POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3310 ŽALEC 1-12/2020 ISSN 1318-6183 Januar—december 2020, letnik 82, strani 1-80 Vesel božič ter vse lepo v letu 2021 vam želi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Vsebina UVODNIK...........................................................................................................................3 NOVICE IN OBVESTILA Urednici revije Hmeljar Martini Zupančič...........................................................................4 Razširitev in posodobitev območja za pridelavo sadik hmelja...................................................5 Naročanje certificiranih sadik hmelja...............................................................................6 Aktivnosti harmonizacijske skupine za FFS v letu 2020............................................................7 V decembru izšla sedemindvajseta številka revije Hmeljarski bilten............................................8 Pilotni projekt Konkurenčnost kmetovanja malih kmetij na VVO in OMD v letu 2020........................9 Pilotni projekt EKOMALE..............................................................................................12 Aktivnosti na projektu LIFE BioTHOP v letu 2020.................................................................13 Sodelovanje v EIP projektu Stročnice: pridelava, predelava in uporaba......................................14 Predstavitev projekta Zmanjševanje obremenitev iz kmetijstva na površinske in podzemne vode.......15 EIP projekt Povečanje produktivnosti kmetijske pridelave z učinkovito in trajnostno rabo vode.........16 Model certificiranja slovenske zelenjave - aktivnosti na pilotnem projektu v letu 2020...................18 Operacija LAS SSD Center za analitiko hmelja.....................................................................19 Proučevanje vplivov staranja hmelja na lastnosti piva - projekt ARRS........................................20 ZGODILO SE JE Seminar o hmeljarstvu 2020..........................................................................................22 Nekateri obirajo hmelj tudi pozimi..................................................................................24 Težave v letniku pridelave 2020.....................................................................................25 Mednarodno leto zdravja rastlin.....................................................................................27 Na IHPS nova doktorica znanosti.....................................................................................28 Posodobitve namakalnih sistemov v Savinjski dolini...............................................................29 Strokovna ekskurzija Združenja hmeljarjev Slovenije 2020......................................................31 58. Dan hmeljarjev.....................................................................................................33 ZAKONODAJA Spremembe na področju sadilnega materiala hmelja v letu 2020..............................................34 PISMA BRALCEV Letogram 2020..........................................................................................................36 TRG Svetovni trg s hmeljem v letu 2020..................................................................................37 STROKOVNI DEL Rušenje stavbe HED.....................................................................................................42 Pridelava hmelja letnikov 2019 in 2020 v Sloveniji................................................................42 Dozorevanje hmelja v letu 2020......................................................................................47 Vremenske razmere v letu 2020 in potreba po namakanju hmelja.............................................48 Kako daleč smo z novimi sortami v preizkušanju?.................................................................50 Zaščita novih sort hmelja - kako daleč smo v letu 2020?.........................................................51 Stanje okuženosti hmeljišč s hudo viroidno zakrnelostjo hmelja v letu 2020.................................52 Ohranjanje genskih virov hmelja ob krčitvi poskusnih nasadov zaradi okužb s CBCVd.......................53 Varstvo hmelja v letu 2020..............................................................................................54 Preizkušanje defoliantov v hmelju v letu 2020.....................................................................62 Nov način spremljanja koruzne vešče................................................................................63 Okoljski odtis pri zamenjavi polipropilenske vrvice z biorazgradljivo vrvico BioTHOP.......................65 Hmeljevina kot dragocena organska masa a tudi kot odpadek...................................................67 Kompostiranje hmeljevine z biorazgradljivo vrvico BioTHOP.....................................................69 Bioplastični sadilni lončki iz hmeljevine.............................................................................71 Neizkoriščen antibakterijski in antikancerogeni potencial hmelja..............................................72 Pridelava konoplje v farmacevtske namene........................................................................73 IHPS prenaša znanje v prakso tudi na področju pridelave konoplje.............................................74 Preizkušanje sort rožmarina...........................................................................................76 Gnojenje rožmarina z različnimi odmerki dušika...................................................................77 KOTIČEK ŠKRATA HMELJKA.....................................................................................................79 Izdal in copyright ©: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec, www.ihps.si,, tel.: 03 7121 600 Urednica: dr. Barbara Čeh Fotografija na naslovnici: Davorin Vrhovnik Oblikovanje in prelom: dr. Barbara Čeh Tisk: Grafika Gracer d. o. o., natisnjeno v 300 izvodih ISSN: ISSN 1318-6183 (Tiskana izdaja), ISSN 2536-1570 (Spletna izdaja) Uredniški odbor: Bojan Cizej, dr. Barbara Čeh, Marjeta Eržen, mag. Nataša Ferant, Irena Friškovec, Amanda Herodež, dr. Boštjan Naglič, dr. Martin Pavlovič, dr. Magda Rak Cizej in Davorin Vrhovnik Avtorji so odgovorni za vsebinsko in jezikovno pravilnost svojih prispevkov in se strinjajo z objavo revije v tiskani in spletni izdaji. Spoštovani! Letošnje leto je bilo v več pogledih posebno. Ne bom preveč razpredal o epidemiji, ki je prizadela ves svet in seveda tudi naše delo na Inštitutu, bi pa poudaril, da smo z veliko truda uspeli skozi celo leto zagotavljati nemoteno izvajanje vseh javnih služb, za katere smo pooblaščeni, tekoče smo izvajali pridelavo sadik, delo na projektih ter delo na trgu. Najbolj je bila prizadeta neposredna komunikacija s hmeljarji in ostalimi partnerji, kar pa smo reševali s komunikacijo preko telefona in spletnih aplikacij. Posebno leto je bilo tudi zaradi borbe s hudo viroidno zakrnelostjo hmelja, s katero se že več let spopadamo tako hmeljarji kot svetovalna služba, sodelavci z Uprave za varno hrano in moji sodelavci. Ocenjujemo, da smo bili pri tem zelo uspešni, vendar pa bolezen ni povsem izkoreninjena in bo potrebno v bodoče nadaljevati z aktivnostmi preprečevanja okužb. Tudi letina hmelja v Sloveniji je bila nadpovprečna. Po podatkih certificiranja je bil skupni pridelek hmelja 2.723 ton, torej je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem nadpovprečen. V svetovnem merilu pa je ponovno povečanje površin hmeljišč v ZDA in Nemčiji v letu 2020 ponudilo na svetovni trg s hmeljem primerljivo količino pridelka lanskemu letu. Po količini hmelja nekoliko manj, po količini alfa-kislin pa nekaj več. Prav posebno leto je bilo tudi zame. Po dolgih letih službovanja na različnih delovnih mestih v največji slovenski pivovarni in enoletnim delom v čisto drugi branži sem sprejel še večji izziv -vodenje našega Inštituta in se tako vrnil k moji ljubezni do piva in hmelja. Po nekaj mesecih delovanja lahko trdim, da imamo na IHPS vrhunsko ekipo, ki je voljna delati. Jaz pa lahko obljubim, da se bomo vsi skupaj trudili, da bo Inštitut še naprej deloval raziskovalno, strokovno-razvojno in izobraževalno ter da bomo zanesljiv in strokoven partner vsem hmeljarjem in pivovarjem. Predstavitveni govor Bojana Cizeja, novega direktorja IHPS na 58. Dnevu hmeljarjev v Braslovčah (Foto: D. Vrhovnik) Želim vam obilo užitkov pri prebiranju člankov in veliko dobrega v prihodnjem letu! Bojan Cizej, direktor IHPS Štiri hmeljske princese na 58. Dnevu hmeljarjev (Foto: M. Pavlovič) Urednici revije Hmeljar Martini Zupančič Mag. Nataša Ferant za uredniški odbor Knjige so ti bile vedno blizu. Ravno tako pisana beseda, saj si jo ustvarjala že v srednji šoli. Ko pa si prišla v službo na Hmezad, si kmalu začela sodelovati tudi v uredništvu revije Hmeljar. Ta ljubezen ni minila nikoli. Zato si s prihodom na Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije nadaljevala z urednikovanjem te strokovne revije, ki prinaša novosti, obvestila in zanimivosti v slovenskem in svetovnem hmeljarstvu ter tudi širše v kmetijstvu. Najprej je izhajal dvakrat letno, kasneje samo enkrat. Vendar je pomembno, da si nas vzpodbujala, da smo vsako jesen pisali in napisali prispevke o minuli sezoni; o dosežkih, dogodkih in novostih. Za tvoje sodelavce v uredniškem odboru je bil vsako leto praznik, ko je v decembru izšel Hmeljar. Prav tako se revije Hmeljar vsako leto razveselijo tudi naši hmeljarji, ko jo v času božično-novoletnih praznikov, ob toplem domačem ognjišču, zelo radi prebirajo. S tem zaključimo leto, na katero se ozremo skozi prispevke, napisane tudi s ciljem izobraževanja hmeljarjev in hmeljarskih strokovnjakov. Martina Zupančič v razgovoru s svetovalko za hmeljarstvo Ireno Friškovec (Foto: D. Vrhovnik) Ob tvojem odhodu v pokoj ti želimo še veliko iskrivosti, veselja do življenja in raziskovalne žilice. Leto 2021 srečno in rodovitno! S sodelavci Zadružne zveze Slovenije vam želim vesele božične in novoletne praznike. Praznujte jih v domačem krogu. Predsednik Borut Florjančič Razširitev in posodobitev območja za pridelavo sadik hmelja Monika Oset Luskar, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je na 11. javnem razpisu iz naslova podukrepa št. M04.1. Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva kandidiral za novogradnjo plastenjakov s pripadajočo opremo za namen pridelave sadilnega materiala hmelja kategorije certificirane sadike A. Naložba je bila nujna s ciljem povečanja kapacitete pridelave ter tehnološke posodobitve in je bila izvedena v letu 2020. Investicija je obsegla ureditev in razširitev kapacitet za pridelavo osnovnega genetskega materiala hmelja in pridelave sadik hmelja. Razdeljena je bila na dve fazi. V prvi fazi smo postavili objekt 1, ki predstavlja razširjen del zavarovanega prostora (ZAP) na IHPS in obsega triladijski plastenjak. Ladja 1 je opremljena s pomično poplavnimi mizami z opremo za namakanje rastlin z mikrorazpršilci, opremo za senčenje in ogrevanje. Namenjena bo oskrbi klonov rastlin hmelja. Ladji 2 in 3 imata zaradi narave pridelave sadilnega materiala hmelja in zahtev po dormanci specifično tehnično ureditev, in sicer možnost popolnega odpiranja strehe - tako folije kot senčilne mreže. Namakanje poteka s tehnologijo namakanja z namakalno rampo. Štiriladijski plastenjak na IHPS (Foto: M. Oset Luskar) Namakalne rampe v delovanju (Foto: M. Oset Luskar) Triladijski plastenjak na IHPS (Foto: M. Oset Luskar) Odprta streha, spodaj pa sadike, pripravljene na dormanco (Foto: M. Oset Luskar) Faza 2 je obsegala gradbena dela in postavitev objekta 2 na območju prej obstoječe tako imenovane senčnice. Objekt 2 je štiriladijski plastenjak, katerega ladje imajo prav tako možnost odpiranja strehe ter zalivanja z namakalnimi rampami. Dobavo in postavitev plastenjakov je izvedlo slovensko podjetje Rastlinjaki Gajšek d.o.o. Skupno je tako IHPS pridobil dodatnih 3160 m2 pokritih površin, ki nam omogočajo pridelavo sadilnega materiala pod kontroliranimi pogoji. Z lastnimi sredstvi smo pokrili še strošek gradbenih del ter ureditev transportnih poti, ki niso bili upravičeni stroški na omenjenem javnem razpisu, vendar pa bo to omogočalo optimalnejšo logistiko pri izdaji sadilnega materiala. Naročanje certificiranih sadik hmelja (CSA) Monika Oset Luskar, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Zaradi prisotnosti hude viroidne zakrnelosti hmelja, ki jo povzroča Citrus bark cracking viroid (CBCVd) v slovenskih hmeljiščih, ter sprejetih ukrepih MKGP v letu 2020 se je povečala potreba po certificiranih sadikah hmelja certifikata A. Povečane potrebe po sadilnem materialu so neposredno povezane s spremembo Odločbe o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja (Uradni list RS, št. 16/19 in 89/20), z 12. javnim razpisom za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2020, namenjene obnovi proizvodnega potenciala hmeljišč po naravni nesreči ter 15. javnim razpisom za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2020, namenjene prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe ter izboljšanju okolja. Kot pomembna sprememba, ki velja od leta 2020, pa je, da ni več mogoča pridelava in trženje certificiranih sadik B in standardnih sadik hmelja iz matičnih hmeljišč. Posledično, glede na vsa zgoraj navedena dejstva, je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije kot dobavitelj sadilnega materiala hmelja kategorije certificirane sadike hmelja A za sezono razmnoževanja 2021 povečal kapacitete pridelave. Tako bomo zagotovili izdobavo naročenih sadik hmelja za predvideno sajenje spomladi leta 2022 in 2023. Potrebno je poudariti, da je obseg pridelanih sadik hmelja v prvi vrsti odvisen od razpoložljivega števila matičnih rastlin posameznih sort hmelja, ki jih je potrebno vzdrževati v skladu s strogimi zahtevami certifikacijske sheme za pridelavo razmnoževalnega in sadilnega materiala hmelja. Glede na nedorečeno sortno politiko je obseg razpoložljivih matičnih rastlin za določene sorte hmelja pripravljen po naših predvidevanjih in presojah. л a \ ЈШ____дццј- /ч.јздауип; Pripravljena pošiljka certificiranih sadik hmelja (CSA), ki čaka na prevzem. (Foto: B. Verdel) Želimo si, da bi tudi v prihodnje lahko zadostili vsem potrebam in željam naših naročnikov, zato ostaja sistem naročanja sadik hmelja na IHPS nespremenjen. To pomeni, da je potrebno oddati predhodno naročilo - izpolnjen obrazec z vsemi potrebnimi podatki. Ustrezno izpolnjen in podpisan obrazec je osnova za izdajo avansnega računa za potrditev naročila v višini 50 % Kapacitete za razmnoževanje v letu 2021 (sajenje pomlad 2022) so že zapolnjene, naročila za sadike hmelja za sezono razmnoževanja sadik v letu 2022 (sajenje pomlad 2023) pa še zbiramo. Za ta termin je mogoče oddati naročilo za naslednje sorte hmelja: Aurora, Celeia, Savinjski golding, Bobek, Styrian Gold, Styrian Eureka, Dana, Cerera, Styrian Wolf, Styrian Cardinal, Styrian Eagle, Styrian Kolibri, Styrian Dragon in Styrian Fox. Aktivnosti harmonizacijske skupine za FFS v letu 2020 Dr. Magda Rak Cizej in dr. Sebastjan Radišek, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je član delovne skupine strokovnjakov za harmonizacijo FFS v hmelju (angl. Commodity Expert Group (CEG) Minor Uses - Hop), ki deluje pod okriljem skupine Minor Uses (mala raba) znotraj EU. Hmelj je tako v Sloveniji, kot tudi v ostalih Evropskih državah, uvrščen na seznam kmetijskih rastlin, kjer se lahko obravnavajo manjše uporabe FFS v skladu z 51. členom Uredbe EU št. 1107/2009. V omenjeni delovni skupini iz Slovenije aktivno sodelujeva dr. Magda Rak Cizej in dr. Sebastjan Radišek. V letošnjem letu je Evropska organizacija za varstvo rastlin (EPPO) v sodelovanju s skupino »Minor Uses« organizirala dvodnevno delavnico v Parizu, ki je potekala od 18. do 19. februarja 2020 pod naslovom "Minor Uses and Speciality Crops: The way forward in Europe". Potekalo je intenzivno iskanje rešitev možnosti ohranjanja pridelave posebnih rastlin, kamor sodi tudi hmelj. Med posebne rastline, ki se v Evropi pridelujejo v omejenem - manjšem obsegu, za katere za obvladovanje bolezni in škodljivcev ter plevelov nimamo na razpolago dovolj aktivnih snovi oziroma fitofarmacevtskih sredstev (FFS), sodijo poleg hmelja še različne vrste zelenjave, sadno drevje, okrasne rastline, gobe, tobak, idr. Delavnice v Parizu se je udeležilo 108 udeležencev, in sicer predstavniki različnih združenj pridelovalcev, predstavniki EU Komisije - DG Agri in DG Sanco, predstavniki posameznih harmonizacijskih skupin, strokovnjaki s področja gojenja malih kultur, podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo FFS, biopesticidov, biostimulantov, ipd. Na delavnici sem kot podpredsednica harmonizacijske skupine za hmelj na EU nivoju predstavila hmeljarstvo z vsemi izzivi in pričakovanji v prihodnje. To je bilo naslovljeno na vse resorne organe znotraj EU. V letu 2020 smo zaradi omejitev epidemije COVID-19 izvedli le eno srečanje, ki je potekalo v mesecu novembru v obliki spletnega sestanka. Na sestanku smo poročali o pojavu bolezni in škodljivcev ter specifiki varstva hmelja v letu 2020. Med njimi je bila posebej izpostavljena problematika viroidne zakrnelosti hmelja (CBCVd) v Nemčiji in Sloveniji, kjer je diskusija tekla predvsem v smeri izvajanja bodočih ukrepov in skupnega sodelovanja pri raziskavah. Na sestanku je bila ponovno rdeča nit razprava o nerešenih vprašanjih glede nenehnega izgubljanja obstoječih aktivnih snovi v hmeljarstvu na EU nivoju in morebitnega pridobivanja novih snovi v hmeljarstvu. Posamezne države članice harmonizacijske skupine, predvsem Nemčija, Češka, Francija in Slovenija, aktivno sodelujemo pri iskanju novih možnosti, preskušanju novih aktivnih snovi z zmožnostjo čim hitrejše registrirane uporabe na hmelju v vseh EU članicah pridelovalkah hmelja. Ugotavljali smo, da so kljub enotni zakonodaji na EU nivoju v določenih državah še vedno razlike pri registracijskem postopku posamezne aktivne snovi, omejitvah dajanja FFS na trg in prepovedi uporabe na hmelju. Ob dejstvu, da so zahteve in omejitve znotraj EU ter različnih svetovnih trgov hmelja vse ostrejše (različne vrednosti maksimalne količine ostankov - MRL), je potrebno razvijati celovit in skupen pristop vseh držav članic EU, kjer se prideluje hmelj, kot tudi Amerike. Glede na vse trenutne in prihajajoče izzive v pridelavi hmelja kot posebne kulture bomo potrebovali veliko več časa in denarja za raziskovalno-strokovno delo in uvedbo novih principov pridelave in varstva hmelja. Na sestanku smo se seznanili tudi o odločitvi Sveta Evrope in Evropskega parlamenta, ki sta sprejela dogovor o prihodnji skupni kmetijski politiki, katere pomemben del so tudi okoljski cilji, ki izhajajo iz dolgoročnih dokumentov -Zelenega dogovora EU do leta 2050 in strategije Od vil do vilic. Eden izmed ciljev je, da se do leta 2030 zmanjša uporaba nevarnih pesticidov za 50 % in mineralnih gnojil za 20 % ter se v EU poveča delež ekoloških površin na 25 %. Na spletnem sestanku je bila prisotna tudi nova koordinatorica »Minor Uses Coordination Facility« dr. Barbara Edler, ki je predstavila svoje dosedanje delovanje in vizijo bodočih aktivnosti »Minor Uses« delovnih skupin. V decembru izšla sedemindvajseta številka revije Hmeljarski bilten Dr. Barbara Čeh in dr. Boštjan Naglič, urednika Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Letošnja številka Hmeljarskega biltena obsega 17 prispevkov, od tega 9 s področja hmeljarstva in 2 s področja pivovarstva. Na področju hmeljarstva boste lahko prebirali o primerjavi metod za izolacijo RNA za določanje viroidov v hmelju, vplivu vremenskih dejavnikov na vsebnost alfa-kislin in tržno vrednost hmelja, modelnem vrednotenju žlahtniteljske in tržne kakovosti križancev hmelja, novi metodi spremljanja koruzne vešče, testiranju učinkovitosti razkuževanja tal s pripravkom Basamid Granulat, uporabi apnenega dušika za dognojevanje hmelja, uporabnosti hmeljevine za proizvodnjo celuloznih vlaken in papirja, kompostiranju hmeljevine in antibakterijskih učinkih hmelja. S področja pivovarstva objavljamo dva zanimiva članka; o usodi fenolnih spojin med proizvodnjo piva in o vplivu uporabe nadomestkov ječmenovega slada na kvaliteto piva. Sledijo članki s področja konoplje: o polifenolih iz konopljinega olja, optični analizi konopljinega semena, potencialih konoplje za bioremediacijo in kanabigerolu v konoplji ter njegovih pozitivnih učinkih na zdravje. En objavljen članek je s področja zelišč in ob Hmeljarskega biltena, koncu še eden o zanimivih interakcijah med viroidi in žuželkami. Branje bo zagotovo zanimivo! Številko lahko po novem letu najdete na spletni strani IHPS: http: / /www.i h ps. si / raziskave-i n -razvoj/publikacije/hmeljarski-bilten/, kjer so objavljene tudi pretekle številke, oziroma pridete po svoj tiskan izvod v tajništvo inštituta. Zelena etaža sušilnice (Foto: D. Vrhovnik) Analize vzorcev tal in gnojilni nasveti ter gnojilni načrti Pomembno je, da je vsakega hranila v tleh naših hmeljišč, njiv, sadovnjakov, vinogradov in vrtov ravno prav - ne preveč, ne premalo. Če hranila v tleh niso v ustreznem razmerju, ni optimalnega in zdravega pridelka! Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije poleg osnovne analize (pH, fosfor, kalij) določamo v vzorcih tal tudi vsebnost humusa - organske snovi, magnezija, bora, rastlinam dostopnega dušika, mikroelementov, vam podamo gnojilni nasvet, izdelamo gnojilni načrt ter izvedemo hitre talne in rastlinske teste. Vzorce tal sprejemamo vsak delovni dan med 7:00 in 15:00 uro na Oddelku za rastline, tla in okolje, lahko pa jih pošljete na naslov: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec. Pri nas si lahko izposodite tudi sondo za natančen odvzem vzorca tal in se seznanite s pravilnim načinom vzorčenja. Pilotni projekt Konkurenčnost kmetovanja malih kmetij na VVO in OMD v letu 2020 Dr. Barbara Čeh in Bojan Čremožnik, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Tudi v drugem letu trajanja pilotnega projekta Konkurenčnost kmetovanja malih kmetij na VVO in OMD, ki ga vodi IHPS in poteka v okviru ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 20142020, financirata pa ga Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Republika Slovenija, smo izvedli kar nekaj aktivnosti prenosa znanja na tri izbrane pilotne kmetije. Aktivnosti smo morali zaradi pandemije nekoliko prilagoditi in jih prestaviti na splet, nekaj dejavnosti pa nam je kljub vsemu uspelo izvesti na terenu. Medeni vrt s ciljem novih pridelkov in izdelkov in domovanja čebel Na kmetiji Friškič pri Murski Soboti je začel nastajati medeni vrt. Nasadili so prva medovita drevesa in grme ter trajna in enoletna zelišča, še prej pa dobro pripravili tla - glede na analizo tal, ki smo jo na IHPS naredili na podlagi strokovno pravilno vzetega vzorca tal, o čemer smo kmetije usposobili že v prvem letu projekta. V medeni vrt so naselili čebele -nekaj novih panjev na tem območju. Kmetovalec s te kmetije je postal čebelar, saj ta dejavnost ne pomeni le sožitja kmetovanja in ohranjanja narave, pač pa omogoča tudi pridobitev novih izdelkov na kmetiji. Male kmetije so lahko konkurenčne na trgu velikim, če najdejo svoje niše za tiste pridelke in izdelke, ki jih velike kmetije ne nudijo. Medeni vrt bo obenem nudil lep prostor za sprostitev. Snovanje medenega vrta na kmetiji Friškič -svetovalki Martina Gomzi in Biserka Donik s KGZS-MB, mas. Nataša Ferant z IHPS in Friškičevi (Foto: M. Friškič) Čebelarjenje in apiterapija - zanimiva ponudba na kmetijah Junija smo izvedli usposabljanje na področju čebelarstva in apiterapije za člane pilotnega projekta in vse ostale zainteresirane udeležence. Potekalo je v prostorih KGZS-MB, kjer nam je direktor in obenem apiterapevt dr. Stane Klemenčič predaval o osnovah čebelarstva in apiterapije. Nadaljevali smo z obiskom v apiterapevtskem centru Čebelarske zveze društev Maribor, kjer nam je Vlado Pušnik, apiterapevt in predsednik ČZČD Maribor na slikovit način v družbi čebel, ki so nas preletavale, predstavil apiterapijo in čebelje izdelke. To področje nudi pester in zanimiv nabor možnih izdelkov in popestritev ponudbe, vendar smo zaznali, da je za to področje potrebna velika ljubezen do tega dela, saj čebele začutijo, če nismo s srcem pri stvari. Direktor KGZS-MB in apiterapevt dr. Stane Klemenčič je slikovito predaval o osnovah čebelarstva in apiterapije. (Foto: B. Čeh) Dijakinji srednje veterinarske šole iz Maribora, Lina Užmah in Nastja Vezonik, mladi čebelarki, sta se lotili izdelave oblog iz čebeljega voska in solnih blazinic. (Foto: B. Čeh) Ekološko zatiranje plevelov in gnojenje po gnojilnem načrtu Poudarek v projektu je tudi prenos znanja na področju ekološkega zatiranja plevelov na kmetijah in gnojenja na podlagi analize tal in gnojilnega načrta. Zato smo na tem področju naredili nekaj usposabljanj in več gnojilnih demo poskusov. V Prekmurju je težava kislost tal, zato smo izvedli poskus tako, da smo polovico njive apnili po gnojilnem načrtu in polovico ne. Rezultate pričakujemo v prihodnjem letu, ko bomo izvedli ogled posevka za zainteresirane prekmurske kmetovalce. V praksi je namreč pri veliko kmetovalcih zakoreninjena ideja, da se apnjenje ne izplača. Zanimiv predavatelj Vlado Pušnik, apiterapevt in predsednik ČZČD Maribor, nas je navdušil s svojim delom na področju čebelarjenja in apiterapije. (Foto: M. Gomzi) Velik problem v ekološki pridelavi je zapleveljenost. Na tej njivi je težava pirnica, zelo trdovraten plevel. Njive je potrebno dobro razpleveliti, ker če je plevelov veliko, to zagotovo vpliva na višino pridelka. Pomembna ukrepa sta prečesavanje posevkov v primerni razvojni fazi in ročno rezanje trajnih plevelov, ko so ti v polnem cvetenju, saj jih na ta način počasi izčrpavamo. (Foto: B. Čeh) Izvedli smo kar nekaj gnojilnih demo poskusov na Notranjskem. Desno na sliki je krompir, pognojen po gnojilnem načrtu, levo pa je krompir, gnojen 'na pamet'. (Foto: B. Čeh) Na kmetiji Ileršič z Notranjskega tekom projekta bogatijo znanje tudi na področju ekološkega pristopa h gnojenju vseh v kolobar vključenih poljščin, kar vpliva tudi na izboljšano hranilno vrednost njihovih ekoloških pridelkov. Polja kmetije Gruden so razprostrta ob vznožju Nanosa, kjer intenzivno kmetijstvo ni prisotno in spadajo v območje Nature 2000. V kolobar so poleg konoplje vključili še druge alternativne poljščine, kar omogoča trajnostno rabo tal, obenem pa imajo vsako leto na voljo več različnih pridelkov. Ti so namenjeni v prvi vrsti njihovim krškopoljskim prašičem, obenem pa bogat kolobar omogoča tudi prodajo različnih ekoloških pridelkov in izdelkov iz njih za človeško prehrano. V novembru smo zaradi pandemije izvedli spletni seminar, saj zbiranje ni bilo dovoljeno, ki se ga je udeležilo okrog 50 kmetovalcev in strokovnjakov, tematika pa je bila trženjska analiza in izdelava grafične podobe kmetije. Kot predavatelja smo povabili prof. dr. Martina Pavloviča, ki je predavanje izvrstno izvedel. Udeleženci smo bili navdušeni in sledila je zanimiva debata s tega področja, ki je dala vrsto iztočnic za naslednje, zadnje leto projekta. Na sestankih in usposabljanjih na pilotnih kmetijah sproti sledimo napredku in željam vseh vključenih. Na fotografiji sestanek vodje projekta dr. Barbare Čeh in strokovnega sodelavca na projektu Bojana Čremožnika s članoma kmetije Gruden. (Foto: M. Gomzi) V novem nasadu orehov na KG Ileršič je vsako drevo obdano z mrežo proti srnjadi, s katero so imeli veliko problemov. Biserka Donik, specialistka za sadjarstvo s KGZS-MB, nam je razložila potek pridelave orehov in razjasnila dileme in težave, ki so se^pojavile v nasadu. (Foto: B. Čeh) Pilotni projekt Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb (EKOMALE) Mag. Nataša Ferant, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije V okviru pilotnega projekta, ki smo ga začeli izvajati novembra 2019, smo začeli z uvajanjem tehnoloških postopkov gospodarjenja na partnerskih kmetijah v sožitju z naravo, geografsko lego kmetije in z resursi ter znanji, ki jih že imajo na kmetijah, ter nadgradnjo le-teh z novimi tehnološkimi znanji in inovativnimi pristopi. Kmetije potrebujejo konkretne rešitve, kako izboljšati ekonomiko na kmetiji, ki jo s konvencionalnim kmetovanjem, ki je bolj primerno za kmetije večjega obsega, niso dosegli. Zato je potrebno vpeljati rešitve za vizijo kmetom, ki so zavezani k čim bolj sonaravni pridelavi in iščejo rešitve in znanja, kako jih implementirati v prakso. V projektu je poudarek na umnem gospodarjenju z naravnimi viri, učinkoviti dostopnosti do dela in znanja ter posledično vzpostavitvi konkurenčno pridelavo in predelavo hrane. S tem se bo na kmetijah uredila stabilnost dohodka. Tak pristop tudi spodbuja generacijsko prenovo na kmetijah. Na Učnem poligonu Dole, kjer ddr. Ana Vovk Korže podaja nova znanja s področja ekosistemskih pristopov, ki omogočajo podporo gospodinjski samooskrbi. Med drugim smo si ogledali zelenjavo, ki raste na gredi iz lepenke. Brežine se spreminjajo v grede in bodo prihodnjo sezono že posajene z vrtninami. (Foto: N. Ferant) V projektu bodo z različnimi metodami (ekološka in biodinamična pridelava, uvajanje pridelovanja zelišč - medovitih in tistih za kulinariko, permakultura, povezava s tradicionalnimi znanji ...) prikazani poudarki na dodajanju vrednosti pridelavi zelišč in alternativnih poljščin in s tem krepitev biotske pestrosti ter pestrosti kolobarja na slovenskih njivah. Poudarek je tudi na ohranjanju visokodebelnih sadovnjakov in dodajanju dodane vrednosti na področju sadjarstva, dobrobiti živali, ohranjanju pasme krškopoljskega prašiča in čebele kranjske sivke, sonaravnem načinu kmetovanja ter vključevanju mladih na kmetijskem gospodarstvu, ki bodo sodelovali in se v prihodnosti morda navdušili za prevzem kmetije. Udeleženci in partnerji projekta Ekomale so zbrano prisluhnili predavanju mag. Nataše Ferant Medovita zelišča, ki je potekalo ob gredi, posajeni z medovitimi zelišči v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS. (Foto: L. Luskar) Na delavnici v tem slikovitem okolju je kmet Slavko Turšič prikazal spomladansko obrezovanje v visokodebelnem sadovnjaku jablan v skladu z biodinamičnimi zakonitostmi. (Foto: N. Ferant) Nove tehnološke prakse bodo v pomoč kot inovativni pristop novim mladim kmetom. Vse rešitve za posamezne kmetije so usmerjene tudi k vzpodbujanju posredovanja znanj z dodano vrednostjo, lokalno pridelani hrani in razvoju Slovenije kot kulinarične destinacije, zmanjšanju zavržkov hrane ter vzpostavitev krogotoka virov, znanja in resursov v mikrookolju in na kmetiji. Kljub obdobjem prepovedi delavnic zaradi pandemije smo v letošnjem letu izvedli vse načrtovane aktivnosti od predavanj do delavnic in ogledov dobrih praks. Partnerji so se med sabo dobra spoznali, spoznali so specifičnosti posameznih partnerskih kmetij in se povezali s strokovnjaki, ki so jim svetovali postopke za uvajanje izboljšav na njihovih kmetijah. V projektu sodelujejo: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije kot vodilni partner in partnerji Inštitut za promocijo varovanja okolja, Kmetijsko gozdarski zbornica Slovenije - Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta in partnerske kmetije: Rotovnik, Turšič, Temnik in Jazbinšek. Udeleženci smo z zanimanjem spremljali predavanje dr. Darje Kocjan Ačko Alternativne poljščine in predstavitev kolobarja na eko kmetijah na dnevih sejemskih vrtov na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni in dobili marsikatero idejo za razširitev kolobarja v bodoče. (Foto: N. Ferant) Aktivnosti na projektu LIFE BioTHOP v letu 2020 Dr. Barbara Čeh, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Tekom drugega leta trajanja evropskega projekta LIFE BioTHOP, ki ga vodi IHPS, smo izvedli dva sestanka mednarodne skupine, ki jo sestavlja sedem partnerjev iz petih držav EU, oba na žalost zaradi pandemije le spletno. dva spletna sestanka z replikativnimi regijami -v letu 2021 bomo namreč rešitve z vrvico in kompostiranjem prenesli v testiranje na po 1 ha na Češko, v Avstrijo, Ptuj, Ormož in na Koroško. Vodja projekta LIFE BioTHOP dr. Barbara Ceh z IHPS na delovnem sestanku s hmeljarji in sofinancerji - predstavniki občin Spodnje Savinjske doline (Foto: S. Sadnik) Aktivnosti smo zaradi pandemije prilagodili in izvedli tako, da bodo kljub temu vsi obljubljeni rezultati doseženi. S hmeljarji, ki so vključeni v projekt s preizkušanjem BioTHOP biorazgradljive vrvice in nekateri od njih tudi v aktivno iskanje najboljših rešitev za kompostiranje, smo imeli dva delovna sestanka, na katerih smo se pogovorili o poteku dela, izkušnjah in idejah za naprej. Imeli smo tudi Delovnih sestankov v okviru projekta BioHOP se udeležujejo tudi v projektu sodelujoči hmeljarji, katerim se iskreno zahvaljujemo za strokovno in konstruktivno sodelovanje! Na sliki desno Matej Zupanc, ki ima kompostiranje hmeljevine z BioTHOP vrvico že zelo dobro naštudirano. (Foto: S. Sadnik) Letos smo na 15 hektarjih preizkušali 9 nekoliko različnih tipov vrvic BioTHOP, z namenom ugotoviti najboljšo kombinacijo lastnosti, ki jih vrvica mora imeti, da bo lahko zamenjala polipropilensko vrvico. Testiranje je potekalo pri hmeljarjih v Spodnji Savinski dolini, kjer sedaj poteka tudi kompostiranje 225 ton hmeljevine, prepletene s to vrvico. Nekaj ton posušenih trt smo poslali k partnerju Zelfo Technology v Nemčijo, kjer iz nje ekstrahirajo vlakna. Le ta potujejo na dva konca - v Španijo k partnerju Tecnopackaging, kjer jih vmešavajo v biokompozit, ki ga pošljejo partnerju TECOS v Celje. Tam so iz tega materiala že izdelali prvo generacijo biorazgradljivih vrtnarskih lončkov, o čemer lahko preberete v enem izmed člankov v tokratni reviji. Preostala ekstrahirana vlakna iz hmeljevine potujejo na Češko partnerju TRIDAS, kjer iz njih izdelujejo prvo generacijo embalaže za steklenice. Na IHPS pripravljamo navodila za kompostiranje hmeljevine, o čemer lahko prav tako preberete v enem izmed člankov, portugalski partner pa že dela nove izboljšave na vrvici BioTHOP glede na naša letošnja opažanja in rezultate v hmeljiščih. Potrebno je poudariti, da z BioTHOP vrvico menjamo POLIPROPILENSKO vrvico, v primerjavi s katero se na nožih le še malenkost bolj navija, če niso dobro nabrušeni. Tisti, ki so sicer navajeni na monofilno vrvico, pa imajo na začetku nekaj več težav. Ministrica za kmetijstvo dr. Aleksandra Pivec se je pridružila prostovoljni delovni akciji v pomoč hmeljarjem. Na hmeljarskih kmetijah Žagar, Zupanc in Pintar v Dobriši vasi si je ogledala tudi napeljevanje BioTHOP vrvice in se jo naučila fiksirati v tla. (Foto: I. Rotar) Razvojna agencija Savinja je v pomoč pri širjenju rezultatov v prakso znotraj in zunaj meja naše države. Na spletni strani, Instagramu in FB strani projekta si lahko ogledate novice in video posnetke, s katerimi prikazujemo zanimive projektne zgodbe, tudi na primer, kako se je razgradila BioTHOP vrvica po enem mesecu kompostiranja. Shemo vpeljave krožnega gospodarstva v hmeljarstvo pa si lahko ogledate na zadnji platnici revije. Sodelovanje v EIP projektu Stročnice: pridelava, predelava in uporaba Dr. Barbara Čeh in Bojan Čremožnik, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Poskus pridelave visokega fižola v hmeljišču se je v letošnjem letu v okviru projekta še enkrat ponovil, da smo potrdili rezultate lanskega leta, obenem pa smo postopke izboljšave tehnologije pridelave te metuljnice sproti prenašali v javnost. Cilj je zmanjšati odmerek dušikovih gnojil in vpeljava inokulacije semena fižola tik pred setvijo, s ciljem da se razvije simbioza med fižolom in bakterijami v tleh, ki potem za fižol vežejo dušik iz zraka in nam ga ni potrebno dodajati z gnojili. Poskus je bil izveden na kmetiji Leskošek, partnerski kmetiji v projektu. Pridelek je bil nekaj manjši kot v prejšnjem, rekordnem letu pri vseh obravnavanjih. Projekt se bo zaključil v naslednjem letu, ko bomo na podlagi triletnega poskusa lahko izoblikovali priporočila. Bojan Čremožnik pri označevanju parcel z različnimi gnojilnimi variantami pred obiranjem fižola (Foto: B. Čeh) Predstavitev projekta Zmanjševanje obremenitev iz kmetijstva na površinske in podzemne vode (EIP vode) Dr. Boštjan Naglič, dr. Barbara Čeh in Bojan Čremožnik, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije kot projektni partner sodeluje pri EIP projektu Zmanjševanje obremenitev iz kmetijstva na površinske in podzemne vode (EIP-VODE), ki ga je Geološki zavod Slovenije kot vodilni partner pridobil v okviru ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020. Projekt se je pričel jeseni 2020 in bo trajal tri leta (do jeseni 2022). njej raztopljene snovi, ki se izpirajo v podtalje. Na poskusnem polju so bili vstavljeni štirje lizimetri (posode), in sicer po eden na vsaki poljini z določenim načinom gnojenja z dušikovimi gnojili. Dognojevanja so potekala v skladu z naprej pripravljenim protokolom, ki smo ga izdelali na IHPS, izvedbo pa je odlično opravil hmeljar Rančigaj. Skupaj z vodilnim partnerjem projekta smo v juliju, avgustu in oktobru izvedli vzorčenje vode ter merjenje količin izcednih vod s površja v lizimetre. To smo izvedli s posebno črpalko, ki omogoča izčrpanje vode. Načrpano količino vode smo izmerili v merilnih valjih. Iz vsake lizimetrske posode smo odvzeli tudi vzorce za kemijske analize. Eden izmed štirih vstavljenih lizimetrov pred zasutjem (Foto: B. Naglič) Glavni cilj projekta je uvedba okolju oziroma vodam prijaznejših kmetijskih praks, tako na področju živinoreje kakor tudi poljedelske, vrtnarske, vinogradniške ter hmeljarske kmetijske proizvodnje. V sklopu priprave Načrta upravljanja z vodami Republike Slovenije 2016-2021 je bilo ugotovljeno, da so tri vodna telesa (Savinjska, Dravska in Murska kotlina) podzemnih vod še vedno v slabem kemijskem stanju zaradi prekoračenih koncentracij nitratov ter pesticida atrazin. Načrt upravljanja z vodami tudi ugotavlja, da na teh vodnih telesih pomembne izvore onesnaženja predstavlja tudi kmetijska dejavnost. Na primeru pridelave hmelja kot projektni partner nastopa kmetija Antona Rančigaja z Gomilskega, kjer izvajamo obsežen poljski poskus. V letošnjem letu smo z namenom spremljanja odcednih voda s površja v podtalje na tej kmetiji namestili lizimetre. Namen lizimetrov je, da prestregajo vodo in v Črpanje vode iz lizimetrov s posebno črpalko (Foto: B. Naglič) Ko je bil hmelj tehnološko zrel, smo vsako parcelo posebej obrali, stehtali pridelek ter odvzeli vzorce storžkov za laboratorijsko določitev vlage in vsebnosti nitratov. Poskus bomo izvajali tudi v naslednjem letu. Ko bodo analizirani in znani rezultati obeh let, je naš cilj določiti način gnojenja hmelja z dušikom, ki najmanj obremenjuje okolje in se obenem ne odrazi v slabšem ali celo nižjem pridelku. Več o projektu si lahko preberete na spletni strani www.geo-zs.si. EIP projekt Povečanje produktivnosti kmetijske pridelave z učinkovito in trajnostno rabo vode (PRO-PRIDELAVA) Dr. Boštjan Naglič, dr. Matjaž Glavan in Luka Honzak, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in BO -MO, d. o. o. EIP projekt Pro-Pridelava teče že dve leti. Nosilec projekta je Biotehniška Fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pa v njem sodeluje kot projektni partner. Namen projekta je v kmetijski praksi promovirati visoko produktivnost kmetijske pridelave s pomočjo trajnostne rabe vode za namakanje na kmetijskem gospodarstvu in zmanjšanje trenutnih in skupnih odvzemov iz vodnih virov za namakanje. Ključni cilji projekta so štirje in so že bili opisani v lanskem prispevku v Hmeljarju. Tokrat bomo podrobneje predstavili prvi in drugi cilj, ki se navezujeta na vzpostavitev in aplikacijo sistema za podporo odločanju o namakanju (SPON) ter njegovo aplikacijo na izbranih demonstracijskih kmetijah. V Savinjski dolini na primeru pridelave hmelja nastopa kmetija Jožefa Ribiča. Priporočilo za namakanje Datum izdanega priporočila: 01.08.2020 Шашт Padavine (mm) Evapotranspiracija Količina vode za namakanje (mm oz. L/m2) Količina vode za namakanje (m5) Trajanje namakanja (h) 0.00 2.11 12.00 57 3.9 ||02.08.2020 0.00 3.08 6.91 33 2.2 |03.08.2020 68.30 1.14 0.00 0 0.0 |04.08.2020 7.30 2.31 0.00 0 0.0 ||05.08.2020 1.00 2.72 0.00 0 0.0 Graf meritev količine vode v tleh Graf meritev za preteklih 5 dni se nahaja v priponki. Za ogled meritev za pretekli mesec uporabite spletni vmesnik- Fenologija Trenutna fenofaza Opis: Začetek cvetenja; 61 Datum začetka: 03.07.2020 Naslednja fenofaza Opis: Storžki končna velikost; 79 Predviden datum začetka: 08.08.2020 Prejšnja fenofaza Opis: Rastlina dosegla vrh opore; 38 Datum začetka: 28.06.2020 Sprememba fenofaze Za spremembo fenofaze uporabite spletni vnwnik © 2018-2020 - BO-MO d.o.o. Biotehniška fakulteta. Univerza v L jubljani. ARSO Vreme SPON je bil razvit v okviru projekta LIFE ViVaCCAdapt (LIFE 13 CCA SI 000070). nadgrajujemo pa ga v okviru projekta EIP-AGRI PRO-Pridelava. Avtorji SPON ne prevzemajo nikakršne odgovornosti za točnost informacij m morebitno škodo, ki bi nastala zaradi odločitev sprejetih na podlagi pridobljenega priporočila za namakanje. Podatki, poslani uporabnikom v elektronskem sporočilu: priporočila za namakanje ter fenološki podatki Osnovo za delovanje SPON predstavlja model IRRFIB, ki je bil razvit na Oddelku za agrometeorologijo Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in izračunava vodno bilanco tal ter obrok namakanja za posamezno kmetijsko rastlino. —1. globina—2. globina— Poljska kapaciteta Kritična točka—Točka venenja Elektronsko sporočilo vsebuje tudi informacije o meritvah količine vode v tleh, ki je izrisana na grafu. SPON je sestavljen iz podatkovne baze, ki vsebuje podatke o: - uporabnikih namakanja, površinah, ki se namakajo (kultura, lokacija), podatkih o tleh (poljska kapaciteta in točka venenja), namakanju (rastlinjak, zastirka, tehnologija namakanja, minimalni in maksimalni obrok namakanja, strategija namakanja itd.), - kulturah (koeficienti rastline in efektivna globina korenin za vsako fenološko fazo, faktor p (delež vode, ki je lahko dostopna in razpoložljiva med poljsko kapaciteto in točko venenja), trajanje posamezne fenofaze), - vremenske napovedi, meritve vode v tleh in napovedi namakanja. Poleg podatkovne baze SPON vsebuje tudi štiri module: - Modul »Meritve vode v tleh« pridobi podatke o meritvah vode v tleh (s sondo s strežnika ponudnika opreme), izračuna kalibrirane vrednosti in jih shrani v podatkovno bazo. - Modul »Vremenska napoved« prenese napoved dnevne evapotranspiracije in padavin, ki jih ARSO pripravi za 15 regij, ter napovedi shrani v podatkovno bazo. - Modul »Program za izračun potreb po namakanju« izračuna priporočilo za namakanje in ga vpiše v podatkovno bazo. - Modul »Spletni vmesnik«. Izračuni se tekom rastne sezone zaženejo vsak dan po 9. uri zjutraj. Ko so na voljo rezultati, se uporabnikom SPON pošlje elektronsko sporočilo s priporočilom za namakanje, ki vsebuje podatke o priporočilih za namakanje (napoved evapotranspiracije rastline, padavin, priporočena količina vode za namakanje za 5 dni v naprej v mm in m3 ter trajanje namakanja v urah), grafa meritev količine vode v tleh za preteklih 5 dni ter podatkov o fenologiji (periodičnost nastopa posameznih bioloških faz). Spletni vmesnik je razdeljen na štiri področja, in sicer: a) Priporočilo za namakanje, kjer so podane napovedi padavin, evapotranspiracije ter priporočena količina vode za namakanje. b) Graf meritev količine vode v tleh za prejšnji teden oz. mesec. c) Sprememba fenološke faze, kjer lahko uporabnik vidi datume ter popravi trenutno fenofaze. d) Uporabniške nastavitve, kjer lahko uporabnik pregleda nastavitve. Izgled modula »Spletni vmesnik« SPON omogoča uporabnikom namakanja pomoč pri odločanju o tem, koliko namakati ter kdaj z namakanjem pričeti. SPON se bo v prihodnosti zagotovo nadgrajeval ter bo deležen izboljšav, ki bodo uporabnikom omogočale lažjo uporabo in razumevanje. Eden izmed končnih rezultatov projekta je vzpostavitev SPON na ravni države. Kljub temu pa je bistveno poudariti, da bodo morali uporabniki za uporabo SPON imeti določena znanja s področja namakanja ter potrebno opremo. Model certificiranja slovenske zelenjave - aktivnosti na pilotnem projektu v letu 2020 Joško Livk, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Osnovno vodilo pilotnega projekta Model certificiranja slovenske zelenjave je določiti model certificiranja pridelka različnih vrst zelenjave, ki jo pridelajo slovenske kmetije. Kmetije, ki so vključene v projekt, kot partnerji v projektu vodijo natančno evidenco pridelave zelenjave na svoji kmetiji od setve do prodaje. Na ta način ugotavljamo, kako poteka delo na izvajanju projekta na posamezni kmetiji in kaj bi bilo potrebno spremeniti ali dopolniti. V letošnjem letu smo imeli dvakrat tudi izobraževanje s strani zunanjega sodelavca, in sicer strokovnjaka na področju ekološke pridelave, ki je zaposlen na Inštitutu za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor. V projekt smo jih povabili zaradi dolgoletne prakse, ki jo imajo na področju izvajanja kontrol na kmetijah, ki so vključene v ekološko kontrolo. Ugotovljeno je bilo, da so evidence, ki jih morajo izpolnjevati kmetije, ki so vključene v projekt, povsem zadovoljive in ne bi ničesar več dodajali, saj bi le-to kmetom samo otežilo delo oziroma jih dodatno obremenilo, k rezultatom pa ne bi pripomoglo. Pojavilo se je kar nekaj dilem glede izvedbe certificiranja zelenjave na kmetijah, zato smo v letošnjem letu pripravili anketo, ki smo jo dali v izpolnjevanje partnerjem v projektu, obiskovalcem, ki so se udeležili demonstracije projekta, in izvajalcem certificiranja pridelka hmelja. Rezultati anket izkazujejo, da bi večina vprašanih bila za način dopolnitve zbirne vloge za subvencije, in sicer samo toliko, kot bi bilo nujno potrebno, da se prepreči prodaja zelenjave neslovenskega porekla pod slovenskim poreklom. V ta sistem bi morali biti vključeni vsi pridelovalci zelenjave, tudi tisti, ki ne uveljavljajo nobenih državnih ali evropskih finančnih podpor. Vedno bolj ugotavljamo, da bi morali evidentirati vso uvoženo zelenjavo in jo tako ločiti od zelenjave slovenskega porekla, kar bi v trgovskih centrih lahko izvedli z uvedbo kod, ki bi jo imel vsak pridelovalec za zelenjavo, ki se je pridelala v Sloveniji in bi bila vezana na KMG-MID posamezne kmetije. Vse aktivnosti, ki jih izvajamo na projektu, lahko spremljate na spletni strani IHPS. Tržnica je ena od prodajnih poti zelenjave, ki je svoj čas izgubljala na svojem pomenu zaradi prevlade trgovskih centrov. (Foto: J. Livk) Intenzivna pridelava zelenjave v plastenjakih (Foto: J. Livk) LAS SPODNJE SAVINJSKE DOLINE ^PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA ЈВТГ EU Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evrupa investira v pudežuijo Operacija LAS SSD Center za analitiko hmelja Dr. Iztok Jože Košir, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je v okviru razpisa Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje (EKSRP) in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na območju LAS Spodnje Savinjske doline, v letu 2020 pridobil operacijo »Center za analitiko hmelja«. Spodnja Savinjska dolina je središče slovenskega hmeljarstva z več kot stoletno tradicijo. Hmelj je ena izmed osnovnih in najbolj razpoznavnih/značilnih pivovarskih surovin. Hmelj je kot rastlina, med posamezniki, še posebej, če ti ne prihajajo iz Savinjske doline, relativno eksotična rastlina, ki privlači zaradi svoje uporabnosti v pivovarstvu in dokazanih zdravilnih učinkih. Hmeljarstvo je tudi kmetijska panoga, ki daje okolju pečat prepoznavnosti v obliki hmeljskih žičnic in predstavlja pomembno gospodarsko panogo, ki daje delo, zaslužek in omogoča obstoj velikega števila hmeljarskih kmetij. To je v današnjem času izrednega pomena, saj vitalno delovanje kmetijskih gospodarstev pomeni posredno, poleg omogočanja kvalitetnih delovnih mest, tudi pomemben prispevek k ohranjanju okolja, naravne dediščine ter varovanja biotske pestrosti. Problem hmeljarske panoge je, da je izredno navezana na enega samega odjemalca -pivovarsko industrijo. Kar 98 % svetovne proizvodnje hmelja se porabi v pivovarstvu. Poleg te tradicionalne navezanosti pa obstaja vrsta možnosti inovativne uporabe hmelja in hmeljnih izdelkov. Predvsem zaradi njegovih dokazanih zdravilnih učinkov se kažejo velike možnosti uporabe v kozmetične namene (mila, šamponi, kreme), v kulinariki in naravni medicini (čaji, izvlečki). hmelja. Istočasno imamo v okolju tudi uspešne gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s predelavo in prodajo hmelja in hmeljnih produktov na praktično vse celine sveta. Slovenija je po površinah nasadov hmelja in pridelani količini hmelja trenutno na petem mestu v svetu in kot taka zelo pomembna pridelovalka hmelja. To je tudi razlog, da obstaja na IHPS zelo intenziven in v svetovnem merilu spoštovan program žlahtnjenja novih sort Delo na novem UV-VIS sprektrofotometru (Foto: I. J. Košir) Za pravilno vrednotenje kvalitete hmelja in proizvodov iz njega je osnova vpeljana in dobro delujoča podpora v obliki usposobljenega centra, ki je sposoben izvajati določanje kakovostnih parametrov na najvišjem možnem, mednarodno primerljivem nivoju. Na IHPS izvajamo tovrstno analitiko že od njegove ustanovitve. Svojo usposobljenost in primerljivost na mednarodnem nivoju dosegamo z akreditacijo po standardu ISO 17025 za preskusne laboratorije in s članstvom v analizni komisiji evropskega pivovarskega združenja (EBC), kjer delujemo na področju vrednotenja mednarodnih primerjalnih shem in razvoju novih analiznih postopkov. Kljub svoji prepoznavnosti v domačem in mednarodnem okolju, je zaradi varčevalnih ukrepov v preteklosti naša instrumentalna oprema zastarela, kar pomeni, da na marsikaterem področju ne moremo več nuditi dovolj kakovostnih in raznolikih storitev v obliki analiznih možnosti. Zaradi tega je na udaru tudi naša hmeljarska pridelovalna in predelovalna panoga, saj je v veliki meri odvisna od naših analiz, ki jim omogočajo neoviran dostop do tujih trgov. Zavedati se je namreč potrebno, da se kar 95 % v Sloveniji pridelanega hmelja izvozi. Trenutna opremljenost tudi v marsikaterem primeru ni omogočala analitike novih inovativnih produktov iz hmelja, ki morajo zadoščati kriterijem zdravstvene ali druge živilsko predelovalne zakonodaje. Potencialni izdelovalci takšnih produktov so torej že v samem začetku ustavljeni, saj v Sloveniji noben drug laboratorij ne opravlja analiz s tega področja. Omeniti je potrebno še dejstvo, da bi lahko ravno takšni produkti pomembno prispevali k diverzifikaciji ponudbe/prodaje in s tem tudi možnostim razvoja dodatnih zaposlitvenih možnosti. V pričujoči operaciji je cilj vzpostavitev centra za analitiko hmelja v funkciji osnovne infrastrukture. To dosegamo z nabavo dveh novih instrumentov UV-VIS spektrofotometra in sistema za konduktometrično titracijo, skupaj s pripadajočo opremo za mletje rastlinskih tkiv. Vzporedno z vzpostavljanjem centra smo pričeli z razvojem novih analiznih postopkov in usposabljanjem dodatnega analitika, ki bo sposoben samostojno izvajati tovrstne analize in nuditi strokovno pomoč zainteresiranim. Po vzpostavitvi centra bo ta postal zaključena celota, v kateri bo možno razvijati in vpeljevati nove analizne metode, ki bodo pomembne pri vrednotenju kakovosti hmeljnih produktov. Omogočal bo strokovno pomoč kmetom in podjetnikom na hmeljarskem področju, pri reševanju njihovih tehnoloških problemov in pri razvoju novih produktov. Istočasno ga bomo lahko uporabljali kot učno - demonstracijski center, kjer bomo lahko izvajali izobraževanja s področja hmeljarstva tudi za širšo zainteresirano javnost. V sklopu operacije bomo skupaj s partnerji Hmezad export d.d. in Združenjem slovenskih hmeljarjev izvajali aktivnosti informiranja in izobraževanja pridelovalcev hmelja in predelovalcev v obliki izobraževalnih delavnic. V eni izmed delavnic se bomo osredotočili predvsem na področje sušenja hmelja kot najbolj energetsko potratnega procesa v celotni pridelavi in hkrati tistega dela, ki usodno vpliva na kvaliteto končnega produkta. Izvedena bo tudi delavnica s praktičnim prikazom izvajanja analiz, s čemer bomo dosegli poglobljeno poznavanje posledic dejanj v pridelavi/predelavi in njihovega vpliva na končno kvaliteto. V obliki praktičnih prikazov dela v laboratorijskem okolju bomo s partnerjem Osnovno šolo Žalec osnovnošolcem prikazali delo in okolje kemijskega laboratorija in jim na ta način predstavili možnosti za njihov bodoči karierni razvoj na področju naravoslovja in biotehnologije, ki sta obe deficitarni področji v SSD in Sloveniji. Proučevanje vplivov staranja hmelja na lastnosti piva - projekt ARRS Ksenija Rutnik in dr. Miha Ocvirk, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) V zadnjem času postaja poleg klasičnih kakovostnih parametrov hmelja vse bolj pomembna tudi t.i. skladiščna obstojnost hmelja, saj se pri daljšem in neprimernem skladiščenju kakovost hmelja hitro zmanjša. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije si zato že več let prizadeva pridobiti realne podatke dinamike razpada in oksidacije sekundarnih metabolitov hmelja, njihove produkte staranja ter njihov vpliv na kakovost piva pri različnih načinih shranjevanja hmelja. V letu 2020 smo s tem ciljem v mislih uspešno kandidirali na Javnem razpisu za sofinanciranje raziskovalnih projektov v letu 2020-2022. Predstavitev projekta Poleg klasičnih kakovostnih parametrov hmelja, ki odražajo količino in sestavo grenčičnih snovi in eteričnih olj, je vse bolj pomemben t.i. indeks staranja hmelja, ki je pokazatelj kakovosti in svežine hmelja. Znano je, da je za kvalitetno aromo piva potrebna sinergija velikega števila komponent eteričnega olja hmelja in grenčičnih snovi. V primeru, da katera izmed komponent prevladuje ali pa je v primanjkljaju, se to ravnotežje lahko poruši. Do porušenega ravnotežja prihaja predvsem pri starem ali neprimerno skladiščenemu hmelju. Neprimerno skladiščenje vodi do razpada in oksidacije hmelja, ta pa privede do nastanka oksidiranih produktov sekundarnih metabolitev hmelja. Eni takšnih so humulinoni, oksidacijski produkti alfa-kislin. Humolinoni so relativno novo področje, pri katerem ostaja še veliko neraziskanega. Oksidacija in razpad alfa-kislin in komponent eteričnega olja privede do nastanka vrste neželenih produktov. S tem namenom bomo v raziskavi simulirali staranje hmelja, in sicer pod različnimi načini skladiščenja. Proučevali bomo anaerobno, aerobno, hladno ter skladiščenje pri sobni temperaturi. Poseben poudarek bomo namenili spremljanju parametrov kakovosti hmelja pri različnih načinih shranjevanja po daljšem časovnem obdobju in njegov vpliv tako na fizikalno kemijske lastnosti kot tudi na senzorične lastnosti piva. Starali bomo tudi hmelj z različnimi koncentracijami bakra, da ugotovimo povezavo med vplivom koncentracije bakra in hitrostjo staranja. Ker je analitika razpadnih produktov sekundarnih metabolitov hmelja še zelo slabo raziskana, bomo poskusili razviti in uvesti nove analitične metodologije za spremljanje spojin v postaranem hmelju in njihovih reakcijskih produktov. Karakterizacija in vpliv posameznih parametrov med različnimi načini staranja hmelja bo pomenila pomemben prispevek k vrednotenju hmeljne pivovarske vrednosti. Pridobljena spoznanja bodo v pomoč hmeljarjem pri zagotavljanju najvišje možne kvalitete pridelanega in predelanega hmelja in s tem k dvigovanju njegove tržne cene na mednarodnem tržišču. Cilji projekta so: - ugotoviti vpliv nepravilno skladiščenega hmelja na kakovostne parametre, - ugotoviti vpliv koncentracije bakra na skladiščno obstojnost hmelja in njegove kakovostne parametre, - analizirati prisotnost antioksidantov v hmelju, - proučiti vpliv postaranega hmelja na fizikalno kemijske lastnosti piva, - proučiti vpliv postaranega hmelja na senzorične lastnosti piva, - razviti analizno metodologijo za monitoring in identifikacijo produktov staranja hmelja ter - prenos znanja v prakso. Eksperimentalno delo na zastavljenem področju bo potekalo v laboratorijih IHPS, na novi opremi, ki smo jo uspeli nabaviti v okviru odobrene operacije Center za analitiko hmelja, lokalne akcijske skupina Spodnja Savinjska dolina in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja EKSRP: Evropa investira v podeželje. Očitna razlika med postaranim in svežim hmeljem (Foto: M. Ocvirk) MALI OGLAS Prodam plug za izoravanje hmelja. Ugodno Dodatne informacije dobite na telefonski številki 041 317 434. Seminar o hmeljarstvu 2020 Dr. Barbara Čeh in Gregor Leskošek, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije 13. februarja 2020 je v Laškem potekal 57. seminar o hmeljarstvu, ki ga je organizirala ekipa IHPS pod taktirko vodje organizacijskega odbora Gregorja Leskoška. Udeležilo se ga je preko 120 slušateljev. Izpostavljeni temi sta bili huda viroidna zakrnelost hmelja in okoljski evropski projekt LIFE BioTHOP, ki uvaja v hmeljarstvo krožno gospodarstvo. Po uvodnih pozdravih visokih predstavnikov z ministrstva in drugih s kmetijstvom povezanih inštitucij je seminar otvorila takratna v. d. direktorica IHPS Martina Zupančič, ki se je vsem zahvalila za sodelovanje in podporo pri vsakoletni izvedbi tega seminarja. Poudarila je, da je kljub kar nekaj toče in viharjev v sezoni 2019 hmeljarjem uspelo pridelati povprečno normalno letino tako po kakovosti kakor tudi količinsko. tematiki v hmeljarstvu Slovenije, hudi viroidni zakrnelosti hmelja. Žal je bilo preteklo leto zaznamovano z porastom okužb nasadov hmelja s hudo viroidno zakrnelosti hmelja, ki jo hmeljarji imenujejo kar »hmeljarska kuga« in vse večjim strahom pred nadaljnjim širjenjem te bolezni, ki hmeljarje resnično skrbi. To je tudi glavni vzrok, da je bilo na tem seminarju največ časa namenjenega ravno tej tematiki. Anita Benko Beloglavec z UVHVVR je predstavila ukrepe za izkoreninjenje te zahrbtne bolezni, dr. Sebastjan Radišek z IHPS pa pregled stanja, simptomatiko in aktivnosti preprečevanja. Očitno nas klimatske spremembe ne bodo obšle, saj je pojav novih bolezni v zadnjih letih prej stalnica kot izjema. Vsekakor je predavanje dr. Andreje Čerenak z IHPS, ki je izpostavila razvoj novih sort hmelja ob pojavu hude viroidne zakrnelosti hmelja, poželo veliko zanimanja. Nagovor v. d. direktorice IHPS Martine Zupančič udeležencem seminarja (Foto: B. Čeh) Dr. Jože Podgoršek in Joži Jerman Cvelbar z MKGP sta 120 predstavila in osvetlila usmeritve skupne kmetijske politike v novem obdobju 2021-2027 s poudarkom na hmeljarstvu. Vsekakor je bil takrat najprimernejši čas za oblikovanje predlogov in pobud tako s strani hmeljarjev kakor ostalih strokovnih inštitucij, ki so s hmeljarstvom neposredno povezane in imajo vpliv na njeno oblikovanje. Dr. Martin Pavlovič z IHPS je podal pregled svetovnih tržnih razmer v hmeljarstvu, sledil pa je sklop predavanj o trenutno najbolj aktualni Sodelavci na projektu BioTHOP z IHPS in Razvojne agencije Savinja na 57. seminarju o hmeljarstvu v Laškem (Foto: arhiv IHPS) V popoldanskem delu je sledil sklop predavanj s predstavitvijo projekta LIFE BioTHOP ter rezultatov prvega polletja izvajanja tega okoljskega evropskega projekta, katerega vodilni partner je IHPS. S projektom bomo v hmeljarstvo vpeljali krožno gospodarstvo, in sicer bomo zamenjali polipropilensko vrvico, ki se uporablja kot vodilo za hmelj, z vrvico iz polimera škroba koruze (PLA - polimlečne kisline), ki je 100 % biorazgradljiva in 100 % kompostabilna. Pri kompostiranju pri dovolj visoki temperaturi in vlagi razpade na osnovne naravne gradnike, to so voda, ogljikov dioksid in organska masa. Vodja projekta dr. Barbara Čeh z IHPS je povedala, da hmeljevina s tem ne bo postala le dobra osnova za pripravo komposta, pač pa tudi surovina za izdelavo bioplastičnih produktov; tekom projekta bodo partnerji iz pet različnih držav EU iz nje naredili 100 % biorazgradljive vrtnarske lončke in 100 % biorazgradljivo embalažo za steklenice. V nadaljevanju so Lucija Luskar z IHPS ter Fernando Eblagon in Joris van Calcar, predstavnika portugalskega partnerja projekta, ki je odgovoren za modifikacijo vrvice tekom projekta do te mere, da bo prilagojena za pridelavo hmelja in bo 100 % kompostabilna, predstavili odziv BioTHOP vrvice v hmeljiščih hmeljarjev Spodnje Savinjske doline v letu 2019. Debata med udeleženci med odmori (Foto: B. Čeh) Vrvico, ki je bila primarno namenjena proizvodnji paradižnika v zaprtih prostorih, so z nekaj modifikacij že preizkusili v letu 2019 na 25 ha na posestvu IHPS in 12 hmeljarskih kmetijah Spodnje Savinjske doline, ki je demo regija tega projekta, in rezultati so bili zelo dobri. Poleg tega so vrvico, kot je pojasnil Eblagon, glede na rezultate leta 2019 še dodelali in jo dali v ponovno preizkušanje v letu 2020. Po potrebi se bo tekom zime 2020/2021 še ponovno dodelala, preden se v letu 2021 vpelje tudi v druge hmeljarske regije EU. Hmeljevina je zaradi zamenjave vrvice postala odlična surovina za kompostiranje; Lucija Luskar je predstavila, kakšna je njena hranilna vrednost v obliki komposta in možne načine njenega kompostiranja s ciljem pridobitve kakovostnega produkta. Prav tako kot pri vseh panogah v kmetijstvu se s problematiko zmanjševanja uporabe FFS srečujemo tudi v hmeljarstvu. Seznam dovoljenih FFS je vsako leto krajši, o varstvu hmelja ob upoštevanju izločitvenih kriterijev „cut off", trenutnem stanju, problematiki in pogledom v prihodnost je spregovorila dr. Magda Rak Cizej z IHPS. Zadnje predavanje smo namenili digitalizaciji v kmetijstvu. Nini Spur smo udeleženci z zanimanjem prisluhnili, saj je tematika aktualna in zelo zanimiva za inovativne kmete, ki si želijo razbremeniti se prepisovanja podatkov s papirja na papir. Ob koncu uradnega srečanja je sledila nepogrešljiva točka za zaključek vsakoletnega seminarja o hmeljarstvu, degustacija piva, hmeljenega s tremi novimi perspektivnimi križanci IHPS, ki jo je vodil dr. Iztok Jože Košir. Udeleženci smo pri tem ocenjevali intenziteto in kakovost hmeljne arome in grenčice. 58. seminar o hmeljarstvu nameravamo izvesti 11. februarja 2021 v kongresnem centru Thermana Laško, v kolikor bodo razmere (COVID 19) to dopuščale. V kolikor to ne bo mogoče, bomo seminar izvedli preko ene od spletnih aplikacij, ki omogočajo video konference (Zoom, Teams ...). Na seminarju bomo spregovorili o aktualnih temah, ki tarejo panogo, s poudarkom na hudi viroidni zakrnelosti hmelja, zamenjavi polipropilenske vrvice z okolju sprejemljivejšimi tipi vrvic ter o drugih aktualnih agrotehničnih ukrepih. Za več informacij se obrnite na tajništvo inštituta. Vabljeni! Nekateri obirajo hmelj tudi pozimi Prof. dr. Martin Pavlovič, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM V letih med dvema kongresoma organizira Svetovna hmeljarska organizacija (www.ihgc.org) od leta 2000 dalje vsaki dve leti strokovne ekskurzije v različne hmeljarske dežele. Razlog za že 20-letno spremembo je priložnost obiska tudi zemljepisno bolj odmaknjenih hmeljarskih držav, manj formalnih sestankov, brez vzporednega programa za spremljevalce, večji poudarek pa je na terenskih ogledih hmeljišč, opreme hmeljarskih posestev, lokalnih pivovarn. Na južni polobli pridelajo hmeljarji 4 držav (AR, AU, NZ, ZR) svoj pridelek že v marcu - trenutno 3,4 % celotne svetovne pridelave. Po obisku Južnoafriške republike (2000) ter Avstralije in Nove Zelandije (2002 in 2011), so v letu 2020 prvič v zgodovini organizacije dogodek gostili hmeljarji iz Južne Amerike. Ščepec soli v zgodbi ilustrira izbrani termin strokovne poti, vezan sicer na tamkajšnje obiranja hmelja konec februarja, nevedoma pa še pravočasno pred pričetkom poglavja zgodbe novega svetovnega reda, ki je že dober teden kasneje vodeno povsem spremenila globalni tok poslovnega sveta in naše običajne vsakdanjosti. Načrtovana pot smo pričeli z najdaljšim poletom Lufthanse. Po 14 urah s pristankom v Buenos Airesu je tovarišija 30 hmeljarjev, trgovcev, vladnih uslužbencev, pivovarjev in lobistov iz šestih držav nadaljevala z 2-urnim letom proti jugu v območje Patagonije - v smučarsko središče San Carlos de Bariloche. Sledila sta dva formalna sestanka organizacije; seja Ekonomske komisije z oceno razmer na globalnem hmeljskem trgu in seja predsedstva organizacije, kjer je bil poudarek na odzivih lobističnega dogodka z naslovom Global Hop Summit. Na tem sestanku 18. 11. 2019 v Bruslju - z namenom kritičnega komentiranja potreb po ohranitvi optimalnega nabora aktivnih snovi za varstvo hmelja v EU - so sodelovali tudi predstavniki Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Združenja hmeljarjev Slovenije in trgovskega podjetja Hmezad exim. Ogled argentinskega hmeljišča (Foto: M. Pavlovič) Obiranje hmelja v Argentini - konec februarja 2020 (Foto: M. Pavlovič) Iz Bariloč dospemo po treh urah vožnje z avtobusom še na jug - v kraj El Bolson, kjer se razprostirajo primerljivo nekoliko nižje žičnice s hmeljem. Sprejmeta nas lokalna hmeljarja Andres Leibrecht in Hernan Testa. Priložnost pa je tudi za slovenski klepet s povojnim izseljencem iz Kranjske Gore - hmeljarjem Francem Budinekom. Na petih posestvih in skupni površini 164 ha pridelujejo v Argentini pretežno ameriški sorti Cascade (55 %) in Nugget (18 %), sledijo pa še nemške in njihove domače sorte hmelja (Traful, Nahuel, Mapuche). Podobno kot v Sloveniji in delu Češke, tudi oni uporabljajo izključno polipripilensko vrvico. Tako so bili zelo zainteresirani tudi za rezultate mednarodnega projekta LIFE BioTHOP, ki ga koordinira dr. Barbara Čeh z IHPS. Primerjalno obirajo hmelj v Argentini z več delavci, kjer predhodno z mačetami ročno porežejo trte na višini do 1 m, skupina petih delavcev na traktorju s prikolico (dva zadaj na stolpu prikolice posekata trte z vrha žičnice, dva pa jih poravnavata na prikolico) trte pripelje do obiralnega stroja. Po drugi strani pa imajo ti hmeljarji svoje mini briketirnice, pridelek pa pretežno prodajajo malim pivovarnam v državi po zelo ugodnih cenah. En od razlogov za primerljivo višje cene hmelja je približno 100 % davek na uvoženo blago, ki bi ga z uvozom hmelja plačale pivovarne. Davčna politika v gospodarsko opešani Argentini zelo pripomore k polnjenju državnega proračuna. Naslednji, 58. kongres Svetovne hmeljarske organizacije bo v Pragi in Žatcu. Težave v letniku pridelave 2020 Janez Oset, predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Spoštovani hmeljarji in vsi, ki radi prebirate naše glasilo Hmeljar. Izdajatelji so me nagovorili, da napišem nekaj vrstic o križih in težavah v hmeljarski proizvodnji letnika 2020, vse od pridobivanja delovne sile za izpeljavo proizvodnje do nekaterih drugih problemov, ki jih zaznamuje epidemija novega koronavirusa. Letošnje ekstremno leto zaradi pandemije, ki je po svetu vzelo toliko življenj, je v prvem in drugem valu močno prizadela tudi naše prebivalstvo. Pandemija, ki je zaustavila svetovno gospodarstvo, turizem, transport in potrošnjo, je ob sprejemanju ukrepov posameznih držav zelo otežila pretok delovne sile, še zlasti v kmetijskem sektorju. To smo na svoji koži močno občutili predvsem slovenski hmeljarji, saj je na vladi in vodstvu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v času spomladanskih del prevladalo prepričanje, da bomo hmeljarji obdelali hmeljišča z domačo delovno silo, in to kljub temu, da je vsem dobro poznano, da je v kmetijskem sektorju velik pretok tuje delovne sile in hmeljarske proizvodnje še nikoli ni bilo možno izpeljati samo z domačimi delavci, ker ima hude delovne konice. Naša oblast in tudi vodstvo KGZS se ni vprašalo, kako bodo hmeljarji zmogli izpeljati proizvodnjo. Domača delovna sila nam je bila zares na razpolago, ker mnoga podjetja zaradi pandemije niso obratovala. Vsem tem ljudem gre iskrena zahvala, da smo hmeljarji napeljavo vodil in delno predčiščenje hmeljišč sploh lahko izvedli. Sicer z manjšo zamudo in z dvojnim številom ljudi, saj domači delavci niso vešči takih opravil. Postopoma so nam začeli uhajati nazaj v svoja podjetja in dnevno se je število delavcev krčilo. V tem času se je iztekla karantena za sezonske delavce iz Romunije, ki že petnajst let in več prihajajo na delo v naša hmeljišča. Preko Združenja hmeljarjev Slovenije nam jih je z velikim prizadevanjem v konvoju devetih avtobusov le uspelo pripeljati v Slovenijo 23. aprila 2020. Pri tem so nam bili v pomoč zaposleni na naših ministrstvih, NIJZ, obeh ambasadah - v Bukarešti in Budimpešti, KGZ Celje in podjetju Nomago. Tudi naša Policija nam ni povzročala nikakršnih težav. Zelo so se angažirali tudi v Splošni bolnišnici Celje, kjer so ob zaključku karantene vsem vzeli predpisane brise. Tako smo hmeljarji le izpeljali spomladanska opravila, in sicer z delavci, ki so prispeli v Slovenijo pred zaprtjem meje z Madžarsko, domačimi ljudmi in delavci, ki smo jih v konvoju pripeljali po zaprtju meja. Brez teh zadnjih spomladanskih del vsekakor ne bi izpeljali. Tudi za konstruktivno sodelovanje v času spravila hmelja se moram zahvaliti Ministrstvu za zunanje zadeve, da so nam posredovali podatke, da smo pravočasno obvestili hmeljarje, da so delavce pripeljali toliko prej, saj so morali pred začetkom dela v tistem času v štirinajstdnevno karanteno. Vrvica je bila kljub vsem spomladanskim zapletom navsezadnje le napeljana. (Foto: D. Vrhovnik) Proizvodnjo hmelja smo po vseh tegobah le izpeljali. Razmišljali pa smo že o najpomembnejšem za nas hmeljarje in tudi za državo - kako v tej hudi krizi, ko je pandemija potrošnjo spravila na kolena, naš pridelek tudi prodati. 95 % slovenskega hmelja namreč izvozimo v tujino. Na pobudo slovenskih trgovcev in s pomočjo Združenja hmeljarjev Slovenije je prišlo 11. 9. 2020 do delovnega sestanka med tedanjo ministrico za kmetijstvo dr. Aleksandro Pivec, takrat sekretarjem dr. Jožetom Podgorškom in direktorico Direktorata za kmetijstvo dr. Darjo Majkovič. Prisotni so bili tudi predsednik KGZS g. Cveto Zupančič, predstavniki uprave za varno hrano RS, novi direktor IHPS g. Bojan Cizej in predstavniki slovenskih trgovcev, ki so sestanek vodili. S strani Združenja hmeljarjev Slovenije smo bili prisotni ga. Irena Friškovec, jaz, Janez Oset kot predsednik Združenja, ter aktualni hmeljarski par g. Vinko Zupanc in ga. Janja Žagar, ki sta ministrico tudi sprejela. Glavna tema sestanka je bila velika bojazen pred padcem prodaje hmelja. Trgovci so se sicer obvezali, da bodo vse pogodbene količine prevzeli in plačali, ne bodo pa sposobni prevzeti in plačati morebitnih viškov. Če bi do viškov prišlo, naj bi se le-ti umaknili s trga. Takšen sklep smo zagovarjali na Združenju hmeljarjev. Kolikor mi je poznano, prihaja na MKGP do odločitve, da bi se hmeljarjem pokrilo stroške predelave v ekstrakt skupaj s prevoznimi stroški. Moje mnenje, pa tudi mnenje trgovcev je, da je škoda ekstrahirati viške aromatičnih sort, ker vsebujejo prenizek odstotek alfa-kislin. Hmeljarji bi bili cenovno zelo oškodovani, ker je za kilogram alfe v ekstraktu potrebna prevelika količina aromatičnega hmelja. Če ima država namen pomagati hmeljarski branži, ki ob normalni prodaji z 22 % DDV veliko prispeva v državni proračun, bi bilo od nje pošteno, da po modelnem izračunu stroškov pridelave na kilogram suhega hmelja, narejenem na IHPS, plača hmeljarjem te količine in jih prevzame. Če te količine ostanejo na trgu, bodo namreč zelo znižale ceno prihodnjim letnikom. Upamo in želimo si, da se bo pandemija čim prej končala in da bodo ljudje pri nas in širom po svetu zopet zaživeli normalno življenje. Kaj hitro bodo pred nami božični prazniki, ki naj bodo blagoslovljeni, za njimi pa novo leto, ki naj bo za vse nas mnogo prijaznejše in lepše kot je letošnje. Pa srečno moji hmeljarji! NATEČAJ ZA 59. HMELJSKO PRINCESO 2021/2022 J Upravni odbor društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline v skladu s 15. členom Statuta | Združenja hmeljarjev Slovenije poziva vse fizične in pravne osebe s področja hmeljarstva v Sloveniji, da podajo predlog za novo hmeljsko princeso. Naziv lahko pridobijo dekleta iz hmeljarske družine ali zaposlena v hmeljarstvu. Poznati morajo delo v hmeljarstvu in nekaj vedeti o hmelju, poznati tehnologijo pridelovanja hmelja in predelavo le tega. Predlog za hmeljsko princeso fizične in pravne osebe pošljejo s soglasjem predlagane kandidatke za hmeljsko princeso na naslov: Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, Mestni trg 7, 3310 Žalec, s pripisom: Predlog za 59. hmeljsko princeso v letu 2021/2022. Zadnji rok je 25. maj 2021. UO društva podeželske mladine SSD | Mednarodno leto zdravja rastlin Dr. Magda Rak Cizej in Franček Poličnik, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Zdravstveno varstvo rastlin postaja vse bolj pomembna panoga v kmetijstvu. Zdrave rastline so vir našega življenja, saj lahko z njimi zagotovimo prehransko varnost, posledično omogočimo znižanje cen hrane in tudi njeno razpoložljivost ter konkurenčnost na svetovnem trgu. Velika težava današnjega časa je množičen prenos novih škodljivih organizmov dtšjiMEDNARODNO na območja, kjer do ZDRAVJA sedaj še niso bila najdena. Ti organizmi imajo običajno status karantenskih škodljivih organizmov. Zaradi nepoznavanja biologije novega karantenskega škodljivega organizma in klimatskih sprememb vsak nenadzorovan vnos v novo okolje pomeni veliko nevarnost. Na povsem novem območju lahko novi organizmi s svojo prisotnostjo in širitvijo povzročijo veliko gospodarsko škodo, celo propad določene kmetijske rastline oziroma celo panoge. 2020 individualni vizualni pregledi hmeljišč, ki ga lastniki izvajajo sami, saj s tem zelo pripomorejo k pravočasnim in pravilnim ukrepanjem proti škodljivim organizmom. K temu vsekakor sodi tudi redno posvetovanje s strokovnjaki s področja varstva rastlin, ki bodo z ustreznimi ukrepi svetovali pridelovalcu primeren in pravočasen pristop k leto reševanju problema. S RASTLIN pravočasnim in pravilnim ukrepanjem proti škodljivim organizmom lahko povsem omejimo njihovo širjenje in povzročeno škodo, ter posledično ohranimo rastline zdrave. Tako si zagotovimo zdrav, konkurenčen in zadosten pridelek, ki je temelj za prehransko varnost vsake države. Brez cvetov ni plodov! Zdrave rastline, brez prisotnosti škodljivih organizmov, so ključnega pomena za zmanjševanje lakote in doseganje ciljev trajnostnega razvoja (Maskota Mednarodnega leta zdravja rastlin). (Foto: M. Rak Cizej) Prav tako moramo poleg natančnega spremljanja vnosa morebitnega novega škodljivega organizma na nova območja, varovati rastline tudi pred že do sedaj znanimi, gospodarsko pomembnimi rastlinskimi boleznimi, škodljivci in pleveli. V hmeljarstvu se moramo vsekakor osredotočiti na obvladovanje in preprečevanje nadaljnjega širjenja hude viroidne zakrnelosti hmelja, ki jo povzroča Citrus bark cracking viroid (CBCVd) ter verticilijske uvelosti hmelja. Zelo pomembni so Generalna skupščina Združenih narodov je prav zaradi premajhnega zavedanja javnosti glede pomena zdravih rastlin leto 2020 razglasilo za Mednarodno leto zdravja rastlin. Javnost se mora pričeti zavedati, da je preventiva pred širjenjem škodljivih organizmov nujno potrebna. Poleg tega se moramo zavedati, da je v pridelavo varne in kakovostne hrane potrebno vložiti veliko časa, truda in znanja. V kmetijstvu si prizadevamo, da pridelujemo zdrave rastline, ki so osnova za doseganje zadostne količine varne hrane in krme. Z zdravimi rastlinami v urbanem okolju in v gozdovih doprinesemo k ohranjanju krajine in k kvalitetnim življenjskim pogojem za celotno prebivalstvo. Ključna sporočila letošnjega Mednarodnega leta zdravja rastlin so: - tvegano je prenašati rastline in rastlinske proizvode iz drugih delov sveta, saj se lahko tako širijo rastlinske bolezni in škodljivci, - trgovanje z rastlinami in rastlinskimi proizvodi naj bo varno in brez postavljanja nepotrebnih ovir, - z ohranjanjem zdravih rastlin varujemo tudi biološko pestrost, - z ohranjanjem zdravih rastlin varujemo okolje, - podpirajmo zdravje rastlin ter vlagajmo v razvoj in raziskave na tem področju, - zdrave rastline so ključnega pomena za zmanjševanje lakote in doseganje ciljev trajnostnega razvoja, - okrepimo spremljanja navzočnosti rastlinskih bolezni in škodljivcev, da lahko s hitrimi ukrepi varujemo rastline in njihovo zdravje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je skupaj s strokovnimi in raziskovalnimi inštitucijami ob mednarodnem letu zdravja rastlin izdala stenski koledar, kjer je bil vsak mesec posvečen eni rastlinski vrsti. Na koledarju je svoje mesto imel tudi hmelj in sicer v mesecu avgustu s sloganom: Brez hmelja ni piva! Na IHPS v letu 2020 nova doktorica znanosti Dr. Tanja Guček, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije V letu 2020 sem program mladih raziskovalcev, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), na doktorskem študiju Bioznanosti (področje biotehnolgije) na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani z odliko zaključila dr. Tanja Guček. Svojo doktorsko nalogo z naslovom »Biologija viroida razpokanosti skorje agrumov (CBCVd) in razvoj metod za določanje viroidov v hmelju« sem opravljala pod mentorstvom dr. Sebastjana Radiška ter somentorstvom prof. dr. Jerneja Jakšeta. ostankih rastlin in tleh, širjenje in vpliv bolezni na hmelj ter razvila metode za sočasno določanje viroidov. Hmeljišče, okuženo s hudo viroidno zakrnelostjo hmelja (Foto: T. Guček) V Sloveniji je zelo agresivna in neozdravljiva bolezen huda viroidna zakrnelost hmelja v zadnjih letih povzročila izkrčenje več kot 300 ha hmelja. S ciljem boljšega razumevanja bolezni je bila osrednja tema moje doktorske naloge viroid CBCVd, ki je glavni povzročitelj bolezni. V okviru raziskave sem analizirala krog gostiteljev viroida CBCVd, njegovo stabilnost v Analiza širjenja bolezni hude viroidne zakrnelosti hmelja od leta 2011 do 2017. Podan je odstotek obolelosti, obarvane pa so posamezne stopnje obolelosti (od nesimptomatičnih do propadlih). (Foto: T. Guček) Kot novega gostitelja viroida CBCVd sem potrdila plevel grenkoslad (Solanum dulcamara) in dokazala, da pleveli lahko služijo kot rezervoar viroidov. Z analizo stabilnosti CBCVd sem potrdila, da ostanki hmelja po obiranju in izkrčenju predstavljajo veliko nevarnost za širjenje viroida, ki je ostal prisoten do enega leta. Širjenje bolezni sem spremljala v raziskovalnemu hmeljišču in v sedmih letih raziskav določila več kot 50 % povečanje števila obolelih rastlin. jAFCVd . HSVd .CBCVd - HLVd Agarozni gel reakcije mRT-PCR za sočasno pomnoževanje HLVd, CBCVd, HSVd in AFCVd (Foto: T. Guček) Določila sem tudi vpliv bolezni na pridelek hmelja, ki se je izkazal kot zelo negativen z izrazitimi bolezenskimi znamenji in do 70 % padcem a-kislin. Za učinkovito določanje viroidov sem razvila dve metodi za sočasno analizo viroidov, mRT-PCR in mRT-qPCR, ki omogočata hitrejšo in bolj občutljivo analizo. Z uporabo razvitih metod sem kot prva določila sezonsko dinamiko in tkivno kolonizacijo viroidov CBCVd in HLVd v hmelju. Odkrila sem, da kritične točke širjenja bolezni ne predstavlja samo obiranje ampak tudi rez in navijanje hmelja, ker so že spomladi v koreninah visoke koncentracije viroidov. Svoje delo sem predstavila na konferencah v Sloveniji in tujini ter ga objavila tudi v mednarodnih revijah. Posodobitve namakalnih sistemov v Spodnji Savinjski dolini Irena Friškovec in dr. Boštjan Naglič, KGZS - Zavod Celje in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Po več kot enem letu od oddaje vlog na 1. javni razpis za podukrep 4.3: Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva, za operacijo Tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, so IHPS in Društvi Breg Roje in Kaplja vas konec leta 2019 dobili končne odločbe. Te omogočajo 100 % povrnitev stroškov izvedbe projekta v skupni višini do 5 milijonov evrov. Društvi sta takoj po prejemu odločb pristopili k posodobitvi. Člani obeh društev so morali najprej zagotoviti začetna denarna sredstva. V ta namen so najeli kredit na Deželni banki Slovenije, za katerega jamčijo člani društev. Kot izvajalec del je bil izbran Vodotehnik d. o. o. iz Vrbja. Po slabem letu od prejema končne odločbe je že v celoti zaključena posodobitev namakalnega sistema Gotovlje. Ta investicija je prav tako v celoti plačana, pridobljena so tudi vsa odobrena nepovratna sredstva. Na namakalnem sistemu Šempeter Vrbje je zaključena posodobitev črpališča (tudi tu je že bil za ta del uspešno vložen zahtevek), sedaj pa dela intenzivno potekajo na obnovi cevovodov. Na namakalnem sistemu Breg je zaključen prvi del obnove cevovodov (tudi tu je že bilo uspešno črpanje nepovratnih sredstev), do 10. decembra 2020 pa bo zaključena še obnova črpališča in vložen še zahtevek za ta del. Nove hidrantne glave in števec porabe vode na namakalnem sistemu Gotovlje (Foto: M. Jager) Dela potekajo tudi na namakalnem sistemu Latkova vas. Zaključena so že dela in oddan zahtevek prvega dela posodobitve cevovoda. Zaradi izgradnje transportnega cevovoda ter zadrževalnega bazena za dodatno bogatenje potoka Trnavca so bila zelo zahtevna. Sedaj na tem namakalnem sistemu potekajo dela na obnovi črpališča, ki bodo zaključena do konca novembra. Takoj po zaključku del pa bo vložen tudi zahtevek. V kolikor bo prihajajoča zima dopuščala dela na prostem, vlagatelji in izvajalci načrtujejo, da bodo vse posodobitve zaključene pred namakalno sezono v letu 2021. Posodobitvena dela so se konec meseca novembra pričela tudi na namakalnem sistemu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Na javnem naročilu je bil izbran izvajalec Marovt sistemi d. o. o. iz Pariželj. Načrtovano je, da bo posodobitev sistema zaključena do pričetka meseca marca 2021. Mobilno črpališče na namakalnem sistemu Šempeter-Vrbje (Foto: M. Jager) Polaganje novega primarnega cevovoda na namakalnem sistemu Breg (Foto: M. Jager) Obnova črpališča na namakalnem sistemu Latkova vas (Foto: M. Jager) Dela na transportnem cevovodu za bogatenje vodotoka Trnavca (Foto: M. Jager) Posodobljeno črpališče na sistemu Šempeter-Vrbje (Foto: M. Jager) Strokovna ekskurzija Združenja hmeljarjev Slovenije 2020 Alenka Šaver, Združenje hmeljarjev Slovenije Združenje hmeljarjev Slovenije vsako leto pripravi strokovno ekskurzijo za pridobivanje dobrih praks in svoje člane popelje v različne slovenske regije. Letos smo se odpravili v severozahodni del Slovenije, v Idrijsko-cerkljansko regijo, ki leži na stičišču predalpskega in dinarskega sveta. Ekskurzijo smo načrtovali in tudi pripravili že za marec, vendar je zaradi epidemije odpadla. Po istem programu smo jo uspeli izvesti junija, sicer s posebnimi ukrepi, kot so manjše število udeležencev in nošenje mask, kar pa ni motilo naše dobre volje. Iz Žalca smo se odpravili ob 7:30 zjutraj in po dveh urah in pol vožnje prispeli v Idrijo. Celotno območje občine Idrija spada v Geopark, ki je zaradi izjemne naravne dediščine eden najzanimivejših parkov v Evropi. Najprej smo se okrepčali z domačo joto in ocvirkovko v gostilni Kos v Idriji, nato pa obiskali rudnik živega srebra Antonijev rov. Ogledali smo si posnetek o zgodovini rudnika, delu v rudniku in življenju na idrijskem. Rudnik je imel velik gospodarski, razvojni in poselitveni pomen in je drugi največji na svetu, njegova dediščina pa je umeščena na Unescov seznam svetovne dediščine. V manjših skupinah so nas opremili s čeladami in toplimi jaknami, da smo se lahko spustili globoko v rov in še v živo videli in občutili, kako je bilo delati v razmerah pod zemljo. Videli smo tudi, kako izgleda živosrebrna ruda. Antonijev rov je bil tako zanimiv, da smo se kar predolgo zadržali in zamujali na naslednjo točko - gostišče Gačnk. Del udeležencev ekskurzije pred rudnikom Antonijev rov (Foto: A. Šaver) Iz Idrije smo se odpeljali v Cerkno in naprej v Dolenje Novake. V gostišču Gačnk so nas sprejeli pod kozolcem za prireditve s češnjami in domačim aperitivom, nato pa popeljali v gostišče. Pokazali so nam spominsko sobo dr. Franje Bojc Bidovec, zdravnice in upravnice bolnice Franja, ki se je poročila prav v tem gostišču. Okrepčali smo se z narezkom iz domačih dobrot, potem pa se odpravili nedaleč stran na ogled partizanske bolnice Franje, kjer smo izvedeli več tudi o njeni upravnici dr. Franji. Bolnica, ki je delovala od decembra 1943 do maja 1945 za zdravljenje ranjencev in težjih bolnikov na območju 9. korpusa, leži v težko dostopni soteski Pasice. Danes je do bolnice sicer speljana pot, ki se polagoma vzpenja skozi gozd. Osupnil nas je pogled na previsne stene soteske in na šumeči slap in kar nismo mogli razumeti, kako so ponoči po potoku prenašali ranjence v bolnico. Ogledali smo si vseh 14 barak, od sob za ranjence, operacijske sobe, sobe z rentgenom, do kuhinje, shrambe, pralnice, električne centrale in zaklonišč, ki pričajo o izjemni organizaciji življenja v bolnici. Pretresle so nas izpovedi ranjencev in osebja, ki so izpisane na panojih v barakah in pred njimi. Marsikdo se je zamislil ob velikem tovarištvu teh ljudi. Bolnica Franja je vsekakor kraj z veliko sporočilno vrednostjo. Utrinek z ogleda bolnišnice Franja (Foto: A. Šaver) Nadaljevali smo bolj veselo - ogledali smo si namreč mikropivovarno Zajc v Reki v bližini Cerknega, ki jo je postavil član našega Združenja gospod Jože Podobnik. Poskusili smo več vrst piva in se gospodu Jožetu zahvalili s sliko obiralke s hmeljem, ki jo bo lahko obesil v pivovarski muzej, ki ga ureja na svoji domačiji. Zahvala predsednika Janeza Oseta gostiteljema v mikropivovarni Zajc (Foto: A. Šaver) Čakala nas je še slikovita vožnja v Zakojco. Po zaviti in ozki cesti smo prispeli v vasico visoko nad Baško grapo. Zakojca je znana predvsem kot rojstni kraj pisatelja Franceta Bevka, mi pa smo se tokrat ustavili na turistični kmetiji Flander. Ogledali smo si kmetijo, gospa Marija pa nam je pokazala zapisane vtise svojih gostov iz vse Evrope in izdelke iz idrijske čipke, ki krasijo domačijo in jih izdeluje sama. Po večerji iz tipičnih lokalnih dobrot pa še presenečenje: pojavili so se neandertalci iz Divje babe. Najprej so nam zapeli in zaplesali, dokler nismo še sami zbrali poguma, da se jim pridružimo. Zapela je harmonika in kar težko smo se poslovili od prijaznih gostiteljev pri Flandru. Naša voznika sta nas varno pripeljala domov v poznih urah. Dan je bil sicer dolg in naporen, vendar zanimiv in marsikdo je obljubil, da bo v te kraje še prišel. Pivovarna Zajc ima tudi svoj nasad 22 rastlin hmelja. V letu 2020 je imela vse rastline napeljane na BioTHOP biorazgradljivi vrvici. (Foto: J. Podobnik) 58. Dan hmeljarjev Irena Friškovec, KGZS-Zavod CE Tudi 58. dan hmeljarjev so zaznamovali ukrepi za preprečevanje okužb z virusom COVID 19. Prireditev, ki je bila letos 9. avgusta, smo tudi letos v sodelovanju organizirali Združenje hmeljarjev Slovenije, TD Braslovče, občina Braslovče, KGZS in DPM Spodnja Savinjska dolina. Organizatorji smo se odločili, da smo izvedli samo slavnostno sejo in še to na prostem, pod kozolcem, na tradicionalnem braslovškem prireditvenem prostoru. Osrednje točke seje so bile slovo dotedanjega hmeljarskega para, predstavitev novega para in primopredaja starešin ter princes. Letošnji hmeljarski starešina Vinko Zupanc iz Dobriše vasi je sprejel od do tedaj aktualnega starešine Antona Groblerja simbol hmeljarstva -hmeljarskega mačka, katerega nosi na vseh prireditvah, in hmeljarski prapor. Aktualni hmeljarski starešina Vinko Zupanc in hmeljska princesa Janja Žagar (Foto: T. Tavčer) Nova hmeljarska princesa Janja Žagar iz Dobriše vasi je od prejšnje princese Klavdije Bastl Enci sprejela miniaturni škaf, ki ga sedaj nosi na vseh prireditvah. Na prireditvi je prejela tudi zlato verižico z zlato hmeljevo kobulico, ki je simbol slovenskih princes; pravzaprav to zlato kobulo hmeljarska princesa na svojih nastopih tudi predstavlja. Na slavnostni seji smo se zahvalili gospe Martini Zupančič za dolgoletno vodenje primopredaje starešin ter princes na Dnevu hmeljarjev. Predstavil pa se je tudi nov direktor IHPS gospod Bojan Cizej. Število udeležencev slavnostne seje je bilo zaradi ukrepov res omejeno, vsebina pa je ostala enako bogata kot vsa dosedanja leta. Seja je potekala v res zelo prijetnem vzdušju, na trenutke tudi ganljivem. ' 58. UJ m. НМЕ1ЈИ Zahvala Martini Zupančič (Foto: T. Tavčer) Pozdravni govor Mihaela Vitka - direktorja Hmezad exim d. d. (Foto: D. Vrhovnik) Spremembe na področju sadilnega materiala hmelja v letu 2020 Joško Livk, dr. Magda Rak Cizej, dr. Sebastjan Radišek in Monika Oset Luskar, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Dan hmeljarjev 2020 (Foto: T. Tavčer) Vsem hmeljarjem, članom Združenja in poslovnim partnerjem želimo blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 2021. Upravni odbor Združenja hmeljarjev Slovenije Na področju sadilnega materiala hmelja je s 14. majem 2020 pričel veljati Pravilnik o spremembah Pravilnika o trženju razmnoževalnega materiala in sadik hmelja (Ur. l. RS, št. 67/20). Od leta 2004, ko je bil pravilnik prvič objavljen, je zagotovo to do sedaj največja sprememba na področju trženja sadilnega materiala hmelja. Do vključno leta 2019 ste hmeljarji lahko prijavljali v uradno potrjevanje svoje nasade hmelja z namenom trženja sadilnega materiala in lastno uporabo. Tako ste pridelovali sadike hmelja iz uradno pregledanih, testiranih in potrjenih matičnih nasadov. Iz certificiranih matičnih hmeljišč ste pridobili certificirane sadike kategorije B, iz standardnih matičnih hmeljišč pa standardne sadike. Od letošnjega leta dalje ni več reguliran sistem pridelave sadik certifikata B in standardnih sadik. Pravilnik sedaj za trženje regulira zgolj pridelavo razmnoževalnega materiala hmelja -izvorne in osnovne matične rastline ter certificirane sadike A certifikata. Do teh sprememb na področju sadilnega materiala je prišlo predvsem zaradi obsežnega širjenja hude viroidne zakrnelosti hmelja (CBCVd), ki jo je zaradi enoletne inkubacijske dobe v letu okužbe nemogoče opaziti. To pomeni, da lahko v okviru vizualnih zdravstvenih pregledov zaznamo le rastline, ki so okužene leto ali več, ne pa latentno okuženih rastlin, s katerimi lahko bolezen s sadikami prenesemo v ostala hmeljišča. S sadikami certifikata A, ki so pridelane v zavarovanem prostoru, tveganje latentnih okužb izničimo z vsakoletnim testiranjem vseh matičnih rastlin pred razmnoževanjem sadik. Pri pridelavi certificiranih sadik A certifikata se izvajajo strogi fitosanitarni higienski ukrepi, ki jih redno nadzoruje neodvisen zunanji certifikacijski organ. Posajen prvoletnik (Foto: D. Vrhovnik) Tako lahko sedaj za zasaditev svojih hmeljišč poleg sadik hmelja certifikata A uporabljate necertificiran sadilni material hmelja, ki ga pridobite v svojih proizvodnih hmeljiščih. V skladu z Odločbo o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja (Ur. l. RS, št. 16/19 in 89/20) morate prijaviti hmeljišča, iz katerih nameravate nabirati sadike za lastno uporabo, in sicer najkasneje do 30. junija v letu pred načrtovanim nabiranjem sadik. V primeru, da ti nasadi izpolnjujejo predpisane pogoje, in sicer: - da ni prisotnosti CBCVd na kmetijskem gospodarstvu, ki je prijavitelj proizvodnega nasada, - da je nasad ustrezno oddaljen od žarišča CBCVd, - da pri vizualnem pregledu prijavljenega hmeljišča ni bilo opaznih vizualnih znakov hude viroidne zakrnelosti hmelja, prejmete potrdilo o izpolnjevanju pogojev za pridelavo sadik hmelja. Seveda pa se je ob tem potrebno zavedati, da kljub opravljenemu enemu vizualnemu pregledu obstaja možnost latentne okuženosti rastlin hmelja s CBCVd, ki se lahko izrazi kot pojav bolezni v hmeljišču, posajenim s sadikami iz teh nasadov. Glede na trenutno stanje razširjenosti hude viroidne zakrnelosti hmelja pa ne smemo pozabiti tudi verticilijske uvelosti hmelja. Zato je najbolj primerno, da hmeljišča obnavljate z brezviroidnim in brezvirusnim sadilnim materialom, to so certificirane sadike A. Vložek nakupa omenjenih sadik se pozitivno obrestuje, saj dajejo te sadike visoke in kvalitetne pridelke hmelja in kar je najpomembnejše, ne vsebujejo škodljivih organizmov (ŠO). V kolikor se vseeno odločate za pridelavo sadik za samooskrbo, vam svetujemo, da pri izbiri nasadov dajete prednost nasadom, ki ste jih sadili s sadikami hmelja certifikata A. Dobavitelj sadik hmelja certifikata A je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Mogoč je tudi uvoz sadilnega materiala hmelja različnih sort (ne slovenskih) znotraj EU ob dejstvu, da je vsaka najmanjša enota pakiranja sadik opremljena z rastlinskim potnim listom (RPL). V obzir pa je potrebno vzeti dejstvo, da pridelava sadilnega materiala hmelja v EU ni enotno regulirana, kar pomeni, da kontrole prisotnosti nekarantenskih ŠO niso na enakem nivoju kot v Sloveniji. Uvoz sadik izven EU, torej iz t.i. tretjih držav, pa je mogoč le, če pošiljko spremlja fitosanitarno spričevalo, iz katerega je razvidna odsotnost vseh karantenskih ŠO. V prihodnje si želimo, da bi bila večina slovenskih hmeljišč posajenih s certificiranim sadilnim materialom. Letogram 2020 Ivan Jošt, hmeljar Leto 2020 se počasi poslavlja. To prestopno leto je bilo leto popolnih presenečenj in težav, ki si jih v njegovem začetku nismo znali niti predstavljati in jih nismo niti slučajno pričakovali. Novoletne želje so bile polne optimizma in dobre volje, saj je leto 2019 nakazovalo, da se tudi za nas hmeljarje približujejo lepši in uspešnejši časi. Težave z viroidno obolelostjo, ki se je zgrnila na naša hmeljišča, so se s pomočjo strokovnih in učinkovitih prijemov počasi umirile, kar nam je dalo upanje. V dobrem desetletju, odkar se hmeljarji spopadamo z viroidno zakrnelostjo, smo lahko nemočno opazovali in spoznavali, kako bolezen ne izbira, kako se nezadržno širi in s kakšno lahkoto lahko uniči trdo delo in smele načrte bodisi izkušenih starejših bodisi nadobudnih mladih hmeljarjev, ki so si zadali nadaljevati družinsko tradicijo. Po začetni nevednosti in negotovosti nam je stroka postregla z učinkovitimi ukrepi in menim, da moramo biti hvaležni tako strokovnjakom z IHPS kot tudi sanitarnim inšpektorjem in državni upravi za vso pomoč, enako pa tudi vsem hmeljarjem, da smo dojeli, da je v slogi moč in da ukrepi držijo, če jih izvajamo vsi. In če smo težave z viroidom počasi začeli obvladovati, pa nas je v začetku leta 2020 streznil drug mikroskopsko majhen sovražnik, virus covid 19. V nasprotju z viroidom ta ni le slovenski problem, pač pa se z njim spopada ves svet. Zapirajo se meje, gospodarstvo nazaduje, trgovske poti so otežene, življenjski standard se niža, potrošnja pada; zdi se, kot da smo v 3. svetovni vojni. In kje smo hmeljarji v tem kotlu? Najbrž se je vsak od nas v tem letu vsaj do neke mere srečal s težavo zaradi zmanjšanega povpraševanja po hmelju. Vsi hmeljarji vemo, kaj za nas pomeni strm padec proizvodnje piva v svetovnem merilu, vendar pa nas to ne sme potopiti. Treba je obdržati glavo nad vodo in zdržati. To ni prva kriza v hmeljarstvu, ne druga, ne tretja. Vse v nizu smo doslej složno prebrodili in verjamem, da bomo tudi to. Zahvala gre na tem mestu predvsem našim predstavnikom iz Združenja hmeljarjev, ki so nam uspeli zagotoviti pomemben protikoronski ukrep, ki ga je sprejela država, saj bomo z njim lažje zavarovali svoj s trudom pridobljeni pridelek in povečali možnost kasnejše prodaje. Zaradi krize se nekateri hmeljarji morda sprašujejo o sami smotrnosti in ekonomiki koronskega hmeljarjenja; že pri letošnjem spravilu in tudi v bodoči pridelavi. Sam menim, da se moramo ne glede na krizo potruditi in zagotoviti optimalen pridelek. Zato bi rad z vami delil letošnjo izkušnjo, ki bo morda v prihodnje pomagala komu, ki se bo znašel v enakem položaju. Ivan Jošt med mulčenjem ozar hmeljišč (Foto: D. Vrhovnik) Leto 2020 je bilo za pridelavo hmelja ugodno. Vremenske razmere so skozi vso rastno dobo ugodno vplivale na rast hmelja in obilen cvetni nastavek v času cvetenja. Zaradi idealnih razmer je bila rastlina kmalu pri vrhu svoje opore in tam ustvarila velike in zaprte koše, ki pa so, kot se je kasneje izkazalo, postali leglo okužb s peronosporo. Sistemska škropiva v tisti fazi niso več zalegla, kontaktna pa zaradi močno olistnatih košev niso prišla do plodov. Žal sem to ugotovil prepozno, vendar pa sem k sreči odkril poglavitni razlog, zakaj je do tega prišlo, da se mi kaj podobnega ne bi več pripetilo. Poglavitna težava je bila namreč v škropilnici za hmelj, v mayersu po domače. Vsaka škropilnica je sestavljena iz črpalke, ki skozi šobe potiska škropilno brozgo, in ventilatorja, ki ustvarja medij - zrak, ki ponese škropilno brozgo po vsej rastlini. Vsi vemo, da je črpalka gnana preko kardanske gredi, ventilator pa lahko prav tako ali pa s samostojnim motorjem. Ventilator je s pogonom povezan s centrifugalno sklopko, ki omogoča zagon ventilatorja in njegovo delovanje. Te sklopke so narejene iz gume in kot vsaka guma ima tudi ta rok trajanja. Zaradi pregrevanja in obrabe prihaja do zdrsov sklopke in slabšega delovanja ventilatorja, ki zato kljub dovoljšnemu pritisku v šobah ne zmore proizvesti dovolj močnega zračnega toka, da bi prebil bogate koše in omogočil škropilni brozgi dostop do notranjih delov rastline. Poudariti moram, da gre tu za velike moči, saj potrebuje ventilator za premagovanje upora preko 30 konjskih moči in črpalka 20. Zato je potreben tudi dovolj močan traktor (preko 100 konjskih moči), da zmore vleči 4 tone težko škropilnico in samega sebe po hmeljišču. Kolega hmeljar mi je povedal, da se ravna po tem, ali ventilator obrne list na vrhu žične opore. Če ga ne, takoj zamenja sklopko, kar stori enkrat ali celo dvakrat letno. Menim, da bi bilo smotrno v pregled škropilnih naprav, ki ga izvaja strokovna služba, vključiti tudi pregled ventilatorske moči, saj je ventilator tisti končni člen, ki spravi škropilno brozgo do vsakega dela rastline, in vzrok, ki ga mimogrede spregledamo, ko se sprašujemo, zakaj škropivo kljub zadostnemu nanosu ni učinkovalo. Za učinkovit nanos mora ventilator proizvesti skoraj 2 atmosferi pritiska na vrhu žične opore, zato je nujno, da deluje brezhibno. Verjamem, da so mnogi hmeljarji že zdaj dovolj pozorni na pravilno delovanje ventilatorja, vendar se nam vsem zgodi, da v obilici drugih skrbi kakšne stvari spregledamo ali pozabimo. Strokoven pregled ali vsaj opozorilo ob rednem pregledu škropilnih naprav bi pripomogel k temu, da ozavestimo skrb za vse komponente škropilne naprave, ne le za šobe in črpalko. Svetovni trg s hmeljem v letu 2020 Prof. dr. Martin Pavlovič, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM Površine in sorte Tudi v letu 2020 beležijo statistike Svetovne hmeljarske organizacije (www.ihgc.org) povečanje površin hmeljišč na dobrih 62.000 ha. Od leta 2013 že sedmo leto zapored -najizraziteje v dveh najpomembnejših državah pridelovalkah hmelja - v ZDA (24.954 ha) in ZRN (20.706 ha) z izstopajočim deležem v vseh treh globalnih statistikah ponudbe hmelja. V površinah hmeljišč (40 % in 33 %), pridelku hmelja (39 % in 38 %) in pridelku alfa-kislin (43 % in 40 %). Petina površin hmeljišč je porazdeljena še na preostalih 23 držav pridelovalk. Večina ostalih držav je ohranila raven površin hmeljišč iz prejšnjega leta, zmanjšali so jih le kitajski, slovenski in angleški hmeljarji. Slovenija je v letu 2020 po površinah (1.480 ha) globalno na šestem mestu. Sortni seznam Svetovne hmeljarske organizacije vsakoletno širi obseg komercialnih sort hmelja. V letu 2020 navaja skupaj 291 sort hmelja v komercialni pridelavi. Iz standardiziranih novembrskih tržnih poročil držav pridelovalk lahko razberemo tudi podatke o spreminjajoči se sortni strukturi. V ZDA so precej krčili sorte Cascade, Centennial, Chinook in Summit in jih nadomeščali z aromatičnimi sortami, kot so Citra, Mosaic in Idaho 7. V Nemčiji so zmanjšali površine z dišavnimi sortami in jih nadomestili s sortami Herkules, Perle, Tradition in Polaris. Nadalje opažamo, da se iz leta v leto povečuje delež hmelja zaščitenih sort, ki so dovoljene v komercialni pridelavi le z lastniškim pristankom. V ZDA presega tovrstni delež že 65 % njihove pridelave. Odkup pridelka je zagotovljen, trgovci-lastniki pa s tem tudi nadzorujejo promet s hmeljem. Na 122 posestvih v Savinjski dolini, na območju Slovenj Gradca in Radelj ob Dravi ter v okolici Ptuja, Ormoža in Celja pridelujejo hmeljarji v Sloveniji pretežno štiri tržno najzanimivejše sorte hmelja. Te so: Aurora (558 ha, 38 %), Celeia (465 ha, 31 %), Savinjski golding (157 ha, 11 %) in Bobek (141 ha, 10 %). Ostalih 15 sort hmelja je po avgustovskih podatkih RKG in internega gradiva IHPS v pridelavi v posamičnem obsegu pod 50 ha. u> 00 International Hop Growers' Convention IHGC - Economic Commission Summary Reports Video-Call - November 9, 2020 Hop Acreage 2019 (Hectares, Ha) Hop Production 2019 (in MT = 1.000 kg) Hop Acreage 2020 (Hectares, Ha) _estimations_ Hop Production 2020 (in MT = 1.000 kg) _estimations_ Country Aroma Aroma Aroma Aroma Argentina Australia' Austria Belgium Canada Czech Republic France Germany New Zealand' Poland Romania Russia Serbia Slovakia Slovenia South Africa' Ukraine' UK-England ihgc " Since no country updates were available, figures from Video-Call in August 2020 were used. Difference X 2020-2019 1 460 -567_891_524 769 -2 415 -4 204 -6 709 225 • Acreage without new hop areas Difference X 2020-2015 9 503 3 000 12410 -2 322 11 556 27 417 9 880 37219 5 560 * Correction of the meeting Difference Y 2020- 17 006 -6 237 10 776 1 713 11 833 35 314 -12 372 22 864 3 605 3 2-U-l. D1 0) if D Žr 00 K) Svetovne površine hmeljišč (ha) ter pridelek hmelja in alfa-kislin (t) 2006-2020 Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Pridelek Za leto 2020 navajajo statistike v poročilu Ekonomske komisije novembrsko oceno svetovnega pridelka 123.402 ton hmelja (6.709 ton manj kot v 2019) in 13.467 ton grenčic oz. alfa-kislin (225 ton več kot v 2019). Z najboljšim pridelkom hmelja se lahko pohvalijo nemški hmeljarji - v povprečju z 2,3 t/ha, samo grenčične sorte celo z 2,7 t/ha. Ravno tako so pridelali rekordno količino alfa-kislin (5.400 t). Vse bolj se uveljavlja njihova sorta Polaris s trenutno 340 ha in 19,4 % alfa-kislin. Po drugi strani pa poročajo ameriški hmeljarji o podpovprečnih pridelkih hmelja (48.038 t oz. 1,9 t/ha). V Sloveniji beležimo po podatkih certificiranja v letu 2020 pridelek hmelja 2.723 t, ki velja kot dolgoletno nadpovprečen (1,84 t/ha). Pivovarstvo V spletno dostopnih tržnih poročilih držav članic organizacije IHGC je izpostavljena tudi ocena spremenjenih prodajnih razmer v svetovnih pivovarnah, kar neposredno vpliva na trende povpraševanja po hmelju. Zaprtje gostinske ponudbe in omejevanje kulturno-športnih prireditev je krepko zmanjšalo porabo piva. Natančen obseg vpliva politično-gospodarskih ukrepov socialnega inženiringa na svetovno pivovarstvo še ni povsem znan, a v tržnih analizah se že jasno kaže zmanjšano povpraševanje pivovarn po grenčicah (alfa-kislinah) v hmelju. Po ocenah največjega svetovnega trgovca s hmeljem podjetja BarthHaas z novembrske video konference bo v letu 2020 proizvodnja piva nižja za osem do štirinajst odstotkov. To ustreza zmanjšanemu povpraševanju do 2.000 ton alfa-kislin. Presežek alfa-kislin iz pridelka 2019 bi tako znašal med 2.200 in 2.900 tonami. Ocenjujejo, da se proizvodnja piva ne bo vrnila na raven 2019 najmanj do leta 2022. S tem pa bo hmelj, ki ga zaradi zmanjšanja proizvodnje piva ne bodo porabili pivovarji, za vselej izločen iz tržne ponudbe. Pri nekaterih sortah hmelja se tako že soočamo z upadom povpraševanja. Posledično lahko pričakujemo v skladiščih po svetu nekajletno kopičenje tržnih presežkov. Presenečajo razmere na prostem trgu konec leta 2020. Ponudba hmelja na trgu je skoraj enaka predhodni, povpraševanje po hmelju pada - v nasprotju z ekonomsko teorijo pa cene hmelja izbranih sort še vedno rastejo. V svetovni industriji malih pivovarn ni enotne slike. Nekateri pivovarji so vključeni v močne prehranske maloprodajne mreže in prodajajo svoja piva prek trgovine na drobno. Tem so omejevalni ukrepi v drugem četrtletju 2020 celo povečali prihodke. Precejšnji del malih in srednjih, lokalno usmerjenih obrtnih pivovarn pa je utrpel izrazito gospodarsko škodo. Po zbranih podatkih IHGC je več kot 90 % količin svetovnega hmelja vezanih na večletne prodajne pogodbe. Tudi dva meseca po zaključku obiranja hmelja na severni polobli je še težko napovedovati, v kolikšni meri bi lahko bilo ogroženo spoštovanje že sklenjenih pogodb o odkupu hmelja s strani pivovarn. Obstaja možnost, da bi najbolj oškodovane pivovarne izsilile nova pogajanja s trgovino in morebitna terminska prelaganja že sklenjenih komercialnih pogodb. Bankrot pa bi gotovo pomenil njihovo izničenje. Za kakovosten pridelek - prebiranje primesi (Foto: D. Vrhovnik) Strokovna razprava Globalni politični in administrativni ukrepi so že od srede marca 2020 namensko omejevali poslovanje večine svetovnega gospodarstva. Posledice so bile vidne tudi v industriji pijač, kjer prispeva hmeljarstvo pomemben delež surovin za varjenje piva. Zaradi omejevanja (poslovnih) potovanj je predsedstvo Svetovne hmeljarske organizacije (www.ihgc.org) organiziralo v letu 2020 štiri video-konference (GoToMeeting). Odpadel je tudi sestanek, vezan na novembrski sejem BrauBeviale v Nemčiji, največji svetovni sejem industrije pijač in spremljajočih gospodarskih dejavnosti (surovine, storitve, logistika, marketing). Na sejah Ekonomske komisije in predsedstva je tako na povsem varni razdalji potekala medkontinentalna virtualna debata delegatov držav članic. S prve od štirih video-konferenc Svetovne hmeljarske organizacije v 2020 Po analizi statistik na hmeljskem trgu je vsakokrat sledila seja predsedstva IHGC. Tudi v letu 2020 je bila še vedno zelo aktualna tema napovedanega zmanjševanja nabora razpoložljivih sredstev za varstvo hmelja v EU. Predsedstvo IHGC je zato sprejelo sklep o posredovanju lobističnega pisma pristojnim uradnikom EU (DG Agri, DG Sante) in organizacijama COPA in COGECA z ustrezno strokovno obrazložitvijo potencialnih negativnih učinkov na hmeljarstvo. Predsednica in podpredsednik komisije za usklajevanje zakonodaje na področju hmeljarstva Ann E. George in Otmar Weingarten pa sta za vsakokratno sejo posodabljala regionalne sezname vrednosti maksimalno dovoljenih ostankov aktivnih snovi FFS (MRLs) in povzela aktivnosti komisije. Delegati so potrdili seznam 291 komercialnih sort hmelja za leto 2020. Ta je spletno na voljo v vsakoletno posodobljeni obliki. Razprava je tekla tudi o primerih sort, ki jih različni trgovci tržijo pod različnimi imeni. Posebej je bila izpostavljena ameriška sorta CTZ (Columbus, Tomahawk, Zeus). Rešitev poimenovanja bo vezana na prakso uradnega vodenja statistik v ZDA. Poleg že sprejetih enoznačnih 3-črkovnih kod za oznako vseh komercialnih sort hmelja velja na pobudo predstavnikov trgovine s hmeljem tudi letošnji avgustovski sklep o dodatni trgovski 3-črkovni oznaki pridelovalnih območij držav pridelovalk hmelja. Vsakokratna razprava je vključevala tudi načrtovanje prihodnjih aktivnosti vseh treh komisij in sestankov v letu 2021. Na novembrski seji so bile pod vprašajem izvedbe že načrtovanih dogodkov: spomladanskega sestanka Ekonomske komisije in predsedstva, junijske konference Znanstveno-tehnične komisije v Španiji in 58. kongresa na Češkem. Naslednja video-konferenca v februarju ali marcu postreže tudi s temi odgovori. Različna strokovna gradiva z vseh štirih video-konferenc so v izvirniku na voljo v generalnem sekretariatu IHGC in na spletnem naslovu http://www.hmelj-giz.si/ihgc/act.htm. Večer v Petrovčah (Foto: B. Ceh) Rušenje stavbe HED Davorin Vrhovnik, Hmezad exim d. d. Hmeljarsko exportna družba je leta 1927 postavila stavbo, ki jo imenujemo HED. Hmeljarsko exportna družba je leta 1929 propadla. Po 2. svetovni vojni je stavba prešla v večinsko last Hmezada. V stavbi se je v minulih desetletjih nahajala mešalnica krmil in briketirnica firme Hmezad export import. Po selitvi briketirne linije v glavno stavbo Hmezad exim je stavba bolj ali manj samevala. Ker je stavba HED nefunkcionalna za kakršno koli sodobno proizvodnjo, so se v Hmezad exim d. d. Žalec odločili, da jo porušijo in na njenem mestu postavijo sodobno regalno hladilnico. Rušenje stavbe se je pričelo spomladi 2020, končano pa je bilo v novembru 2020. (Foto: D. Vrhovnik) 1Ш Pridelava hmelja letnikov 2019 in 2020 v Sloveniji Joško Livk, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Pridelek hmelja letnika 2020 ste hmeljarji morali do konca oktobra 2020 že priglasiti. Vsi pa ste hkrati ob priglasitvi pridelka le tega tudi že certificirali. Tako je sedaj ob koncu leta čas, da pogledamo kaj nam kažejo številke. Letnik hmelja 2019 je bil v Sloveniji povprečen. V primerjavi z letom 2018 je bil slabši, saj je bilo leto 2018 rekordno leto, ko ste hmeljarji v Sloveniji skupno pridelali preko 3000 ton hmelja, kar se ni doseglo že vse od leta 1998. V letu 2019 so bila območja, ko jih je toča močno prizadela, kar je precej vplivalo na zmanjšan skupni pridelek hmelja. Drugače pa je bilo leto 2019 zaznamovano z obilico padavin preko celega leta. Nasadi hmelja sorte Aurore so v tem letu nekoliko zaostali v rasti oziroma niso razvili svojega značilnega valjastega habitusa. Posledica tega so bile verjetno nizke temperature v mesecu maju. Leto 2020 pa je bilo za skupen pridelek hmelja v Sloveniji zelo dobro, kljub močni prizadetosti območja Vranskega in Tabora s točo in padca nekaterih žičnic s hmeljem na območju Radelj, Polzele in Ptuja zaradi neurja. Če ne bi bilo teh naravnih nesreč, bi bil hektarski pridelek na rodne nasade v povprečju verjetno preko 2000 kg/ha. Tudi v tem letu je bilo preko celega leta precej padavin. Na območjih s težjimi tlemi še preveč, saj je voda v hmeljiščih kar stala in je bilo delo zelo oteženo, včasih celo onemogočeno. Število hmeljarjev Poglejmo najprej stanje glede števila aktivnih hmeljarjev v Sloveniji. To so hmeljarji, ki svoj pridelek hmelja tudi prodajo in ga nimajo samo za lastno uporabo kot nekateri manjši pivovarji. Slednjih je bilo šest v letu 2020. V lasti imajo nekaj arov hmelja, od tega pa ves pridelek porabijo za proizvodnjo piva v svojih pivovarnah. Kot vidimo iz preglednice 1, se je število aktivnih hmeljarjev v Sloveniji iz leta v leto zmanjševalo, leta 2017 pa se je trend zmanjševanja števila aktivnih hmeljarjev obrnil navzgor in se v zadnjih letih ustalil. Temu je prav gotovo botrovala dobra prodaja pridelka hmelja, katere so bili hmeljarji deležni zadnjih nekaj let. Za pridelek hmelja letnik 2020 pa so hmeljarji, ki so ga pridelali več, kot so ga imeli prodanega po pogodbah, morali iskati rešitve in ga ponuditi na trg po tržni ceni, ki pa je glede na sorto hmelja zelo različna, v povprečju pa precej nižja kot po pogodbah. Preglednica 1: Število aktivnih hmeljarjev v posameznem letu v Sloveniji Leto 1995 2000 2005 2010 2015 2018 2019 2020 Št. hmeljarjev 454 231 159 134 112 121 119 122 Površina pod hmeljem Glede površine pod hmeljem v Sloveniji je trenutno stanje spet nekoliko slabše kot v preteklih letih, saj so morali nekateri hmeljarji v zadnjih dveh letih precej izkrčiti svoje nasade hmelja, zlasti zaradi razširitve bolezni hude viroidne zakrnelosti hmelja. Kot lahko vidimo v preglednici 2, se je površina pod hmeljem v obdobju od leta 2014 do 2018 povečevala, v letih 2019 in 2020 pa je viden padec. Upajmo, da se bo tako zdravstveno stanje v nasadih s hmeljem kot tudi prodaja v prihodnjih letih ponovno izboljšala. Preglednica 2: Skupna površina pod hmeljem v Sloveniji v obdobju 2010 do 2020 (v hektarjih) Leto 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Hmelj (ha) 1488 1376 1159 1166 1296 1403 1484 1590 1667 1595 1480 Preglednica 3: Sortna sestava nasadov hmelja v Sloveniji v obdobju 2016 do 2020 (v hektarjih) LETO SORTA HMELJA 2016 2017 2018 2019 2020 Celeia 573 594 584 536 465 Aurora 473 482 551 563 558 Savinjski golding 167 178 186 172 157 Bobek 147 164 169 157 141 Styrian gold 43 49 49 40 36 Styrian Wolf 14 35 37 42 45 Sorte v preizkušanju 19 22 8 8 3 Styrian Cardinal 7 16 17 16 16 Hallertauer Magnum 15 15 15 15 18 Cascade 8 9 9 6 6 Styrian Dragon 8 8 10 Styrian Fox 7 6 3 Dana 8 6 5 6 6 Fuggle 5 6 6 6 6 Styrian Eureka 2 4 5 3 3 Styrian Kolibri 3 5 5 4 Cerera 4 4 4 Chinook 1 3 1 1 1 Styrian Eagle 1 1 2 Atlas 1 1 SKUPAJ: 1484 1591 1667 1595 1480 PREMENE: 293 220 167 239 388 Sortna sestava hmeljišč Iz preglednice 3 je razvidno, da so se površine v premeni v zadnjih dveh letih precej povečale. Najbolj se je zmanjšala površina pod sorto Celeia, delno tudi zaradi zmanjšanega povpraševanja po njej v zadnjih letih. V letu 2020 je iz pridelave povsem izginila sorta Cerera, sorta Atlas pa že leta 2018. Sorta Aurora spet pridobiva na svoji veljavi in je z letom 2019 ponovno zasedla prvo mesto po površini, kot ga je imela vse do leta 2016, ko jo je za tri leta na prvem mestu zamenjala sorta Celeia. Ostale sorte pa se po površini niso bistveno spremenile. Prvoletni nasadi hmelja v Preglednica 4: Sortna sestava prvoletnih nasadov hmelja v Sloveniji Sloveniji v obdobju 2016 do 2020 (v hektarjih) Zadnja tri leta so zaznamovana predvsem s sorto Aurora (preglednica 4), katere se je na novo največ zasadilo, kar je predvsem odraz povečanega povpraševanja po pridelku hmelja te sorte. Pridelek hmelja Leto 2020 je hmeljarjem dobro služilo, saj je bilo to leto po pridelku hmelja eno izmed boljših. Tudi hmeljarji, ki niso imeli možnosti dodatnega namakanja svojih hmeljišč, jim je bilo zaradi obilice padavin leto naklonjeno. V preglednici 5 so prikazani podatki o priglašenih in hkrati tudi že certificiranih količinah pridelka hmelja po posameznih sortah za zadnjih pet let. LETO SORTA HMELJA 2016 2017 2018 2019 2020 Celeia 77 42 14 6 6 Aurora 4 37 75 50 50,5 Bobek 12 26 6 4 9 Styrian Wolf 3 22 1 6 4 Savinjski golding 26 15 14 7 1 Sorte v preizkušanju 9 11 2 1,5 Styrian gold 5 7 1 Styrian Cardinal 2 6 1 1 0,5 Cascade 4 2 Cerera 4 Chinook 2 Styrian Eureka 1 1 1 Styrian Kolibri 1 3 Styrian Eagle 1 Fuggle 6 Dana 1 Styrian Eagle 0,5 Styrian Dragon 4 Drugo 1 SKUPAJ: 149 176 120 74 78 Iz preglednice 5 je razvidno, da je bilo v letu 2020 pridelano največ hmelja sorte Aurora in je tako tudi glede tega ponovno zasedla ta sorta prvo mesto, kot ga je imela do pred petimi leti. Dobrih 200 ton za njo je sorta Celeia in na tretjem mestu precej izenačeni sorti Bobek in Savinjski golding. Gledano na skupno količino pridelanega hmelja za zadnjih pet let pa je z izjemo leta 2018 bila precej izenačena pridelava, in sicer okoli 2500 do 2700 ton pridelka hmelja letno. Preglednica 5: Skupne količine certificiranega pridelka hmelja letnika 2016 do 2020 po sortah, ki so se certificirale na prvi stopnji (v kilogramih) LETO SORTA 2016 2017 2018 2019 2020 Celeia 1.006.172 1.153.392 1.220.823 980.023 891.398,00 Aurora 813.124 903.251 1.058.015 827.285 1.114.300,09 Bobek 272.915 267.483 340.707 257.623 260.587,76 Savinjski golding 211.264 201.646 184.208 203.039 208.492,67 Styrian gold 72.463 77.331 64.161 69.965 58.458,48 Styrian Wolf 18.903 44.101 77.116 94.305 79.317,95 Hallertauer Magnum 20.967 25.099 23.564 25.365 21.696,10 Styrian Cardinal 11.885 22.808 35.163 29.991 29.188,40 Cascade 11.136 18.580 13.475 10.549 12.572,75 Dana 12.718 10.617 7.092 11.302 6.777,00 Styrian Dragon 4.760 9.656 9.045 13.153 8.982,00 Styrian Fox 5.070 8.329 11.084 13.025 4.971,45 Sorte v preizkušanju 4.120 7.158 4.244 5.156 88,20 Cerera 7.199 6.013 Fuggle 3.255 5.946 6.291 6.764 7.463,60 Styrian Eureka 3.487 4.644 5.267 4.937 3.938,80 Styrian Kolibri 762 3.694 7.641 9.163 11.175,15 Chinook 1.062 1.625 2.453 2.637 1.856,20 Atlas 878 937 Styrian Eagle 120 232 463 1.937 1.449,75 Bramling Cross 395 SKUPAJ: 2.475.456 2.766.529 3.078.011 2.572.232 2.722.714,62 Kakovost certificiranega pridelka hmelja letnika 2020 Kakovost certificiranega hmelja letnik 2020 je predstavljena v preglednici 6. Preglednica 6: Vsebnost vlage, deleža listov in pecljev ter vsebnost semena v vseh certificiranih pošiljkah slovenskega hmelja letnik 2020 Merjenje vlage v balah z vlagomerom GMH (Foto: D. Vrhovnik) Kakovostni parametri Povprečna vrednost v % Vlaga 9,6 Listi in peclji 0,9 Odpad 1,8 Seme 0,3 Ocena letnika hmelja Vsako leto v času obiranja hmelja v okviru strokovne naloge Ocena letnika hmelja po terenu poberemo okvirno 120 vzorcev pridelka hmelja tistih sort, ki se največ pridelujejo v Preglednica 7: Primerjava povprečne vsebnosti 2011 do 2020 posameznem letu v Sloveniji. Podatki iz preglednice 7 kažejo, da je leto 2020 tudi glede vsebnosti alfa-kislin, ne glede na sorto hmelja, nadpovprečno leto. fa-kislin, preračunane na 11 % vlage v letih od 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Povprečje Aurora 9,1 8,2 5,7 10,2 8,5 8,6 7,4 8,9 7,8 11,4 8,6 Savinjski golding 3,8 2,6 2,1 3,9 2,0 3,4 2,2 3,3 3,1 4,5 3,2 Bobek 5,9 4,0 2,1 6,3 4,9 4,4 3,5 4,3 4,9 5,9 4,6 Celeia 4,1 3,2 2,2 4,6 3,2 3,2 3,2 3,0 3,4 4,1 3,4 Styrian gold - - 3,2 3,1 3,3 4,4 3,3 3,9 4,0 4,6 3,7 Styrian Cardinal - - - - - 9,1 7,7 9,3 8,6 11,2 9,2 Styrian Wolf - - - - - 11,9 11,8 11,8 12,5 14,7 12,5 Dozorevanje hmelja v letu 2020 Dr. Barbara Čeh, Monika Oset Luskar in Irena Friškovec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in KGZS - Zavod Celje V sklopu Strokovne naloge Tehnologija pridelave in predelave hmelja smo začeli s spremljanjem parametrov tehnološke zrelosti (vsebnost vlage v storžkih, masa suhih storžkov, dolžina storžkov in vsebnost alfa-kislin) na več pedološko in krajevno različnih lokacijah v začetku avgusta. Vzorčenja in napoved tehnološke zrelosti smo izvajali za sorte hmelja, ki zavzemajo več kot 30 ha površin, to so: Savinjski golding, Aurora, Celeia, Bobek, Styrian gold in Styrian Wolf. Vzorčenja smo izvajali v časovnem intervalu od 3 do 4 dni, rezultate pa objavljali sproti na spletni strani IHPS. O dogajanju smo poročali tudi preko Hmeljarskih informacij in preko časopisa Kmečki glas. Letošnje vreme, ki so ga zaznamovale zmerne poletne temperature in dovolj padavin v času dozorevanja hmelja, ni vplivalo na nastop tehnološke zrelosti hmelja, odrazilo pa se je v večji vsebnosti alfa-kislin v pridelku hmelja. Obiranje hmelja v Zgornji Rečici (Foto: D. Vrhovnik) Sorta Savinjski golding je prešla v tehnološko zrelost med 17. in 20. avgustom 2020. Storžki so bili zlato zeleni, so že dišali in šumeli. Imeli so od 76 % do 79 % vlage glede na lokacijo. Njihova masa in dolžina sta bili med 9,4 g in 11,8 g oziroma 26 mm. Vsebnost alfa-kislin je bila med 5,5 % in 5,9 % v zračno suhem hmelju (storžki z 11 % vlago) v Savinjski dolini in Radljah, v Mislinjski pa 7,8 %. Ker traja tehnološka zrelost pri tej sorti le okrog en teden, smo priporočali, da se v tem času tudi obere s ciljem ohraniti čim več pridelane kakovosti. Sorta Aurora je v tehnološko zrelost prešla na nekaterih lokacijah okrog 24. avgusta, na drugih v sledečih dneh do 27. avgusta. Vlaga v storžkih je padla že na 75 %. Vsebnost alfa-kislin se je v Savinjski dolini ustalila glede na lokacijo med 10,6 % in 13,2 % v zračno suhem hmelju v Savinski dolini, v Radljah pa je bila 16,6 %. Masa 100 suhih storžkov se je v Savinjski dolini ustalila pri 9 g do 10 g, v Radljah pri 12 g. Dolžina storžkov je bila 18 mm. Sorta Styrian Gold je v tehnološko zrelost prešla okrog 27. avgusta. Vsebnost alfa-kislin je bila okrog 5 % v zračno suhem hmelju, masa 100 suhih storžkov je bila 8 g, dolžina 22 mm. Sorta Styrian Wolf je prešla v tehnološko zrelost med 27. in 31. avgustom. Vsebnost vlage se je na merjeni lokaciji zaradi dežja ponoči pred merjenjem povečala na 78,5 %. Vsebnost alfa-kislin je bila okrog 16,5 % v zračno suhem hmelju. Storžki so lepo dišali, masa 100 suhih storžkov je bila 10 g do 12 g, dolžina 21 mm do 24 mm. Sorta Bobek je na merjeni lokaciji prešla v tehnološko zrelost okrog 3. septembra. Vsebnost alfa-kislin je bila 5,6 % v zračno suhem hmelju, masa 100 suhih storžkov 6,0 g, dolžina storžkov 19 mm. Na mokrih in težkih tleh so bili v letošnji sezoni storžki te sorte bolj drobni. Sorta Celeia je v Savinjski dolini v tehnološko zrelost prešla 3. septembra. Dolžina storžkov se je ustalila pri 25 mm, masa pri 10 g do 13 g, vsebnost alfa-kislin pri okrog 4,6 % do 5 % v zračno suhem hmelju. Vendar pa smo zaradi izrednega drobljenja storžkov na nekaterih lokacijah v tem letu priporočali, da naj se ta sorta zaradi tega vzroka na takšnih lokacijah začne obirati že v prvih dneh septembra, da ne bi prihajalo do še večjih izgub. V Radljah je bil prehod te sorte v tehnološko zrelost okrog 10. septembra. Tam se je masa 100 suhih storžkov ustalila pri 9,6 g, vsebnost alfa-kislin pri 6,4 % do 7 % v zračno suhem hmelju. Vremenske razmere v letu 2020 in potreba po namakanju hmelja Alenka Ferlež Rus in dr. Boštjan Naglič, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Nadpovprečno topla in suha zima V letu 2020 je bila zima nadpovprečno topla, sončna in skromna s padavinami ter po nižinah skoraj brez snežne odeje. Povprečne mesečne vrednosti dnevne temperature zraka referenčne postaje Spodnje Savinjske doline so bile januarja (za 1,9 OC), februarja (za 5,2 OC) in marca za (1,5 OC) višje od vrednosti dolgoletnega povprečja (1981-2010). Povprečne dekadne vrednosti dnevnih temperatur so se najbolj približale dolgoletnemu povprečju v mesecu januarju (prva dekada za je bila za 0,7 OC, druga za 2,2 OC in tretja za 2,9 OC toplejša od dolgoletnega povprečja). Mesec februar je bil ekstremno topel (prva dekada za 5,5 OC, druga za 6,6 OC in tretja za 3,7 OC toplejša od vrednosti dolgoletnega povprečja). Nadpovprečno toplo vreme se je nadaljevalo tudi v prvih dveh dekadah meseca marca (prva dekada je bila za 3,1 OC in druga za 4,0 OC toplejša od vrednosti dolgoletnega povprečja). Zima je bila zelo skromna s padavinami. Snega po nižinah skoraj ni bilo. Zabeležili smo le en dan s snežno odejo. V obdobju januar do 20. marec smo na referenčni postaji zabeležili le 108 mm padavin. Pomlad zaznamovala izrazita nihanja temperature zraka in pomankanje padavin Topli zimi je sledil hladen začetek pomladi. Zadnja dekada marca je bila za 2,4 OC in prva dekada aprila za 0,8 OC hladnejša od vrednosti dolgoletnega povprečja. Sledilo je zelo toplo obdobje, ki je trajalo od druge dekade aprila do prve dekade maja. Najbolj topla je bila druga dekada aprila, ki je bila za 4 OC toplejša od vrednosti dolgoletnega povprečja. Od druge dekade maja do prve dekade junija je prevladovalo spet obdobje hladnejšega vremena. Vse tri dekade so bile od 1 do 1,9 OC hladnejše od vrednosti dolgoletnega povprečja. Konec pomladi oz. druga dekada junija je bila ponovno toplejša in se je zelo približala vrednosti dolgoletnega povprečja. V spomladanskem obdobju (21. marec - 20. junij) smo na referenčni postaji zabeležili le 191,2 mm padavin. Pomanjkanje padavin, ki smo ga beležili v januarju in februarju, se je nadaljevalo tudi v marcu in aprilu. V marcu smo na referenčni postaji Spodnje Savinjske doline zabeležili 58,4 mm, v aprilu pa le 21,0 mm dežja. Prva dekada aprila je bila povsem brez padavin. Primerjava povprečnih dekadnih mesečnih temperatur in višine padavin v času od aprila do septembra v letu 2020 s 30-letnim povprečjem (1981 - 2010) postaje Medlog pri Celju (vir podatkov: ARSO) z referenčno postajo Spodje Savinjske doline (Latkova vas) Prvo nekoliko večjo količino dežja smo zabeležili v drugi dekadi maja (45 mm) in prvi dekadi junija (47,2 mm). V vseh ostalih dekadah pa smo beležili pomanjkanje padavin. Prava večja količina padavin v maju (88 mm) in v prvih dveh dekadah junija (69 mm) je zelo ugodno vplivala na rast in razvoj hmelja. Od pričetka meseca aprila do konca meseca maja je bila vodna bilanca na celjskem območju izrazito negativna. Zaradi tega smo v začetku meseca maja izdali napoved namakanja. Takrat smo priporočili začetek namakanja novo posajenih oz. prvoletnih nasadov hmelja, ki so zaradi plitvih korenin bolj občutljivi na pomanjkanje vode. Še posebej smo priporočili, da je to pomembno za nasade, ki so posajeni na lahkih (peščenih) tleh. Poletje in začetek jeseni bogato s padavinami Od zadnje dekade junija do konca septembra smo na referenčni postaji Spodnje Savinjske doline zabeležil 600,8 mm padavin. Meteorološko poletje (junij-avgust) je bilo ekstremno deževno, s pogostimi nalivi in neurji. Na referenčni postaji smo v tem obdobju zabeležili 549,1 mm padavin. Največ dežja (298,2 mm) je padlo meseca julija. V juliju smo zabeležili kar 15 deževnih dni, sledil je mesec avgust (130,6 mm). Količina padavin v septembru pa je bila na nivoju dolgoletnega povprečja (120,4 mm). temperatura zraka za 3,2 OC presegla vrednost dolgoletnega povprečja in tretja dekada avgusta, ko je bila presežena vrednost za 3 OC. Ostale dekade so bile od 0,2 do 1,9 OC toplejše od vrednosti dolgoletnega povprečja. Povprečna mesečna temperatura zraka je bila v juniju in juliju na nivoju dolgoletnega povprečja, medtem ko je bil avgust nekoliko toplejši (za 2 OC nad vrednostjo dolgoletnega povprečja). Poleti nismo beležili vročinskih valov in ekstremno visokih temperatur, kar je je ugodno vplivalo na nadaljevanje rasti in razvoja hmelja. Toplo vreme se je nadaljevalo do sredine zadnje dekade septembra in za 1,7 OC preseglo vrednost povprečne temperature zraka dolgoletnega povprečja. Druga dekada septembra je bila povsem suha in brez padavin. V zadnjih dneh septembra so nato obilne padavine (94,6 mm) nadomestile primanjkljaj, temperature zraka pa je močno padla. V vegetaciji 2020 778,8 mm padavin in povprečno 17,3 OC V obdobju vegetacije (april - september) smo na referenčni postaji Spodnje Savinjske doline zabeležili 778,8 mm padavin, povprečna temperatura zraka pa je v tem obdobju znašala 17,3 OC in bila za 0,8 OC višja od vrednosti dolgoletnega povprečja. V obdobju 21. junij - 30. september je prevladovalo toplo vreme. Z izjemo druge dekade meseca julija, ki je bila za 2,1 OC hladnejša, so bile vse ostale dekade toplejše od vrednosti dolgoletnega povprečja. Od dolgoletnega povprečja sta najbolj odstopali druga dekada septembra, ko je povprečna Prognoze namakanja v nadaljevanju rastne sezone zaradi nadpovprečne količine padavin nismo več izdali. Kljub temu smo pozorno spremljali vodno bilanco v tleh. Podatki o padavinah in količini vode v tleh so za povprečno težka tla za celotno rastno sezono hmelja predstavljeni na spodnji sliki. S 20 ! co ^ s Ci CM \ <°