali naloge, o katerih so govorili n« konferenci.
Kolektiv IMV terja hitro rešitev
Kolektiv Industrije motornih vozil v Novem mestu nas je naprosil, da v. današnji številki objavimo nekaj dokumentov ter interpelacijo odbornikom občinske skupščine Novo mesto v zvezi z izgradnjo podjetja na obstoječi lokaciji:
OBČINSKA SKUPŠČINA Oddelek za gospodarstvo NOVO MESTO Novo mesto, 16. 3. 1964. Zaradi povečanega obsega proizvodnje se nam iz dneva v dan pojavlja kot najbolj pereč problem preizkušanje vozil po končani izdelavi. Do-sedaj smo preizkušali vozila na cesti, kar je nedopustno iz prometnih razlogov, poleg tega pa zvezano s številnimi problemi, kot so lcontrola preizkusnih voznikov, pogostni karamboli, ob slabem vreme, nu se avtomobili (lak) poškodujejo, avtomobili pridejo s preizkusne vožnje totalno zamazani itd. Iz navedenih razlogov smo prisiljeni v najkrajšem času pristopiti k ureditvi preizkusne poti. Iz organizacijskih razlogov, kakor tudi zaradi stroškov ter oviranja prometa je nujno, da je preizkusna pot v neposredni bližini tovarne.
Istočasno s povečano proizvodnjo se ostreje postavlja problem prostora za parkiranje gotovih vozil. Z oziram na to, da zaradi proizvodnega procesa ni moč vsakodnevno izdelovati vse tipe vozil, temveč po dekadnih ali mesečnih serijah, kakor tudi, da pri večjih naročilih predajamo vozila ko je izdelana celotna pogodbena količina, nam že danes konstantno stoji na že tako premajhnem dvoriščnem prostoru cca 150 vozil. S povečanjem proizvodnje moramo računati, da bomo imeli stalno cca 300 vozil. Na obstoječi lokaciji za ta vozila nimamo prostora. Zaželeno je, da se depo vozil nahaja znotraj tovarne ali v neposredni bližini zaradi dnevne manipulacije. S tem v zvezi Vas prosimo, da izdate dovoljenje za izgradnjo preizkusne poti ter depoa gotovih vozil na ravni-ni na zapadni strani Karlov-Ske ceste na parcelnih številkah 330/13, 330/64, 330/13, 330/12, 330/38, 330/10, 330/11, 330/20, 330/5, 330/6,330/8, 1356, 1357, 1358, 1359, 1360, 1360/2 in 1361.
Dostaviti:
1. naslovu
2. arhivu — tu
Direktor: Levičnik Jurij, zanj: Ivan Ferkolj, 1. r.
Temu dopisu je sledila po dveh mesecih odločba:
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO Oddelek za gospodarstvo NOVO MESTO
Številka: 351-155/64 5
Datum: 13/5—1904
Skupsotao obline Novo mesto, oddolak za gospodarstvo Izdaja v zadavi Industrije motornih vozil Novo mesto, za gradnjo preizkusne poti, na podlagi 201. člena zakona o aploSnom upravnem postopku nodlodnjo
ODLOČBO
Investitorju Industriji motornih vozil Novo mesto se ne dovoli uporaba poroci it. 330/13, 330/64 330/4, 330/13, 330/12, 330/36, 330/10, 330/11, 330/20, 330/5. 330/8. 330/8, 1356, 1357, 1358, 1359, 1380, 1360/2 m 1361 k. o. K;.-. 1 jn W, gradnjo preizkusne poti.
Obrailoiltev:
Invaitltor Industrija motornih voail Novo mesto Je z vlogo s dno 17. marca 1964 zaprosU za lokacijo prel/Jtusne steze na parcelah tt. 330/13, 330/04, 330/4,330/13,330/12 3.10/38, 330/10, 330/11, 330/20, 3M/S, 330/6, 330/8, 1356, 1357, 1358, 1359, 1360, 1360/2 In 1361 k. o. Kandija, ta * tem v zvezi nI prtloMJ potrebnih prilog.
V postopku Je bilo ugotovljeno, da Jo m proetmutne parcolo oddelek za gospodarstvo skupščine občino Novo menbo ie bvlal odločbo o iokaottl podjetja »Kovinar« Novo mesto za graonjo poslovnih piurturuv H. 361-87/63, ■ dne 26. oktobra IMS, (»Sortno o dodeUM mt*U. K. 466.33/»«. , dO. I.
Julija 1963 za del parcele it. 330/12 k. o. Kandija, podjetje Kovinar pa si Je pridobil ie parcelo it. 330/4 k. o. Kandija na podlagi kupne pogodbe z dne 6. decembra 1963 s prejšnjim lastnikom zore Alojzom. Iz gornje ugotovitve sledi, da Je bilo treba odločiU, kot Je navedeno v Izreku odločbe.
S tem Je odločba utemeljena.
POUK O PRITOŽBI: Zoper to odločbo Je v 15 dneh po njenem prejemu dopustna pritožba na skupščino okraja Ljubljana, ki se mora vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik pri skupščini občine Novo mesto.
Taksa po tar. it. 1 in 7 ZUT v znesku din Je plačana in predpis-no uničena. Postopek vodil:
Ing. arh. Marjan Lapajne 1. r.
Načelnik: Marko Ivanetič, 1. r. 210:
Ljudska republika Slovenija OBČINSKI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO
Sedmega maja 1964 je sledilo predsedniku ObS Novo mesto osebno pismo s sledečo vsebino:
Titi.
PREDSEDNIKU OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO
Novo mesto, 7. 5. 1964.
Pred kratkim nam je Splošna gospodarska banka vrnila Investicijski {jrogram, ki smo ga junija 1962. leta vložili, z dopisom!, katerega prepis v prilogi dostavljamo.
S sredstvi .po omenjenem mvesticijskem programu smo hoteli odipraviti ozka grla v naši proiavodinji ter urediti najnujnejša vprašanja, vezana na pogoje dela. Z omenjenim dopisom dn zavzetimi stališči je reševanje vseh teh vprašanj preneseno nazaj na kolektiv.
Znano vam je, da so v okrajnem in republiškem merilu že določena podjetja, katera se bodo financirala iz sredstev dmužbenih dnvesticdfl-sfoih, skladov in zaduženih sredstev. V tem seznamu naše podjetje m upoštevano, kar je razvidno tudi iz dopisa Splošne gospodarske banke.
Z oziram na to bo naše podjetje prisiljeno samostojno reševati vse obstoječe probleme, kakor tudi nadaljnjo izgradnjo. S sredsbvi, ki podjetju ostajajo za razširjen no reprodukcijo, pa ni moč misliti v bližnji: bodočnosti na izgradnjo nove tovarne na novi lokaciji. Predpostavljam, da bo že velik uspeh kolektiva, če bo uspel samostojno rešiti vsa obstoječa vprašanja. Nujnost povečanja protovodnje, modernizacije tehritoflogije, osvajanje določenih delov in sklopov, znižanje proizvodnih stroškov ter istočasno nujnost, da se izboljšajo — normalizirajo detovnd pogoji, vam je znano. S tem it zvezd smatram, da bi bilo nujno ponovno vzeti v pretres vse možnosti, ki jih nudi za rešitev obstoječih problemov kakor tudi za razvoj v bližnji bodočnosti obstoječa lokacija. Smatram, da v sedanji situaciji uo bi imelo smisel z vseh strani zazidati tovarno z drugimi objekti. Ze dosedanji razvoj podjetja je pokazal, da se včasih z relativno malo dodatno iavesti-o jo da močno dvigniti proizvodnja dn povečati produktivnost. Sedanja gospodarska situacija pa kaže ravno na to, da bomo verjetno sposobni samo na tak način dvigati dohodek. Izgradnja nove tovarne na novi lokaayi bo še naprej naš cilj, vendar bo možno to realizirati šole, ko bodo aa to zagotovljena potrebna sredstva dn ko bomo rešili vrsto problemov, Bora-di katerih imamo stalne težave.
Direktor: LEVIONIK JURIJ, L P.
Na to pismo ni nihče smatral zrn potrebno karkoli ukreniti.
7. 7. 1964 je bil v podjetju IMV sestanek glede splošne problematike tovarne, ki je potekala takole:
ZAPISNIK o   razgovorih   v Industriji motornih vozil, Novo mesto dne 7. julija 1964.
Prisotni:
— predstavniki Izvršnega sveta;
— inž. Marko Bule, predsednik okrajne skupščine, Ljubljana;
— Anton Koprivndkar, podpredsednik olrrajne skupščine, Ljubljana;
— Sergej Tharževskij, predsednik občinske skupščine Novo mesto;
— Andrej Grča, podpredsednik občinske skupščine Novo mesto, ter predstavnika podjetja:
— Jurij Levičrrik, direktor, Ivo Ferkolj, finančni direktor, Cedomir Cemelč- tehnični direktor, Peter Bračko, predsednik CDS, Andrej Dular, sekretar tovar, organiz. ZKJ, Milan Kukovec, poslanec skup. ščine SRS.
Pred pričetkom razgovora so sd vsi zgoraj našteti ogledali obratne prostore podjetja ter prostore za nadaljnji razvoj podjetja v bližnji bo dočnoti. Zapisnik pravi med drugim:
Z. VPRAŠANJE NADALJNJE IZGRADNJE PODJETJA
IMV je že predčasno vložila na občinsko skupščino Novo mesto zahtevek za odobritev zazidave na obstoječi lokaciji, vendar še do danes za to ni izdano soglasje. — Predstavniki IMV že dve leti vztrajno poskušajo rešiti ta problem z občinskim organom za gospodarstvo ih urbanizem, vendar vse zaman. Obstoječi prostori so pretesni, ivsled sprejetih težkih izvoznih obveznosti pa je vprašanje proizvodnje za zadovoljevanje zunanjega trga še posebej pereče.
Na postavljeno vprašanje predstavnika okmajne skupščine inž. Marka Bulca, zakaj se problem zazidave IMV zavlačuje, kakor je nJemu znano, že poldrugo leto, je predstavnik olbčinske skupščine Novo mesto tovariš Sergej  Thorževskij pojasnil,
da sedaj z njihove strani ni več pomislekov ter da bo zadeva rešena, čim IMV predloži ć^umen'acijo.
Predstavniki kolektiva so pojasnili na postavljeno vprašanje, da je sicer maja lani na širšem sestanku biio rešeno to vprašanje ter bil na tej osnovi v juliju 1963 predložen načrt zazidave IMV na obstoječi lokaciji v razmerju 1:1000, vendar je merodajnd občinski organ za gospodarstvo od TJMV ponovno zahteval detajlni zazidalni načrt v razmerju 1:500 in z vsemi preseki v razmerju 1:200, kar pa se doslej niti odslej dalje od nikogar v Novem mestu ni zahtevalo, niti za tiste objekte, za katere je po tem izdano gradbeno dovoljenje. na lokacija, oddaljeni Ikornaj' 20 metrov od IMV. Nadalje predstavniki kolektiva postavljajo v ospredje problem, da v zvezi z naštelo splošno situacijo ni računati na sredstva od zunaj v bližnji bodočnosti za selitev tovarne na novo lokacijo, doošrn so opozorili na nujnost povečanja proizvodnje, modernizacijo tehnologije, znižanja proizvodnih stroškov   ter   istočasno na
Interpelacija kolektiva IMV občinski skupščini Novo mesto
Ker kljub prizadevanju samoupravnih organov in vodstva tovarne odgovorni občinski organi niso pokazali razumevanja za rešitev vprašanj, ki onemogočajo nadaljnji razvoj ter ureditev delovnih pogojev naše tovarne, smo prisiljeni po tej poti zahtevati hitro intervencijo.
Z ozirom na to zahtevamo:
1. Da se problematika obstoja in razvoja naše tovarne obravnava na prvi seji Občinske skupščine.
2. Da se omogoči IMV neglede na urbanistične zamisli brez odlašanja in zavlačevanja maksimama možnost razvoja na lokaciji v 2abji vasi v skladu s priporočilom Okrajnega ljudskega odbora z dne 15. IV. 1960 in temu ustreznega sklepa Občinskega ljudskega odbora z dne 29. IV. 1960.
3. Da se v skladu s prednjim zagotovi in rezervira celotno področje ob Kar-lovški cesti od proizvodnih prostorov IMV dalje proti Gotni vasi za potrebe razvoja tovarne v nadaljnjih petih letih.
4. Da Občinska skupščina ukrene potrebno za ustavitev gradnje objekta podjetja »Kovinar« poleg naše glavne tovarniške proizvodne hale ter da se podjetju »Kovinar« takoj določi ustrezna nova lokacija.
5. Da se odstranijo iz upravnih organov Občinske skupščine okoreli birokrati, ki ne morejo doumeti, da se urbanistična politika mora podrediti ekonomiki komune, občana in proizvajalca, birokrati, ki mislijo da se v naši komuni ne da ničesar narediti, kar se ni rodilo v njihovih glavah. Ti ljudje, ki sistematično zavirajo razvoj IMV, so odgovorni za neprecenljivo škodo, povzročeno IMV in družbi.
Iz priloženega materiala je razvidno, da se samoupravni organi in vodstvo tovarne že dalj časa trudijo dobiti ustrezna dovoljenja za izgradnjo najnujnejših poslovnih -prostorov in ureditev nevzdržnih delovnih pogojev. Ker tudi pismo predsedniku občinske skupščine z dne 20. X. 1964, katerega prilagamo, ni spodbudilo odgovorne ljudi k hitremu reševanju navedenih vprašanj, smo bili prisiljeni ubrati to pot. Kljub temu, da so organi upravljanja podjetja pravočasno, t. j. že ob siimcm začetku gradbenih del za izgradnjo objekta »Kovinar« opozorili odgovorne občinske organe ter nudili ustrezna finančna sredstva za rešitev in izgradnjo objekta podjetja »Kovinar« na drugi lokaciji, se odgovorni ljudje iz občinske uprave niso zavzeli, da bi to vprašanje na zadovoljiv način rešili.
Kolektiv IMV ne more razumeti, da nikjer v novomeški občini nI bilo moc* najti druge lokacije za izgradnjo novega objekta podjetja »Kovinar« kot v podal Akti nnšr> efavne prnlrvnrlne hale.
Z odobritvijo lokacije ter zazidalnega načrta za izgradnjo hale podjetja »Kovinar« ni samo onemogočena kakršnakoli nadaljnja, tudi najmanjša razširitev IMV, temveč je onemogočena realizacija planirane tehnologije na sedanji lokaciji. Zazidavanje tovarne z vseh strani ter preganjanje na drugo lokacijo je povzročilo tovarni že ogromno materialno škodo. Tako je bilo pred leti izdano gradbeno dovoljenje dvema zasebnikoma za gradnjo stanovanjskih hišic v neposredni bližini tovarne, od katerih je podjetje eno moralo odkupiti, da bi'si zagotovilo obstoj. Tovarna ima danes po nepotrebnem dve kotlarni. Že dalj časa je vsem jasno, da v obstoječi gospodarski situaciji ni moč misliti na izgradnjo nove tovarne na drugi lokaciji. Kljub temu smo zdaj spet pred problemom objekta podjetja »Kovinar«, ki ga bo, v kolikor želimo zagotoviti obstoj naše tovarne, treba porušiti. V to gradnjo objekta »Kovinar« se vlagajo dnevno nova sredstva. Čimprej se bo delo ustavilo, temmanj bo nepotrebno izgubljenih družbenih sredstev. Kolektiv ne more razumeti stališča odgovornih za gospodarstvo in urbanizem, da tovrstna industrija ne sodi v mesto in da jo je treba izseliti izven mesta. Dvomimo, da bi razmestitev objektov za obrtno proizvodnjo v podaljšanju IMV ob Karlovški cesti pripomogla k boljši urbanistični ureditvi tega področja in lepši podobi mesta. Smatramo, da bi nadaljnja izgradnja že obstoječe industrije nudila boljšo in lepšo urbanistično ureditev in zunanjo podobo tega področja. To, da ima IMV danes neurejeno okolje in razmetano ogromno materiala, vozil ter celo proizvodne stroje na prostem, ni krivda kolektiva IMV, temveč tistih, ki nas že leta ovirajo, da bi na tej lokaciji uredili svojo proizvodnjo. Zaradi takih stališč je kolektiv IMV bil prisiljen že 25% svoje proizvodnje preseliti v Brežice.
Nerazumevanje gospodarskega razvoja ter samovoljno reševanje gospodarskih in urbanističnih problemov je privedlo do tega, da imamo v naši komuni še številna druga nerešena vprašanja.
TOVARIŠI ODBORNIKI!
Vabimo Vas, da se pred pričetkom obravnave naših zahtev na skupščini prepričate o utemeljenosti naše Interpelacije z ogledom naše tovarne in z možnostmi perspektivnega razvoja.
Istočasno Vas prosimo, da na obravnavo sprejmete delegacijo našega kolektiva.
Organi upravljanja INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO
nujnost, da se izboljšajo oziroma normalizirajo delovni pogoji na obstoječi lokaciji vsaj v bližnji perspektiva za dobo 5 let- Ker pa so odgovorni občinski organi za gospodarstvo in umbanizem izdali gradbeno dovoljenje za izgradnjo obrtnih delavnic obrtnim podjetjem na še edino možnem prostoru za eventualno razširitev proizvodnih prostorov IMV (na oddaljenosti 20 m od IMV), se postavlja vprašanje nadaljnjega perspektivnega razvoja dn s tem v zvezi obstoja IMV.
Predlog zazidave v zahtevanih merilih in z zahtevano dokumentacijo je predložen v maju letos, pa še kljub temu1 do danes ni odobritve. Brej temu zahtevku ni bilo možno ugoditi, ker je po omenjeni zahtevi bilo potrebno angažirati geometra, ki Je izdelal kompletno do» kuimmtaoijo predvidene zazidave na zemljrišču IMV, kajiS katastrski arhiv za to področje zahtevanih podatkov ni nudil na razpolago, saj v tem razmerju ne obstajajo. — S takimi odnosi se je, po izjavi predstavnikov podjetja, ustvarilo zelo negativno politično razpoloženje med kolektivom napram občini, ker ne more razumeti takih odnosov.
Spričo gornjih pojasnil je predstavnik okrajne skupščine inž. Marko Bule izjavil, da mu ni razumljivo, zakaj se opisani problemi tako rešujejo dn spričo tega, da res ni izgledov za skorajšnjo selitev (vsaj še pet leftlj, je problem zazidave IMV naj-resneje obravnavati dn izkoristiti vse možnosti razširitve na obstoječi lokaciji, vsled česar ne bi imelo smisla v sedanji situaciji z vseh strani zazidati tovarno z drugimi objekifct. Ze sedanji irazvoj podjetja je pokazal, da se z relativno malo dodatno investicijo da močno dvigniti proizvodnja in povečati produktivnost. Sedanja gospodarska situacija pa ravno to ukazuje. Izgradnja nove tovarne na novi lokaciji bo še naprej ostala skupni cilj;* vendar po zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev. Poudaril je., da je zaradi obstoječe gospodarske situacije bilo nujno angažirati vsa sredstva za nadalijnji'h pet let, predvsem na področju bazične industrije, vsled česar na sredstva od zunaj ni za računati in je vsaj za obdobje pet let računati samo na to lokacijo in tu modernizirati proizvodni proces do skrajnih možnosti.
Sklenjeno je bito, da se v roku desetih dni:
a) resi vprašanje zazidave na obstoječi lokacijo;
b) skliče komisija predstavnikov občine, okraja in republike, katera dima nalogo na samem mestu rešiti vprašanje zazidave na obstoječi lokacčjri dn rešiti vprašanje prostora za perspektivni razvoj za pet let do prehoda na novo lokacijo;
c) organi upravljanja IMV naj. vložijo interpelacijo na občinsko skupščino Novo mesto z zahtevo, da se ustavi izgradnja objekta obrtnega podjetja Kovinar tik pred proizvodno balo IMV ob Karlovški cesti ter da se celotno področje ob Karlovški cesrj od proizvodnih prostorov IMV dalje v smeri Gotnc vasi rezervira za everatuaine potrebe IMV ter istočasno omogoči na tem prostoru takojšnja ureditev dopoja za gotova vozila.
Za zazidavo na obstoječi lokaciji jo blhi Izdana lokacijska odločba Rele 19. 8, 1964. 24. 8. 1964 pa dovoljenje *» gradnjo skladišča s tem, d» »se bo objekt smatral I'"' »trogt provizorij, ki ga •j0 moral Investitor po potreb* urbanistične službe preme«tj* H na drugo mesto brez provire do povrnitve stroSkov.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Povečati število članov Prešernove
družbe!
O programu Prešernove druibe za prihodnje leto smo že pisali, pisali pa smo tudi že o pomenu in poslanstvu, ki ga družba opravlja pri širjenju lepe in poceni knjige med našimi občani, o njenem vzgojnem delu itd. Družba si že vrsto let prizadeva razširi4! krog ('Jamstva saj bo lahko le na ta način še uspešneje opravljala svojo brez dvoma pomembno nalogo. Njen zadnji namen je, doseči sto tisoč članov, prodreti s svojimi knjigami skoro v sleherno družino, v mestu
Večer slovanske glasbe v Novem mestu
V sredo, 25. novembra ob 20. uri bo v dvorani Doma ljudske prosvete v Novem mestu večer slovanske glasbe. Priredila ga bo Glasbena šola v Novem mestu s sodelovanjem svojih učencev in učiteljev, večer pa bo v okviru prireditev za letošnji občinski praznik Novega mesta in v počastitev dneva republike.
Lep glasbeni večer
Glasbena šola je 3. novembra priredila v Kočevju, v dvorani gimnazije, svoj prvi glasbeni večer. Poslušali smo na plošče posneta dela L.v. Beethovna (Simfonija št. 5) in P. I. Cajkovskega (Klavir ski koncert št. 1). Profesor Miloš Humek, ki je poskrbel za spremno besedo, je občinstvu povedal in pokazal marsikaj novega o tem, kako je treba poslušati glasbo. Ugotovimo lahko, da je v Kočevju precej ljudi, ki so vneti za resno glasbo, prireditev pa je dosegla svoj namen.
in na deželi, prodreti do slehernega občana.
V prihodnjem obdobju predvideva družba celo vrsto akcij za povečanje članstva. Dotro knjigo bodo popularizirali z različnimi literarnimi vežeri, razgovori o knjigah in umetnosti, z razstavami in s predavanji. Člani PD bodo preko nje lahko kupili tudi knjige drugih slovenskih založb po izdatno znižanih cenah, s potujočo knjigarno v posebnem preurejenem avtobusu pa bodo skušali priti v vsak večji kraj.
V teh prizadevanjih bodo družbi v veliko pomoč občinski odbori PD ter poverjeniki po vseh krajih in celo v delovnih kolektivih. Le s skupnimi močmi bodo lahko krojili tak program, ki bo sprejemljiv za čim širši krog
.ljubiteljev dobre knjige, ki nam jo Prešernova družba posreduje že enajst let. Da bi poživili delo občinskih odborov PD in poverjenikov, imajo zastopniki družbe te dni posebne sestanke v posameznih občinah. Prejšnjo sredo sta bila podobna razgovora s poverjeniki tudi v Kočevju in Ribnici, le žal, da je bil odziv zelo zelo slab. Ena izmed ugotovitev obeh posvetov je, da število članov iz leta v leto pada. So mar prizadevanja poverjenikov popustila ali pa je edini vzrok — pomanjkanje časa za knjigo? Ne smemo pozabiti, da avt'», časopis, televizor, prijeten dopust še ni vse, da morda prav zaradi tega toliko bolj potrebujemo zvestega, vdanega prijatelja, h kateremu se bomo vedno zatekali, ko nam bo hudo, ko bomo utrujeni, ko bomo imeli vsaj malo časa. To pa je knjiga! Knjiga nas uči, vzgaja, dviga duha, širi obzorja, nam je,
skratka, vedno in povsod potrebna ...
Tc je le del resnic, mimo katerih ne smemo in ne moremo, ko govorimo o človeku, o kulturi v naši družbi. In mladi rod: kaj mu moremo nuditi lepšega, kakor navdahniti ga z ljubeznijo do lepe knjige? Na vse to je treba misliti, ko bomo ustanavlja!! v obeh zahodnodolenj-skih občinah nove odbore Prešernove družbe, ko bomo izbirali nove poverjenike tudi tam, kjer jih doslej ni bilo. Le tako bomo lahko uresničili zamisel družbe: povečati število članstva na sto tisoč približati knjigo slehernemu človeku. Skrb poverjenikov je, da povečajo število članov v Ribnici od sedanjih 180 na precej več, poverjeniki v Kočevju pa se bodo morali tudi potruditi, da ne bodo cstali pri sedanjih 280 članih Prešernove družbe.
(g)
Stari rnlin v Pišecah. Ljudje pravijo, da stoji že 700 let. Moke že davno ne melje več, času pa še vedno kljubuje. Voda vztrajno obliva z mahom porasla kolesa,
vendar ji niso več poslušna...
0 političnem šolstvu v občini
Ideološka komisija pri CK ZKS, CK ZMS, republiški svet sindikata in zveza delavskih univerz so 3. in 4. ter 5. in 6. novembra orgamzirali dvoje dvodnevnih posvetovanj o političnem šolstvu v občini. V drugi skupini — 5. in 6. novembra — so se posvetovanja udeležili tudi predstavniki občin Ljubljana-Vič-Rud-nik, Vrhnika, Logatec, Cerknica, Novo mesto, Trebn.e, Črnomelj, Metlika, Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Kočevje, Ribnica in Grosuplje. Posvetovanje je obsegalo naslednje teme: Mesto in vloga političnega šolstva v občini; posebna problematika večernih političnih šol; vloga in programska usmeritev mladinskih šol; sindikalne šole;   organizacija izobraže-
Navdušenje nad Oktetom v Sevnici
Za občinski praznik v Sevnici je letos v tem kraju že drugič gostoval Slovenski oktet. Dvorana TVD Partizan je bila tokrat nabito pclna hvaležnih poslušalcev, ki so navdušeno ploskali umetnikom slovenske pesmi- Da ima sev-niško občinstvo smisel za pravo umetnost, smo tokrat nedvoumno videli in slišali! V imenu občinske skupščine je drage goste-pevce pozdravil tov. Stopar.
Program je bil tokrat ne-koliko drugačen od onega v februarju, ko smo pevce na-
šega' znanega okteta slišali v Sevnici prvikrat. Umetniki so za začetek peli najprej pesmi klasične oz. renesančne dobe. pri čemer so nam podali več Gallusovih pesmi, čuli smo tudi holandsko pesem, med narodnimi   domačimi   pa je
Ne tarnajte, da iz vaše občine ni dovolj člankov v komunskem glasilu! Raje se odločite in napišite primeren prispevek, ki bo koristil vsem
Kolektiv IMV terja hitro rešitev
posebno navdušila vedno lepa »Katrca«. Sledil je venček Sreboinjakovih narodnih pesmi, pa Simoniltijeva Rez]an-ska — in po vsaki pesmi se aplavz kar ni hotel poleči. Na vrsti so bile nato dalmatinske in slovenske pesmi, pa črnske duhovne pesmi- — To-varišica Kolškova je ob koncu umetniškega večera poklonila oktetu prelep šopek nageljnov, po nepretrganem aplavzu navdušenih Sevničanov pa so naši »diplom^i pesmi« dodali še ribniškega Urbana.
Po koncertu smo posedeli s pevci v kavarni sevniške restavracije, kjer so nam za<p?li še nekaj razpoloženjskih pesmi, ob brzem vlaku ob 23. uri pa smo jim v imenu vseh Sevničanov zaklicali: »Na svidenje spet v Sevnici, saj gre v tretje rado!«
STANKO SKOCIR
valnega procesa in metodika dela v pontaenih šolah ter druga organizacijska vprašanja (literatura, financiranje).
Dokaj zanimiva in zaskrbljujoča je ugotovitev, da smo v enem letu porabili za vse politične šole v republiki le nekaj nad 52 milijonov din, to Je proračun povprečne osemletke! Zato ni čudno, da nekatere šole še vedno niso take, kakor bi morale biti glede na svoje odgovorno poslanstvo. Se vedno je okrog 30 odst. šol, ki niso našle v svojih programih konkretne problematike občine, katerih delo je nekje izven, iznad vsakdanjega življenja, v katerem živijo in delajo njihovi slušatelji, da so njihovi programi daleč od potreb občine, njihovo delo pa je preveč šolsko. Bistvo zaostajanja (nekaterih) političnih šol je v tem, da se v njih bolj učijo kot pa učijo delati. Z izobraževanjem je treba doseči samostojnost družbeno političnih delavcev pri oblikovanju določenih stališč, šole pa naj izhajajo iz vsak. danje problematike; sindikalne politične šole naj bado ve. zane na program ZSJ in naj izhajajo iz specifične problematike podjetj?.
Tudi v razpravi so -nekate.
POPRAVEK
Popravljamo napake, ki so se vrinile v Javno izjavo in zahvalo uprave Dolenjskega muzeja v Novem mestu, objavljeno v zadnji '.;'>.: Dolenjskega lista: v 5. vrsti drugega odstavka prvega stolpca mora biti zapisano: OK ZKS in ne OZ ZKS; v 9. vrsti: s predsednikoma, ne predsednikom;
v 10. vrsti drugega stolpca: Zupanovo, ne tov. N. N., v drugem odstavku tega stolpca pa mora biti pravilno zapisano: Muzeja revolucije Slovenije, ne pa muzeja Narodne revolucije.
DOLENJSKI MUZEJ.
Novo mesto
ri poudarili pomen kadrovanja v politične šote, pri čemer smo doslej večkrat grešili. V tem je treba upoštevati predvsem interese slušateljev, še bolj pa njihovo stopnjo predizobrazbe. Morda bi jih morali prav zaradi tega tudi grupirati po posameznih interesnih področjih. Sola mora biti organizirana in vodena po načelih andra-goškega ciklusa, ki obsega naslednje faze: proučevanje potreb, stanja in problemov, ki naj jih šola obravnava; programiranje; realizacija programov oziroma organizacija izobraževalnega procesa ter valorizacija — ugotavljanje končnega uspeha šole in posameznika. Skozi vse štiri faze andragoškega ciklusa je potrebno sodelovanje med šesta vljavcem programa (politične ali druge organizacije) ter »izvajalcem« (npr. delavsko univerzo), saj daje šoli usmeritev prav politična organizacija.
Tako kaikor mora temeljiti na stvarnosti in potrebah občine program šole, mora izhajati iz prakse tudi predavatelj, sicer se ne more nadejati bistvenega uspeha- Prav povezava teorije s prakso, stvarnosti z abstrakcijo je eden bistvenih pogojev uspeha šole.
DOLENJSKA GALERIJA
V NOVEM MESTU
' je odprta:
■-• vsako nedeljo, sredo in petek od 9. do 13. ure; • vsak torek,  četrtek in soboto od 9. do 13. ure ter od 16. do 19. ure. Vstopnina 50 din. Vstopnica velja tudi za ogled DOLENJSKEGA MUZEJA.
(Nadaljevanje s 6. strani)
to mora biti objekt montažnega Upa.«
Kolektiv tovarne IMV je zadržal takojšnjo vložitev interpelacije na Občinsko skup *Čino, ker je smatral, da bo-"o zadevo ustavitve izgradnje kovinarja rešili občinski or-ttnl. V U namen sta bila "klicana na pobudo IMV dne H- in 18. 7. 19C4 skupna se. ■tanka predstavnikov podjetja Kitvin.tr. IMV in Občinske •kupščine, kjer m ie iskale možnosti prehoda na drugo lokacijo za podjetje Kovinar. Dosežen Je bil načelni »pora-*um:
—- da Kovinar pristane rut ™«vx> primemo lokacijo pod •oločenlmi pogoji, in
— da IMV krije podjetju Kovinar vse dotedanje naitta-
atroške v /vrzi i pričetkom b*T»dnjr, kakor tudi izgubo jj* dohodku vsled *»pto«airle gradnje v slučaju prehoda ** dru«o lokacijo, medtem
— ko Občinska skupščina ni izpolnila obveze za dodelitev nove lokacije Kovinarju.
Iz gornjega jasno izhaja, da niti Kovinar niti IMV nista odgovorna za nastalo situacijo.
Po vsem tem je kolektiv IMV smatral, da bodo odgovorni organi Občinske skupščine sprejeli ustrezne ukrepe za rešitev obravnavanih problemov. Ker ni hotel po nepotrebnem zaostrovati odnosov, tudi ni takoj vložil interpelacije na občinsko skupščino. Kljub temu pa tudi nato ni bilo nič narejenega v korist IMV. Zato smo se odločili, da celotno zadevo predstavimo javnosti ter zahtevamo takojšnjo rešitev.
KOLEKTIV INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL, NOVO MESTO
To res ni šolska pisarna!
Kdor stopi v pisarno aR
I zbornico    osemletke na
g Blanci, res ne ve, ali j*
1 zašel v privatno kuhinjo
1 ili ropotarnico kakega pod_
I jelja. V prostoru, velikem
I okoli 4 x 2.5 metra, je
1 zidan štedilnik, na kate-
jj rem stoje veliki lonci, ga
I vrati so korita za pomiva-
1 nje posode, tik njih pa *o
I zloženi zemljevidi, globin
g je nameščen   pod mizo,
I skromna pisalna miza pa
1 je založena z vsakovrstni-
§ mi papirji in zvezki, nad
I katerimi visijo plašči uči-
= teljic.
I Na edinem stolu je se-
Poglcd na novo Dolenjsko galerijo ,v Novem mestu: levo — vhod v novo stavbo, desno — vogal Dolenjskega muzeja. — OBIŠČITE DRAGOCENE ZBIRKE v Dolenjski galeriji in rautavo slih akademakega slikarja Mihaela Kambič*!
dela mlajša tovarišica, drugi dve sta stali ob štedilniku. Tako namreč učiteljice preživljajo odmore. O detovnih pogojih prosvetnih delavcev na Blanci je učiteljica Renata Kova-čič pevedala še več: -
— Našo pisarno, zbornico in mlečno kuhinjo sami vidite in mislim, da pojasnjevati tu ni kaj. Pač izredna stiska!! Razen tega imamo učitelji še druge težave. Samo dve imava urejeno prehrano, ostale si morajo kuhali same, če imajo čas. V gostilni ne kultajo, zasebniki pa tudi nočejo vzeti na hrano naših učiteljev. S stanovanji ni dosti boljše. Lani sta dve kolegici stanovali ena v kleti, druga nad lilevom in sta morali za prazen prostor plačati po 3-000 din.. ■
— Ali ni upanja, da bi se razmere izboljšale?
— Ce bo prihodnje leto na šolah res kaj več denarja, bomo veliko učilnico prezidali, da bi prišli vsaj do malo spodobnejše-ga prostora za pisarno in shranjevanje učil. Zdaj nas je sram. če kdo pride na obisk! Govori se tudi, da bodo pri zadružnem domu sezidali trgovino in nad njo nekaj stanovanj, baje tudi as uctteljstvo. Želimo si, da bi bile govorice resnične...
Hlače za bol-]
niške sestre i
i
Si morete predstavljati, i da bi bolniške sestre na- j mesto običajnega oblačila | naenkrat začele nositi be- | le hlače in haljo iste bar- | ve? V bližnji bodočnosti | moramo računati s takšno I spremembo. Nekatere an- | gleške bolnišnice so že I naročale bele hlače za bol- f niške sestre.
Na razstavi v Sovmour i Ha'Ju so razstavili nove i uniforme, h katerim so- i dijo poleg belih hlač in j halje tudi beli platneni i čevlji. Verjetno bodo tudi j v evropskih bolnišnicah I kmalu posnemali angleški j zgOed.
Nemški krvnik je za giljotino
Vse pogostnejšim zahtevam, naj tudi v Zahodni Nemčiji uvedejo smrtno kazen, se je te dni pridružil tudi 71-letniJohann Rei-chardt, dolgoletni glavni za-hoclnJonemski rabe! j. Njegova obrazložitev je preprosta: tisti ki hote in namerno koga ubije, mora tudi sam umreti. Po Reichardtovem mnenju je najhujša kazen najučinkovitejše sredstvo za preprečevanje ubojev.
»Moji predniki in jaz smo opravljali krvniški posel okoli 3G0 let in trdim, da mora biti vsak uboj enako poplačan >( Ko Reichardt zagovarja smrtno kazen, postavlja nasprotnikom te kazni vprašanje, kaj bi storili, če bi kdo
ubi. njihovega sina ali hčerko.
Reichardtova krvniška kariera je trajala 22 let. V tem času je izvršil okoli 3000 smrtnih kazni, v glavnem obešenj. Toda Reichardt bi rad v smrtno kazen vnesel neki.j humanosti in se zavzema za uvedbo giljotine. »To je edino pravo sredstvo za izvršitev smrtne kazni in v bistvu tudi edino humano.« Reichardt je že napravil načrt za novo giljotino. Zavzema se tudi za več »etike« med izvršitvijo smrtne kazni. Po njegovem mnenju je obvezna orna obleka, poleg tega pa pravi: »Kadar kdo umre, dol s klobukom!«
Smrtio kazen so t Zahod
Takale je bila poplavljena Vrbina pri Brežicah: zajce, pernato divjad in druga živa bitja je visoka Sava odplavila; dolgoletni trud lovcev in gozdarjev je uničen ...
AUTO UNION DKW
DKVV F-102
NAJNOVEJŠI AVTO Union modeli
1200 oam — 60 KS pri 4600 ohr.Anin., poraba goriva 9,51/100 km, diskaste zavore, 6001 prtljažnik, novi hladilni sistem, zapečaten, polnjen s tekočino, ki zmrzufje Sede pri — 35» C, 4-stopeaijski menjalnik s Porsche sinhronizacijo, odbijači iz nerjavečega jekla.
CENA 5.454.— CARINA + DAVEK 9*2.000 DIN
DKVV F-12
900 oam — 40 KS pri 4300 obr./min., poraba goriva 7,81/100 km, diskaste
zavore, razkošna oprema, izreden pospešek od 0—80 km v 13 sek.
CENA 4.627.— CARINA -f DAVEK 835.000 DIN
DKVV F-11
800 com — 34 KS pri 4300 obr./min., poraba goriva 7,31/100 km, 5 sedežev, servisni pregled le vsakih 10.000 km.
CENA 4.094.— CARINA + DAVEK 740.000 DIN
Avtomobile imamo na konsignacijskem skladišču v LJubljani in Je izdobava takojšnja po vplačilu deviznega uneska s tekočega računa, katerega mora koristnik odpreti pri Narodni banki. Vse rezervne dole Unamo stalno na zalogi v Ljubljani, Titova 146, servisno službo z zalogo rezervnih delov za dinarska srodstivia pa v vseh večjih mestih Jugoslavije.
Z vsemi toočnejsimi podatki smo Vam stalno na uslugo ln se priporočamo
ZASTOPNIŠKO PODJETJE
»AUT0C0MMERCE«
LJUBLJANA, TRDINOVA 4 Tel. 33-588
ni Nemčiji ukinili leta 1948. Priitaši te uredbe trdijo, da se število umorov ni povečalo, odkai so ukinili to najhujšo kazen. Toda nedavna serija umorov, ki so jih v Zahodni Nemčiji zagrešili nad vozniki taksijev, je povod za vse bolj razširjeno zahtevo po ponovni uvedbi smrtne kazni.
Psi prvi na Mesecu
Znani sovjetski znanstvenik prof. Blagonravov je pred dnevi opozoril, da bo moral imeti človek pri letu na druge planete predhodnika. Ta izjava sovjetskega akademika bo morda nekoliko razočarala tiste, ki menijo, da se bo človek kot prvo bitje znašel na Mesečevi površini. Blagonravov je opozoril na psa Strelko in Belko in trdil, da bodo njuni potomci prva bitja, ki bodo prispela na Mesec. Šele potem, ko se bodo nove Strelke in Belke srečno vrnile z Meseca na Zemljo, bo mogoče pripraviti polet človeka na to najbližje nebesno telo.
334 smrtnih žrtev v Alpah
Letos je v Alpah izgubilo življenje 334 oseb, lani pa le 240. Kot običajno sta bili vzrok za mnoge teh nesreč neizkušenost in slaba oprema tunstov.
Vendar pa je bilo letos med smrtnimi žrtvami tudi neksj izkušenih alpinistov. Največ je- bilo med njimi Švicarjev — 95, nato Avstrijcev 75, Italijanov 67, Francozov 55 in 43 Nemcev. Največ smrtnih žrtev v Alpah je bilo leta 1957, in sicer 283.
Med letošnjimi žrtvami je bil tudi znani smučar Charles Bozon, v švicarskih Alpah pa sta se smrtno ponesrečila Buddy VVerner in Barbi Henneberger.
v Kočevju Trubadurski maratonec
Osemnajstletni Sved Orge Teliund je pripravil očeta" svojo izvoljenke, da je privolil v njegovo poroko z njo tako, da Je pel 17-Ietnemu dekletu tri dni in tri noči podoknice. Tretjo noč se je Orge ol. 12.15 onesvestil in padel v travo. Prebudil ga je šele poljub izvoljenke in smeh njenega oteta. Le-ta mu je čestital za vztrajnost in privolil, da se njegova hči poroči z njim ...
Miss 100 kilogramov
V Parizu obs'aja že nekaj let klub močnih žena. Pred kratkim je imel klub letni občri zbor, na katerem so članice izvolile novo predsedstvo. Vanj so izvolile Marie Sen:eant, ki je dobila pred nekaj leti častni naziv »miss 100 kilogramov« (čeprav Jih ima dejansko 130), Georgette Alice s 103 kilogrami in ro-koborko Maggy, ki je težka 102 kilograma.
Rezultat 50:0
Navdušeni nogometni navijači sioiilskega nogometnega kluba Rlbera so bili pred nekaj dnevi silno razočarani, ko so morali doživeti poraz svoje enajaterice. Nogometaši Rlbere so namreč Izgubili tekmo proti moštvu Caltani-sette z 0:1. Po tekmi so Jo začelo krvavo maščevanje: navijači so razbili petdeset avtomobilov gostujočega moštva, ki so stali pred igriščem, ir tako spremenili rezultat 0 pro"i 1 v svoj prid.
Tako veselo še nikdar niso mahali z zastavicami in še nftj.^ ^vljenju niso bili tako razigrano veseli kot pretekli četrtek tile šolarji v S*^ °* sliki jih vidite, kako so se udeležili nepozabne proslave ob otvoritvi n0/»jn°vne šole v Sevnici, največje šole v Spodnjem Posavju. Več o tem fe*M*nes na 1. strani
Dolenjskega lista!
»Ker nimamo prostorov za zimsk vadbo in denarja, le životarimo«
RAZGOVOR Z MARJANOM POTRČEM, PREDSEDNIKOM NEKEGA »PARTIZANA«  IN AKTIVNIM ŠPORTNIKOM,  0 TEŽAVAH iN ' u V NAJVEČJEM
Samo še 100 aktivnih športnikov je v novomeškem Partizanu. H tekmujejo prcU-žno v štirih športnih disciplinah: košarki, gimnastiki, odbojki in rokometu. Nekdaj široka aktivnost počasi, a vztrajno naz.idu.ii-. >«• pred leti je bilo blizu 500 članov Partizana. Poglavitna vzroka sta pomanjkanje prostora za zimsko vadbo in slabo finančno stanje. Res pa je, da so se atleti odcepili od matičnega društva in je nizko število članstva tako vsaj deloma opravičljivo. Kljub temu bo potrebnih čimprej nekaj korenitih sprememb, sicer bo nekdaj tako močno društvo počasi popolnoma zaspalo.
Marjan Potrč je že dolga leta član novomeškega Partizana, letošnje leto pa je postal tudi njegov predsednik. Ker dobro pozna razmere v dnistvu, njegove uspe-he in težave, smo gu naprosili za razgover o problemih v tem naj večjem novomeškem športnem ko lektivu.
— Kakšno je trenutno stanje v društvu?
— Društvo je zdaj daleč od one ga pred nekaj leti. Imamo samt 100 aktivnih športnikov, naše dele pa se je letos zaradi slabih financ nih pogojev omejilo v glavnem le na štiri športne panoge: koša:k'>, gimnastiko, odbojko in rokomet. Poudariti velja, da nimamo zadostnega števila Kadrov in ne zadosti finančnih sredstev, ki nan, na vsakem koraku pretijo z naj hujšim. Zdaj si nekako pomagamo z najemnino od doma JLA.
— Včasih je bila splošna vadba ena izmed poglavitnih lastnosti liga kolektiva. Kako je zdaj z njo'.'
— Na žalost moram,povnlati. da splošne vadbe letos ni. Razlogi »o trije: nimamo kadra, nimamo fi-
.nančnlh sredstev ln končno, nima mo pokritega prostora, kjer bt mladina vadila pozimi. Sicer pa moram omeniti, da je že od nek daj bila glavna aktivnost v športnih panogah. Tudi tu je problem z vaditelji. Odbojko trenira igra lec, ki tudi Igra, isto je pri ko šariti in rokometu. Prav tako tudi gimnastika leži na ramenih enega ali dveh idealistov. Opaziti je, da športniki potem, ko prenehajo i športnimi nastopi, prekinejo vse zveze s sportom in ne prenašaj) svojegu znanja na mlajše.
— Kako to, da leto« ni bilo stun dardnrga tradicionalnega sročin.i.< Novega mesta In Karlovca v gim nastlki?
— Tudi tu je zmanjkalo denarja. Dve boj smo hoteli organijjiratt spo mladi, nato pa smo ga prestavili na J osen. Kot vse kaže. iz dvoboja letos ne bo nič. Organizacijo bt prav gotovo lahko izpeljali in tud: telovadni vrati bi sestavili brez posebnih težav.
— Zakaj stari športni delavci, ki so dolga leta delali v Partlza-nu, ne delajo več?
— Poskušali smo Jih Se naprt | zadržati v svojih vrstah, a nani ni uspelo. Vsekakor moramo razti meti, da so so ti športni zanese n- dt\ ki so živali s športom ln za sport po deset let ln več, počasi naveličali dola v športnih organizacijah. Razumeti jih moramo š. posebej zato, ker so bili popoln: idealisti, ki za svoj trud niso do bivoli no nagrad ln ne denarja Zato zdnj smatrajo, m) njihovi' delo prevzamejo mladi, teh po Je zdaj še občutno premalo.
Stroj ugotavlja raka
Najmodernejši aparat, ki preiskuje kri, more ugotoviti raka že v začetnem sladi ju. »Avtokemik«, ki so ga Izdelali na Švedskem, opravi v nekiij sekundah krvim analizu, elektroniki možgani' pa takoj zapišejo krvno sliko z diagnozo vred na papir. Tuko je mogoče v enem samem tednu opraviti več kot .v mi tisoč krvnih analiz. V zdravniških krogih ji- zbudil ta aparat, ki no ga že prrj n.i Javili, veliko zanimanje.
— Prihodnje leto bo v Karlovcu Zlet bratstva in enotnosti. Ali se Partizan kaj pripravlja za to veliko športno manifestacijo?
— Kakor je znano, bo zlet prihodnje leto. Do zdaj Je že bilo nekaj akcij, ena izmed njih Je bil pohod na Triglav. Razumljivo je, da bomo v Karlovcu sodelovali tudi mi. Naši športniki bodo nastopali v raznih panogah. Delo in
priprave zaenkrat vodita ObZTK in SZDL.
— Sezona je končana. Ali se bodo športniki pozimi kaj pripravljali zrn tekmovanja?
— Ce bomo imeli možnosti, se bomo pripravljali dvakrat na te člen v telovadnicah osnovne šole (odbojka in rokomet ter atletski klub ln Klan) ln gimnazije (košarka ln gimnastika). Popolnoma jasno je, da ti dve telovadnici ne ustrezata športnim panogam, poleg tega pa ne morata isdosliti nlu potrebam šol. Skrajni čas Je, da se zgradi nova telovadnica. Tt dve sta bili zgrajeni takrat, ko je imelo Novo mesto dve šoli In tri
( En kovač ( konja kuje«
1 Dandanes je kovačev že
H zelo   malo   in verjetno
1 otroci v  mestih,  ko pri
jf igrah še vedno določajo
1 prednost s štetjem in ver-
s zi: »en kovač konja kuje,
g koliko   žebljev potrebu-
S je ...«  sploh     ne vedo,
I kakšen je ta poklic V Cr-
g nomlju otroci    še vedno
1 lahko   vidijo  kovača pri
m delu, saj imajo kar dva
I v   mestu.   Enega izmed
1 njiju,   ki   ima delavnico
§g nasproti zdravstvenega do-
1 tna, smo te dni obiskali.
g — Ali je v vaši obrti še ff  redno dovolj dela?
1 — Preveč ga je, ne le
1 dovolj! se je odrezal mo-
S žak, ne da bi prenehal ob.
g likovati  železo   na nako-
B valu. Šele ko je razbelje-
■ no železo dobilo pravo obli liko, Je kladivo odložil in i nadaljeval:
g — Mladih ne dobimo
J več za to obrt, samo mi,
■ starši, še delamo.
g — Koliko let že oprav-p   Ijate kovaško obrt?
MALI OGLASI V NAŠEM LISTU  VAM PRINESEJO ZANESLJIV USPEHI
tis«(I?'S<*v. Zdaj pa ima toi-W* i b!?. ^ Prebivalcev. Na **^Lt«rSJ- kakšna stiska je za
'l2.w°vadruca bi po tvo. je*,  w rešila večino prohle-
1(*r*u«ali sredstva za
P^avJU3"1 to ™ »ikoli uspe-lo *^T*o od dotacij. Smo za
»S^io zagotoviti čred 9t" v^jo telovadnice. 2eli-600-letnici Novega '"^tnTr" tudi nam. Mislim, d»   (2? Posebej poudarjati,
S?adn>ca pomenila za šr*V3i?n mestu. DosegU bi mD5Sl_~ katere bi se lahko v 1 t*0 času nadejali tudi tfp o zaenkrat stagnira ali
sezona je končana. AH2» povedal, kakšne uspeli«        posamezne panoge?
•"S™** so se kljub po-mSirasirali v vrh slovenske o«reKvaliteta ni pad-i, ■ le. da nimamo ženske
t^aaih bila med naj-Slovenijl. Košarkar-ostati v ligi. To je Sen Sport in Je zanj tudi največ zanimali bilo trenerja, leva-«a rimožičnosU. Ve-*> dosti tekmovali, 1 »o dosegli nekaj le-r. - . med posa-mezniki. Orl-lS? sicer pridno trenl-rAT* niso imeli nobenega lA^tometasi so prvi v niMvSfei ln upajo, da te tA**** leto uvrstili v dni-g»£jJ5? .'igo Telovadci vadi-FMii w- Nekateri mladinci tlspehe 118 slovon-
pri novomeškem f^L .»Pz. da bo dobil več-tjfai h telovadnico, da bo l»Si» '••o, kot mora in kot 1*7», b, ?v'Jo. da nI mogo-*( li * društvo letos do-'T^ii* dinarjev namesto cjnii '» pol, kolikor so m*«,/* nemoteno delo. — j! » hU.,1*1 Partizanovcl ve-jfijt* "Oflnčnost In upajo v
— Od leta 1936  že go
;  nim meh in kujem konje, pa se še nisem naveličal. !  Tudi moj sin je kovač, i vendar Je šel v službo k tati rti gi.
— Pa lahko vse delo opravite sami?
— Vse do letošnjega maja sem imel pomočnika. Takrat jo je pobral domov na Hrvaško, pa vi-lim,- da brez njega ravno tako gre, pa še dajatev imam na ta račun manj.
— Ali so vas hudo obremenili z davkom?
— Precej plačujem, precej, — je odgovoril Jože Sikonja, pri tem pa se prevejano nasmehnil, ne da bi izdal številko.
Anton lloslur. novomeški fV^|jJjji      J«-' prinesel pokazat v naše uredništvo preteklo soboto •>/! kg ir7*%iti            U pri kmetovalcu Albinu Gon ■ncu v vasi Sela pri Šentjerneju, i [m. S^'tkaiiko fotografirali, smo.....,jo postavili Škatlico v*'«-*" i    * W predstavljali, kak« velika je P
i  SMEH STOLETIJ
Znamenitega grškega pisatelja tragedij Evripida, ki je prvi vnesel v svoja dela intimna človeška vprašanja, so poklicali k makedonskemu kralju Arhelaju. Kralj ga je zaprosil, naj ga pesnik napravi za junaka kake tragedije. Evripides pa je dejal oh tej nenavadni želji: »Bogovi naj te obvarujejo, da bi bil kdaj predmet žaloigre!«
* * *
Sosed pek je tožil Sokratu, da ima na vrtu drevo, ki mu prinaša nesrečo/ Na njem so se obesile že tri njegove žene.
Sokrat se je domislil prijazne Ksantipe in zaprosil peka:
»Dragi prijatelj, dovoli, da presadim tvoje drevo na svoj vrt.«
* * *
Pred svojim prvim javnim govorom je imel Alcibiad hudo tremo. Sokrat ga je vprašal:
»čuj, Alcibiad, ali bi te bilo strah govoriti med štirimi | očmi z branjevcem Aristonom ali čevljarjem Leandrom?« |
»Niti najmanj,« je odgovoril Alcibiad.
»Zakaj se pa potem bojiš govoriti, če ju vidiš skupaj?« j
Vrsta Sokratovih učencev je širila izročilo svojega velikega vzgojitelja. Med njuni so bili mnogi, ki so dosegli vplivna mesta v državnem organizmu, na primer Alcibiad, atenski politik in zagovornik boja proti Sparti. Ta je hotel že* v otroških letih veljati več kot njegovi vrstniki. Ko ga je močnejši tovariš pri rvanju položil na tla, Alcibiad nikakor ni hotel biti premagan in je nasprotnika močno ugriznil v roko.
»Ti grizeš kakor ženske!« je žavpil nasprotnik.
»Ne, grizem kakor lev,« je odvrnil Alcibiad.
Saša Dobri I a :
A R G ON AVTI
[ 3UTRI BODO IZ T€H ZOB ZRASTLJI L^NAkl IN TI se BOŠ MORAl-TT
[NA PVORU SMO TI PAU PRIPRAVITI (SOBO, K3ER SE BOŠ IAHKTO V A ~1 MIRU OPPOCIL,IN PRIPRAVIL J ^VnA^|6N3IB03^7^
NEKDO MU DEMORAL IZDATI 1-N
SKRIVNOST. ČE ZMACjA SE ^UTRI,]
[»MU BOM MORAL PATINI-—g
IfcZLATO RUNO.m^.-Lčgr^
I RAZEN NA1U 3E VEPE* ZA SKRIVNOST) SE ME DEM, IN £E MU POMAGALA) IJ^NES, MU BO TUPI 3UTRI. ■JJJJjH
jOBA ma3 UMRETA SE PRED UOROl POSKRBEL iTWW C^BOM ZA TO.r-H Ml
i^AZON, TAkOO MORAVA]
[Vrez zlateca runa necrTTij
tefrJSIKAMOR, MEPETA1. |MM
EUDI ZLATO RUNOBO^VODE^ POISKATI MORAVAuerakie3a.
»Razstava naj postane tradicija«
v petek, ko so sevniški raz-stavljalci ze izpraznili dvorano gasilskega doma, je bil upokojenec Jože Jenčič še vedno tam. Osem dni je bil gospodar razstave, ki Jo je obiskalo več tisoč ljudi.
»Kaj so vam povedali o razstavi obiskovalci?« sem ga vprašala.
»Da so zadovoljni in da bi takšne razstave morali prirejati za vsak praznik naše občine. To so mnogi napisali v knjigo vtisov. Tudi sam menim, da bi morala razstava postati tradicija. Svoj namen je zagotovo dosegla. Bila je sicer skromna, vendar kljub temu lepo urejena. 2al je zmanjkalo prostora! Tudi mnogi zasebni obrtniki bi radi prikazali svoje izdelke, vendar zaradi pomankanja prostora niso mogli razstavljati.«
SEVNIŠKI VESTNI K
»Kaj vam je bilo na razstavi predvsem všeč?«
»Trud, ki ga je za ureditev razstavnih prostorov vložila kmetijska zadruga. Prav tiste dni jo je močno prizadela poplava. Kljub temu je lepo poživila dvorano z zelenimi okrasnimi rastlinami in nazorno prikazala sadove svojega dela v poljedelstvu, živino-rej1 in hmeljarstvu. Ugajali so mi tudi prikazi drugih podjetij. Vsakdo, ki objektivno presoja, mora priznati, da je bilo v zadnjih letih v občini veliko napravljeno. Tega napredka se občani zares veselimo.«
»Z gospodarstvom ste torej zadovoljni. Kaj pa menite o drugih področjih družbenega življenja pri vas?«
Ze vsa leta sodelujem t raznih družbenih organizacijah, vendar moram reči, da je njihovo delo precej razgibano. Tisto, kar pogrešam, je organizirano kulturno življenje. Težko je reči, zakaj je prišlo do takšnega mrtvila. Vzrokov za to je verjetno več in segajo nekaj let nazaj. Človek se mora res zamisliti
Jože Jenčič, ki je bil »honorarni gospodar« na zanimivi razstavi v Sevnici, je med drugim povedal, da so vsi obiskovalci gospodarske in urbanistične razstave zelo pohvalili razvoj občine, njenih delovnih organizacij in načrte za bodoče naloge.
nad sedanjim stanjem, če se spomni, da so bile nekdaj v Sevnici tri godbe, da smo imeli dramsko sekcijo in dober pevski zbor. Zdaj nimamo nič in škoda, da je tako,« je zaključil svoje razmišljanje tovariš Jenčič.
Tudi oKoli 300 mladih na vasi si želi dodatnega izobraževanja, predvsem iz kmetijstva in poljedelstva. Ne vemo še, kako bomo to organizirali, vendar pa njihovo hotenje ne bomo pustili vnemar in bo občina skupaj s »drugo in delavsko univerzo proučila pogoje za delovanje gospodarskih šol. Ce se bo pokazalo, da je količkaj možnosti, se bo občinski komite mladine za ustanovitev takih šol zavzel. Dijaška mladina je spet razpravljala o idejnosti pouka na gimnaziji, vendar preko že znanih ugotovitev ni prišla.
Dosedanje delo mladinske organizacije je bilo na območju vse občine dokaj pestro in so bili pri delu doseženi razmeroma lepi uspehi tako v proizvodnji, kot v društvenem udejstvovanju in na mladinskih delovnih akcijah. S pomočjo drugih družbeno političnih organizacij pa se moramo v bodoče resneje lotiti izobraževanja in dolgoročnega štipendiranja mladih. Ne sme nam biti žal ne časa in ne denarja, ki ga v ta namen porabimo!
Po 22. novembru že v novi šoli
Največji dogodek ob letošnjem občinskem prazniku v Sevnici je bila prav gotovo otvoritev nove šole. Na tej slovesnosti se je zbralo okoli 2000 otrok in odraslih občanov Otroci se do sedaj še niso preselili v nove, svetle učilnice- Zavlekla so se nekatera notranja dela in šolska vrata se bodo odprla mladeži po 22. novembru. Nova šolska stavba bo sprejela torej še ta mesec nekaj nad 850 učencev. Letos žal ne bo dograjena v celoti, ker je zmnnjkalo finančnih sredstev. Nadaljevali bodo še izgradnjo telovadnice, upravnih prostorov, mlečne kuhinje in stanovanj za hišnika ter ravnatelja
V vsake hišo: DOLENJSKI LIST!
Tekmovanje med društvi prijateljev mladine
V vsej brežiški občini se pripravljajo na občne zbore društev prijateljev mladine, ki bodo še v tem mesecu. V Brežicah in Pišecah so člani DPM že pregledali svoje delo in sprejeli naloge za prihodnje obdobje. Posebno uspešen je bil občni zbor v Pišecah. Združili so ga z roditeljskim sestankom in obravnavali najrazličnejše probleme dela z mladino.
Predsedstvo občinske zveze DPM je te dni razpravljalo o organizaciji praznovanj novoletne jelke. Sprejet je bil sklep, da naj bi bil sprevod dedka Mraza po vseh večjih krajevnih centrih, šole naj bi upoštevale priporočilo o kolektivnem obdarovanju učencev. Otroški vrtec bo kot vsako leto pripravil obdarovanje posameznih varovancev, ker so ti še premajhni, da bi razumeli pomen kolektivnega darila. Tudi vsi drugi predšolski otroci bodo dobili simbolične darove na javnem obhodu dedka Mraza.
Zveza prijateljev mladine je razpisala tekmovanje med društvi, da bi na ta način uveljavila trdnejše organizacijske oblike. Vsa dejavnost društev bo odslej točkovana. Vrednost točke je sto dinarjev. Posamezne organizacije bodo torej dobile za svoje delo denarne nagrade.
Občinski odbor Zveze DPM je razpravljal tudi o delovnem programu v 1965. letu in predvidel višino potrebnih sredstev za planirano dejavnost.
Dober obisk predvolilnih sestankov SZDL
RAZŠIRJENA SEJA OBČINSKEGA ODBORA SZDL V BREŽICAH:
Mladi naj ustvarjajo z nami
Na dnevnem redu sobotne razširjene seje občinskega odbora SZDL v Brežicah je bila razprava o aktivnosti mladih v družbenem življenju. Problematike mladine se je Socialistična zveza lotila z namenom, da opozori na odgovornost, ki jo ima do mladih celotna družba, predvsem pa družbeno politične organizacije. Obisk plenuma je bil dober. Prisotna sta bila tudi gosta: podpredsednik Glavnega odbora SZDL Franc Kimovec-Žiga in predsednik ideološke komisije pri okrajnem komiteju ZMS Celje Mitja Pipan. Oba sta sodelovala tudi v razpravi.
Razprava je nakazala niz pomanjkljivosti pri vključevanju mladine v družbeno delo na najrazličnejših področjih- Vse preveč je pri tem vsiljivo aktivističnih metod, zaradi katerih mladina odklanja tudi vsebinsko dobro zamišljeno udejstvovanje. Manjka torej tistih neposrednih stikov z mladimi ljudmi, ki bi spodbujali in pravilno usmerjali ambicije mlade generacije. Organizacijski prijemi, ki so pogosto papirnati, ne morejo imeti pravega uspeha. Malone v vseh organizacijah imamo razne komisije, ki po sklepih vodstev postavljajo mladini povsem odrejene naloge, namesto, da bi jo vključevale v ustvarjalno sodelovanje pri določanju teh nalog. Mladina mora vedeti, zakaj pričakuje družba njen odziv.
Ne bi bilo prav, če bi bralci ob teh ugotovitvah dobili vtis, da s strani mladih ni bilo nobene aktivnosti. Mladina je pokazala precejšnjo delavnost, vendar je njeno vključevanje v družbeno življenje še premalo množično. Veliko je oblik, v katerih so sodelovali mladi. To so predvsem pionirska organizacija, Zveza mladine, športna društva, šole za življenje, delovne akcije, seminarji, predavanja in zabavne prireditve. Mnogo mladine sodeluje v telesno-vzgojnih organizacijah, vendar
se ta dejavnost ne more zadovoljivo razviti, ker manjka igrišč in telovadnic. Edino telovadnico v Brežicah uporabljata obe osnovni šoli, gimnazija in TVD »Partizan«. Vsi se v njej res ne morejo zvrstiti. V okoliških središčih bodo prihodnje leto uredili igrišča s pomočjo posojila pri Komunalni banki in tako omogočili mladini najosnovnejše pogoje za telesnovzgoj-no udejstvovanje.
Na plenumu je nadalje tekla beseda o idejno-vzgoj-nem delu in o tem, da dobi mladina veliko premalo konkretnih napotkov za svojo aktivnost. Ob strani ostaja zlasti mladina na vasi in se po končnem obveznem šolanju sama ne znajde v družbenem življenju. Prav tedaj, ko bi se morala enakopravno vključevati v organizacije svojega kraja, ni deležna tiste pomoči, ob kateri bi se usmerjala na pot samostojnega odločanja in ocenjevanja problemov.
Potem je tu še kulturno in
Nesreča traktorista
V soboto, 14. novembra, so Je hudo ponesrečil traktorist kmetijskega posestva v Cerkljah Franc Salmdć. Oral Je s traktorjem In pri obraćanju zapeljal predaleč 6ez rob njive. Traktor se Je prevrnil In potegnu podse tovariša Salmiča. Ponesrečenca so takoj odpeljali t brežiško bolnišnico, od tam pa so ga poslali naprej v Zagrob. — Poškodbe so zelo hudo. Materialne Škode je za okoli 150.000 dinarjev.
zabavno življenje. V nekaterih manjših krajih se je zadovoljivo razvilo klubsko življenje in mladina se v klubih rada sestaja. V Brežicah Je za te namene na razpolago lep klubski prostor, vendar klub ni zaživel. Večeri v tem klubu so brez pravega vodstva in mladina se dolgočasi. Pritegnil bi jo le zanimiv program, pri katerem bi aktivno sodelovala tudi sama.
Diskutanti so spregovorili še o potrebi po varstvu šolskih otrok, o težavah in delu pionirskih organizacij, vlogi društev prijateljev mladine, odnosih mladine in učiteljev na šolskih" zavodih, mladinskih urah in drugih vprašanjih. Prisotni so bili predstavniki mnogih družbenih orga-
V brežiški občini je delo
Socialistične zveze zelo živahno. 68 pediružnic je že imelo volilne sestanke, ki so bili dobro obiskani. V nekaterih manjših krajih, kot na primer v Sromljah in Pečicah, bodo sklicali samo krajevne
Na Bizeljskem za 1,5 milijona škode
Pri bencinski črpalki na Bizeljskem je močan pritisk talne vode vrgel iz zemlje bencinske rezervoarje. Pri tem je nastalo precej škode. Cenijo jo na poldrugi milijon dinarjev. Dela so se zaradi tega zavlekla in črpalke niso mogli izročiti v obratovanje za občinski praznik. Upajo, da bodo imeli zdaj več sreče in da se bodo umirile tudi talne vode.
Otvoritev Doma LM v Sevnici
V sredo, 11. novembra, je -bila v Sevnici otvoritev doma Ljudske 1 milice. Govoril Je predsednik občinske skup ščine tovariš Knez, in opisal razvoj LM skozi dvajset let. Otvoritve so se udeležili tudi zastopniki republiških in
Z avtobusom do tovarniških vrat
V sevniških podjetjih pripravljajo anketo, s katero bodo ugotavljali, koliko ljudi se vozi na delo z vlakom, avtobusom ali s kolesom. Število zaposle-nih iz okolice namreč stalno narašča, gradnja stanovanj pa žal ne dohiteva novih potreb. Nove delavke zaposlujota predvsem obe konfekcijski podjetji »Jutranjka« in »Lisca«. Največ ljudi prihaja na delo v Sevnico iz okolišev Loka, Tržišče in Blanca. Za te vozače bodo skušali vpeljati avtobusne prevoze na delo In z dela. Nekaj stroškov bodo povrnila podjetja, nekaj pa bodo prispevali za prevoz tudi delavci sami. Tako bodo delavci tz teh krajev porabili manj časa za pot, pa tudi za zdravje ne bodo v tolikšni nevarnosti. To velja So prav posebej za tiste, ki se vozijo s kolesi.
okrajnih organov TNZ iz Ljubljane in Celja.
Dom stoji blizu železniške postaje in je res sodobno urejen. Prejšnji prostori v nadstropju nad pošto so bili zelo neprikladni. Zdaj imajo deset prostorov s centralno kurjavo in malo kuhinjo. Razpolagajo s temnico za razvijanje filmov, na vrhnji terasi pa je v načrtu tuš za osvežitev. v kletnih prostorih imajo tudi pasjo kuhinjo za dresiranega psa, ki ga bo postaja dobila. v spodnjih prostorih je čakalnica za stranke.
Občinska skupščina Sevnica Je v počastitev občinskega praznika poklonila čuvarjem reda in miru res najbolj sodoben dom v Zasavju.
S.SK.
konference. Krajevnih konferenc bo 15 in so vse predvidene okrog prvega decembra.
Volilne sestanke so v Oreš ju, v Dobovi in na Veliki dolini sklicali po dvakrat. Udeležba je bila drugič vedno zadovoljiva- Ljudje so zahtevali, da pridejo na te sestanke tudi predstavniki občinskega odbora SZDL, da bi se tudi z njimi pogovorili o krajevnih problemih. Zanimala jih je predvsem vloga in delo krajevnih skupnosti, katerih ustanovitev že pripravljalo. Za Socialistično zvezo bo delo potem laže, saj bo opravljala manj operativnih nalog. Povsod so razpravljali tudi o pornenu zamenjave funkcionarjev v podružnicah in krajevnih odborih SZDL in udeleženci so soglašali s takšnim načinom kadrovanja.
Krvodajalci, hvala vam
Občinski odbor RK iz Brežic se zahvaljuje vsem občanom, ki so se odzvali krvodajalski akciji v Brežicah in na Bizeljskem. Zlasti se zahvaljujemo delovnim kolektivom Tovarne pohištva. Kmetijske zadruge, obrata IMV, Trgovskega podjetja Krka, Podjetja za popravilo voz iz Dobovc. dijakom brežiške gimnazije, pa tudi gospodinjam in drugim. Vsem, ki so darovali kri v tej humani akciji, naj bo t ponos zavest, da so pomagali reševati življenja ponesrečencev, operirancev in porodnici
Vabimo vas, da se v enakem številu odzovete akciji, ki bo v prihodnjem letu!
OBČINSKI ODBOR RK BRKZICE
Novo v Brežicah
• Zavod za razvoj kulture in presvete pripravlja za 29. november likovno razstavo. Brežiškemu občinstvu se bosta predstavila akademski slikar Jože B*ivec ln Cvetka MiloS — Rndanovlč iz Zagreba. Razsta-va bo odprta 11. novembra zvečer v Prosvetnem domu. Razstavljena olja si bodo oblako-valci lahko ogledali ob delavnikih od 16. do 50. ure. ob ncoe-ljah pa bo razstavni prostor odprt ves dan.
• Minuli petek Je bila končno le odprta kavarna v Narodnem domu. Gostov zaenkrat Se njm« veliko, saj marsikateri Brežioan za to *c ne ve ln s« kot prej nameni v nckd.ni/o mh-čno restavracijo. Zvedeli smo, da Je delovni čas v novi kavarni od I, ure dnpoldne do dveh po polnoči.
• Tudi Kolodvorska rentav-rarlja Je snet odprta. I.eno so Jo preuredili In Je privlačna *a oblikovalce. Domači gostje in potniki, ki odhajajo ali prihajajo x Vlaki, se v njej počutl-Jo veliko bolj prijetno kot prej.
Restavracija zdaj nima voff prenočišč za tujce. Najbližje ln edine tujske sobe v mostu so zdaj v gostilni pri Lupežu.
• Na pobudo občinske Zveze prijateljev mladine Je Radio BrnUce minuli teden zaćel a solo za starše. Prvo predavanje Je pripravil prof. Bogomir Javornlk. Oddale za starte so na sporedu vsako sredo. Ciklus obsega več predavanj o vzgojnih problemih, ki Jih bodo razlagali predvsem prosvetni delavci.
• Vrtnarija kmetijske zadruge na f .u. ii oskrbuje potrošnike v Brežicah trenutno pred-v»«n s nullosm. endlvijo, porom m paradižnikom. Radič le po 1*0 din kilogram, ondivija po 100, po 70 ln 80 dinarjev In paradižnik za sedaj *c po »00 dinarjev kilogram. Cene na trgu se v zodnjefn tednu ntao bistveno spremenilo. Bil Je dobro založen. V trgo. vlnon le nekai časa primanjkovalo limon, /daj pa lih Ima. Jo »pet povsod dovolj Tudi mandarine so v prodajalni z rictmjnvo že naprodal.
V Mizarski produktivni zadrugi v Sevnici so konec oktobra dokončevali kolesarnice, ki jo postavljajo ob novem vhodu v tovarno. Kolesa, mopedi in motorna kolesa bodo zdaj na varnem in zaščiteni pred snegom, dežjem in sončno pripeko
BREŽIŠKE VESTI
nizacij in društev, zastopniki šol in delovnih organizacij.
Seja je pokazala, da je treba o vseh teh problemih še razpravljati, vendar čimbolj konkretno. Dolžnost vseh političnih organizacij Je, da iščejo nove oblike za vključevanje mladih ljudi. Treba jim je nakazati veličino problemov, ki jih bo reševala ta generacija in jih sprejela za svoje cilje.
Na brežiškem sejmu
14. novembra je bilo na brežiški prašičji sejem pripeljanih 1.600 manjših in 300 večjih prašičkov, prodanih pa je bilo 1005. Za kilogram ži. ve teže manjšega pujska so zahtevali 400—450 dinarjev, za večjega pa 350—370 dinarjev.
Moštveni brzo turnir v Sevnici
V okviru občinskega praznika ss J« mostvenega brzoturntrja udeležilo 9 tričlanskih ekip. Zmagala je Kopitarna I. s 33 točkami. Sledi ji Kopitarna II — 18. Ostalo ekipa so se zvrsUle: Svoboda (Krmrlj). ITT Sevnica. SK »Milan Majcen« Itd. Zmagovalna ekipa Je dobila prehodni pokal ObSS. Tekmovanje Je organiziral SK »MIlan Majcen«.
b. d.
Ubila so jo steklena vrata
Zulostno se Je končalo popivanje študentov v Kaliforniji. 19 letna Margo Morelll Je hotela stopiti skozi steklena trata in pri tem nI opazila da vrata sploh niso odprta Drobec stekla se J1 J* zatil točno v srce.
Naročite DOLENJSKI UST sorodnikom »
tujini     hvaležni vam bodo za pozornost!
10
DOLENJSKI LIST
at.46 (764)
Osilniski vodovod - tokrat z druge plati
»Osilničani so pričeli gradi ti vodovod, Osilnica pa bo kmalu dobila zdravo, pitao vodo ...«, »Osilnica bo Se letos dobila vodovod...» — taksne in tem podobne novice smo lahko že večkrat brali v Dolenjskem listu ln v bivših Kočevskih novicah. In kje je resnica? Vodovod je zgrajen le do pričetka vasi Sela, od tam naprej pa so le tu in tam skopani posamezni odseki jarka. Kaj je vmes?
Do Zamosta so kopali Osil-ničani, Ploščani in Zamošča-
ni skupaj in šlo je brez težav, Ploščani in Zamoščani so se poprijeli dela ln imajo vodovod že eno ali dve leti. Kako pa je z Osilnico? Eno leto so prespali, letos so začeli spet kopati, delo pa jim nekako ne gre izpod rok. Do pričetka vasi Sela, ki je na pol poti, so izkopali jarke že poleti. Tam naj bi bil zbiralnik. Naprej pa ne gre ln ne gre. Oglejmo si vzroke.
Na zborih volivcev so sklenili, da bodo zgradili vodovod in da bo vsaka hiša,
v katero bo napeljan, izkopala en del jarka ter ga nato, ko bodo položene cevi, tudi zasula. Denar za cevi in za montažo bi dala občina. Videti je bilo, da bo šlo v redu, čeprav že v začetku ni bilo prave enotnosti. Pozneje pa je prišlo do trenj. Iz razgo vorov s posamezniki sem ugotovil, da se jim delo ne zdi pravično porazdeljeno. Vse hiše morajo izkopati enako dolžino jarka, toda v nekaterih hišah živijo po 2 ah trije ljudje, v drugih spet po več družin, v nekaterih imajo živino, v drugih ne, v posameznih poslopjih pa so tudi gostilne. Gospodinjstvo, ki šteje, vzemimo dva člana, mora po vsem tem izkopati enako dolg jarek, kot ono, ki ima več članov in še živino aH gostilno zraven. Vprašujem se: ali je to pravično? Sodim, da ni in marsikdo mi bo najbrž pritrdil. Vodovod je sicer res skupna stvar, toda v osilniškem primeru je moral slabotne j ši »za skupnost« opraviti težje delo!
To pa ni vse! Po izjavah nekaterih Je ožji gradbeni odbor pokazal svojo nesposobnost prav pri izkopu jarkov. Dopustil je, da so posamezniki, ki so začeli kopati na dobrem terenu (takšnem, kjer ni kamenja), izkopali več kot bi bilo treba. V naslednji etapi, ki je veliko slabša, bodo zato skopali krajši jarek. Kako je mogel odbor to dopustiti? Mar res niso spoznali, da bo pri tem ta, ki red upošteva, »potegnil krajši konec« kot pravimo? In še eno vprašanje: kako morejo dopustiti, da je sredi Osijnice nezavarovan jarek za vodovod? Kakšen smisel ima kopanje jarkov brez določenega reda? Res je: čas bi že bil, da. se te zadeve uredijo in da Osilnica resnično dobi prepotrebni vodovod!
J. OŽURA
Štiri konference krajevnih organizacij
SZDL
Do nedelje so bile v kočevski občini že štiri konference krajevnih organizacij Socialistične zveze: v Polomu, Banji loki. Stari cerkvi ln Dragi. Konference med drugim obiskujejo t»di poslanci: Ignac K&rnJčhik, Miro Hegler, Vladimir Planine ln Boris Mikoš.
Vse konference doslej so obravnavale vrsto najbolj aktualnih problemov, pomembnih predvsem za posamezne kraje. Precej so omenjali tudi politično delo in sploh vio-gb krajevnih organizacij, govorili pa so še o raznih drugih nalogah, kadrovskih problemih, pridobivanju novih članov, očitovanju novih vodstev KO in poudarili, da je treba v nove odbore organizacij ivključitl čim več mladine in žena.
Osredrtje vprašanje na konferenci KO SZDL je bila predvidena ukinitev obrata Inlesa v Podpreski, o čemer je razpravljal centralni delavski svet kombinata na zadnji seji PO tem naj bi obrat ukinili, delavci pa bi se vozili na delo v obrat v Loškem potoku. Člani SZDL so na konferenci menili, da ne vidijo razloga za ukinitev obrata ki da 60 proti ukinitvi. Razen tega so govorili tudi o ukinjeni šoli v Novem Kotu, o socialnih in zdravstvenih problemih in vrsti drugih vprašanj.
Glavna razprava na konferenci v Banja U>ki je bila kooperacija, vprašanje zemlje v družbeni lasti, ki je nihče ne izkorišča (travniki) itd. Po združitvi zadruge s KGP je plo mnenju ljudi stik med proizvajavcl in posestvom oslabel in bilo bi dobro, da bi se na posebnem sestanku s predstavniki posestva še posebej pogovorili o problemih kmetijstva.
Razen tega so na vseh štirih konferencah govorili še o vršiti koraunalnih potreb, delu
Socialistične zveze, o davčnih olajšavah v zadnjem let« (v Banja loki so menili, da bi bilo treba davčno politiko v prihodnje še izboljšati), preživninah za ostarele kmete, borcih - kmetih in njihovih težavah, škodi po divjadi itd.
Občinski odbor SZDL bo po končanih konferencah pripravil posebno analizo o problemih, ki so jih konference načele in jo na pOenemu obravnaval, nato pa bodo želje občanov posredovali n. pr- KGP, občini itd., da' jih skušajo zadovoljiti ... Prihodnjo nedeljo, 22. novembra, bodo Konference KO SZDL v Vimolju, Fari, Pregradu in Mozlju.
Te dni v Kočevju
■ — Nad 300 novih voznikov. Avto moto Kočevje Je lotos organiziralo za civilne potrebe sest tečajev za šoferje amaterje, katerih vsak Je trajal približno mesec dni. Zadnji tečaj so zaključili oktobra, izpiti pa so vsak petek. Skupno Je tečaje obiskovalo (in naredilo Izpite ali pa Jih že bo) 223 kandidatov, od tega 33 žensk. Za motor je obiskovalo tečaje 47 kandidatov, za avto 136, za motor in avto pa 55. Zanimivo je, da je letos precej več interesentov za voznike avtomobilov kot za motorje. Bazen tega se je pri AMD letos izšolalo 128 voznikov za potrebe JLA, ki so opravili tudi amaterske izpite za motorje ln avtomobile. Letos so organizirali tudi tri tečaje za mopediste, Izpite pa je opravilo 100 kandidatov. Vzporedno s tečaji je bilo tudi 16 predavanj o alkoholizmu. Predavanja so spremljali & filmi in diapozitivi.
■ — 18 diplomantov večerne tehniške šole. Prejšnji teden je polagalo diplome 22 slušateljev večerne srednje tehniške šole strojne stroke pri delavski univerzi. Od 22 kandidatov je šolo uspešno zaključilo osemnajst, ostali pa imajo popravne izpite. Izpite so delali pred komisijo tehniške srednje šole strojne stroke iz Ljubljane, ki jo je vodil direktor šole Inž. Jože Suvorov. Mladim delavcem, ki so v treh letih poleg svojega rednega dela v podjetju uspešno zaključili srednjo tehniško šolo, lahko samo čestitamo!
■ — Se en avtobus. Prejšnji teden Je začel voziti v Kočevje še en delavski avtobus. Kljub temu, da so nedavno uvedli na relaciji Sodrailca—Kočevje delavski avtobus, ki pripelje v Kočevje ob 5,45, je bil avtobus ob 6,45 še vedno oziroma čedalje bolj poln, tako da so potniki od Prigortcc dalje morali skoro1 vedno stati. Marsikdo je v strahotni gneči stal le na eni nogi, pa še tista večkrat nI bila njegova. Prvi avtobus, ki pripelje v Kočevje pred šesto, odpelje do Prigorice in olajša pre-
polni avtobus, ki pride v Kočevje pred sedmo.
■ — Problem garaž. Žeto težko bi prešteli, koliko je v Kočevju osebnih avtomobilov, vsekakor težje, kakor število garaž. Kar poglejmo nova stanovanja; prav nobena stolpnica ali stanovanjski blok, v katerih pride povprečno skoro na vsako družino avtomobil, nima garaž. LastojM ličkov to drugih avtomobilov se znajdejo, kot se kdo more, zadnje čase pa so sami pričeli zidati garaže. Pojavljajo se za občinskim blokom v Kolodvorski, za banko dn drugod. Kako bodo rešili vprašanje garaž ob stolpnicah, pa je še vprašanje . . . <
■ Danes popoldne ae bo sestal svet stanovanjske skupnosti Ko-čevjemesto; obravnaval bo ukinitev stanovanjske skupnosti in reorganizacijo njenih servisov. Razpravljali bodo tudi v ustanovitvi samostojnega zavoda za varstvo in vzgojo otrok, kateremu naj bi se, po mnenju nekaterih, pridružila tudi šolska kuhinja »Metka«. Rešita bodo morali tudi vprašanje pralnice in krpalnice.
■ Konferenca krajevne organizacije SZDL mesto. V torek, 24 riovembra ob 19. uri bo v dvorani družbenih organizacij za komitejem konferenca krajevne organizacije Socialistične zveze Kočevje mesto. Na konferenco, ki bo obranavala vrsto aktualnih problemov, so vabljeni vsi člani organizacije.
M Zlomljena noga in 15.000 din škode. Ze v prvih minutah tega tedna, v noči od nedelje na ponedeljek, se je na Roški cesti pred hišo št. 23 pripetila prometna nesreča. Voznik motornega kolesa NSU Pretiš LJ19-338 je vozil pravilno po desni strani proti Rudniku to dohitel vinjenega pešca . J. C, ki je hodil po sredini desne # polovice ceste. Zaradi slabe vidljivosti ga je opazil šele na razdaljo sedem metrov ln ga kljub zaviranju podrl. Pešec si je zlomil nogo, na motorju pa je za okrog 15.000 dinarjev škode.
Skupščinski dnevnik
V torek, 17. novembra, sta se spet sestala oba zbora občinske skupščine Kočevje in obravnavala vrsto aktualnih problemov.
■ Dnevni red skupščine je obsegal naslednje točke: poročilo sveta za kmetijstvo in gozdarstvo o kmetijskih površinah, interesantnih za družbeno proizvodnjo; poročilo komisije za borce o problemih borcev v občini; poročilo komisije za prošnje ln pritožbe skupščine; poročilo komisije za uvedbo 42-urnega tednika v Trgo-prometu ter personalne zadeve.
■ Na zadnji skupščini so odborniki tudi menili, naj KB »kupaj z investitorji ponovno prouči
, stanje sredstev dn razčisti medsebojno obveznosti to kom potence, U jih ton kočevska podružnica, kakor je bilo sklenjeno ob združitvi bank. KB je sedaj sporočila, da do zaključnih računov za 1964. leto ne bo odobravala nobenih kreditov za osnovna sredstva. Status podružnico KB so razčistili, tako da ne bo mogel kdo izven občine odločati o sredstvih, ustvari Jenih tu. Sklop UO KB LJubljana o ukinitvi odobrenih kreditov Itasu, KGP to Tekstiiant je bil preklican.
■ Komisija za organizacijo šolstva jo na priporočilo skupščine H. novembra že obravnavala po-aobno šolstvo, vendar dela Se ni zaključila. Svet za socialno skrbstvo in varstvo družino tor svet za
splošne in notranje zadeve sta tudi že obravnavala ustanovitev disciplinskega centra za mladoletne prestopnike. Kaže, da bo center ustanovljen najkasneje s 1. januar, jem prihodnje leto.
■ O nadaljnjem podružbljanju kmetijske proizvodnje razpravljajo že dve leti. Izdelana Je posebna karta, v kateri so zemljišča razmejena, iz nje pa je razvidno, da so za družbeno proizvodnjo Interesantna zemljišča le na območju kočevske doline, to so katastrske občine Mozolj, Cmd potok, Livold, Stara cerkev, Kočevje, Mahovnlk. Zeljno to Koblarji. Vsa ostala zemljišča po mnenju kmetijskih organizacij niso primerna za agrotehnično obdelavo. Na tem območju je že sedaj 65. odst. vse zemlje v družbeni lasti. Ob tem je komisija opozorila na vrsto problemov, o čemer bomo obširneje So pisali.
Člani »Gnezdeča« so prejeli nagrado
Podraladkarji Društva za varstvo živali na osnovni Soli Jožeta Seska v Kočevju so v svoji organizaciji že precej naredili. Pozimi skrbijo za ptice, pcdmladkarje pa so podrobneje seznanili tudi z živo naravo. Pred nedavnim so priredili razstavo svojih Izdelkov, izdajajo pa tudi glasilo »Gnezdeče«. Za uspešno delo .so dobili priznanje in Praktično darilo od Društva *a varstvo živali iz Ljubljane.
-vd
Čuvaj ni ničesar opazil. . .
Glavno skladišče razstreliva na Rudniku je zelo dobro zavarovano, čuva ga pa tudi nočni čuvaj, ki ima pri ograjenem skladišču majhno barako. Kljub vsemu temu pa je pred dnevi uspelo vlomilcu priti do skladišča, vlomiti dvoje zunanjih vrat skladišča, ne da bi čuvaj karkoli opazil ali slišal. Vlomilec je odnehal šele potem, ko je spoznal, da notranjim, močno zavarovanim vratom ni kos. Vlom so opazili šele po izmeni dveh čuvajev...
Nočnemu čuvaju pri Agro-servisu KGP se je dogodila podobna »nezgoda«. Medtem ko je 10. novembra ponoči bil na obhodu, mu je nekdo izmaknil iz čuvajnice elek. tri črto pečico in stol ■.. Vso kaže, da lahko kdorkoli pride kadarkoli v podjetje, kljub Čuvajem, kj svoji nalogi verjetno niso linv
POJASNILO
V 45. številki Dolenjskega lista z dne 12. novembra 1964 sta Gimnazija Kočevje to Glasbena šola Kočevje objavili pojasnilo na članek »Povprečni OD: Rudnik najboljši!« v katerem so bul navedeni tudi osebni dohoditi v družbenih službah. Da bodo bralci seznanjeni o dejanskem stanju, daje oddelek za družbeni plan to finance naslednje podatke o osebnih dohodkih Gimnazije to Glasbene šol« v Kočevju.
Povprečni mesečni osebni dohodki za razdobje Januar—avgust 1964 znašajo po statističnih poročilih na obrazcih RAD-1 za Gimnazijo
— 54.216 din — za Glasbeno šolo
— 62.583 din.
V navedenem članku so bili podatki zaokroženi na tisoč dinarjev. Pri Gimnaziji je dejansko nastala pomota, ker so bili povprečni osebni dohodki navedeni v višini 59.000 din. Pri Glasbeni soli pa so bile navedbe o osebnih dohodkih točne.
Navajamo še, da so povprečni osebni dohodki po ostalih šolah
naslednji: — v Osnovni šoli »Jože Seškof Kočevje — 42.062 din, — v Osnoval šoli »Mirko Bračič« — Kočevje — 41.226 din, — v Osnovni šoli Vas — Fara — 43.042 din, — T Posebni osnovni šoli Kočevje — 44.359 din.
V povprečnih osebnih dohodkih so zajeti tudi osebni dohodki, doseženi z nadurnim delom, za neopravljene, toda plačane ure (to so letni dopusti, državni prazniki itd.), boleznina do 30 dni, izplačila po zaključnih računih to vsa ostala izplačila (nagrade to podobno).
Oddelek za družbeni plan
ln finance
Skupščine občine Kočevje
Gasilci iz Stare' cerkve so dobili novo motorko
dani gasilskega društva b Stare cerkve pri Kočevju štejejo med naj delavnejše v kočevski občini. Udeležujejo se vseh tekmovanj pa tudi za vzgojo novih članov skrbijo. Dosedanjih težav z motorno brizgalno je konec, saj so pred dnevi s pomočjo gasilskega sklada občine, občinske gasilske zveze in z lastno prizadevnostjo kupili novo, zelo dobro motorno brizgalno.
-vd
Konferenca SZDL Kočevje-mesto bo 24. novembra
Odbor krajevne organizacije SZDL Kočevje je na zadnji seji razpravljal o dedu in o pripravah na konferenco krajevne organizacije SZDL Kočevje—mesto, ki bo v torek, 24. novembra ob 19. uri v dvorani množičnih organizacij (za stavbo občinskega komiteja ZKS). Na konferenci bodo med drugim razpravljali o ustanovitvi krajevne skupnosti v Kočevju, o gradnji nove šole ki o programu dela za prihodnje obdobje.
-vd
Berite in razširjajte Dolenjski list!
Plodno sodelovanje in lepi uspehi
8. novembra je bil občni zbor krajevne organizacije Z ROP vRibnici. Iz poročil iz razprave smo lahko razbrali, da je organizacija v minu-U mandatni dobi posvečala kar največ pozornosti strokovni vzgoji Članstva, člani ZROP so poleg tega aktivno sodelovali tudi pri raznih proslavah, kot na primer 4. in 22. julija, v patrolnem pohodu okoli okupirane Ribnice, itd. Pohvalno so se izrazili o pomoči, katero jim je vse leto nudil področni garnizon JLA. Ko so izvedli tehnični zbor, je komandni kader garnizona s sodobno opremo in pripomočki, kar je dal na razpolago, pripomogel, da so se člani ZROF seznanili z najnovejšo vojno tehniko Rezervni oficirji in pod-bficirji se aktivno udejstvuje-jo v raznih družbenopolitičnih organizacijah, pa tudi tekmovali so z drugimi organizacijami v šahu, kegljanju,
strelstvu, itd. Izvedeno je bilo ekipno strelsko tekmovanje med ekipami ZROP iz Ribnice in Tržiča in ekipo garnizona JLA iz Ribnice. Na občnem zboru so člane seznanili z novim zakonom, po kaerem se čas, ki ga uporabijo za  strokovno vzgojo,
■
račune enako kot čas, ki ga prebijejo na vojnih vežbah. Test. ki ga je organizacija opravila, je sicer dobro uspel, vendar pa udeležba ni bila najboljša.
Na zboru so izvolili nov upravni in nadzorni odbor.
Jože Babnik
Popis vojnih žrtev 1941-1945 je zaključen
Popis vojnih žrtev v ribniški občini je končan, pred nami pa je resnična slika tega, koliko je naše področje
prispevalo v boju proti okupatorjem, za svojo svobodo. Skoro ni hiše in družine, v še tako odmaknjeni vasi, ki ne bi bila na neki način udeležena in ne bi prispevala svojega domoljubnega deleža. Popis je vreden toliko več, ker je zajel prav vse doslej neregistrirane udeleženec našega boja. Sedaj vemo, koliko naših ljudi je sodelovalo s puško v roki, koliko na terenu,   koliko   Jih   Je bilo
v internacijah, zaporih, na prisilnem delu in koliko je bilo žrtev nasilja ter koliko jih  Je umrlo  za posledica-
mi trpljenja iz vojne. Pripovedovanja partizanskih mamic, trn jeva pot raznih zapornikov hi internirancev, spomini borcev in vse drugo, kar je bilo slišati ob popisu, je toliko vredno, da bi bilo pač dobro marsikaj posneti na magnetofon. Cas beži, ljudje umirajo, mlademu rodu pa bi na magnetofonu le ostala neposredna pripoved teh, U to revolucijo do«veli in preživeli.     V. P.
Rezervni oficirji na nedavnem letnem občnem zboru v Ribnici (FOTO: Drago Mohar, Ribnica)
Kličemo SAP Ljubljana!
Ortneško avtobusno postajališče je kljub ponovnim obljubam še vedno brez lope, v kateri bi potniki čakali na avtobus, in brez voznega reda. Reči moramo, da železničarji veliko bolj skrbijo za udobje potnikov, zato jih le posnemajte! V imenu prebivalcev ponovno prosimo in predlagamo, da v Ribnici uredite novo postajališče za vse avtobuse iz smeri Zlebič, pri nekdanji občini. V neposredni bližini so zdravstveni dom, vsi občinski uradi, banka, lekarna, pošta in šole, zato Je predlog vseb potnikov, ki prihajajo v Ribnico po opravkih, pač upravičen!
V. P.
Za boljšo avtobusno zvezo
Jutranji avtobus, ki ob 5. uri odpelje iz Sodražice, vozi v Ribnico skoraj prazen. Avtobus, ki vozi iz Trave uro pozneje, pa je nabito poln, posebno ob ponedeljkih, torkih
in petkih ter sobotah. Ljudje se drenjajo in jeze- Ali podjetje SAP ne bi moglo urediti tako, da bi avtobus, ki vozi ob petih iz Sodražioe, odpeljal ob pol sedmih? S tem bi ustregli številnim ljudem. Pa še nekaj! Iz Lipovšioe ln Ravnega dola je do avtobusne postaje na Vinicah kar daleč. Zato tamkajšnji prebivalci želijo, da bi bila postaja tudi pri GTdiniovi žagi pred Vini-cami. —-r
Več skrbi za občinska pota
Priključna pot iz Dol. Pod-poljan, po domače iz Močil, kjer je več peskokopov, je močno razdejana, ker vozniki iz bližnjih vasi po njej odvažajo pesek za razne gradnje. Prav bi bilo, ko bi vozniki prispevali za vzdrževanje te vaške poti. Krajevna skupnost naj predpiše prispevek, ki bi ga vozniki plačevali lastnikom peskokopov od vsakega m' peska, slednji pa bi ga odvajali krajevni skupnosti ali občini. Tudi del poti iz Ortneka na Vel. Poljane Je od ortneškega drevoreda pa do ovinka v gozd skoraj neprevozen. Ilovica se v dežju razmoči, tako da pešci in vozniki le stežka pridejo čeznjo. Občinska komunala naj na ta del poti navori iz bližnjega peskokopa v poljanskem gozdu pesek, pa bo cesta skoraj takšna kot asfalt'
«» p

DOLENJSKI LIST
II
»POTROŠNIK« N grail trgovsko hišo
Odkar je v Črnomlju ved. no več poslovalnic podjatij s sedežem izven občine,. si mora domaće trgovsiko podjetje vedno bolj prizadevati za uspešno poslovanje. Kljub vsem težavam pa je letošnje poslovno leto za kolektiv »Potrošnika« precej ugodno. O doseženem letnem planu, skladih in osebnih dohodkih, ter načrtih za bodoče leto smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Francom Kosom in predsednikom delavskega »veta Mati.jo Žalcem:
— Kakšni  so  ulM-li za dosego  letnega  plana v . vMem kolektivu?
— Ob koncu tretjega tro-mesečja, ko smo spat ugotavljali poslovne uspehe, smo vidali, da smo kljub visoko zastavljenemu etaemu plamu dobro delali. Lani smo do 30. septembra dosegli 569 milijonov dinarjev plačane realizacije, letos pa v istem času 588 milijonov, čeravno smo imeli letos manj trgovin. Letošnji letni plam smo dosegli z 78 odstotki.
Belokranjskemu kmetijstva jasnejšo pot
V izdelavi sta osnutka dmž- usmerili v živinorejo, kje v
benega in perspektivnega pla- vinogradništvo in sadjarstvo,
na  pri   temeljnih   skupščin- Slednje je že do skrajnosti
skih   organih   belokranjskih primitivno   in zanemarjeno,
občin, ki bosta začrtala raz- ker se za gnojenje in obnovo
vojno  pot    belokranjskemu sadovnjakov nihče ne zmeni,
kmetijstvu. Bolj kot kdajkoli Odločiti bi  se  morali tudi,
poprej živi zdaj belokranjski kaj bomo proizvajali v druž-
kmet v negotovosti, ker ne benem  in  kaj  v zasebnem
ve, kaj bo z njegovo zemljo kmetijskem sektorju, pogodbenemu    sodelovanju med
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
in'kmetijo "danes in kaj jutri. Prav ta negotovost je v precejšnji meri kriva, da belokranjska kmečka mladina zapušča domačije in odhaja v svet, da bi si zagotovila bodočnost. Vsako leto gre iz belokranjskih kmetij okoU 3 odstotke mladih, za delo najbolj sposobnih ljudi, doma pa ostajajo starčki, ki postajajo socialni problem občin.
Vedno znova se sprašujemo, kaj storiti. Odgovor res ni tako enostaven, vendar pa moramo ta problem reševati brez odlašanja in z vso resnostjo.
Nujno je treba pričeti z izdelavo regionalnega plana belokranjskega kmetijstva, najprej pa moramo vedeti, kaj hočemo doseči v kmetijstvu in kaj v gozdarstvu. Razmejiti bi bilo treba kmetijska in gozdna zemljišča ter določiti, katera od teh zemljišč bomo pogozdili in katera spremenili v kmetijsko obdelovalne površine, predvsem pa Je pomembno predvideti — kdaj. Prav tako se Je treba odločiti, kaj naj naredimo z zapuščenimi kmetijami. Le tako se bo kmet odločil za investicije v kmetijo, nabavljal bo novo drobno mehanizacijo, popravljal in gradil poslopja, obnavljal in vzdrževal nasade. Morda bo komu kazalo zapustiti kmetijo in se zaposliti, vendar — potrebni so čisti računi oz. podatki.
Regionalni plan belokranjskega kmetijstva bi moral se ga ti še dlje. Za posamezna področja bi morali začrtati smeri proizvodnje. Predvideti bi bilo treba, v katerih področjih naj bi se kmetovalci
Tudi v Črnomlju akcija za pomoč poplavljenćem
7. novembra je biU na se stanku predstavnikov družbeno političnih organizacij in občinske skupščine imenovana pri Občinskem odboru >tK Črnomelj posebna komi sija za pomoč poplavljenim področjem, ki organizira zbiralno akcijo. Delovni kolektivi ali posamezniki, ki so se odločili pomagati ljudem, katere j« hudo prizadela zadnja poplava v oktobru, lahko nakažejo svoji- prispevke na iiro račun pri Komu-■Mini   banki   Črnomelj tt.
«1*111 BO*.,X ▼ae informacije  dobit« v
pisarni Krivčera kri*a.
kmetom in zadrugo pa je treba dati novo, ekonomsko obliko. Perspektivni plan pa bi moral upoštevati tudi. nekatere ukrepe kot agromini-mum, asanacijo sadovnjakov, ukrepe za varstvo rastlin in drugo, ne sme pa biti začet in končan v kaki pisarni. Prav bi bilo, če bi osnutek obravnavali občani na zborih volivcev, na katere bodo kmetje prav gotovo radi prišli. Pripombe iz razprav naj bi strokovnjaki upoštevali pri dokončni izdelavi plana, ki naj bi bil torej rezultat strokovnih analiz, mnenj občanov kmetov in naravnih ter ekonomskih pogojev.
Jože Škof
— Kuko vam je uspelo j>riti do takih, razmeroma ugodnih rezultatov?
— Ker je' v Cmc-mlju močna konkurenca tako v izbiri blaga, kot v cenah, moramo biti s tem zelo previdni. Letos pa se je poznalo lansKo vlaganje sredstev v prenovitev prodajaln. Tako je imela poslovalnica Železnine za 12 md-liijonov večji promet, odkar posluje v novih prostorih. Tudi prenovljena prodajalna v Semiču je za okoli 7 milijonov letos več prodala kot lani v tem času.
— Radi bi izvedeli, kakšni so v vašem kolektivu osebni dohodki in koliko sredstev vlagate v sklade?
— Do letošnjega oktobra smo imeli precej nizke osebne dohodke, zato je delavski svet sklenil nekoliko drugače deliti sredstva znotraj podjetja. Zmenim smo se, da bomo 90 odstotkov sredstev porabili za osebne dohodke, 10 odst. pa bomo vlagali na sklade. S tem ukrepom smo dosegli precej višje zaslužke, tako da znaša najmanjši zaslužek okoli 30.000 din, najvišji pa nekaj nad 90.000 din. Kolektiv je s tem zadovoljen.
— AH je del sklada namenjen gradnji stanovanj za vaše delavce in uslužbence?
— Stanovanj zaenkrat ne bomo gradili, ker veliko članov našega kolektiva gradi lastne hišice. Pač pa nameravamo našim ljudem pomagati pri gradnji v obliki poso. jila, ne sicer direktno pač pa preko občinskega stanovanjskega sklada. Eno posojilo smo že odobrili, nekaj prošenj pa še čaka na rešitev.
— S kakšnimi načrti greste v leto 1965?
— Plan investicij se nam je v letošnjem letu zaradi no-
vih predpisov postavil na glavo. Že letos snto nameravali preurediti nekaj trgovskih lokalov, a nam to ni uspelo. Trdno pa računamo v letu 1965 kupiti novo opremo za trgovino v Kaniiarici, če bo občina res zgradila poslovno stavbo, preuredili bomo trgovino v Črmošnjicah in poleg nje stanovanje, mimo tega nameravamo začeti z gradnjo nove trgovske hiše. Pokazalo se je, da sedanji trgovski lokali ne zadoščajo več potrebam kupcev, zato smo se odločili za gradnjo velike sodobne trgovine, kjer bxxno razen drugega blaga prodajali tjudd pohištvo, tehnični ma-torial in keramtkto. Novogradnja pa bo nedvomno precej veljala, zato tuda varčujemo v skladih. M B.
Doblieani si želijo prostorov za družabno življenje
S»T'-a#r-     -*-'vo  <"-.3«jf»j|       ■ -Umit»
Ze leta 1962 so v Dobličah s sredstvi vaških organizacij kupili nekaj zemlje, stavbo in pod, prostorov pa vse od tedaj organizacije ne morejo uporabljati tako, kot bi želele. Vaščani pa si vedno bolj želijo prostorov za družabno življenje in sestanke, zato so se na posvetu vseh krajevnih organizacij dogovorili, da bodo vendarle začeli stavbo preurejati. Se prej pa bodo morali stranko preseliti.
Ko bo vse to urejeno, se bodo najbrž odločili za nakup prvega televizorja v vasi, katerega spored bodo lahko spremljali v novi dvorani. Ta prostor bo uporabljala tudi mladina za sestanke in razvedrilo. Aktiv ZMS Ima že gramofon in nekaj plošč, doslej pa mladinci in mladinke niso mogli plesati drugje kot v zasebnih kuhinjah.
Pred volitvami v nove odbore Socialistične zveze so se na nedavnem sestanku vaškega političnega aktiva pogovarjali tudi o pripravah na letno konferenco in izbiri kandidatov. Novembra bodo potekali po vaseh sestanki članstva SZDL, decembra pa bodo na krajevni konferenci v Dobličah izvolili novo vodstvo.
Izobraževanje je najvažnejša naloga mladinske organizacije
Na zadnji občinski mladinski konferenci v Črnomlju je bila za novo sekretarko občinskega komiteja izvoljena študentka Katjuša Gregorič, ki je pred nekaj meseci prišla iz Ljubljane v Belo krajino. Med bivanjem v Ljubljani je opravljala odgovorne naloge, tako da ji v Črnomlju ne bo težko dela z mladino nadaljevati. Z belokranjskimi mladinci in mladinkami si ni več tuja; na vzadnji konferenci pa je hotenja mladih in delo mladinske organizacije na tem področju pobliže spoznala. Svoje vtise s konference je sekretarka Katjuša Gregorič posredovala tudi za^bralce našega lista:
— Odločili smo se temelji-
to analizirati samo en problem mladine, a tega do potankosti, ker smo menili, da je obravnava širše problematike preveč površna in ne
daje tako dobrih rezultatov. Zato smo na zadnji mtadtoi-ski konferenci govorili predvsem o izobraževanju mladine, ki na področu črnomaljske občine precej šepa. V referatu predsednika mladinskega komiteja Lojzeta Sterka je bilo delo domače mladine in aktivov obširno opisano, nekatera dejstva tudi dobro podkrepljena s statističnimi podatki, tako da se je na podlagi tega res lahko razvila razprava.
Več diskutantov je povedalo, da vajence ponekod še vedno smatrajo za najcenejšo delovno silo in da morajo delati precej nadur, celo ponoči, četudi je to z zakonom prepovedano. Ugotovljeno je tudi, da jc splošna razgledanost vajencev zelo nizka in da razen ozke strokovne izobrazbe mladi v vajeniški dobi ne pridobivajo dovolj. Očitno pomanjkanje družbene izobrazbe se kaže zlasti pri vajencih v zasebni obrti, kjer se nauče predvsem služiti denar, ostalega pa jim ni mar.
V kmetijstvu, predvisem zadrugi, manjka nižjega strokovnega kadra za pitanje živine v velikih zadružnih hlevih. Nekvalificirana delovna sila ne more opravljati tega dela tako uspešno, kot bi ga lahko kvalificirani živinorejci, zato je bilo na konferenci sklenjeno, da bomo začeli z organizacijo tečajev za pridobivanje kvalifikacije v kmetijstvu.
Rdeč! križ organizira tečaje
V okviru jesenskega in zimskega programa zdravstveno vzgojne dejavnosti v občini Črnomelj je zdravstvena komisija začela prirejati tečaje prve pomoči po vaseh.
13. novembra se je začel tečaj na Sinjem vrhu, kjer se je zbralo 37 prijavljen-cev, ter v Starem trgu (20 prijavljencev), kadar je bilo zanimanje za tečaje največje. V začetku decembra se bo začel enak tečaj v Dragatušu, računajo pa, da ga bodo priredili tudi v Črnomlju, kjer že zbirajo prijave pri gospodarskih organizacijah.
Predavanja so res kvalitetna, saj jih vodijo zdravniki in medicinske sestre iz Črnomlja, deloma tudi zdravnik JLA. Vsi, ki se zanje zanimajo, naj pohite s prijavami!
Letos 10, prihodnje leto 14 stanovanj
Metliška Beti Je letos zgradila za člane svojega kolektiva v Metliki 8 družinskih stanovanj, v Črnomlju 1 in v Mirni peči 1. Za stanovanja so letos odšteli 19 milijonov dinarjev, večji del laminih sredstev. Za prihodnje leto imajo že podpisane pogodbo za gradnjo 14 novih stanovanj, potrebna sredstva pa so zagotovljena.
Od sveta kooperantov si mnogo obetajo
Te dni so potekali po vaseh črnomaljske občine zbori občanov, na katerih so kmetovalci izvolili odbornike za svet kooperantov, novo obliko samoupravnega organa, ki bo v neki meri nadomestil delo bivših zadružnih svetov na področju gozdarstva. Ta svet je samoupravni organ, lastnikov zasebnih gozdov, ki sodelujejo v dolgoročni pogodbeni proizvodnji z gozdnim gospodarstvom.
Kmetovalci so pokazali neverjetno zanimanje za ta svet, kar kaže, da si od nJega veliko obetajo. Svet bo poslej odločal o sredstvih, ki so namenjena popravilu gozdnih poti, dajal bo predloge za rekonstrukcije  in novogradnje
gozdnih cest in poti, pregledoval bo plane gozdno gojitvenih del ter dajal smernice za izboljšanje strokovnega sodelovanja med gozdnim obratom in kooperanti. Posamezni odborniki bodo na svojih področjih v stalnih stikih s kmetovalca, vodili bodo organizacijo gozdno gojitvenih del in hkrati spremljali delo logarjev. Ce občani s posameznim logarjem niso zadovoljni, se bodo lahko pritožili odborniku sveta, ki bo zadevo uredil.
Na pobudo članov sveta s Sinjega vrha bo gozdna uprava priredila seminar o krojenju bukovine, na katerem se bodo kmetovalci naučili les čimbolje izkoristiti, kar se jim bo pri prodaji zelo
poznalo. Take strokovne pomoči bodo deležni tudi v drugih krajih, če bodo želeli.
Ker imajo kooperanti v gozdarstvu precej ugodnosti, saj dobivajo meter lesa za 1000 din več plačanega kot ostali, deležni na so tudi nekaterih olajšav pri plačilu gozdne takse, pričakujejo, da se bo njihovo število od sedanjih 70 odst. kmetovalcev še občutno povečalo .
• Burgiba     »bi*če Kairo.
Predsednik Tunizije bo prispel v začetku prihodnjega lota na uradni obisk v Združeno arabsko republiko. I-anl, ob umiku francoskih (Set iz Bl^erve. je predsednik Naser oblfik«l Tunizijo.
Črmošnjice: trgovina in gostilna - vprašanje
številka 1
V Črmošnjicah, kjer so lani nastali zametki bodočega zimskega športnega centra Dolenjske, je tudi že v teh dneh okoli 15 cm snega in je po smi'činah že naslediti proge. Kot so domačini zadovoljni, da bodo z vseh strani prihajali v vas smučarji in izletnik:, se po drugi stani boje sramote.
Na sestanku predstavnikov vseh množičnih organi zacij BO o tem precej govorili. Ze lani je bilo rečeno, da bodo gostišče preuredili in popravili sanitarije, da bodo sploh uporabne, kljub za htevam sanitarne inšpekcije pa je ob nastopu nove zimske sezone še vse po starem. Domačine je sram v tem lokalu sprejemati turiste, zato so se zmenili, da bodo zahtevali ukinitev gostilne, če Je takoj ne bodo začeli preurejal
Vaška trgovin«, prodajalna nortietjn   STP  Črnomelj, |n
drvgu boleča točka, o kateri vedno razpravljajo na vseh sestankih. Inšpekcija Je tudi ta lokal že hotela zapreti, a ga ni samo zaradi tega, ker je razen domačinov še okoli 1«) gozdnih delavcev odvisnih san o oa njene preskrbe. Potrošniki z izbiro blaga v tej prodajalni niso zadovoljni, s čistočo tudi ne, še manj pa s p; ičkom, ki vedno poseda v trgovini. V špecerijski prodajalni, kjer so živila, tt»di ljubka živalca nima kaj iskati! Ze letos bi moralo pod jotje lokal modernizirati, in ker ga nI, so občani nezadovoljivi Trdno upajo, da bo v prihodnjem letu njihova zelja žare. upoštevana.
Na snitanku so govorili tudi o preskrbi z mesom. Kn-krat i tednu dobivajo ljudje Irieso iz Črnomlja, zato bi vsa I takrat radi kupovali k v«
Jutri seja občinske skupščine v Črnomlju
lilctjio meso. Razpravljali so še o šolt in prešolanju otrok od četrtega razreda dalje, ki morajo zdaj obiskovati osemletki r v Črnomlju in stanovati v tamkajšnjem internatu. Starši so opazili, da se Jim otroc polagoma odtujujejo, zato so govorili o tem, du bi v prihodnjem šolskem letu raje organizirali zanje prevoz v Dol. Toplice, kjer bi tudi lahki- obiskovali višje razre de <xsemlelke. V vasi je več uslužbencev in - strokovnjakov gozdne upravo ln če ne bodo mogli imeti otrok doma. obstaja bojazen, d« bi odšli v drugr. kraje.
Socialistična zveza ae je odločila krajevno konferenco in volitve novega vodstva opraviti konec novembra. O izbiri kandidatov fco se že pomenili, žal pa izbira ni posebno velika, zato ne bodo mogli dosedanjega vodstva povsflRl zamen lati
Odborniki občinske skupščine v Črnomlju bodo jutri. 20. novembra, na seji potrdili mandat novoizvoljenih odbornikov, razpravljali pa o realizaciji plana v družhe-nt*m sektorju gospodarstva do konca septembra letos ter O osnovali družbenega plana za 1965.
Bela krajina : Rudar II 1:4
Prvenstvena nogometnu teknin I.N1', gledalcev 100, sodnik Mrzlnk tir. Novega mosta. V pmUadnJtfn kolu *> domačini Izgubili sroonnju 9 Trbovoljcand po zaslugi zalo slaboga vratarja, ki Jo podaril annujo gostom. V prvem polousu jo po enakovredni Igri v on.Tri Izmed no-iuulii-.li )a-otlnapadov HiA.il domce' gul ln povodci doinaoine v vodstvo. V drugem polčasu »o prevladovali gostje, ki so « bolJAo tohreleno Igro dosegi! tUri golo Ur maJunono nmagiUi. jm.
Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih!
M I I LISKI TU)M K
>.      J,      * .LM    .lil' ^     *L-_t ...
DOLENJSKI LIST
št. h, (764>
Navdušen nad vsem, kar usne
Ne bik) bi prav, če bi trdil, da sem tehničnega vodjo pri trebanjskem komunalnem podjetju in gradbenega tehnika Lojzeta Zupančiča obiskal kot tujca. Poznava se že vrsto let in mi zato tudi njegov življenjepis, podoben tolikim življenjepisom mladih ljudi, ni neznan. Vendar sem ga povprašal tudi o tem, da bi sam povedal, kod vse ga je nosilo življenje odkar je sapustia šolske klopi.
• »Nič novega in posebnega ne vem povedati. Morda le to, da sem bil ves čas, preden sem prišel' v Trebnje, v službi pri Vodni skupnosti Dolenjske. O tem, da sem dobil iz-
kušnje, ni treba posebej poudariti, ker pride do njih vsakdo, ki dobro izpolnjuje naloge. V Trebnjem pa sem komaj leto dni.«
»Kje pa imaš dom?«
0 »V Dolenji Nemški vasi. V službo se vsak dan vozim.«
»Kaj si mislil, ko sva omenila dom?«
0 »Stanovanje, družino in delo doma«
»Totem si dvojni terence ...?«
0 »Tako nekako bi rekel: prvič zato, ker sem vsak dan zdoma, drugič zato, ker je narava mojega dela taka, da sem pretežno zunaj.«
»Kaj je značilno za komunalno dejavnost?«
0 »Da mora biti v neprestani povezavi z drugimi dejavnostmi, pri tem pa se podredi potrebam oziroma interesom okolja. Če hočeš, da boš temu zadostil in ne delal napak, moraš napraviti precej korakov do nosilcev posameznih dejavnosti, medtem ko moraš biti z okoljem v stalnih stikih.«
»Kako bi označil prvi urbanistični načrt Trebnjega?«
• »To bi rekel, da je urbanistični načrt velika pridobitev bi neobhodna podlaga za
smotrno izgradnjo kraja. Z njim smo naposled dobili jasno podobo perspektivnega razvoja, to pa bo preprečilo, da bi se pri ureditvi kraja zaplanirali, oziroma da bi njegovo- podobo izmaličili.«
»Kaj misliš o napredku v občani m kaj o stanovanjski izgradnji?«
0 »če pravim, da je korak napredka v zadnjih letih skoraj neizmerljiv, sem povedal tudi mišljenje prenekaterega občana. Novega in boljšega je veliko, kar mora zadovoljiti vsakogar, ki pozna možnosti občine.«
»Si optimist?«
0 »Nikoli sc ne dam slepiti z nečim nemogočim, nedokazanim, na vse pa gledam realno. Cenim vse, kar ljudje naredimo s svojimi močmi. Ob tem pa sem velik op timist.«
»Kaj delaš, kadar nisi t službi?«
% »Kdor ima družino, ve, kaj je treba delati.«
»Gotovo je tudi tvoj 'konjiček' združen z delom?«
O »Delo doma je moj 'konjiček'. Navdušen sem nad vsem, kar mi uspe pri delu z lastnimi rokami.«
IVAN ZORAN
»DOLENJKI« ne bo zmanjkalo potrošnikov
Trgovcu je največje zadovoljstvo, če vsak dan napolni blagajno, potrošniku pa, če dobi hitro in poceni vse, kar želi. Odkar je »Dolenjka« odprla obnovljeno poslovalnico na Mirni, je tako zadovoljstvo vsak dan večje.
Poslovodja mirenske poslovalnice Ivan Gričar je imel polne roke dela v skladišču, vendar je rad odgovoril na nekaj vprašanj, ki zanimajo bralce Dolenjskega lista.
»Zdaj smo se že znašli, čeprav se je bilo sprva težko pravilno obrniti. V enem najmodernejših prostorov, kar jih je napravila .Dolenjka',« je začel poslovodja.
»Ljudje so postreženi kar se da hitro in s čimer želijo biti. Izbira je zelo pestra. Nudimo: pohištvo, televizorje, radijske sprejemnike, mopede, rezervne avtomobilske dele, gospodinjsko opremo, tekstilne izdelke, itd., se-vede razen prehrambnih predmetov in drugih potrošniških potrebščin.«
»Se bo prodajalna založila 8 čim novim?«
stari prodajalni. Zaposleni smo štirje in bodo na vsakega prišli 3 milijom dinarjev mesečnega prometa.«
»To gotovo ni vse, kar se da doseči?«
Poslovodja Ivan Gričar: »Šele začeli smo in upamo, da bomo lahko marsikaj sele pokazali!«
Gasilsko slavje na Velikih Poljanah
7. novembra je bil v gasilskem domu na Velikih Poljanah ogled nove, sodobne motorne brizgalne, ki jo je dobilo področno gasilsko društvo. Pri ogledu so bili navzoči krajevni predstavniki, člani krajevne skupnosti, predstavniki občinske skupščine in drugi. Po ogledu brizgalne je bila v turističnem domu na Grmadi slavnostna seja, na kateri so opisali razvoj gasilskega društva iz Velikih Poljan, ki ima za sabo že dolgo zgodovino. Nova brizgalna Je gorskega tipa.
'   V. P.
Psicu - prijateljica mačjega rodu!
Ana Sutar iz Orešja 11 pri Smarjetl ima sedem let staro psico Piko, ki Je redek prijatelj mačjega rodu. Se več: trom polletnim mačkam Je kot mati. Skupaj Jedo, sku Paj lovijo miši, skupaj se ^rajo, za nagrado pa smejo mucke zlesti na Piko ln zaspati na njenom kožuhu. Zanimivo Je, da Pika, Id je lz rodu psov Jcreblčarjov, dru-R'h mačk ne mnrn.
»Poskušali jo bomo tako usposobiti, da bo zadovoljila kmečko in delavsko prebivalstvo ter uslužbence.«
»Kreditirate potrošnike?« .
»Da. Kredite poslovalnica sama odobri. Po želji pa blago dostavljamo tudi na dom.«
»Koliko iztržite dnevno?«
»Povprečno 350.000 dinarjev, kar Je za 50 odst. več kot v
»Kje pa, saj smo šele začeli!«
V prodajalni je res prijetno, ne le zato, ker jo ogreva centralna kurjava, ampak bolj zato, ker lahko kupiš, kar želiš, in ker so za pulti sami prijazni obrazi. Tak občutek dobiš, naj ti streže sam poslovodja Gričar ali kdorkoli od kolektiva.
Za krajevne konference pripravljeni
Kot pričakujejo, bo na konferencah krajevnih organizacij Socialistične zveze v trebanjski občini od 17. do 25. novembra med drugim govora o Šolstvu, socialnem varstvu in komunalnih zadevah, zato tem konferencam prisojajo izrazit delovni značaj. Usposobljene so tudi tri skupine odgovornih in najbolj obveščenih družbeno političnih delavcev, ki bodo obiskali konference in odgovarjali članstvu na določena vprašanja.
Na konference so se pripravljali vsi odbori krajevnih organizacij z občinskim odborom SZDL vred. Pred konferencami je prišlo do nekaterih sprememb v teritorialni razdelitvi krajevnih organizacij. Krajevnih organizacij jc zdaj več, med temi pa je 19 samostojnih in 6 podružnic. Organizacije so pomnožili zato, ker so dosedanje izkušnje pokazale, da take organizacije, ki so pokrivale prevelika območja, niso bile primerno delavne. Zdaj pa so se odbori krajevnih organizacij posebej pripravili za reševanje kadrovskih vprašanj. To in zgoščena poročila o krajevnih problemih bo osrednji predmet razprave na konferencah v tem in prihodnjem tednu.
Zmikavta na varnem
Borisa in Valentina Brajdi-ča, ki sta gospodinjam v trebanjski občini odnesla precej kokoši in jajc ter životarila v brezdelju, so varnostni organi pred dnevi zalotili v gozdu nad Medvedjekom in ju spravili na varno. Ljudje, ki so že težko prenašali izsiljevanje priložnostnih zmikavtov, so se zdaj končno oddahnili.
Prelep v »Teksasu«
V Zoretovi gostilni v Trebnjem, ki ji domačim pravijo tudi »Teksas«, se je 1. novembra zvečer vnel med fanti prepir s pretepom, v katerem je bil telesno poškodovan Janez Gabrijel iz Pristave. Vro-čekrvneži, ki so se že večkrat stepli in kalili mir in varnost v tem kraju, se bodo za svoja dejanja zagovarjali na zatožni klopi.
Mihaeli Sinigoj v spomin
5. novembra je v ljubljanski bolnišnici umrla v 27. letu starosti Mihaela Sinigoj, uslužbenka trebanjske veterinarske postaje. Vse, ki so jo poznali, posebno pa njene najbližje sodelavce, prijatelje in znance, je nenadna smrt globoke presunila.
Mihaelin odhod je prezgoden, njeno delo pa bo le težko nadomestljivo. Kot vestno in prizadevno dekle so jo poznali vsi, s katerimi je delala v organizacijah in društvih. Kot taka je bila članica sekretariata občinskega komiteja ZMS, kateremu je bila blagajničarka in administratorka, in p osnovni organizaciji ZK. V občinski zvezi za telesno kulturo je bila administratorka. Vsestranska vključenost v delo
je Mihaeli dovoljevala žal malo prostega časa.
Kot članica družbeno-poli-točnih organizacij je bila Mihaela nosilka naprednih in svežih idej. S svojo skromnostjo je dajala zgled vrstnikom m vrstnicam, starejšim ir. mlajšim od nje. Njen lik komunistke in dolgoletne mladinske aktivistke je bil dobro znan tako v Trebnjem kot t Mokronogu, kjer je rasla od malega in tam živela do zadnjih dni.
Z neizmerno bolečino so Mihaelo spremljali na njeno zadnjo pot na mokronoško pokopališče. Množica ljudi se je od nje poslovila in dokazala, kako je bila Mihaela priljubljena. In tudi zato bo njen lik ostal v našem trajnem spominu.
Ne samo čakati na zeleno luč!
Po vojni smo zgradili nešteto zadružnih domov in drugih prostorov za kulturno in družbeno politično delo in razvedrilo ljudi. Hiter razvoj na vseh poljih pa je zahteval, da so precej teh domov zasedla podjetja in v njih bodisi uredila proizvodne prostore ali skladišča. Zasvetila je rdeča luč, ki je oznanila, da ljudske dejavnosti mnogokje nimajo več vstopa.
Prav gotovo Je našlo to svoj odmev med občani, vendar ta odmev ni bil preveč razveseljiv. Ker ni bilo prostorov, so začele posamezne dejavnosti pešati in izumirati, pešala pa je tudi volja do dela. Sčasoma so ljudje zgubili še tisti idealizem, ki je živel v njih od prvih let povojne graditve. Če dodamo še ugotovitev, da ni bilo na voljo še nikoli dovolj sredstev, bo še bolj razumljivo, zakaj so dejavnosti tako poredko zlezle na zeleno vejo.
Skoraj iste značilnosti veljajo za razmere v trebanjski občini, kjer" tudi ni malo prostorov, na katerih še vedno svet: rdeča luč, kakor tudi nd malo prostorov, v katerih je vgrajen znaten prispevek občanov. To najbolj čutijo v Trebnjem in na Mirni ter v drugih večjih krajevnih središčih.
Seveda pa tudi v trebanjski občini ne gre valiti vsega bremena na hrbet tistih, ki »nočejo« zapustiti v »druge« namene zgrajenih domov in prostorov, ker so krivi tudi občani sami, če niso dovolj zainteresirani za poživitev te ali one dejavnosti. Tako propadajo v več krajih prostori, za katere noče nihče nositi odgovornosti, kjer pa bi dobra volja občanov oziroma dobra volja in majhna sredstva krajevnih čaniteljev lahko marsičemu, kar dajemo na
Kmalu sprejemni izpiti za VEKš
Tečaj za sprejemne izpite na Višji ekonomsko komercialni šoli v Novem mestu se približuje koncu, saj bodo izredni slušatelji opravljali izpite v prvi polovici decembra 1964.
Seminar iz knjigovodstva uspešno zaključen
V minulih dneh je bil uspešno zaključen seminar iz knjigovodstva, ki je potekal v okviru centra slušateljev višje ekonomsko komercialne šole v Novem mestu. 14. septembra je 33 kandidatov opravljalo izpite, 29 pa jih je izpite uspešno opravilo, tako v zadovoljstvo slušateljev, kot predavateljev in zavoda. Vsem naše iskrene čestitke — s pričakovanjem, da bodo delovne organizacije novo usposobljene kadre koristno uporabile!
boben kot pomanjkljivost, pomagali iz povojev.
Kaj zmorejo z lastno spodbudo, so pokazali v Mokronogu, kjer so uredili primerne klubske prostore za vse organizacije in njihove dejavnosti. Da bo izginila rdeča luč in se pokazala zelena, ki pomeni vstop, torej rti. vedno odvisno samo od 'ako imenovane »višje sile«, na katero se v lastni nemoči tako pogosto sklicujemo.
Če bi imeli na voljo prostore in dovolj ljudi, ki bi bili pripravljeni delati, bi tudi v trebanjski občini lahko poži-veli vrsto dejavnosti (npr. sekcije), o katerih tarnamo, da životarijo na papirju, če bi vse to imeli, bi bilo tudi delo družbeno političnih organizacij malce drugačno, kot je zdaj. To, kar željno in kar ponekod kljub težavam in ne ravno preveč zavidljivim pogojem že imamo, oziroma šele nastaja, so tako imenovani družbeni centri, centri, v katerih se krešejo mnenja in seštevajo spodbude ter kažejo dejavnost vsega, kar se dela in kar zanima ljudi v določenem kraju. V tem smislu je treba razumeti tudi hotenja v Velikem Gabru, Selih-Sum-
berku in drugih krajih, kjer so prav v zadnjem času začeli seštevati spodbude in želje za ureditev takih prostorov — krajevnih centrov.
TREBANJSKE NOVICE
Zelena luč bo v enih krajih posvetila prej, v drugih kasneje. Treba pa je vedeti, da s čakanjem in kazanjem na zasedene prostore ter z večnim negodovanjem in sklicevanjem na »višjo silo« še ne bomo dosegli, da bo namesto rdeče posvetila zelena luč!
• Za reformo Republikanske stranke. Eden najvidnejših ameriških republikancev Cabot Lodge se je zavzel za spremembo programa stranke. Ta Je doživela na zadnjih volitvah popoln poraz. Za novega voditelja stranke bo najbrž imenovan senator Dirksen. Dokončno bodo sklepali o tem na konferenci republikanskih guvernerjev. Ta bo v nekaj tednih.
• Madžarska naraste na leto za 30.000. Po najnovejših podatkih živi na Madžarskem 10,160.000 prebivalcev. Od leta 1960 se Je prebivalstvo povećalo samo za 120.000 ljudi.
Trebnje dobi novo ATC!
Z avtomatsko telefonsko centralo v Trebnjem se bo število priključkov in naročnikov povečalo od sedanjih 52 na okoli 80. To sta povedala »Iskriti« monter Franc Maček (levi) in Jože Piškur (desni na sliki), rajonski monter PTT v Trebnjem, ki bosta v petnajstih dneh namestila centralo v prostorih nove pošte. Nova pošta je v stanovanjsko poslovnem bloku, ki ga bodo odprli ob dnevu republike. — Več o tem: prihodnji teden v Dolenjskem listu!
ODPRT VODOVOD V MARTINJI VASI
V soboto, 14. novembra ob 14. uri, je podpredsednik občinske skupščine v Trebnjem Janez Mihcvc v Martin ji vasi pri Mokronogu odprl vodovod, ki je bil prebivalstvu obljubljati že 32 let. Vodovod so gradili letos pet mesecev in je prvi del do pitališča v Martiriji vasi že končan. Mladinci predvojaške vzgoje so izkopali 823 m jarkov, mladinski delovni brigadi Milana Majcna in Matije Gubca, ki sta delali v avgustu, pa 1978 m. Predračunska vrednost za zgraditev celotnega vodovodnega omrežja v Mokronogu znaša 156 milijonov dinarjev, občani pa bodo k tej vsoti prispevali 8 milijonov dinarjev.
Druga del vodovoda bo potekal od zajetja na Belem griču preko Žalostne gore, tretji pa od Martinje vasi preko Bistrice do Prelesja. Računajo, da bodo vsa ta dela končali v letu 1967.
s*-45 (763)
DOLENJSKI   LISI 13
Čemu tako slaba udeležba?
11. novembra je bil v prostorih družbenih orgsnizacij v Kandiji zbor volivcev za to območje. Zelo slaba udeležba skoraj na vseh takih zborih daje misliti. Ali so občani res že do kraja predani televizorjem in svojim konjičkom, da jim družbenega dogajanja ni več mar, ali pa ne pridejo na sestanke zato, ker od njih nič nimajo? Verjetno je resnica nekje v sredini. Gotovo pa bi prišlo na zbore več ljudi, če bi se raz-vedelo, da so bili prejšnji sestanki res dobro pripravljeni in predvsem — kratki.
Na zadnjem zboru občanov se je spet pokazalo, da je bil dnevni red nekoliko preobširen. Ustanavljali smo kra-
Lep napredek zdravilišča v Dal. Toplicah
Letošnja zdraviliška sezona in tujski promet sta v Dolenjskih Toplicah pokazala velik napredek. V zdraviliškem domu so dozidali dve nadstropji, več zasebnikov pa je uredilo sobe za oddajanje Navzlic pozni jeseni je te še vedno dovolj gostov, u radi zahajajo v okoliške gozdove ki vinograde. \
Turistično društvo daje gostom informacije »n navodila, na parkirnem prostoru pa bo uredilo boljšo razsvetljavo jn parkirni prostor zasadilo s primernim drevjem, da bodo vozila v senci.
Med zdaviliškimi gosti je vedno več tujih teristov. Dolžnost domačinov je, da se potrudijo za udobno bivanje vseh gostov, da skrbe za čiste ulice in hiše, da okrase okna s cvetlicami ki da so kar najbolj gostoljubni!
HOVO MESTO: konferenca ZMS bo 6. decembra
6. decembra bo redna konferenca mladine novomeške občine, na katero pričakujejo
okoli 120 delegatov in- gostov. Konferenca bo med drugim obravnavala zaposlovanje mladine.
jevno skupnost, sprejemali njen statut, volili člane sveta krajevne skupnosti, obravnavali poročilo o trgovini, obrti in turizmu ter perspektivni zazida'.: oziroma urbanistični načrt področja, na katerem volivci tega terena živijo.
Vse naštete točke dnevnega reda so tako pomembne, da bi zahtevale vsaka zase natančnejšo obravnavo, katera pa zaradi obširnega gradiva ni bila mogoča.
Statut krajevne skupnosti je tisti akt, ki bo poslej uravnaval življenje slehernega občana, in zadeva tako zaposlene kot gospodinje in druge občane, zato bi ga moral vsakdo res dodobra spoznati. Če bi vsaj nekaj izvodov statuta krožilo med volivci pred začetkom sestanka, bi lahko občani pogledali določila, ki jih najbolj zanimajo ali prizadenejo. Ker tega ni bilo, gradiva nismo natančno poznali, zato se tudi razprava v tej točki dnevnega reda ni razvila.
Volivci smo po ustni obrazložitvi statuta . glasovali za ustanovitev krajevne skupnosti, potrdili njen statut in izvolili tri člane v svet krajevne skupnosti. Najbolj ugoden vtis na volivce pa tudi ni naredilo dejstvo, da je bil od izvoljenih tovarišev samo eden navzoč.
Mladinske konference končane ta mesec
Dj konca prejšnjega tedna je imelo letne konference v novomeški občini že 27 mla-dinskil- aktivov. Konference bodo končane v tem mesecu.
Danes šola za življenje v škocjanu
Ze šolo za življenje v škocjanu, ki se bo pričela danes, se je prijavilo 44 mladincev, kar je za ta kraj veliko, šolo za življenje sta organizirala občinski komite ZMS in Delavska univerza iz Novega mesta.
Novomeška kronika
• DOLENJSKA GALERIJA
Je te dni spremenila umik obiskov, da bi s tem ugodila prebivalcem mesta ln okolice, kakor tudi vsem drugim obisk o-valoem. Poslej Je nova galerija odprta: vsako nedeljo, sredo ln petek — od 8. do 13. ure; vsak torek, četrtek ln soboto pa ođ S. do 13. ure ln Se popoldne: od 16. do U. ure. — Vsak ponedeljek j« galerija zaprta. — Vstopnina je 30 dinarjev, vstopnica pa velja tudi za ogled DOLENJSKEGA MUZEJA! — Se je odprta razstava akad. slikarja Mihaela Kambl-fta; njen ogled lahko samo toplo priporočamo, hkraU pa si velja soveda ogledati tudi bogate zbirke v novi galeriji.
• DELAVSKA UNIVERZA v v Novem mestu bo 38. novembra organizirala zanimivo predavanje, ki bo ob 18. uri v Domu JLA. Prof. Ciril Hubad bo poslušalce seznanil s Stevilnl-ml spomeniki NOB na Slovenskem. Vstopnine nI I
• DA JE BIL KIOSK, ki ga Je MhKlin.'.'.; • knjiga postavila pred avtobusno čakalnico res potreben, kaže iztržek okoli 90.000 din na dan. Najbolj gredo tu v promet časopisi ln tobačni izdelki, s cimer as potniki oskrbljo. preden gredo na voinjo.
• NOVOMEŠKI FOTOKLUB je v vitrini na stavbi Medobčinske zavarovalnic« razstavil zanimive fotografije, ki prikazujejo Zagreb v času poplave. Posebno prve dnt, ko so slike namestil t. je btlo vedno dovolj gledalcev.
• PREBIVALCI KOLONIJE tožijo, đa so ceste po zadnjem deževju zeJo slabe ln blatne. Cankarjeva ulica je zdelana zaradi številnih voženj a kamioni, ki vozijo na gradbišče, stranske ceste orlroma pota, katere občani bolj uporabljajo, niso pn r>1č tx>l|Se. Ljudje si
Selijo, da bi pred ztm<> posuli vsaj nekaj gramoza.
• GOSPODINJAM, Id kupujejo kruh v novomeški Pekari Ji, ni všeč, da zadnje čase kruha več ne zavijajo in ga dajejo strankam 'k ar v roke. Do nedavnega so potrošniki dobivali vsaj majhen košček papir, ja. zdaj pa niti tega n| vet Se ne bi dalo to urediti?
• NA NOVOMEŠKEM TRGU
v ponedeljek nI bilo dobiti niti enega jajca. Tudi ostalih pridelkov m bilo dosti, pač pa Je vedno več stojnic z drugim blagom. Prodajali so hren po 400 din kg. motovileč na mcrlce po 60 din. čebulo po 110 din kilogram, peso po 100 din, Jabolka po 100 din, hruSko po 100 din. kostanj po 100 din, orehe po 200 din -flriri- ter kislo ze-rje in repo po 120 din kg.
• GTOANJF. PREBIVALSTVA — rodile so: Morija Kocjan iz Ljubljanske 15 — dečka. Ada Zevnlk r. Nad mlini 33 — deklico. Alenka BavdnS Iz Partizanske 8 — dekllro.
Poročili so sc: Rudolf Pore. ber, tapetnlk s Prešernovega trga 15. in Krna Golob, del.ivka lz nirčne vasi: Miroljub OH-ha, mizar iz Dol. Kamene, ln Antonija Udvanc, šivilja lz Ko-Stlalove 23: Frane neve, Student Iz ulice talcev 5, ln Zdenka Jurčič, uslužbenka te Vel. Cl-kave; Slavko Poglajen, zidar z Drg.tnflh sel, ln Alojzija Kle-menčlč .efelnvka lz BrSUrm: Jože Slak, delavec lz GolobinJeka, in Jožefa Novak, delavka iz Foersterleve 11; Jože deležnik Šofer Iz Koroške vasi. ln Alojzija Hrastar. delavka lz Smlhela: Frane Oberč, brivski pomočnik lz Jerebove 18. In Emilija Bntle, uslužbenka lz Stoplč
Smrti in nesreč ta teden v mcrrtti ni bilo.
Druge točke dnevnega reda smo skušali na čim krajši način predelati. V razpravi so se oglasili redki posamezniki, predvsem v zadevi gradnje nove mlekarne- Zanimali so se za nekatere zadeve iz urbanističnega načrta, največ pa je bilo govora o gradnji garaž. Občani so zelo nejevoljni, ker jim težko prislu-žena vozila propadajo na dež-
NOVOMEŠK KOMUNA
ju, garaž pa ne smejo graditi, ker zanje ne dobe gradbenega dovoljenja. Ljudje ne morejo razumeti, da se ta stvar toliko časa vleče, in so prosili, naj bi nekatere konkretne predloge za gradnjo garaž pristojni organi upoštevali. Razprava se je okoli teh vprašanj najbolj živo odvijata, občani pa so imeli vtis, da nekatera vprašanja niso bila ravno zaželena.
Sestanek se je tako zavlekel, da so začeli ljudje med zadnjlo točko dnevnega reda v precejšnjem številu odhajati zazidalni načrt mi morali menda volivci potrditi, kljub temu, da dokončne besede o njem strokovnjaki še niso izrekli, pa za bo niti ni bilo več časa. Nekako smo se izrekli zanj, glasovanja pa ni bilo, tako da ne vemo, ali je bil načrt sprejet ali ne.
RIA BAČER
Razpis za MPS
Te dni je občinski komite ZMS v Novem mestu objavil razpis za mladinsko politično šolo ki naj bi jo predvidoma obiskovalo 35 srednješol-cev
Razprava o prometu
Svet za splošne in notranje zadeve pri občinski skupščini v Novem mestu je 17. novembra dopoldne med drugim obravnaval prometno problematiko v novomeški občini in delo komisije za prometno varnost v letošnjem letu- V razpravi sta bila tudi predvidena--odloka in sicer odtok o ureditvi prometa ter odlok o redu in miru v novomeški občini.
Kulturno mrtvilo v Dol. Toplicah
Dolenjske Toplice so biie znane kot kulturno prosvetno središče Toplištoe čtoline, zdaj pa že dalj časa ni nobenih pevskih nastopov, niti gledaliških predstav, niti piosvetnih predavanj in drugih kulturnih prireditev. Samo kino in tajižnica še delujete. Od To-pličanov samih je odvisno, kako bodo ponovno oživeli vse te dejavnosti. Organizacija SZDL in ZB bi lahko s pomočjo učiteljskega kadra spodbudila ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati in bi izkoristili tudi prostore, ki so v našem kraju na razpolago Tako bi se mladina lahko izobraževala in našla primerno zabavo. Treba je le malto dobre volje in požrtvovalnosti, pa bi se razmere kmalu lahko spet izboljšale!
Pogled v sodobno zobotehnično delavnico, takšno, kakršni ima zobna ambulanta novomeškega zdravstvenega doma zdaj kar dve. Nič čudnega torej, če so zobozdravstveni delavci tega zelo veseli, pa tudi pacientom bo to v prid, saj ne bo treba tako dolgo čakati na proteze in druge večje storitve
Poslej: manj bolečin pri vrtanju
»Bolečine bodo za sedemdeset odstotkov manjše,« je povedal upravnik Zdravstvenega doma Novo mesto, doktor Adolf špcler, ko je vodil goste skozi prostore prenovljene Zobne ambulante na Bregu ob otvoritvi v soboto, 14. novembra dopoldne.
»Potem sem ga pa polomil, ko sem si že dal popraviti zobe,« se je pošalil predsednik občinske skupščine Sergij Thorževskij, ki je s pod predsednikom Andrejem Grčo, sekretarjem občinskega komiteja ZK Slavkom Zier-kelbachom in drugimi gosti
Smeti vnovič problem?
Novo mesto je dobilo posebni avtomobil za odvoz smeti, vse stavbe pa posebne pločevinaste posode za odlaganje smeti. Veseli smo bili tega, saj smo bili prepričani, da je problem1 smeti v Novem mestu s tem zadovoljivo in dokončno rešen. 2al rri tako, kot moramo ugotoviti. Imamo posode in avtomobil, prebivalci bolj odročnih, ožjih ulic v Novem mestu pa zaman čakamo, kdaj bo avtomobil odpeljal smeti, ki so se nabrale v posodah. Novi avtomobil pobira smeti le po večjih in glavnih ulicah mesta.
Ker je bil nato, ko smo dobili avtomobil za smeti, ukinjen odvoz s konjsko vprego, po stranskih ulicah spet nastajajo smetišča, ki so bila že prej kamen spotike. Resnici na ljubo moramo povedati, da prebivalci stranskih ulic nimiamo smeti kam dajati. In še ena nevšečnost je pri vsem tem: smetar s konjsko vprego je odpeljal in pobral vse, kar je bilo na smetišču, tudi steklo in konzervne škatle, razne črepinje ter podobno, smetarskega avtomobila pa s taksnimi smetmi ne smemo polniti, ker se lahko po kvari. Nastaja mučno vprašanje, kam s takšnimi smetmi? Ali naj jih spet mečemo v Krko? Kaj nam pomaga še tako modema naprava, če nima tistih prednosti, ki jih je imela stara? Morda pa se bo le dalo tudi to vprašanje zadovoljivo rešiti? —r—
Strah ali zadovoljstvo? ZADOVOLJSTVO!
Ze v dveh številkah so bralci Dolenjskega lista brali kritiko o li-tni konferenci mladinskega aktiva ".v •-.■(,-.-:■:is člankov je razvidno, da kritizirajo samo konferenco, vendar vsi dobro vemo, da meče ta kritika slabo luč tudi na delo nase organizacije skorf vse leto. Ker se kot aktivna organizacija outkno prizadete, želimo bral ce točneje seznaniti s potekom konference in delom mladine.
Ob pogledamo delo mladinski' organizacije, vidimo, da Jo bilo plodno, skozi dobro organizirano in seveda tudi ne brez spodrsljajev. V mladinskem dnevniku lah ko zasledimo vrsto uspešnih ukoij, ki govorijo o naših uspehih. Na
številnih sejah odbora ln množičnih sestankih smo promlevali in reševali probleme v zvezi z uyedbo raznih sekcij, o organiza ciji raznih proslav, o športnih tekmovanjih, o volitvah v organe delavskega samoupravljanja, o Stipendiranju mladincev in njladink na srednjih strokovnih šolah Itd. Večji dol omenjenih akdj smo uspoll tudi organizirati: pevski zbor kuharski tečaj, loto krožek, izvedli smo več proslav, športnih tekmovanj ln lzlotov. S pomočjo tovarniškega centra za vzgojo kadrov smo imeli predavanju o medsebojnih odnosih, o predlogu statuta podjetja, o delavskem samoupravljanju ln pripravah za vollt-
NEKOČ SO POPUSTILI VSI ŠTIRJE ŽEBLJI, KI SO DRŽALI TOLE ULIČNO TABLICO NA NJENI STRMI POTI. NEKDO JO JE POTEM POBRAL IN JO ZATAKNIL ZA zLEB, KJER ZDAJ TABLICA SPET POŽRTVOVALNO BLU2I NAMENU. KAKO PA SE ULICA ZARES IMENUJE?
ve, o današnji vlogi mladinca — komunista (referat Alberta Jakopiča) in podobno.
Vse te uspešno izvedene akcije je na konferenci omenila tudi tov. predsednica. Iz plodnega poročila smo izvedel!, koliko mladincev Je zastopanih v organih delavskega samoupravljanja, kakšne uspehe dosegajo na delovnih mestih, o izgradnji novih proizvodnih prostorov In še In še.
V diskusiji na poročilo tov. predsednice so mludlnct postavljali rame pripombe in vprašanju. Zanimali so se za Izgradnjo nove predilnico česane sintetične proje, za števflo in način priučevanja nove delovne sile, za Izvoz naših Izdelkov in uvoz surovin, o uvedbi 42-umegn dolovnoga tedna, o športnem ln zabavnem Kvljenju itd. Na več postavljenih vprašanj nam Je dal pojasnilo tov. direktor.
Res Je, da na konferenci nismo razpravljali o proizvodnih problemih: to pa zaradi tega, ker Jih pristojni sveti proizvodnih enot, v katerih so zastopani Uidl mladino!, sproti rešujejo.
Kljub uspoSno opravljenim nalogam so nas neprijetno presenetilo Izjavo novinnrja Dolenjskega lista m predsednika Občinskega komiteja mladine. Smatramo, da amo spn^-te naloge uspešno Izpeljali. Kar pa so tiče konference, lahko trdimo, da smo bili pri njenih pripravah prepuščeni samo svojbn mladim Izkušnjam, kljub tonu. da j« tov. predsednica prosila predsednika Občinskega komiteju mladino za nasvete o potoku konference, a Jih nI dobila.
V primeru, du bi terjal naš članek rnorobknt odgovor, želimo, da se avtor najprej točneje lemani i našim delom ln lule potem krltlatra Dobro vemo, da nerealna kritika nikoli ne spodbuja; ruši le polet dola in že v kali zatre voljo za nadnljnjo ak-Urnost.
Mladinski odlMir
»Nnvoteks« Nove turite
pazljivo poslušal pojasnjevanje doktorja Špflerja to razlage dr. Toneta Furlana.
Preureditev zobne poliklinike s kompletno novo opremo vred je stala okoli 20 milijonov dinarjev. Sredstva za adaptacijo so pripevaU občinski investicijski sklad za zdravstvo, komunalni zavod za socialno zavarovanje in Zdravstveni dom Novo mesto iz amortizacijskih sredstev splošne zdravstvene službe. Prenovljeni prostori obsegajo 4 zoime ordinacije, 2 prostora za zobbtehnični laboratorij in pomožne prostore, v katerih bo v dveh izmenah lahko delalo 24 zobozdravstvenih delavcev.
Po številu prebivalcev na enega zobnega terapevta smo se s pridobitvijo novih stro-" kovnjakov v zadnjem letu, zlasti iz vrst štipendistov, približali republiškemu povprečju, kar zagotavlja popolnejše zdravstveno varstvo tudi v naši občini.
Na otvoritveni slovesnosti je tovarišica Dragica Petrič, predsednica delavskega sveta Zdravstvenega doma, spregovorila o razvoju zobozdravstvene službe na Dolenjskem, potem pa je šef ambulante dr. Tone Furlan odklenil vrata in povabil navzoče na ogled prostorov. SIEMENS— JUGODENT oprema z višjimi obrati svedrov, s sesalcem sline, toplim zrakom, toplo in mrzlo vodo, termokauter-jem in pripravami za različne preiskave — vse to pa v lepih, svetlih prostorih, bo seveda mnogo ugodneje vplivala na počutje pacientov in terapevtov'.
»Skratka, kulturna postrežba!« kot je v šali rekel doktor Tone Furlan, ko se je zahvalil predstavnikom občinske skupščine, socialnega zavarovanja in zdravstvenega doma za dosedanjo naklonjenost pri obnavljanju prostorov in opreme za Javno zobno polikliniko v Novem mestu. Hkrati je izrekel želje kolektiva zobozdravstvenih delavcev v Novem mestu, da naj bi jim družba tudi v bodoče pomagala, da bi uredili še prepotrebne prostore za operacijsko sobo, rentgen in šolsko zobno ambulanto. Novih prostorov zobne ambulante so poleg zobozdravstvenih delavcev lahko veseli vsd prebivalci novomeške občine, saj bomo od nje imeli vsi velike koristi!
Uspeh v Brusnicah
Aktiv ZMS v Brusnicah, ki ga vodi učitelj Lado Brulc, je pred tedni spet zaživel. Na sestankih, na katerih se zbore po 40 mladih ljudi, razpravljaj« o svojem dolu i" težavah ter samoupravljanju. V aktivi: Je precej delavcev. Doslej jc v Brusnicah prevladovalo mišljenje, da s" rhlfdine ne da pripraviti * organiziranemu delu, zato J8 pozailev aktiva velik uspeh'
14
DOLENJSKI LIST
St.46 (764)
OBISK PRI ŠOLSKEM ŠPORTNEM DRUŠTVU NOVOMEŠKE GIMNAZIJE
„ZGRADI U BOMO!"
šolsko športno društvo na novomeški gimnaziji je eno izmed žestiti tovrstnih društev T novomeški občini. Ponaša pa se i tem, da je bilo izmed vseh šestih prvo ustanovljeno in je tako najstarejše v občini. Kadar nanese beseda na šport, prav gotovo ne moremo mimo gunnazijbkih športnikov, Id so dosegli ie velike uspehe v novomeškem, republiškem in državnem merilu, športniki odhajajo s gimnazije, ostaja pa športno društvo, ki vzgaja, pripravlja in vodi vedno nove rodove športnikov. Zanimalo nas je, kako se gimnazijci pripravljajo v sedanji športni mrtvi sezoni, kaj delajo in kaj snujejo za bodoče.
Društvo ima osem športnih panog-, košarko, odbojko, nogomet, rokomet, atletiko, smučanje, šah in strelstvo, ki deluje v družini •Vinka Paderšiča«. Pogoji za delo niso ravno najugodnejši. Kot vsa druga društva take vrste, tudi to na novomeški gimnaziji tarejo finančne težave. Druga težava: posamezne panoge ne morejo imeti rednih treningov, ker je večina Športnikov včlanjenih v osrednji športni kolektiv v Novem mestu, t Partizan in tudi v druga športna društva: v AK Novo mesto, v Elan in podobno. Toda s dobro voljo premagujejo tudd te težave. SIcer pa, dijaki iz gimnazije so ponosni na svoje sošolce, ki uspešno branijo barve novomeškega sporta.
Kar poglejmo! V košarkarskih vrstah je večina gimnazijcev, mladinsko moštvo pa praktično sestavljajo le dijaki tega zavoda. Vse kaže, da bodo v prihodnjem letu U mladi Igralci zaigrali za prvo mesto! Povsem enak je položaj pri mladinkah. Z eno ali dvema izjemama tvorijo moštvo gimnazijke. Nič čudnega ni torej, da je košarka najbolj priljubljen sport med novomeško mladino, in nič čudnega tudi ni, da je za mlade gimnazijce košarka šport številka 1! — Podobno je pri atletiki. Po odhodu nekaterih najboljših atletov in atletinj v kvalitetnejše klube, kjer imajo več možnosti za napredek (tu mislimo predvsem celjski Kladdvar), tvorijo Jedro atletskega kluba Novo mesto dijaki srednjih šol. Gimnazijci so tudi tu uspešno zastopani. Podobno ali natanko isto Je stanje v drugih disciplinah. Nogometaši v Elanu, rokometaši pri Partizanu, igralci namiznega tenisa, šahisti ln smučarji, vsi vključujejo v svoji sredi precej dijakov novomeške gimnazije. Delo je zato otežkočeno v ■nafcičnem društvu, toda uspehi le nekaj pomenijo ln v gimnaziji se ne zapirajo v ozek krog klubskih interesov!
Šolsko športno društvo je posebno letos postalo še aktivnejše. S Prihodom profesorja Perika na ta zavod se je močno vzdignila športna aktivnost. Kako naj si razlagamo vrsto športnih dni, ki jih prej ni bdlo, če ne z njegovo veliko agilnostjo, voljo do dela ln ljubeznijo do športa! In kako naj si končno razlagamo naslednji športni dan: dijaki bodo odšli na krajši pohod, nato pa bo v telovadnici prof. Pcnko odigral sirmiltanko na 50 deskah. Šahisti bodo tako prišli na svoj račun!
Poudariti velja, da SSD sodeluje na vseh prvenstvih srednješolske mladine v Novem mestu. Vrsto let Je gimnazija vodilna šola na športnem področju prav po zaslugi SSD. Košarkarji so brez konkurence, saj imajo ekipo, kd se — edina od vseh Sol — lahko res ne je upira celo drugoligašu Partizanu. Odbojkarji, atleti in rokome-tašl so stari rivali uSteljiščnikom. Vsak boj z njimi prinaša posebno draž, pomeni nepopustijivo borbo
Kovomeška strelska liga zaključena
(. novembra je bilo odigrano zadnje kolo občinske strelske lige v Novem mestu. Razvrsti-lev sodelujočih moštev Je naslednja:
I. mesto SD »Pionir« Novo v mesto z 5674 kropi
n.mesto SD »Železničar« Novo mesto z 3721 krogi TO. mesto SD »Skocjan« Skoc-Jan z 3434 krogi IV. mesto SD »J. Trdina« Novo mesto z 145« kropi
V. mesto SD »Novoles« Novo mesto z 1457 krogi
VI. mesto SD »NovoteJcs« Novo mesto z 805 krogi.
Z doseženimi 'xrogi vodi daleč pred vsemi strelska družina SGP »PIONIR«, med ostalimi pa velja pohvaliti zlasti strelce fz Skocjnnn. ki so se vsem pričakovanjem navkljub zelo aobro plasirali. Okrajna strel-sika liga bo po vsej verjetnosti Wlčela že prihodnji mesec.
za prestiž najboljše novomeške šole T športu. SSD je tako čvrsto usidrano kot eno najmočnejših tovrstnih društev na Dolenjskem.
Vendar pa v upravi društva pravijo, da tekmovanje in uspehi niso edino merilo dejavnosti društva. Zato nameravajo spet organizirati srednješolsko prvenstvo T različnih športnih panogah. To je ena stran dejavnosti. Druga je važnejša, obsežnejša Id zahtevnejša. O njej ne govorijo radi, dokler ne bodo začeli delati. Zgraditi nameravajo igrišče. Igrišče, da bo njihovo, na katerem bodo lahko telovadili, kjer bodo trenirali in
tekmovali, igrišče, ki bo pokrito z asfaltom in Id bo imelo rokometne gole in koše! Predračun je že narejen. Številke so visoke: asfaltiranje bo stalo 1 milijon in pol, betonska dela za ograjo 400 tisoč, žična ograja 350 tisoč in konstrukcije za koše 230 tisoč Njihov predlog bo obravnavala občinska skupščina na eni izmed prihodnjih sej. Člani društva nestrpno pričakujejo odgovor in pomoč od raznih forumov. Z lastnimi sredstvi in s pomočjo košarkarjev Partizana bodo naredili konstrukcije za koše v telovadnici. Za dan republike obljubljajo, da bo vse nared, ker bo tega dne v telovadnici košarkarski turnir.
• Tako torej dela SSD na novo-
• meški gimnaziji, društvo z več
• letno    tradicijo    ln velikimi
• uspehi, društvo, U si bolj od
• zmag in  uspehov želi, da bi
• zgradilo svoje igrišče, in konč-
• no društvo, . ki ima neomajno
• voljo do dela in do tekmovanj.
JOŽE SPLIIIAL
Budnica novomeškim šahistom
Novo mesto, ki je bilo nekoč močno ŠAHOVSKO SREDIŠČE, se je zadnja leta pogreznilo v zaskrbljujoč spanec. Vzrok: slabe finančne razmere in pomanjkanje primernega prostora za sabiranje. Letos pa se je le zanetila iskrica upanja, da bodo nastopili boljši časi. Občinski komite ZMS je odstopil Šahovskemu društvu Novo mesto za nekaj dni v tednu v souporabo mladinsko sobo v stari pošti, za kar se tovarišem iz ZMS najlepše zahvaljujemo.
Mladinska soba bo tako postala zbirališče mladih in starih ljubiteljev lepe šahovske igre, kar bo nedvomno prispevalo k ponovnemu vzponu novomeškega šaha. Šahovsko društvo bo že v tem mesecu organiziralo vrsto turnirjev za različne šahovske kategorije. Podrobnosti o pri četku turnirjev so objavljene na šahovski oglasni deski na Glavnem trgu.
Vabimo vse ljubitelje šahovske igre, da se prijavijo za tekmovanja. Enkrat je treba začeti! Zavedajmo se, da so bili sedanji svetovno znani šahisti nekoč tudi samo brez-kategomiki! Kdove, morda se pa prav med vami skriva bodoči šahovski mojster ali velemojster?! Posebno vabimo v šahovske vrsti- tudi dekleta In žene, ki se jim letos ponuja izredna priložnost, da se učijo in izpopolnjujejo pri slovenski šahovski prvakinji prof. Miri Piberl, ki je pripravljena zastaviti vse svoje sile za dvig ženskega šaha.
• ŠAHOVSKEGA BHZOTl RMlt.I \ ZA NOVEMBER se je udeležilo 7 šabistov. Vrstni red: 1'i-nko 5,5, Piberl 44, Isternc 3,5, Adamič 3, Picek M. 2.5, Mestnik in Hrovatič I točka. Presenetil je Istenič, ki je tudi edini premagal slovensko prvakinjo Piberiovo. IGOR PENKO
n. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V ČRNOMLJU
Preko 650 tekmovalcev v 82 ekipah
Za letošnje II. delavske športne igre, ki sta jih razpisala občinski sindikalni svet in ObZTK Črnomelj, vlada med delovnimi kolektivi veliko zanimanje. Delovne organizacije «8611« II, Komunala, Zdravstveni dom, Iskra Semič in Gozdni obrat so letos prvič prijavile številne ekipe. Delovni kolektivi se bodo pomerili v nasled njih panogah: v odbojki, malem nogometa, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju in šahu. — Do zdaj je prijavljenih 68 moških in 14 ženskih ekip. Tekmovali bodo ekipno in posamezno. Za zmagovalce in prvo plasirane ekipe so pripravljeni pokali in plakete, za ostale pa spominske diplome. Delovni kolektiv, ki se je najbolj množično udeležil Iger, bo dobil pokal »Množičnosti«. Vodstvo Iger in njihovo organizacijo so piene-
le športne organizacije. Tekmovanje bo trajalo do 18. februarja 1965, ko bodo na slavnostni seji razglašeni rezultati. Letošnje tek* movanje v čast občinskega prazni, ka Črnomlja bo zelo zanimivo, saj se bodo delovni kolektivi veli kokrat srečali v športnih tekmovanjih tudi v svojih organizacijah. Letošnje tekmovanje bo izvedeno po liga sistemu. Tako bo dana možnost, da se bodo delavci — športniki merili t raznih športnih panogah več časa. Na tečaje za organizatorje rekreacije v delovnih kolektivih bosta podjetje Belt in rudnik Črnomelj poslala svoje predstavnike. Ti tečaji bodo trajal) po sedem dni v Ljubljani.
O rezultatih letošnjih II. delavskih športnih iger t Črnomlja bomo bralce sproti obveščali.    M.-k.
ROKOMET
BREZICE : DOBREPOUE 19:16 Igra je bila dinamična in izenačena. V nekaterih trenutkih je kazalo, da bodo domačini ostali praznih rok, v kritičnem času pa so zaigrali odlično, dosegli nekaj lepih golov in zmagali. Pred okrog 300 gledalcev Je dobro sodil Kranjčan Sparovec. Najuspešnejši so bili Dogan (10 golov), D. Šetinc in Bosina (po 3) pri domačih ter. Strehovec (6) in Verbič (5) pri gostih.
RUDAR : BREZICE 4:3
V zadnjem kolu jesenskega dela ženske rokometne lige je v Trbovljah Rudar premagal Brežice s 4:3 (1:0). Sodnik Kljajič iz Črnomlja je večkrat oškodoval gostje. Trboveljcanke so vse štiri zadetke dosegle z kazenskimi streli. O. G.
DOBREPOUE : K KM KIJ 12:10 Prvenstvena tekma LCL; sodnik Zupančič iz Ljubljane je sodil slabo in je posebno v drugem polčasu oškodoval goste. Gledalcev 300.
Dobrepolje: Tiselj, Zgaga 1, Vidmar 1, Ambrožič, Zevnik II. 3, Strehovec 4, Verbič 1, Miklič 1, Drobnič 1, Zevnik I., Pernovšek. — Krmelj: V. Logar 1, Žitnik 1, Koprive, M. Papež, J. Logar 5, D. Papež 1, Zaman 1, R. Papež 1.
Gostje so si do polčasa pridobili 4 gole naskoka. V drugem polčasu je sodnik sodil očitno v škodo gostov. Očitne prekrške domačih Je spregledal, gostom pa Je sodil vsako malenkost. Ekipa Krmelja je vložila protest. Odlikoval se Je V. Logar pri gostih, saj Je obranil 4 sedmerce. B. D.
KRIZE : RIBNICA 22:20 Ob ugodnem vremenu in objektivnem sojenju so domačini pred 200 gledalci zaigrali boljše od Rib-ničanov in zasluženo zmagali z 22:20 v tekmi LCL. —r
BARBIČ najboljši na 200 lučajev
Revija kegljačev, izvedena v počastitev dneva republike je zaključena. Tekmovalci so se pomerili v dVeh nastopih po 200 lučajev. Po drugem srečanju je Barbič dosegel 791 kegljev, kar bi ga skoraj veljalo prvo mesto. Krušič Je tudi dru-gič šel preko 800 kegljev ln jih dosegel 802, Stane Vesel je dosegel 818 kegljev, Romih 813, Hren 816 kegljev, Rodič 799, Vukčinovič 791, Mrzlalk 778, Turk 774, Bratoš 753 kegljev Itd. Končna razvrstitey je naslednja: Barbič 1633, Krušič 162«. Stane Vesel 1618, Romih 1602, Hren 1593. Vukšlnič 1580, Rodič 1665, Božo Vesel 1548, Turk 1540, Mrzlak 1534, Bratoš 1526, Dravinc pa 1522. Tekmovalci iz Kanižarioe, ki so bili vabljeni, se tekmovanja niso udeležili. (en)
Zimska kegljaška liga
Začela se je zimska liga Novega mesta v kegljanju, v kateri sodeluje 14 ekip, med njimi tudi ženska ekipa Pionirja. V prvem kolu ni bdlo presenečenj, ker so se srečale prve in druge ekipe med seboj. Rezultati: Iskra I. — Iskra II. 322:262, Železničar I. — Železničar II. 398:306, Bolnica — Elek-tro 325:353, Luknja I. — Luknja II. 341:295, Pionir I. — Pionir II. 427:385, Vseh devet I. — Vseh devet II. 333:313, Bolnica H — Pionir (ž) ni bila odigrana.
Pionir in Železničar sta sodelovala na republiškem prvenstvu v LJubljani ter te plasirala na 13. oziroma 15. mesto. Ta plasma je presenetljivo slab, zlasti ker Je bil Pionir lani tretji v državi. jm.
ZDRAVNIK VAM SVETUJE
Začetek v šahu in rokometu
V Črnomlju so se začele II. delavske športne igre. Prva tekmovanja so bila v šahu in v nogometu. Pokazalo se Je, da je mali nogomet zelo privlačna športna dl-Kaptlna, saj vlada zanj zelo veliko zanimanje.
V šahu Je bilo prvo kolo medsebojnih obračunov. Rezultati prvih borb: Občina I. — Občina II. 5:0, Beti I. — Beti n. 5:0, Belt J. — Belt H. 5:0, Iskra I. — Iskra II. 5:0, Elektro — Gostišče 5:0, Rudnik je bil prost.
Tekme v nogometu so se korv-
Botulizem tiči v konzervah
Ta bolezen je zelo nevarna in pri nas manj znana. Ker pa zadnje čase pojemo veliko konzerv, pa tudi doma dosti konzerviramo, je nevarnost, da dobimo to bolezen, vedno večja. Nabreknjena konzerva je nevarna, vendar ni vedno vsaka pokvarjena konzerva nabreknjena ali, kakor še pravimo, bombirana. Hrana, ki je zastrupljena, ni spremenjena in je zato seveda še bolj nevarna.
Povzročitelj botulizma je strup, ki ga izloča poseben bacil. Ta bacil ima lastnost, da lahko živi brez zraka, da se torej lahko razvija v konzervah, iz katerih je odstranjen zrak. Vročine pa ne prenese. Nevarne so torej lahko vse pločevinaste konzerve, vložena zelenjava in drugo v steklenih kozarcih, pa tudi klobase in sploh suho meso.
Od zastrupitve do izbruha obolenja traja neka mkubacijska doba, včasih samo nekaj ur, lahko pa tudi do 14 dni. To je odvisno od količine in strupenosti zaužitega strupa. Bolezen se začne lahko s prebavnimi motnjami, predvsem z bruhanjem in drisko, lahko pa z utrujenostjo, glavobolom in s slabostmi v mišičju. Pozneje nastopijo značilne okvare na očeh. Povesijo se veke, razširijo zenice, bolnik vidi dvojno, ne more gledati v svetlobo, škili. Včasih se vid poslabša do popolne oslepitve. Sline ni, zato so usta popolnoma izsušena. Ker ohrome žrelne mišice, bolnik ne more požirati in mu hrana uhaja nazaj skozi nos. Bolnik ne more glasno govoriti, ker so mišice ob glasilkah ohromele, prav teko pa ne more kašljati. Ves čas je telesna temperatura normalna.
Od množine in kakovosti strupa je odvisno, če bolnik bolezen preživi, če ne umre v nekaj dneh, potem traja bolezen nekaj tednov, preden bolnik ozdravi.
Razumljivo je, da spada vsak z botulizmom zastrupljeni bolnik takoj v bolnišnico. Vsako zdravljenje doma je nemogoče.
Zastrupljenje preprečujemo že s strogo zdravstveno kontrolo proizvodnje živil v konzervah. Vsaka konzerva ima vtisnjen datum proizvodnje in rok trajanja, ki ga ne smemo prekoračiti. Bombirane konzerve zavračajmo! Dobro je, da vloženo zelenjavo pred uporabo še enkrat prekuhamo, če vsebuje tekočina za vlaganje več kot 8 odstotkov soli ah več kot 50 odstotkov sladkorja, se strup sploh ne tvori in take konzerve niso nevarne.
DR. B.O.
Šport minulega tedna v Kočevju
Skoraj vsa telesno-vzgojna dejavnost se je preselila v telovadnico za društvene prostore na redno delo m organizacijsko utrjevanje. Vsa tekmovanja so končana.
■ Oddelek za finance Skupščine občine Kočevje Je razposlal navodila za sestavo društvenih proračunov za 1965 leto. Občinska zveza za telesno kulturo pripravlja zbirnik teh društvenih in klubskih proračunov in obrazložitev teb predlogov. Celotni predlog bo dokončno sestavil in ga zagovarjal na skupščin: občine Svet za telesno kulturo občine. Vsi vemo, da je telesni kulturi potrebna izdatnejša podpora, vendar na osnovi realnega prikaza dosedanjih uspehov ta pravllnejšega razmerja med osnovno telesno vzgojo in tekmovalnim športom.
■ Nogometaši NK Kočevje so v nedeljo odigrali X. kolo prvenstva ljubljanske noirornetne pod-
zveze z moštvi NK ProJetarec is Zagorja. Izgubili so obe tekmi: pri članih a 4:2 (2:1) in nitaHtonih s 5:3 (1:1). Na lestvici se sicer pri članih ne bo nič izprernenilo ta bodo ostali na tretjem mestu, mladinci pa bodo prišli v zadnjo polovico lestvice. Iz leta v leto se ponavlja vedno lato. Od začetka veliko navdušenje ta tudi uspeh, v zadnjih kolih pa popuščanje ta malodušje ter Iskanje vsemogočih opravičil.
■ Razposlani so razpisi za republiško prvenstvo članov v namiznem tenisu za »Horvatov kupi. Organizacijo tekmovanja je prevzel TVD Partizan Kočevje. Tekmovanje bo 28. ta 29. novembra v novem domu telesne kulture. To nekdaj redno ta tradicionalno tekmovanje v Kočevju se bo sedaj zopet obnovilo, ker so dani vsi pogoji za taka tekmovanja glede na prostore v  novem domu.
a. Arko
RADIO LJUBLJANA
Igralec Brežic, Knežević, napada nasprotnikov gol (FOTO: Oskar Gerjevi«)
čale takole: Iskra — Elektro 5:0 (3:0), Belt — Rudnik 1:1 (0:1), Občina - Lič 5:3 (2:2). — V otvoritveni tekmi sta se pomerili ekipi Iskre ta Eloktra. V nobenem moštvu nI nastopil nihče od aktivnih igralcev. Po razburljivem začetku je nepričakovano visoko, a zasluženo zmagala Iskra. — V drug) tekmi smo videli jandmiv nogomet. Po situacijah na Igrišču bi moral zmagati Rudnik. — V zadnji tekmi je bila ekipa Lica favorit, vendar pa se Je zgodilo ob ratno. Razpoloženi nogometaši Iz občino so zasluženo zmagali.
Na igrišču sa je zbralo kakih 300 gledalcev, vso tekme so bile lod lučmi, sodniki pa so sodili objektivno.
V naslednjih dneh bodo igrail ostala kola, zato vabimo gledalce, da si tukrne ogledajo.
Franc Moljk
POPRAVEK
V članku »Športna sekcija »Kolpa- na razpotju«, ki Je bil objavljen v DL 12. novemuta letos, sta ss vrinili dve neljubi pomoti. Stavek »Podprlo Jih Je 1« PD, medtem . ..« bt se moral pravilno glasiti »Podprla jih Je le šola ta do neke mere PD ...«. Stavek »Vsekakor se je treba zavedati, da forsiranje ene panoge škodi, ker zavira razvoj drugih.« pa nt se moral glasiti: »Vsekakor se je treba zavedati, da forsiranje ene icuvicr škodi. Iu-r rna panoga dopolnjuje drugo.«
UREDNIATVO
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 8.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00 ure.
PETEK, 20. NOVEMBRA: 8.05 S Koroškega do dubrovniških obal. 9.35 Pet minut za novo pesmico — J. Kuhar: Jaka se pa cmeri. 10.35 Novo na knjižni polici. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Julij Planine: Gospodarska situacija pri slovenskih kmetijskih organizacijah po novih ukrepih. 12.15 Nekaj domačih ca prijetno opoldne. 15.30 Pesmi z južnega morja izvaja ansambel Vaolava Kučere. 15.45 Novo v znanosti. 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe 20.40 Kako aranžiramo, VI. oddaja. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.10 Za ljubitelje Jaz-za.
SOBOTA, 21. NOVEMBRA: 9.05 Poje nam Koroški akademski oktet. 9.45 Igrajo mali ansambli. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — Inž Jože Spanring: Pomen podnebnih ln vremenskih čdniteljev za rastlinsko proizvodnjo. 12.15 Domači pele mčle. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.30 Nastopajo mršanl, moški ln ženski zbor ter oktet Tehniške trednje šolo. 17.05 Gremo v Mno. 17.35 Pesmi in plesi Iz Jugoslavllo. 18.45 S knjižnega trga. 20.00 Mladinska oddaja: Modrostni zob. 21.00 Zaplešite z nami! 22.10 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Za prijeten konec tedna.
NEDELJA, 22. NOVEMBRA: 7.40 Pogovor  a  poslušnici.  7.59 Mla-
dinska radijska igra — Aleksander Maroddč: Neuklonljivi. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . Božidar Maslarič: Na široki fronti internacionalizma. 10.30 Pesmi borbe ta dela. 11.40 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo ta pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 13.50 Pred domačo hišo. 14.00 Nedeljski operni koncert. 15.05 Danes popoldne. 17.30 Humoreska te ga tedna — R. Benchlev: Hej, natakar! 18.30 Melodije za nedeljsko popoldne. 20.00 Naš nedeljski sestanek I. Glasbeni spored za lju bi tel je zabavne glasbe 2. Glasba ne pozna meja (Mednarodna od daja zabavne glasbe). 22.10 Melo dije za lahko noč.
PONEDELJEK, 23. NOVEMBRA: 8.55 Za mlade radovedneže — Popotnik v Luksor. 9.45 Igra ameriška simfonična godba na piha.a. 10.15 Pisan orkestralni mtermezzo. 10.35 Naš podlistek — E. W. Thompson: Prednost meja. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasvoti — Dr. Štefan Bauman: Živinorejsko — veterinarski zavod v Ptuju skrbd tudd za bike v pripuščanju. 12.15 Pred domačo hišo. 14.05 S poti po Španiji .. . 14.35 Naši poslušalci čestitaj? in pozdravljajo. 15.30 Poslušajmo zborovske skladbe in priredbe Va stlija Mirka in Zorka Prelovca. 17.05 Iz opernega sveta. 18.45 Svet tehnike Inž. V. Zupan: Naše kemične surovine. 20.00 Slovenski izvajalci s slovenskimi melodijami. 22.00 Nočni akordi.
TOREK, 24. NOVEMBRA: 8.05 Kvintet bratov Avsondk s peronnvi
Emo Prodnik ta Francem Korenom. 9.25 Dueti iz Mozartovih oper. 10.15 Glasbeni sejem. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti
— Inž. Dušan Modic: Pred zamakam obrezovanjem sadnega drevja. 12.15 Nekaj slovenske vokalne
— instrumentalne glasbe. 14.35 Pet minut za novo pesmico — J. Kuhar: Jaka se pa cmeri. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 20.20 Radijska igra — Pred von Hoerschelmann: Solina (Prva Izvedba). 22.10 Plesna glasba. 23.05 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev.
SREDA, 25. NOVEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — Pesnik, skladatelj in Verica. 9.45 Pri domačih ta tujih solistih. 10.45 Človek ln zdravje. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05  Radijska  kmečka univerza
— Inž. Tuka Krivic: Kolebanje hektarskih pridelkov zaradi različnega vremena. 14.35 Kaj ta kako pojo mladi pevci pri nas ta po svetu. 15.30 Slovenske narodno v priredbi Danila Bučarja. 18.15 Iz fonoteke Radia Koper. 20.00 Koncert Učiteljskega pevskega zbora Emdl Adamič, 22.10 Igramo za ljubitelje zabavnih zvokov.
ČETRTEK,    26. NOVEMBRA:
8.05 Jutranja glasbena srečanja. 9.45 Domače viže ln naperi. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Purlan: Zatiranje bolezni ln škodljivcev pri vzgoji kumare in paradižnika v stoklenikih. 12.15 Opoldanski domači pele mčle. 14.05 Nasd pevci v operah iz svetovnega repertoarja. 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo. 15.30 Čestitko za praznik. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ta mmmrr. 22.00 Plesna glasba
(764)
DOLENJSKI LISI
15
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 20. novembra — Srečko Sobota, 21. novembra — Marija Nedelja, 22. novembra — Cilka Ponedeljek, 23. nov. — Klemen Torek, 34, novembra — Janez Sreda, 25. novembra — Katarina Četrtek, 26. novembra — Konrad
tmmm
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in sina FRANCETA ERJAVCA
iz Stranske vasi se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni pevcem in godbi železničarjev. Žalujoči:  mama, žena,  bratje in
ostalo sorodstvo
ČESTITKA
Dragi mami Elizabeti Ovniček iz Karlovške ceste 5 iskrene čestitke aa dvojno praznovanje, Se na mnoga zdrava leta želi hčerka Cirila z možem, hčerkico Alenko in malo Mojco
Preklica
Preklicujem vse svoje izjave o B. A. in O. V. lz Dolenje vasi, ker niso resnične.
Jože Kroinar, Dolenja vas 81
*
Podpisani Zvonko Tkalec, Ulica Mirana Jarca 15, Črnomelj, obveščam vse, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravila moja žena Marija Tkalec, Ulica Mirana Jarca 15, rnomeij.
UGODNO PRODAM takoj vselji-vo novo erKKlružinsko hišo ln sadovnjak v centru Senovega. Ponudbe poslati: Franci Avsec, Stavnica.
ZAKADI SMRTI UGODNO PRODAM posestvo s takoj vseljivo hišo in gospodarskim poslopjem Zglastte se pri Francu Glavanu, Železno 1, Dobmić.
PRODAM VELIK KOSTANJEV KOLOSEK nad Rožič vrhom. Po-izve se pri Antonu Sterbenou, Sne-čl vrh 2. Črnomelj.
UGODNO PRODAM rabljeno spalnico. Ogled po 3. uri popoldne. Trdinova 33, Novo mesto.
PRODAM ŠTEDILNIK in električni števec Sekoranja, Novi trg 9. Novo mesto.
PRODAM TRODELNO OMARO, kavč i žimnico, kombiniran po-grozljiv kavč, mizo in dva fotelja, po ugodni ceni, lahko tudi na ček. Ogled po 15. uri pri Simič. Novo mesto. Ljubljanska 15 (blok).
PRODAM TRODF.IJMO HRASTO-VO OMARO. Naslov v upravi lista. 689/64.
UGODNO PRODAM sobno tendenco. Jedilno mizo, 6 atolov, električni štedilnik ln kuhalnik na 3 plošče, v zelo dobrem stanju. Vprašajte pri Spllhal, Cankarjeva 33, Novo mesto.
VU.KVDO DAM za komfortno samsko stanovanje v centru Novega mesta. Naslov v upravi lista. 681/64.
ŠIVAT GREM NA DOM, na deželo. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »kamorkoli.« 680/64.
FRIZERSKO VAJENKO SPREJMEM. Naslov v upravi lista. 679/64.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zaprtje je zelo zoprna nadlega, ki vam povzroča bolečine, hkrati pa tudi celo VTsto nevarnih bolezni. Najučinkovitejše prirodno sredstvo Je »Donat« vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri Trgovskem podjetju »Hmeljndk« — telefon 21-129 in »Standarda — tele Ion 21-158.
POCENI PRODAM SPALNICO. Naslov v upravi lista. 692/64.
UGODNO PRODAM lepo huhinj-skD opravo in spalnico. Breg št. 13, Novo mesto.
FRODAM dve leti starega junca (1.75 m čez prsa): Pavsič Terezija, Jerman vrh 9, Bučka.
Brežice: 20. In 21. 11. franoosko-ltalijanski barvni film »Preganjani ljubimci«. 22. in 23. 11. italijanski barvni bilin »Tarus-Atilin sin«. 24. in 35. 11. nemški film »Poslednja priča«.
Brod na Kolpi: 21. In 22. 11. jugoslovanski film »Igre na odrih«
Dol. Toplice: 21. in 22. 11. jugoslovanski film »Stopnice hrabrosti«.
Kočevje — »Jadran«: 20. do 22 11. ameriški barvni film »Velikan iz Rodosa«. 23. in 24. 11. angleški film »Liga gentlemanov«.
Kostanjevica: 22. 11. ameriški barvni film »Sedem čudovitih«
Novo mesto — »Krka«: 20. do 23. 11. nemški barvni film »Winne-tou«. 25. ln 26. 11. francoski film »Alarm na jezu«.
Mokronog: 21. ln 22. 11. španski barvni film »Karmen 'z Granadt«
Osilnica: 22. 11. grški tlim »Nikoli v nedeljo«.
Pred grad: 23. U. nemški barvni film »cmi blisk«.
Ribnica na Dolenjskem: 21. in 22. 11. ameriški film »Nenadoma, lansko poletje«.
Sevnica: 21. in 22. 11. italijanski film »Sin rdečega gusarja«. 25. 11. nemški film »Mazurka ljubezni«.
S od raži ca: 21. in 22. 11. francoski film »Resnica«.
Stara cerkev: 21. ln 22. 11. italijanski film »Vse v rok službe«.
Straža: 21. in 22. 11. ruski film »Slepi muzikant«.
Trebnje: 21. ln 22. 11. jugoslovanski film »Signali nad mestoma.
POTUJOČI KINO KOČEVJE
predvaja slovenski film »Samo-i-astnikl«: 20. 11. ob 19. uri v Dolgi vasi; 21. 11. ob 19. uri v Črnem potoku; 22. 11. ob 15. uri na Travi m ob 18. uri v Podpreski ter švedski film »Pouk o ljubezni«:
21. 11 ob 19. uri v Starem togu;
22. 11. ob 13.30 r Prerolah; ob 16. uri v Strugah in ob 19. uri v Polomu.
POTUJOČI KINO NOVO MESTO
predvaja ameriški barvni film »Tom Palčič«: 21. 11. ob 19. uri v Brusnicah; 22. 11. ob 15. uri v Prečni; ob 19. uri v Mirni peči;
23. 11. ob 19. uri v Stopirah; 24. 11. ob 19. uri v Zdravilišču Šmarješke Toplice in 25. 11. ob 19. uri v Pod gradu.

Matični urad Novo mesto
V času od 9. 11. do 16. 11. Je bilo rojenih 22 dečkov in 25 deklic.
Poročili so se: Franc Lukšič, klepar iz Jume vasi, in Neža Bartol j, perica iz Vel. Cerovca; Jože Sprlnger, traktorist iz Dol. Straže, ln Karolina Grandovec, delavka z Vrba pri Ljubnu; Martin Kastelic, avtoličar iz Dol. Težke vode, -jx Marijana Kastelic, delavka iz Rakovnika; Mirko Hudorovac, delavec, ln Neža Hudorovac, gospodinja, oba iz Stranske vasi: Janez Juvančie. tesar iz Orešja, in Alojzija Bojane, šivilja iz Sred. Gr čevja; Albin Kump, delavec lz Urš-oih sel, ln Veronika Hlebec, delavka iz Rodin; Anton Cvalbar, poljedelec lz Zameškega, in Frančiška Kirar, poljedelka iz Hrvaškega broda; Janez Hrovatič, delavec iz Dolža, ln Frančiška Drab, poljedelka lz Vel. Cerovca: Jože Ravbar, avtoklepar iz Rateža, in Cecilija Rozman, iz Dol. Karteljevega; Anton Tramte, tesar iz Rateža, in Ljudmila Gazvoda, delavka iz Po tovrha; Pavel Bokal, delavec, in Ivana Pere, poljedelka. oba lz LJubljane; Franjo Pipan, učitelj iz Podgorja, in Ana Radenšek. učite-
ljica iz Zabukovja; Rudolf Stimp-felj, delavec, ln Marija Majzelj, poljedelka, oba iz šmarjeških Toplic; Jože Zoran, delavec iz Pra-proč, in Silva Benkovič, delavka iz Rumanje vasi; Jože Bradač, delavec, in Rozalija Bradač, oba iz Loške vasi pri Dol. Toplicah.
Umrli so: Marija Bevc, užitka-rica iz Luterškega sela, 74 let; Ljudmila Plahuta, gospodinja ie Stranja, 59 let; Jože Verbič, kmet lz Broške vasi, 52 let; Pavel Brodnik, poljedelec iz Straže, 53 let; Janez Tratar, kmet iz Ribjeka. 54 let; Mihael Gregorič, kmet iz Podzemlja, 68 let; Franc Obrč, užit-kar, lz Dol. Težke vode. 81 let; Viktor Žagar, osebni upokojenec iz Birčne vasi, 76 let; Ana Pavlin, kmttovalka lz Dolža, 67 let.
Matični urad Gradac
Oktobra je bil doma rojen 1 deček. Poročila sta se: Alojzij Jakša. delavec, ln Milena Jakša, delavka, oba iz Vranovlč. Umrla je: Marjeta Rus. užitkarica iz Gor. Dobra-vic, 81 let.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Rantah Iz Skovca — Cirila, Teodora Zi-beri iz Dolnjega Globodola — Magdo, Ivanka Gole iz Kamenice — Viktorja, Ivanka Plaveč iz 2abje vasi — Ireno, Slavka Bizjak iz Radne — Damijano, Marija Hribar iz Zabrdja — Marjana, Marija Banovec z Zajčjega vrha — Martina, Jožefa Brulc lz Velikih Brusnic — Marjana, Ana Pregelj s Police — Mirana, Marija Bradač iz Podtuma — Andreja, Fanl LeS-njak iz Bršljlna — Igorja, Anica Malnarič iz Mladice — Igorja, Marija Pograjc lz Poljan — Milko, Jožica eelesnik iz Skocjona — Sa-
ma, Jožefa Pavlin iz Dolža — Jožico, Marija Gruber lz Dolnjega Suhadola — Slavko, Anica Gornik iz Malih Brusnic — Silva, Francka Muren iz CTmošnjic — Marjan-co, Marija Godler iz Krškega — Martina, Vera Luzar iz Gabrja — Martina, Marija Macele iz Rosal-nic — Dušana, Anica Vesel iz Malega Podljubna — Tatjano, Jožefa Kralj iz Gabrja — Jožico, Fanika Karaš iz Lokvice — Davorin, Marija Brulc iz Dolža — Jožeta, Anica Gorše iz Dragovanje vasi — Marjana, Fanl Pucelj iz Zaloga — Silvo, Ivanka Andrejčič iz Gornjega Dola — Franceta, Olga Kocjan-čič s Fra te — Henrika, Marica Vidmar iz Straže — Sonjo, Vera Koščak iz Žabje vt«si — Mirjano, Breda Peterlin iz Hrastna — Antona, Gabrijela Gabrijel iz Dolnjega Medvedjega sela — Pavlo, Milena Hrastar iz Jedinščice — deklico, Kristina Koncilja iz Rumanje vasi — dečka, Marija Bradač iz Podzemlja — dečka, Jožefa Kocjan iz Gornjega Karteljevega — dečka
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški po-rodnlšnicd rodile: Jožefa Ogorelc Iz Sel — Jožico. Marija Petkovlč z Viščega vrha — Dragico, Ana Vrisk iz Raven — Jerneja, Mihaela Kantužar iz Presne loke — Bo-ženko, Albina Koprive lz Pisec — Stanko, Marija Zorko lz Velike Malence — Andrejo, Vida Bučar iz Kalce-Nakla — Vido. Marija Sušin iz Pavlove vasi — Ivana, Ružica Topolovšek iz Brežic — Marjeto, Ana Zlobko iz Sentlenarta — Sonjo.
Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Rudolf Žagar, zavirač iz Bircne vasi, je z glavo udaril v vrata vlaka; Tonček Dim, sin delavca lz Zabrdja, se je s seidio vsekal v desno koleno; Vida Molan, hčd posestnika iz Velike vasi, se je pri sekanju koruznlce vsekala v palec leve roke; Marjeta Bukovec, gospodinja iz Kota, se je opekla po levi nogi in roki; Franc Lovše, invalidski upokojenec z Vrhka, je padel po stopnicah ln si poškodoval desno nc/o; Stanko Podtesnik, delavec iz Strmca, se Je s sek.ro vsekal v levo roko.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in Likali pomoči v brežiški bolnišnici: Ana Božič, oseb. upok. Iz Sevnico, Je padla po stopnicah n si poškodovala glavo in rebra; Alojzija Geč, žena upokojenca iz Zupelevca, Je padla s hleva in si poškodovala desno ramo in hrbet: Jože Sultan, delavec iz Izvira, si Je opekel desno nogo; čukac Petar, sin posestnika iz Klanjca. si je pri žaganju drv poškodoval desno roko; Mata Belasa, sina posestnika iz Jerušja, je drevo poškodovalo po glavi ln desni nogi; Alojzija Ajdovnik, va Jenka iz Sto-lovnika. je padla s kolesom ln si poškodovala desno koleno.
Zveza ribiških druiin Novo mesto
razpisuje
delovno mesto
- RIB0GOJCA,
starost največ do 35 let. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Vse informacije se dobe v pisarni Zveze, Glavni trg 7. Nastop službe takoj.
Pomanjkanje hlodovine ovira proizvodnjo v NOVOLESU
OBJAVE - RAZPISI
Nesreča, ki jo ponazarja slika, se je pripetila v Brežicah blizu Tovarne pohištva. Voznik Jože Veglež je s konjema peljal po cesti 21. maja. Konja sta se nenadoma splašila in jo ubrala proti tovarni. Spotoma sta zadela v sidro električnega droga. Udurec jc bil tako močim, da so se potrgale žice, padle na konja in ju takoj usmrtile. Voznik je k sreči ostal nepoškodovan. Materialna škoda znaša 580.000 dinarjev. Konja sta bila zavarovana, vendar komaj za polovično vsoto
Razpis delovnih mest
Komisija u deloma razmerja Hotela »KANDIJA« NOVO MESTO razpisuje naslednja delavna mesta
EKONOMA PODJETJA: trgovski ali mesarski pomočnik ali kvalificiran gostinski delavec. V postov pridejo kandidati, ki imajo opravljene vojaške obveenosti ter Imajo vozniško dovod jen Je;
SVKT DELOVNEGA KOLEKTIVA /
KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NOVO MESTO
razpisuje delovno mesto
— USLUŽBENCA s srednjo strokovno izobrazbo
prt podružnici zavoda v CRNOMI JU.
Pogoj : dovršena ustrezna srednja šola in ananje strojeplaja. Rok za amed-bo delovnega mesta je 1. januarja 196».
Ponudbe z življenjepisom ln dokazili o strokovni izobrazbi o-»sijIte Kornni-nameuuu zavodu za socialno zavarovanje Ni m) rneato. Kidričev trg 3 v 15 dneh po objavi rajipfeta
KLETARJA: absolvent   vinarske   ali podobno šole ali kvalificiran kletar. Pogoj: praksa in praktično manje; TOCAJA ali TOCAJKE polkvalifieiran   gosttnski delavec.
CISTILKK: nekvallfiou-ana starejša moč. Prednost imajo marljive osebe, U imajo vesolje do gostinskega poklica. Vse ostalo po dogovoru. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru Prijave sprejemamo do ta-aedbe delovnih mest
Razpis gostinskega podjetja
liot.-l Pošta na Jesenicah išče umniku (a čiščenje restavracijskih prostorov-. Osebni dohodki po dogovoru. Uranu In samsko stanovanje Je zagounljmo. ZuAuma star«* od 35 do 40 lat. Nastop služI*, je nuAm takoj. Iritertnotklke naj se Javijo osrUto tU pismeno na upravi podjetja.
Zaposlitev dobe
Gostinsko podjetje »Grnaupeljčaa«.
Grotiupljr, Išče izuci-m- ali priučene kuharice In natakarice f>sebni dohodki po dogovoru .Stnnovtutje na razpolago. ll*m»«ne aH osobne v»«nnll» poMJrta on gornji tuu.lKv
V osnovni organizaciji Zveze komunistov dolenjskega lesnega kombinata NOVOLES Je bilo spomladi še precejšnje mrtvilo. Vrsta proizvodnih in drugih problemov, ki seve ne morejo mimo komunistov, pa je organizacijo slasti v predkongresni dejavnosti močno razg' bala.
Proizvodni načrt Novoies sicer uresničuje, saj je kolektiv do aoo-ca oktobra uresničil že 85 odstotkov letnega plana in s tem dosegel že lansko celoletno proizvodnjo. Sredi leta so preselili tovarno drobnega pohištva iz Novega mesta v Stražo, tako da je proizvod-nja zaradi preselitve le malenkostno trpela, kar je vsekakor precejšen uspeh. To še toliko bolj, če upoštevamo, da morajo zdaj delavce prevažati z avtobuoi iz okolice Novega mesta v novo tovarno v Stražo. Tudi izvozne obveznosti letos v glavnem zadovoljivo uresničujejo, saj so do konca oktobra izvozili že skoraj toliko kot lani vse leto. Plan izvoza s« dosegli doslej s 77 odstotki in izvozili ca 987.648 dolarjev, predvsem drobnega pohištva in vezanih plošč, medtem ko izvoz žaganega iesa zaradi pomanjkanja hlodovine zr.-ostaja.
Ob vseh doseženih uspehih pa se pojavlja vrsta težav, s katerimi *e komunisti v zadnjem času ubadajo in iščejo možnosti za boljše gospodarjenje. Mednje sodi predvsem pomanjkanje h I o il o v i n e , zlasti jelove. Zaradi tega so zmogljivosti žag izkoriščene le 75 do 80-odstotno. Na žagah in hi ščllkah bi morali letos predelati po planu 52.000 kub. m. Modovine, kaže pa, da bo plan dosežen le 80 odstotno. Novolts oskrbuje s suro vinarnd v glavnem novomeško Gozdno gospodarstvo. Letos mu 'e zagotovilo 38.000 kub. m. hlodovine ali 72 odstotkov potrebnih količin, ostalo pa si mora ; odjttje zagotoviti drugod, največ na Hrvaškem. Ker letos hlodovine r.s splošno ni, žagarski obrati ne bodo uresničili proizvodnega načrta. Oozdno gospodarstvo bi' Novoies sicer lahko oskrboval s potrebnimi količinami lesa, vendar s četrtino proizvedenih iglavcev in tret jino  listavcev  oskrbuje še drugr
Ogenj so zadušili stanovalci
10. novembra dopoldne je začela goreti stanovanjska baraka novomeškega Komunalnega podjetja v Gotnl vasi. Vnela se je slama in. strop. Ogenj so prisebni stanovalci pogasili in preprečili večjo škodo. Pri vzrokih požara navajajo, da je kavo Komunalno podjetje, ki ni dovolj skrbelo za izvajanje požarno-vamoKtnih ukrepov.
Utonil v potoku
V poznih urah 15. novembra so našli ob potoku pri Fristavl-ci moško truplo, ki je bilo z obrazom obrnjeno v tla. Ugotovili so, da je to Janez Vrta-čič, 54. posestnik iz Gornje Gomile. Vrtačič je tega dne v -zgodnjih jutranjih urah odšel 7. doma v gozd, da bi sušil steljo. Med potjo je dobil napad padavice, padel z glavo v potok ln se v vodi zadušil.
»PRIMA« v osebni avto
Pri bencinski črpalki »Petrol« v Novem mestu se je 14. novembra Alojz Savšek na »Primi« U-20-295 zaletel v osebni avto LJ-264-04, ki ga je vozil Inž. Alojz Ušaj. Vozili
obrate lesne industrije na Dolenjskem in v BeU krajini, Id se v zadnjem času še razširjajo ln potrebujejo čedalje več lesa. V tej
situaciji se komunisti v Novolesu vprašujejo, čemu spričo občutnega pomanjkanja lesa na Dolenjskem in v BeU krajani širiti ln ravijaU vrsto obratov lesne Industrije. Novoies Je bil zgrajen kot osrednji kombinat lesne industrije na Dolenjskem, katerega proizvodnja danes ie presega 2 milijardi dinarjev, izvoz pa 1 ralUjon dolarjev. Ne gre za to, da bi al Novoies želel ustvarjati monopolni položaj, vendar se poraja vprašanje, koliko Je ekonomično ob njem širiti še nove obrate lesne industrije, če že obstoječe proizvodne zmogljivosti zaradi pomanjkanja surovin niso polno izkoriščene. Novoies letos tudi ne bo mogel uresničiti plana izvoza jelovih desk, ki ga je predvidela republika v višini fOv.0 kub. m., kar bo povzročilo izpad r izvozu za približno 100.000 dolarjev.
Poseben problem predstavlja tudi proizvodnja parketa. Ker cena frizam — osnovni surovini za proizvodnjo parketa — nenehno narašča, prodajne cene parketa pa so plafenirane. ima podjetje v proizvodnji parketa Izgubo. Tako Ima Novoies pri kubičnem metru bukovega parketa 16.000 din 1 z g u -b e , pri kub. metru hrastovega parketa pa celo 22.1)00 dinarjev izgube, ker so se letos nabavne cene frizam povečale od 16 do 30 odstotkov. Zato podjetje kljub velikim potrebam in potrošnji parketa proizvodnjo le-toga zmanjšuje. Proizvodne postopke v obratu parketame so že delno preusmeril na izdelavo šivanih zabojev, ki jih v glavnem izvažajo. Ce se stanje ne bo normaliziralo, nameravajo proizvodnjo parketa popolnoma opustiti.
Spričo take situacije v lesni industriji so komunisti Novolesa na enem Izmed zadnjih sestankov zavzeli stališče, da proizvodnje ne
• bodo več razširjali, temveč le
• izboljševali  notranjo orcaniza-
• cijo v posameznih obratih in še
• nadalje kadrovsko in organiza-
• cijsko izpopolnjevali strokovne
• službe v podjetju.
sta trčili eno v drugo, ko je Ušaj z vztrajno vožnjo odhajal od črpalke. Motorist je padel in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo cenijo na 50 000 dinarjev.
Neznanec v skladišču »Peko«
V noči od 4. na 5. noveJiiber Je neznanec vlomil v sklodiače poslovalnice »Peko« v Črnomlju in med drugim odnesel nekaj denarja. Sodoč po okoliščinah je storilec dobro poznal tamkajšnje razmere. Preiskavo nadaljujejo.
Vlomilec je prišel popoldne
Varnostni organi že dalj časa poiz%'edujejo za vlomilci, ki so v tem mesecu že dvakrat vdrli v prostore železniške po-staje v Velikem Gabru in odnesli izkupiček od prodanih, vozovnic. Obakrat je bilo kaznivo dejanje, storjeno dopoldne, ko na postaji ni bilo službenoga osebja. Prvič so bili vlomilci na delu 6. novembra. Nekateri domačini so opazili neznanca ln, ga točno opisali v poizvedbah. 16. novembra jo tati ali drug storilec znova vlomil v postajno poslopje. Javnost je ob tem zaskrbljen.«, vendar so tatovom že na Hlodi.
NOVOMEŠKA OPEKARNA ZALOG
odproda po sklepu DS naslednja osnovna sredstva:
— ENONADSTROPNO ZIDANO STAVBO
tlorisne površine 124 m=, in
ODPRTO LOPO površine 420 m* v Prečni St. 2. Objekt je primeren za skladiščne prostore;
— TOVORNO ŽIČNICO ZA PREVOZ RAZSUTEGA TOVORA, dolžina 1.200 m;
— SUŠILNE KOZOLCE ZA SUŠENJE OPKKK.
Interesenti dobijo informacije na upravi podjetja v Zalogu (tel. St. 21403).
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZD1. Br» žice, Črnomelj, Kočevja. Metlika. Koro mesto. Ribnica, Sat ooca to Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tona Goanlk (glavni * odgovorni urednik), Ria Bačer. Prane« Orlrec, Miloš Jakopec Marjan Moškno. Jožica rappa* tn tvan Zoran
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna storilka 30 din — Lat-na naročnina 1200 din, polletna 600 din; plačljiva Ja vnaprej Za Inoremstvo 3400 din - TekočI račun prt podružnici NB » Novem mestu 806-11 608-9 - NASLOV URKDNISTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Oiavnl trn I - Pošt™ predal 33 -Telefon It 237 - Rokopisov In fotocraflj na vračamo -TISKA Časopisno podleti« DFtvO » LhirHJanl