Šlovenijaizhaja vsaki teden dvakrat, in scervsaki torek in petik. Cenazacelo leto po pošti je 4 gold. 40 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr., za ene kvatre 1 gl. 10 kr. Ako se pa iz založnice v Lju-
Slovenija
Tečaj. III.
bljani na bregu hiš. št. 190 jemlje, se plača za celo leto 1 gl., za pol leta 2 gl., za ene kvatre 1. gl. Za celoletno pošiljanje na dom r Ljubljani se odrajtuje še pol gold.
V petek 18. Prosenca 1850.
Kteremu se je primerilo, da je vozovlak, s kterim se je po železnici peljal, v tamneni prekopu ostal, da ga ni bilo mogoče dalej spraviti, tisti naj se spomne veselja, kterega je občutil v tistem trenutku, ko je iz nevidljive daljine žvižganja blapona začul, ki je njemu v pomoč letel ga spet na beli dan pripeljati. —
Ravno to tudi mi čutimo, kar so nam »dunajske novine" deželne vravnave in volitni red krono-vin ali oznanile ali obljubile, kar je nas minister denarstva glede denarnih zadev v Avstrii deloma potolažil in nam, akoravno v zastavici povedal, da smemo upati, da se bode v letu 1850 deržavni zbor poklical.
V ravno predležečem predlogu gospoda ministra denarstva se čudimo razumljivosti prepričavne besede, s ktero se je gospod minister tudi v der-žavnem zboru krepko obnašal, in z njo zaupanje v lastno moč deržave zbujeval in večino vedno na svoji strani imel.
Vpitje „Llojda" nepomenljivo blebetanje poza-meznih bogatinov, ki take zadeve vedno le s tesnim sercem premišljujejo, ni nas nikdar zmotilo, mi za^Ut^ iu redke umnosti ministra denarstva nismo nikdar iz oči pustili.
Da se pri tako velikih zgodbah, kakor so se pripetile, mnogo dnarja potrebuje, smo dobro vedli, vonder nismo take nevarnosti vidili, od kakoršne je kratkovidljiva samopašnost v svet trobila. Tolažili smo se s tem, da primera effectivnega cvenka k banknotom ne bode tako velika, kakor bi se bilo moralo zgoditi, ako bi bile predsodbe tistih resnične, ki so na zvon bili.
Mi nismo važne okoljšine spregledali; da so bile v vsaki zadevi žalovanja vredne vojske v no-trajni deržavi, torej so bili vojskni zneski obeh strank v notrajnih deželah nabrani in so torej tudi v deržavi ostali. Za tega voljo se deržavni dolg le nepomenljivo povečati zamore.
Nepremakljiv je bil in je še zdaj naš zaup na neistekljive, večidel še neodperte vire avstrijan-skega narodovnega bogastva, vire, ktere vlada pred letom 1848 ni vpotrebovati zamogla, ker ji domoljubje na strani ni stalo.
Domoljubje je pogojeno s samočutnim zaupanjem celote v lastno moč, in s tem, da se deržavljani za deržavne ude čutijo, ne pa, kakor je popred bilo, da vlado sebi protivno gledajo.
Le na poti, ktero smo v letu 1848 nastopili, se lastni prid in prid cele deržave budi, le na ti poti je mogoče deržavljanom sebi kaj odtergati in na oltar deržave prinesti, ravno v tem leže resnični in ne le zmišljeni blagoslovi vstavnega namena, kterega minister denarstva na spodobno vižo zastopa in spoznava, ki se tudi mora v življenje vpeljati, ako se ministrove besede kakor pomladanski sneg ne raztope.
Mi smo protivniki načela tako imenovane siste-matiške opore, načela, ki se v avstrijanskih še le
postaj o čili nekončanih zadevah sam na sebi vpeljati ne more; opora domoljubu ni dobra reč, ker nje bistvo o tem obstoji, pravični nevolji besedo posoditi.
Neodvisne, postavnemu napredku, vstav-nemu razvitju posvečene novine so tistikrat svoj poklic spolnile, ako zamorejo vlado z vestnim prepričanjem podperati. — Take novine se s tem tolažijo, če zamorejo, akoravno še neskončno dalječ od svojega namena, to ali uno delo vlade pohvaliti in s tem boljše prihodnosti pričakovati.
Deželne vravnave so vpeljane; iz besed ministra denarstva vidimo, akoravno ne prav razločno, da bode v letu 1850 deržavni zbor poklican, temu je pa neogibljivo potrebno, da se popred deželni zbori snidejo. S tpm zaupanjem pozdravimo sonce 1850. leta ter se nadjamo, da sc bodo v enaki razmeri, v kteri sonca Oživljajoča svitloba nočno te-moto v vsakdanje vožje meje zapahuje tudi temota mamljivih izjemnih zadev, dosedajnega ljudskega nevdeleženja vderžavnem življenju vedno bolj stisnila, da bode vendar enkrat vstavna svitloba javnosti in postavnosti naših zadev svetiti začela.
Akoravno so bili viharji in boji zadnega časa žalovanja vredni in strašni, so bili vonder velika, znabiti potrebna šola za avstrijanske narode.
Nasprotne moči so se merile in vagale, da je bilo mogoče vstavnemu življenju cesto napraviti. Ako zamoremo to mogočost za resnično pridobitev vsih kervavih bojev, vsih žertev pozdraviti, potem takim niso bili ti boji zastonj, vse žertve, si so v obeh taborih padle, so za veliko za žlahtno reč padle, vsi p a d 1 i z a s 1 u ž ij o, da s e j i m občinski spominek postavi v scrcu avstrijanskih narodov.
Da bi tudi vlada narodom z zaupanjem nasproti priš'a, da bi tudi ona iz vročih bitev poslednjega leta spoznala, da je zaupanje naj boljšo sredstvo sprave, dušnega razoroženja. Narodi odpuste in pozabijo hitreje in rajše hude krivice, kakor vlade; ne železni okovi, temuč cvetlični venci nasprotnega zaupanja so terdna zveza med narodi in vlado.	(Union.)
Austrijansko cesarstvo.
J. — Z Dunaja 10. Januarja. Med časopisi, ki jih tukaj naj rajše beremo, gre gotovo v pervo versto tudi »Siidslav. Zeitung." Marsikak zares krasen sostavek o naših zadevah smo že v njej čitali, in slavno svobodomiselno vredništvo se hvalevredno prizadeva, tudi nas pozabljene Slovence krepko zagovarjati in braniti napadov iz gornjih krajev. Živo be (bi bilo) tedaj želeti, ker nas silna nemška »allseitige Bildung" tako drugače ne razume, da bi se tudi Slovenci tega časopisa ko občnega zagovornika Jugoslovanov deržali, in ga krepko z odkritimi dopisi iz vsih krajev podpirali. Kar slovenskega pišemo, pišimo v Slovenijo in Novice; kar nemškega, v „Siidslaw. Zeitung", vmožki in odkriti besedi, kakor svobodnemu deržavljanu

pristje. Tedaj um v glavo, pogum v serce, in pero v roke! Danes smo v čeških »Narodnih novinah" čitali, da je neki Anglež, Wratislaw po imenu, zbirko čeških pesem vangležkem prevodu na svitlo dal, pod naslovom „Lyra Cehoslowanska." Wratis-law je rojen Angličan. Vonder, ker se mu je dozdevalo, da po svojem imenu soditi mora češkega roda biti, se je preteklo leto od čiste ljubezni k domovini gnan v Prago podal, se z naj večjo pridnostjo češkega jezika učil, in zdaj začel, domorodne poezije starih in novejih časov v angležkem prevodu na svitlo dajati, da bi tudi svoje zdajne deželjake z bistrim virom češkega pesništva soznanil. Evo ! pravega sina slovanske zemlje. Med tujci dalječ od svoje domovine, vonder je ne pozabi, jo čisla, jo iskrega serca ljubi in jej služi. In mi imamo na vlastnej zemlji toliko sinov, ki se svoje matere še le sramujejo, in se rajši tujim malikom vklanjajo, de-situdi jih ravno ta mati še zmiraj redi in živi. O sramota nevmerljiva nevrednim izveržkom! —
Čujemo tukaj včasi od strane, da se bodo v Ljubljani tudi slovenske vladne novine vstanovile za krajnsko kronovino; al gotovega nič ne zvemo. — Ako tudi blaženstvo dežele ravno ne obstoji v vladnih novinah, ki nas preveč, na »Fabriksarbeiten" opominjajo, se vonder ne more tajiti, da znajo v veliko korist biti, ako jih zveden, svobodoljuben mož vredjuje. Havnopravnost jih neobhodno terja. Za Slovake izhajajo tukaj na Dunaju. Za Busine bodo gotovo, in kakor se čuje, tudi za Serbe na Dunaju izhajale. Ako bi se s tim nekaka centrali-zacia ne podpirala, be (bi bilo) želeti, da bi tudi za Slovence na Dunaju izhajale, ker bi na ta način vsaj vsi Slovenci jcdne vladne novine imeli. Naj pa že tukaj , al v posameznih kronovinah izhajajo, ministerstvo naj skusi znajdenega, vstavolju-bnega in rodouiilega moža v to delo izbrati, ki ga bo lahko dobilo, ako mu dostojno plačo da. Vonder razrešitev te zadeve pričakujemo zaupnega serca od našega novega poglavarja, g. grofa Cho-rinskega. Od tega moža zares dan na dan ne slišimo druzega, ko hvalo od vsih strani. Mili Bog nam goreče prošnje vsliši, da bodemo vonder enkrat pravega očeta naroda dobili! Zlo nas je razveselilo, iz verjetnega vira slišati, da se blagi grof že slovenski uči, in da bode, kakor je sam izustil, v Ljubljani pridno v tem napredoval. „Jez hočem sam z ljudstvom v njegovem jeziku govoriti," so njegove vlastne besede. Ako se g. minister Bach pri svojih velikih opravilih češki jezik, ako se poglavar dežele deželni jezik z veseljem uči — čudno be (bi bilo) vonder, ako bi se nižji vradniki tega nesramno še dalje branili! Naš g. poglavar ljubi vstavo, tedej tudi ravnopravnost. On ho tedaj ojstro pazil, da se ona tudi v djanju spoštuje. Slovenci ! blag mož pride na čelo domovine. Zdaj se gibajmo, zdaj mu potožimo naše nadloge in težave, zdaj ne gre, rok križem deržati! Svita se, o Bog daj eftkrat blagi dan !!
Iz Istrije. Konec decembra 1849. Istina je, kakor slavni minister L. Tliun piše; da je Sla-venstvo leta 1848 avstrijansko deržavo ohranilo. V kolo slavnih in junaških činov avstrijanskih Sla-venov so i istrijanski Slaveni stopili, tudi oni so v burnih časih preteklih dveh let domoljubje in zvestobo skazali.
Ko se je bil po sušeovih dnevih p. 1. punt po Italii vnel, in koso naši sosedi taljanskega roda na drugi kraj morja gledati jeli in prihod piemonte-ških brodov z veselimi očmi pozdravili, onda je c. k.
polkovnik Bar. Joz. Lazarič Lindarski, sine naše domovine v brambo proti puntožeijnim in protivnikom vabil. Skor sami sini Slave iz Primorja in bližne Krajnske so z veselim sercem na klic našega rojaka Lazariča zdaj c. k. generala, koji se je bil še z nekdajnimi istrijanskimi prostovolci proti Francozom viteznired Marie Terezie zaslužil, včetoistri-janskih prostovolcev vverstili. Njih zaveza je bila do konca sedajne vojske mir v Istrii ohraniti, in brez jadranskega morja proti protivnikom braniti. Bilo jih je 4 sto, svi v narodni istrijanski obleki; njih vilitelji so bili rojeni Istrijanci in deloma tudi iz sorodne Horvaške. 15 t. m. so se na vikši povelje razšli in sopet v domače kuče se vernili.
Naj bodo ove verstice v spomin serčnih mla-denčev našega roda in njih nekdajnega polkovnika slavnega Lazariča. Istrijanec je besedo našega ministra opravičil, stopil i on v metežnem vremenu v kolo svojih junaških slavenskih bratov — Bog daj da bi i v kolo jednakopravnih narodov stopil— Zali Bog do sad nije!	Istrijanski.
Ljubljana. Deželna vstava za Krajnsko je v versti vstav druzih kronovin prišla na dan. Podpisana je od Njih veličanstva 30. grudna 1849. Zdaj še pri nas v postavni veljavnosti ni, ker še ni uradno v zakoniku razglašena, toda zvedli smo da bodo vse nove deželne vstave v tem redu v deržavni zakonik vverstene, v kterem so bile po „Wie-ner Zeitung" naznanjene. Ker imamo tedej pričakovati vradno slovensko vstavo, naj tukaj zdaj stoji le kratek njeni zapopadek, ki ga »Novice" v zadnjem listu podajo.
1. pravi, dc dežela Ivrajnska je neločljiv kos avstrijanskiga cesarstva; 2. razmero krajnske dežele proti avstrijanskim cesarstvu določi deržavna vstava; sred meja te deržavne vstave ima pa Krajn-ska dežela svojo samostojnost; §. 3. vsi v deželi prebivajoči narodi imajo edine pravice in vživajo nedotakljivo pravico za oliranjenje in oskerbovanje svoje domorodnosti in svojiga jezika; 4. meje Krajnske dežele se smejo le po postavi spremeniti;
5. ona obderži svoj dozdanji gerb in svoje deželne barve; Jj- Ljubljana je poglavno mesto kronovine; §. 7. deželni zbor ima vse deželne zadeve nadomestovati; §. 11. deželni zbor obstoji iz 32 poslancov; 10 poslancov pošljejo v deželni zbor tisti posestniki, ki so z nar vikšim davkam obloženi; 10 poslancov pošljejo mesta in tergi, ki so v volitnim redu zaznamovani; \2 poslancov pa pošljejo razun teh vse druge srenje ali soseske skupej;
19. poslanci dobijo za pot in prebivanje v mestu ob času deželniga zbora primerno odškodnino, ki se iz deželniga denarja plača; §>. 21. cesar pokliče vsako leto deželni zbor, in scer pravilama (ali za navadno) mesca listopada; deželni zbor terpi 6 tednov; 23. deželni zbor je v Ljubljani; cesar ga pa zna tudi v kakšin drug kraj krajnske dežele poklicati; 36. de zadobijo sklepi deželniga zbora postavno veljavnost, morata cesar in deželni zbor v teh edinih misel biti; 48. cesar ima pravico ukazati, de deželni zbor za nekoliko časa prejenja, ali de clo jenja in domu gre; ga mora pa, ako ga je pred pretečeno 4 letno dobo razpustil, o 3 mescih potem spet poklicati, in če bi se primerilo, de bi v ravno tem času deržavni zbor zbran bil, ga mora pa v 2 mescih po prenehanju ali nehanju deržavniga zbora zopet poklicati; 50. in 55. §. oprav-nik in za nektere reči namestnik deželniga zbora je deželni odbor, ki ima pa v vsim zboru odgovor dati; ta odbor obstoji iz 5 odbornikov, ki oprav-
Jjajo deželne opravila, kadar zbora ni; 62. ta redni odbor se zamore po potrebi tudi pomnožiti;
65. premembe te deželne vstave, ki so jo cesar z ministri dali, se zamorejo v pervim deželnim zboru od zbora nasvetovati.
Ljubljana. Ne le vojske, tudi dela miru nam dajo imenitnih izgledov junaških sere. Čast in hvala gre posebno junakom miru, ker njih junaštvo ima vikšo duhovsko ceno. Pet duhovnih gospodov frančiškanskega reda, sedem druzih duhovnih gospodov, pet zdravnikov in en cerkovnik — ti so do zdaj v službi pri bolnih vojakih zadobili hudo bolezen — legar. Jeden Frančiškan, jeden Petrinar in dva zdravnika — niso več vstali, zemlja jih je vzela dari ljubezni. Duhovnih gospodov zdaj tukaj za oskerbljenje bolnikov zlo pomanjkuje, tudi v mestu je bolnih velika množica, in le ako bi te v nemar pušali, bi duhovni Ljubljanskih far zamogli vbozim vojšakom v vojaških bolnišnicah v pomoč biti, ker teh gospodov je le prav malo (mende kakih 7 ali 8) zdravih ostalo, in tudi izmed njih nekteri zavolj ojstre službe že omagujejo. V Ljubljani bi zdaj mnogi duhovni gospodje, ki so v druzih službah, farnim duhovnom v podporo biti mogli, saj v bolnišnicah; ne vemo zakaj se to ne zgodi, desiravno bi nekterim teh gospodov časa gotovo ne manjkalo, in desiravno je očevidna potreba nado-mestovati kaplane v bolnišnicah, kjer po 5, 6 in več ur zapored sopar vživati morajo, kteri tako za njih postane moriven, ako bi se pa več gospodov pri bolnih verstilo, bi ne bil tako nevaren. — Slišimo, da je nj. prezvišenost gosp. Ljubljanski škof nekaj pomagačev iz deželnih far v mesto poklical, in jim v stanovanje svojo lastno hišo blizo kosarne izročH. Res dobra, potrebna naprava; Bog daj, da bi ne prišla prepozno!
Horvaška. Družtvo, ki se je ustanovilo, da bi vdovam in sirotam pomagalo, ki so v zadni vojski može in očete zgubile, je poslance na bana Jelačiča poslalo, ki je obljubil, družtvo kolikor mogoče podpirati in se zato potegnuti, da bi tistih 50.000 gld. v njih denarnico prišlo, ktere je vojskovodja Welden prebivavcem Eizenburškega okrožja zavolj tega v kazen naložil, ker so goloroke Horvate morili.
Serbska. Serbom se v Temešvarskem banatu hudo godi, od vsih strani so stiskani, kar se jim le more, se jim na glavo nakoplje; Nemci imajo nad temi žalostnimi zgodbami veliko veselje. Vsi Serbi se iz javnih služb postavljajo in tuji uradniki, ki so z Madjari deržali, se na njih mesto postavljajo in Serbe derejo.
*	Vrednik časopisa ,,Pozornik" je v 30. letu svoje starosti na legarju umeri. Bil je učen, za svojo domovino vnet mož.
Češka. Časopis „Presse" že clo poštni uradniki pripovedujejo; nek poštni oskerbnik jo je s sledečim pismom nazaj poslal: »Podpisano poštno oskerb-ništvo pošlje en iztis „Presse" s tim naznanilom nazaj , da se tukaj nobeden več nanjo naročiti ne sme — ker ti časopis ljudi draži in šunta, in c. k. pošta bi bila v nevarnosti v preiskovanje priti •— da bi to odvernula, bo zanaprej vsaki iztis nazaj poslal a".v —
*	Češki časopis „Českobratrsky Hlasatel" je bil za zmirej prepovedan.
*	V rakovniškem okrožju je 90 občin sklenilo na Beligori spominek postaviti zavolj dane ustave.
Austrijanska. Dunaj. V Dunajskih novinab en možak z imenom Jovan Petersdorf naznani, da bi se rad oženil, da pa od svoje žene ne tirja
pobožnosti, ne lepote, ne dnarjev, in nič takega; samo ime ji mora bili Marija, 26 let mora stara in sirota kakega uradnika biti, nič druziga ni snubcu mar.
*	9. jan. je nadvojvoda Jovan na Dunaj prišel.
*	Gledišni vodja Pokorny je namenil vsako nedeljo in vsak praznik v njegovem gledišu na Dunaju češke igre dajati.
*	Profesor Jakob Heger je kratki vvod v urnopisje v češkem, poljskem, ruskem in ilirskem jeziku izdal. Gotovo je to delo velike važnosti, ker se v vsih slovanskih jezikih enako piše.
*	Na Miklošičev staroslovanski slovnik se je naj več Jugoslovanov naročilo. Stroški so se izdatelju že plačali. Iz tega se vidi, da se ljubezen do staroslovanščine posebno med južnimi Slovani vedno bolj budi.
Lombardo-beneško kraljestvo. Verona 3. jan. Vojskovodja Radecky je sledeči vojaški ukaz razglasil: Naj višja volja našega preljubega cara kliče mnogo naših bojnih tovaršev iz naše srede. Serce me opomina slovo jemajočim nekoliko hvaležnih besed izreči, ker sim prepričan, da ne govorim samo to, kar sam čutim, ampak kar vsi čutijo. — Oni so se v naših verstah bojevali, so vse vojskine težave prenesli, so si z nami cesarjevo dovoljnost in hvalo domovine pribojevali, in kamor koli se bodo podali, oni ne bodo pahnjeni iz to-varštva, kterega so na polju slave storili. Nekteri se vernejo k domačem ognjišu. Vaš vodja, kterega ste navajeni očeta imenovati, vas opomina, zade»-žite se, kakor ste se do zdaj; hodite dobri, zvesti deržavljani, kakor ste hrabri vojšaki bili. —• Vi pa, ki se ste iz lastnega nagiba okrog zastav zbrali, ko je nevarnost domovine svoje sinove klicala, bodite prepričani, da domovina vaše udanosti ne bode pozabila. Vi pa, ki nas zapustite, zmislite še zanaprej na svojega vodja, na svoje bojne tovarše, ki bodo vas kot brate sprejeli, ako vas carjeva beseda v naše verste spet nazaj pripelje.
Badecky, vojskovodja.
*	Knez Švarcenberg, deželni poglavar v Milanu je tistim, ki so ga pozdravit prišli, takole odgovoril: „Jez vam roko k miru podam, gospodje! naj bode pozabljeno, kar se je zgodilo. Zaupam da boste tudi vi staro razpertijo pozabili in svobodne naprave radi sprejeli, kterih je že tako potreba. One bodo vam zagotovile razvitje narodnosti.
*	Benetke. Pervega januaria je otok S. Giorgio Maggiore spet svobodno barkostajo zado-bil. Pervi dan prihodnjega mesca bodo cele Benetke v tej zadevi svobodo zadobile.
Tuje desele.
Laška. Bi m. Deželnega poglavarja v Jesi, ki se je vedno ostavljal austrijanske razglase na znanje dajati, so zavolj tega, ker so orožje pri njem dobili in ker se je, z Švajcarskimi beguni pogovarjal, zaperli, v Ankono peljali in ga pred vojaško sodbo postavili.
Ne apel. Na vseučelišu neapolitanskem je bilo 14 učenikov odstavljenih, med njimi tudi slavni učitelj zdravništva Salvator Tomasi zato, ker je bil za deržavnega poslanca zvoljen, in tako tudi Kosta, ne za to, ker se je v politiške reči mešal, ampak zato, ker je ravno nasproti delal in učence pridno učil, namest da bi se bil z vero pečal in na kralja mislil. —
Nemška. Po raznih krajih nemškega je med gradjani in vojaki velik razpor, tako, da se večkrat hudo stepo.
— 24 —
LepoKnaiiiko polje*
Narodne pripovedke iz Bistriške doline.
Spisal Jovan Terdina.
V. *).
Je rman ova vrata, s I)a se grozni prepad v Grintovcih, ki se ure deleč vidi, Jermanova vrata imenuje, se je zavolj sledeče prigodbe zgodilo:
Brez overka je Turk Abdala s svojo druhavjo po Celjskem krogu divjal. Slovenciso bili nesložni in niso jeden druzemu pomagali. Če je bil Krajnc v nadlogi, se Štajerc zmenil ni; zato pa tudi uni ni porajtal, če je ta terpel. Le Korošci in Krajnci so še nekako skup deržali. Tudi tabart se vkup orožajo in precej veliko vojsko na noge spravijo, ki se'pri Celjovču vtabori, kjer se je poglavni napad pričakval. Pa vender je tud v Pliberku in v več druzih tergih in vasib posadka ležala, ki je dovelj močna bila, se tak dolgo braniti, da bi ji glavna armada na pomoč prišla.
Ko je Abdala dolni stajer zropal, se mahoma na Koroško zažene, tudi tukaj svojo plenaželjnost nasititi. Pa vkanilo ga je. Ljudje so svoje blago v Celjovec zvlekli in se po gorah poskrili. Take kraje, ki so bili z posadko prevideni, so Turki v miru pustili in so rajše dalej šli. Pa nikjer ne dobe nič. Ko zvedo kaj in kako, še tako razserde, da naravnost nad Celjovec gredo in prisežejo, mesto razdjati in vse živo v njem pokončati.
Abdala ima 25.000 vojšakov, ko je kristjanov le 18.000. Pa njih vodja Golobek (Gallenberg ?) jih tako naduši, da vse turške napade zmagljivo odbijejo. —
Abdala vidi, da more najpred Golobeka odpraviti , če se če Celjovca polastili. Ker je v boju premagan in mu vsa sila spodleti, si zvijačo zmisli. — Golobek je imel častilakomnega sina, Enrika po imenu. Ta se je kar zlo togotil, da cesar ni njemu, ampak očetu vikšega vodstva armade dal. To je tud Abdala zvedel in veliko upanje ga navda. Berš pošle skrivaj k Eoriku poslance, ki mu v imenu sultana obljubijo, da zamore turški paša biti, če kri-stjansko vojsko na kako vižo iz pota spravi, in jih v Celjovec pripelje. On scer o začetku oporečc, pa čast pašata se mu tak svitlazdi , da zadnič omahne in obljubi, željam Abdala vstreči. Enrik zdaj gle-duhe podkupi, da popolnoma kriva sporočila Golo-beku prinašajo. Bekli so, da so Turki Koroško in Štajer popustivši na Krajnsko vdarili, da so clo do Kamnika vse pokončali in da je že to mesto od njih obleženo. Berš se Golobek pri ti novici vzdigne, svoj tabor popusti in z vso vojsko skoz Krajnsko goro proti Kamniku koraka. Med potjo se Enrik zgubi. Nihče ni vedel, kam da je prišel. Tri drage dni ga oče iše, in bil bi ga še'dalej iskal, če bi ga ne bila armada z velikim hrupom prisilila, ne-porednega sina v nemar pustiti in rajše v otetbo Kamnika hiteti.
Ko vojska do Velesovega pride , se prepriča, da ni v tih krajih od Turka ne duha ne sluha. Golobek vidi, da je goljfan in vkanjen, on vidi nevarnost , v kteri se nezavarvano Koroško znajde, on
*") Štir so lansko leto v Sloveniji nntisnene bile.
vidi pogubo Celjovca, ki ima le majhno posadko, on vidi zgubo slave, ki si jo je kervavo pridobil. Vse to ga tako britko zadene, da ga mertud vdari in ob življenje pripravi. Le na-nj je armada še nekoliko pofajtala. Ko je pa on preč, začne strašno divjati. Veliteljem zdajo očita, jih zgrabi in na strašno vižo konča. Eni so živi pokopani, drugi zazidani, še drugi pa v barigle, ki so bile z žebli obite, nabasani in tako po bregu spušeni. Bili so večidel Nemci, ki se zavolj neznanosti jezika še zgovoriti niso mogli. Pol ure na široko njih streseni udje leže.
Cela armada se zdaj zbere, kaj je zdaj početi , kako bi se naj pred na Koroško prišlo. Prepočasi bi bilo po tem potu nazaj iti, po kterem je prišla. Ne le Celjovec, vse Koroško bi med tem že Turk lahko preplaval in pokončal. Dolgo brambovci za noben svet ne vedo, pa zadnič stopi nek lovec — Jerman po imenu — sred njih, ki jim pove, da zna pot., ki bi jih, če bi le količkaj hitro šli, do noči na Koroško zemljo pripeljala. Če mi obljubite, pristavi on, v vsem tako ravnati, kot bi jez hotel, vam čem to pot pokazati. — Kar le hoče, mu to-varši obljubijo. Jerman jih pelje skoz gojzde in strašne pečovine noter do nekega velikega prepada. Zdaj je pot boljša. Kmalo pridejo na verh, kjer že Koroško zagledajo. Predenjše noč postane pervo vas dosežejo. Bila je prazna, le nekaj pastirjev je ostalo, ki jim povedo, da je Abdala pri Celjovcu in da to mesto naskakuje. Urno jo brambovci dalej mahnejo, čez travo in ternjavo derejo in proti ob-leženem mestu hite. Bilo je že v zadnih medlevcah, nasipi so bili že na krajih prederti, posadka se je po vednih bojih na 80 mož znižala. Če so ravno brambovci trudni in lačni, ko Celjovec zagledajo, jih vender nadloga domovja tako vname, da še tisti dan Turke zagrabijo. Boj je strašen in dolgo terpi. Pa zadnič omaga Abdala in zbeži. Pobegnenci se tudi z gor vernejo, in černo vojsko napravijo in ostanke Turkov pobijejo. Abdala pade. Med vjetimi je tud Enrik, Golobekov sin. Da bi osveti svojih premagvavcov odšel, sam sebe ob življenje pripravi. Pa tud kristjani so marsikakega verlega moža zgubili, med drugimi tudi Jermana, ki je naj pervi v boju stal in tukaj slavno smert našel. Prepad, čez kterega je on brambovce k otetbi Koroškega peljal, se še zdaj po njem „Jermanova vrata" imenuje. —
VJati izreki.
Spomin je pekoča srajca Herkula, ki se ne da drugač odpraviti kakor z življenjem.
" Prebrisane glave so večidel zvite in malopridne; — pa to ni brez izjeme.
Boljše je s pravičnim peš hoditi, kakor se s krivičnim voziti.
V o m 1. Januar 1850 erseheint wie bisher die politische Zeitung
„ VXMOX~,
Redakteur Dr. A. Smetana.
Von dieser Zeitschrift erseheinen taglich zwei Nummern: das »Morsenblatt'< ein Folioboien, das »Abendblatt« ein halber Bogen; Montag nur das »Abendblatt«. Letzteres bringt die reich-haltigsten Lokal-Notizen aus Prag und ganz Bohmen.
Priinumerationspreis fiir das Quartal Januar bis Marz in Prag 3 fl. K. M.; fiir Ausvvarts mit taglieher Postversendung 3 fl. 20 kr. K. vi., vvelehen Betraff vvir als »Zeitunispranume-ration« unfrankirt erbitten. Prag, Ende Dezember 1849.
Redaktion und ExpeHition der »ITninn«.