U taft*'" Poštnina plačana v gotovini. mo IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI XIST *%jr Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 10. julija 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 79. Ureditev prodaje narkotičnih drog in strupov. »Službene novine« z dne 5. t. m. priobčujejo pravilnik o prometu in kontroli narkotičnih drog in strupov. Pravilnik uvodoma taksativno navaja, katere droge se smatrajo za narkotične, med drugimi opij raznih vrst, sirov kokain, indijska konoplja, morfin itd. Strupe deli pravilnik v tri vrste: a) strupi, ki se smejo porabljati izključno za zdravilo ali za znanstvene svrhe; b) strupi, ki se porabljajo tudi za obrtne, tehnične ali poljedelske svrhe, odnosno za gospodarske svrhe v obče, pa zahtevajo pri prometu v trgovini ali pri porabi v obče posebno pozornost; c) materije, ki vsebujejo strupe in morejo biti nevarne, ako se primerno ne porabljajo, odnosno so nevarne, ako se uživajo, pa so potrebne za industrijske, gospodarske ali gospodinjske namene. Narkotične droge smejo uvažati, imeti na zalogi in prodajati samo lekarne in drogerije na debelo, oddajati pa se smejo samo na zdravniški recept v lekarnah. Tudi strupe, ki se porabljajo za zdravila ali za znanstvene namene, smejo prodajati samo lekarne, ne pa tudi drogerije, ki prodajajo v njihovo stroko spadajoče predmete na drobno. Prodajati jih tudi ne smejo trgovine z materialnim blagom. Strupe, ki se porabljajo za tehnične, obrtne, poljedelske in splošno gospodarske namene, smejo imeti na zalogi samo lekarne, drogerije na debelo in drogerije. Lekarne jih smejo prodajati samo na zdravniški ali ži-vinozdravniški recept. Za zastrupljanje škodljivih zveri smejo lekarne oddajati strupe tudi z dovoljenjem pristojne politične oblasti I. stopnje. Drogerije na debelo smejo strupe oddajati samo osebam, ki imajo pravico, imeti strupe na zalogi, ne smejo jih pa oddajati v katerikoli obliki porabnikom. Drogerije, ki so v neposredni zvezi s porabniki in trgovinami z materialnim blagom, smejo prodajati strupe te vrste privatnim osebam samo proti dovoljenju politične oblasti I. stopnje. Industrijska in obrtna podjetja morajo imeti za nabavo strupov posebno dovoljenje, katero jim da za dobo dveh let politična oblast I. stopnje. Materije, ki vsebujejo strupe, za različne namene smejo prodajati: le- karne, drogerije na debelo, drogerije na drobno in trgovine z materialnim blagom in oni trgovci, ki so za prodajo strupov dobili posebno dovoljenje ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno od bana one banovine, v kateri prosilec stalno prebiva, ali pa od ministrstva trgovine in industrije. Trgovci, ki žele tako dovoljenje, morajo poleg prošnje, katero vlože pri politični oblasti I. stopnje, dokazati, kakšno trgovino so upravičeni izvrševati, dalje predložiti izpričevalo o lepem obnašanju in neoporečnosti. Dovoljenje dobe samo zanesljive osebe. Za materije te vrste se smatrajo: Aethyl aether — Ammoniak — Bary-um spojine — Svinčene soli, ki se tope v vodi, na primer: Plumbum ace-tic — Plumbum nitricium — Brom — Acid. chromicum — Tekočine za baterije — Dinitrobenzol — fluoridi (ki se tope) — Silicijeva flurovodenična kislina in njene soli — Soli zlata in cinka — Gumml Gutti — Kadmium soli, ki se tope — Kalium chromicum — iKal. caustic. — Natr. caustic. — Masna soda — Milni kamen trd ali tekoč — Kreol in — Karbol — Lysol — sirova in podobna kresolova mila, ako se ne prodajajo v izvirnih zavojih — Methylalkohol — Mineralne kisline — Nitro benzol — Oksalna kislina in njene soli, na primer: Kal. oxalic. — Kal. oxalic. neutrum — Paralde hyd. — Acid. picrinic. in spojine — Acid. pyrogullic. — Bulbus Scilae in njegovi preparati (strupi za miši in podgane) — Carboneum sulfur — Argentum soli (z nekaterimi izjemami) — Thal-lium, njegove spojine in preparati — Uranove soli in Uranove barve — Cinkova sol — Zinnober. Lekarne smejo izdajati te preparate izključno za namene zdravljenja ali desinfekcije. Drogerije na debelo smefo prodajati te vrste blago samo osebam, ki so upravičene jih oddajati v promet na drobno, drogerije na drobno, trgovine z materialnim blagom in pooblaščeni trgovci smejo preparate te vrste prodajati na drobno in na debelo samo za industrijske, obrtne in gospodinjske namene in za desinfekcijo. Industrijska, obrtna in upravičena trgovska podjetja smejo to vrsto strupov uvažati tudi neposredno od proizvajalcev. Dr. Marinkovič o gospodarskem bloku Male antante. V Bukarešti je sprejel dr. Marinkovič zastopnike rumunskega časopisja in jim je govoril v svojih vtisih s konference Male antante v štrbskem Plesu. Dejal je, da je bila ta konferenca konferenca dela, brez običajnih ceremonij, kakršne so bile v prvih letih potrebne za poudarek solidarnosti napram dvomljivcem. Sedaj morajo tudi najtrdovratnejši nasprotniki priznati moč in solidarnost Male antante. Na letošnjem zborovanju se je moglo ugotoviti popolno soglasje vseh treh držav v vseh aktualnih vprašanjih, tako tudi glede metod. Najvažnejša so bila gospodarska vprašanja, če ne že češkoslovaška, a Rumunija in Jugoslavija ne moreta nadalje ostati v sedanjem gospodarskem položaju. Poljedelska kriza, ki ju je zadela, ju sili, da iščeta odpomoči. V štrbskem Plesu se je to vprašanje študiralo in obstoji možnost sporazuma. Ti dve državi sta poklicani, da osnujeta novo organizacijo, in on, Marinkovič, je prišel v Rumunijo, da nadaljuje tozadevna pogajanja ter da študira temelje za gospodarsko sodelovanje obeh držav, ki bi se potem razširilo na vso Malo antanto. A ta misel tudi na Malo antanto ne sme biti omejena, temveč naj postane splošna. »Nekdo je moral začeti, in mi smo začeli. Sosedne države bodo prve, ki se nam bodo pridružile.« O politiki balkanskih držav, ki je skoraj isto kot njih gospodarstvo, je dejal dr. Marinkovič: •»Vse balkanske države bi morale voditi isto politiko, kar pa ne delajo. Balkanski narodi bi morali uvideti, da je veliko važnejše to, kar jih druži, kot ono, kar jih loči.«. Državna hipotekarna banka in mestna posojila. V poslovnem poročilu te banke za leto 1929. beremo, da je v preteklem letu vsota komunalnih posojil narastla za 28 milijonov dinarjev na 310 milijonov. »Ni treba posebej poudarjati, kakšne koristi so ta posojila za naše mestne občine, ki bi pogosto brez te pomoči ne mogle graditi vodovodov in električnih central ter ne bi mogle izvajati regulacijskih del in kanalizacij. Gori imenovana številka je pa seveda še razmeroma majhna v primeri z resnično potrebo naših mest. Brž ko bodo razmere ugodnejše, bo ena prvih nalog Državne hipotekarne banke ta, da bo dala občinam potrebne kredite za investicije na razpolago.« Potreba občin po kreditih je velika. Glede Ljubljane beremo zmeraj kaj v dnevnem časopisju. Osijek se pogaja s Prvo Hrvatsko Štediono ter z neko dunajsko in ameriško skupino. Subotica je najela pri Union-banki posojilo 17 milijonov dinarjev in se bo pogajala o na- daljnjih 30 milijonih. Mesto Zagreb ima stare posojilne načrte. Še cela vrsta drugih mest v Jugoslaviji, od Drave do Vardarja in do morja, je zaposlena z aktualnimi posojilnimi vprašanji, pri čemer pridejo kot dajalci denarja poleg Državne hipotekarne banke »poštev jugoslovanske zasebne banke in inozemske skupine, zlasti londonske. Glede namena je treba v prvi vrsti razlikovati konverzijska in investicijska posojila. Tudi večja deficitna kritja pridejo vpo-štev. Dalekovidni opazovalci našega gospodarskega življenja so rekli že pred leti, da bodo morale zasebne banke hipotekarne posle in zlasti oddajanje komunalnih posojil močneje gojiti. Ta ugotovitev se izkazuje sedaj kot popolnoma prava. Za stvar samo je le dobro, če se razvije pri tem tekmovanje med domačim in inozemskim kapitalom, med državnimi in zasebnimi denarnimi zavodi. Objava finančno - pravnih judikatov Upravnega sodi- šča v Celju. V današnji številki nadaljujemo z objavo finančno-pravnih judikatov Upravnega sodišča v Celju, katere je zbral upravni sodnik g. dr. Ludvik Brence. Judikati, hoje bodemo sedaj objavili, se nanašajo v prvi vrsti na taksni zakon. Pri še neustaljeni praksi naše finančne administracije so judikati upravnega sodišča velikega pomena tudi za gospodarske kroge, ker jim nudijo pregled o razsodbah sporov, v katerih se je odločalo o vprašanju, ali se je ali ni in v koliko se je v konkretnih primerih v administrativnem postopanju kršil zakon. Fin. uprava je sicer vezana na razsodbo upravn. sodišča samo v dotičnem konkretnem primeru, vendar pa imajo razsodbe navzlic temu brez dvoma tudi vpliv na prakso, ki bi se naj v dvomljivih slučajih ravnala po teh razsodbah. Ne glede na to, da veljajo judikati upravn. sodstva samo za konkretne primere, so vendar velikega pomena za gospodarstvo, ker imamo v njih avtentično tolmačenje zakona v raznih primerih, ki se ponavljajo in s katerimi se čutijo posamezniki prizadete. V takih primerih je velike važnosti za onega, ki se bori za svojo pravico, da ve, kakšno stališče je v enakih ali podobnih vprašanjih že zavzelo upravno sodstvo in da že v naprej ve, ali ima upanje na uspeh s svojim dokazovanjem, da se je v njegovem primeru kršil zakon. Spričo tega ponovno opozarjamo interesente na objavo judikatov z željo, da jih v dvomljivih slučajih s pridom uporabljajo. Velika jesenska gospodarska prireditev v Ljubljani. V okvirju letošnje jesenske sejm-ske prireditve v Ljubljani od 31. avgusta do 15. septembra se bo vršila tudi velika vsedržavna šumarska in lovska razstava. To bo prva prireditev te vrste v Jugoslaviji, na kateri bodo sodelovale vse pokrajine države. Prireditev se bo vršila pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Ker je nad 30 5% Jugoslavije pokrite z gozdovi, bo ta razstava gotovo odlične važnosti za domačine, ki bodo imeli priliko Videti pravilno gojenje gozda, nadalje pa tudi racijonalno izkoriščanje vseh gozdnih pridelkov od lesa do gob in raznih gozdnih sadežev. Na razstavi bodemo videli tudi vse pripomočke, posebno novejše stroje, ki se uporabljajo v gozdarstvu in lesni industriji. Prav tako važna bo ta razstava tudi za inozemce. Na naši prvi tovrstni razstavi bodo zastopane vse večje lesne tvrdke. Tuji trgovci bodo imeli na razstavi najugodnejšo priliko stopiti v trgovske zveze z jugoslovanskimi industrijalci in trgovci. Lepa bo tudi lovska razstava, na kateri bodo prav tako zastopani vsi deli države. Poleg lovskih trofej bo povečini razstavljena tudi vsa divjad od balkanskega risa pa do alpskega kozoroga. Razstavljeni bodo pa tudi razni spomeniki zgodovine našega lovstva. Za to jesensko sejemsko prireditev so na podlagi legitimacij, ki jih bo lahko dobil vsakdo, odobrene sledeče prevozne olajšave: Jugoslavija bo dovolila 50% železniški popust, na parobrodih jugoslovanskih parobrod-nih družb 50% popust, oziroma cena razreda za razred; Italija bo dovoiila 30% popust; Grška, Ogrska, Poljska, Romunija in Češkoslovaška pa 25% popust. * NOVI ŽELEZNIŠKOGRADBENI NAČRTI ZA ZVEZO ČSR - JADRAN. V zvezi z načrtom gradbe nove elektrarne ob Donavi pri Persenbeugu in mostu čez Donavo istotam se je pojavil načrt železnice iz Češke preko Yibbsa in St. Poltena na Neuiburg in Gradec; ta železnica bi zelo okrajšala zvezo med severom in jugom in bi bila pomembna zlasti za promet iz Poljske in Češkoslovaške proti Jadranu. Del te železnice bodo pričeli graditi najbrž že v bodočem letu in sicer Kernhof - Mariazell - Neu-berg. Stroški 60 do 70 milijonov šilingov, 26 predorov. Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. V šolskem letu 1929/1930 se je prijavilo za sprejem 220 učencev in učenk, katerih pa vseh ni bilo mogoče sprejeti, ker ni toliko učilnic na razpolago in ker je tudi število učnih moči premajhno. V I. letnik je bilo sprejetih 133 učencev in učenk, za katere so bili otvorjeni 3 oddelki. V II. letnik se je vpisalo 101 učencev in učenk, za katere so se tudi otvo-rili 3 oddelki, tako, da je imela šola skupno 6 razredov z 234 učenci in učenkami. Tekom leta je izstopilo iz I. letnika 9 učencev in učenk, iz II. letnika pa 2 učenki, tako, da je znašalo skupno število učencev in učenk koncem leta 1929/30 223 učencev in učenk. Učni uspehi so sledeči: s prav dobrim uspehom jih je dovršilo razred 5, z dobrim uspehom 68, z zadostnim uspehom 79, z nezadostnim uspehom 24, ponavljalni izpit jih ima 45, neizprašani sta ostali 2 učenki. Po dovršenem II. letniku se vrši končni izpit. H končnemu izpitu je bilo pripuščenih 17 kandidatov in 56 kandidatinj. Uspeh končnega izpita, ki še je vršil pod predsedstvom ministrskega odposlanca dr. Lj. Bohma, hon. univerzitetnega profesorja, je sledeči: končni izpit je napravilo s prav dobrim uspehom 5 kandidatinj, z dobrim uspehom 4 kandidati in 22 kandidatinj, z zadostnim uspehom 7 kandidatov in 15 kandidatinj, za 3 mesece je bilo odklonjenih 6 kandidatov in 13 kandidatinj, za vse leto 1 kandidatinja. Popravljalni izpiti se bodo vršili za I. letnik dne 30. (pismeno) in 31. (ustmeno) avgusta, za II. letnik dne 1. (pismeno) in 2. (ustmeno) septembra. Končni izpit v septemberskem terminu 1930. se bo pričel dne 4. septembra (pismeno). K izpitu pridejo učenci in učenke II. letnikov, ki so napravili semestralni ponavljalni izpit, in tisti (e), ki so bi-ill(e) odklonjeni(e) za 3 mesece. Pismeni končni izpit bo trajal do vštetega 10. septembra. Dne 12. septembra se bo pričel ustmeni končni izpit. Vpisovanje za šolsko leto 1930/31 se bo vršilo za I. letnik dne 1., 2. in 3. septembra, vselej od 8. do 12. ure, za II. letnik dne 4. septembra. Pri-glašenci za I. letnik morajo prinesti s seboj šolsko izpričevalo o završ-nem izpitu meščanske šole, rojstni list, prošnjo za sprejem, kolkovano s 5 Din. Oni, ki so dovršili 4 razrede srednje šole, morajo predložiti pri vpisu izpričevalo o dovršenem 4. razredu srednje šole. Vzorec prošnje za vpis je objavljen na razglasni deski. Dne 6. septembra se vrši naknadno vpisovanje za oba letnika. Začetek ob 8. uri. Dne 7. septembra bo objavljeno na razglasni deski, kdo je sprejet in kdo je odklonjen. Da ne bo prevelikega navala prvi dan, se naznanja interesentom, da je radi sprejema brez pomena, če je kdo vpisan prvi ali zadnji, ker bodo odločevala le izpričevala in pa okolnost, če bo priglašenec(nka) ostal(a) po dovršeni šoli v domačem trgovskem ali industrijskem podjetju. Sprejemnega izpita ne bo. Vpisnina, v kateri je upoštevan tudi prispevek za zdravstveni fond, znaša za vsakega po Din 150-—. Tistim, ki morda ne bodo sprejeti, se vpisnina vrne. Šolsko leto 1930/31 se prične dne 16. septembra s sv. mašo ob 9. uri v križansiki cerkvi. Po sv. maši se zbe-ro učenci in učenke v svojih razredih. Drž. dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Za direktorja: St. Kranjc, s. r. Novi železniški zakon. N j. Vel. kralj je podpisal zakon o železnicah javnega prometa. Po splošnih določbah so železnice državne in nedržavno koncesionirane. Prve kot druge se morejo nahajati v državnem ali nedržavnem obratovanju. Gradba novih državnih prog se dovoli zakonodajnim potom in se izvede po predpisih novega zakona. Koncesije za gradbo in obratovanje nedržavnih železnic ožjega krajevnega pomena oddaja prometni minister v soglasju z drugimi pristojnimi ministri in z ministrskim predsednikom. Gradbeni in prometni minister izdasta splošne pogoje in način oddaje pred-koncesij in koncesij ter gradbeno dovoljenje. Gradba in obratovanje koncesio-niranih železnic se vodita pod nadzorstvom pristojne državne oblasti. Zveze malih železnic (mestnih, cestnih, žičnih itd.) z drugimi železnicami, na katere se nanaša ta zakon, ter medsebojni pre- hod vagonov dovoli prometni minister. Pravila osebnega in blagovnega transporta in mednarodni dogovori predpisujejo pogoje za osebni in blagovni promet. Železniške uprave jamčijo po zakonih in naredbah za škodo, ki jo utrpijo osebe in tovori. Vsako nedržavno železniško podjetje mora imeti odgovorno upravo, ki vodi obrat. Imena članov uprave se morajo sporočiti prometnemu ministrstvu. Vsaka železnica je obvezana za prevažanje državne pošte. Pogoji se predpisujejo po zakonu ali po koncesiji ali pa po pogodbi med pošto in železnico, z dovoljenjem prometnega ministra. Če se ne more doseči sporazum, odloči prometni minister z upoštevanjem železniških nabavnih stroškov. Državne železnice prevažajo pošto pod pogoji, ki jih predpisujeta gradbeno in prometno ministrstvo, zopet z upoštevanjem nabavnih stroškov. Mednarodni borzni indeks. Po viharnem baisse - gibanju na vseh velikih svetovnih borzah v prvih junijevih tednih je nastopilo proti koncu junija nekoliko zaupljivejše razpoloženje. Newyorška borza, iz katere je bila mednarodna baisse izšla, je kazala v zadnjem junijevem tednu kljub izredno popuščajočemu nakupnemu zanimanju očividno odporno silo proti novim baisse-napa-dom in je izšla iz boja z majhnim zboljšanjem tendence. Od enajstih važnejših evropskih efektnih trgov, kojih razvoj je razviden iz prideja-nega seznama, je izkazalo pet borz v Začetek 1930 7. jun. Berlin London Pariz Bruselj Amsterdam Stockholm Curih Dunaj Budimpešta Praga Milan Newyork 771 65-5 134-7 82 0 80-8 81-4 78-5 78-2 790 94-8 94-2 115 6 787 63-4 120-4 74-2 71’7 87-8 811 68-7 74-6 895 98-4 124-2 14. jun. 76-1 61-9 117-9 730 68-9 85-3 80 6 67-4 72-4 86-5 95-6 117-3 21. jun. 72-4 61-3 116-6 72-6 69-4 83-4 71-6 66-5 70-9 83-9 92-3 104-2 28. jun. 71-5 60-3 1198 720 70-5 830 76-2 665 711 84-6 92-5 105-5 zadnjem junijevem tednu ponovno poslabšanje, pet borz nalahno zboljšanje tečajev, dočim je bil razvoj na eni borzi nespremenjen. Mednarodni borzni indeks, ki kaže sumarično razvoj delniških tečajev na dvanajst najvažnejših efektnih trgih sveta, je kazal v zadnjem junijevem tednu dvig od 80-9 na 81-1, dočim je v prejšnjih petih letih padel od 90-1 na 80-9. Če vzamemo za "začetek leta 1927 številko 100, je bil indeks na sledečih borzah v napisanih rokih sledeči: Povprečnost 83-5 861 83-6 809 811 NOVA JUGOSLOVANSKA PL0VBNA ZVEZA. V prihodnjih dneh bo pričela splitska parobrodna družba z redno blagovno plovbo med jugoslovenskimi pristanišči in Tripoli jem', pri čemer bodo ladje pristale tudi na Malti in v Beughazi (Cire-naica). Gre v prvi vrsti za izvoz lesa, cementa 'in živine. Promet te nove črte tosta oskrbovala parnika »Jug« in »Junak«. Torej zopett korak naprej v razširjenju pomorskih zvez. IZKAZI O IZVORU BLAGA ZA SOLUN. Finančni minister je izdal glede izka-izov o izvozu blaga, ki jih je napravila jugoslov. trgovska zbornica v Solunu, sledeča pojasnila: Jugoslovanska trgovska zbornica v Solunu sine izdajati izkaze (spričevala, svedočbe) za vse blagovne vrste v njenem območju, najsi pride blago iz navadnega prometa ali iz entre-potov v Solunu ali pa iz tranzitnih skila-dišč, ne glede na ito, če pride blago iz evropskih ali izvenevropskih držav. Ta spričevala se smejo izdati le tedaj, če se izvrši zaoarinjenje pri carinskih uradih v Skoplju, Djevdjeliji, Bitolju ali Solunu. VOZNE UGODNOSTI ZA IZVOZ ŽITA NA JUGOSL. DRŽAV. ŽELEZNICAH. Pred dvema mesecema so bile izdane take ugodnosti za ječmen, pšenico, koruzo itd., a samo iza izvoz preko Splitskega pristanišča. Nato je tudi Sušak zahteval podobnih olajšav in je napravil korake na pristojnem mestu. Uradni list »Saobračajni Vesnik« št. 25 od 28. junija 1.1. prinaša sedaj odloik generalne direkcije jugoslovanskih državnih železnic, po 'katerem velja od 1. julija t. 1. dalje znižana voznina tudi za ,Sušak Pristanište«. OTVORITEV TELEFONSKIH RELACIJ CELJE, LJUBLJANA, MARIBOR—ZA-LAEGERSZEK. Z odlokom ministrstva za gradbe št. 33.105 od 17. junija t. 1. so od 1. julija t. 1. naprej otvorjene telefonske relacije med centralami Celje, Ljubljana, Maribor in Zalaegerszek. Pristojbina za navadno govorilno enoto v vseh treh naštetih relacijah je 3-60 zl. fr. ali 39-60 Din. Pogovori v teh relacijah se morajo usmerjati preko Zagreba po telefonskem vodu Zagreb—Nagykanizsa. OTVORITEV TELEFONSKE RELACIJE DOLNJA LENDAVA—GYEKENYES. Z odlokom g. ministra za zgradbe št. 33.813 od 17. junija t. 1. je od 1. julija t. 1. naprej otvorjena telefonska relacija Dolnja Lendava—Gyekenyes, in sicer preko Zagreba po telefonskem vodu Zagreb—Nagykanisza. Pristojbina za navadno govorilno enoto je 3 zl. fr. ali 33 dinarjev. !Ritttaue>dmi Semenj na Trsatu. Mestno načelništvo ina Sušaku razglaša, da se bo vršil dne 14., 16. in 16. avgusta 1930 na Trsatu ile+m blagovni semenj. fi>lllldbcP0UDrJM’l'.1HLl Za izvoz posušenih govejih črev se zanima tvrdka Kienast & Bauerlein — Darinhandlung — Budapest — IX. Szve-itenay utcza 21. Sz. Tvrdka kupuje vsake količine in ji je poslati ponudbe neposredno. | ! Uvoz pomaranč, riža, lešnikov, mandeljnov, rozin itd. iz Španije ter izvoz suhih gob, klobas, mesnih izdelkov, jajc, suhih sliv, fižola itd. v Španijo. Intere-sentje, ki se zanimajo za uvoz, oziroma izvoz prej navedenih predmetov iz Španije, oziroma v Španijo, se pozivajo, da se direktno obrnejo s svojimi ponudbami na tvrdko Hispano - Polaco - Baltica, S. A., Valencia. Uvoz pohištva v Albanijo. Tvrdka Lou-ca Fouudo & Fils, Koritza, Albanija, se zanima za uvoz vsakovrstnega pohištva iz Jugoslavije. Interesentom se je obrniti direktno s svojimi ponudbami v francoskem jeziku na prej imenovano firmo. eniatx rdgov umlhw bfskp umih rdgovž Zastopnika za Jugoslavijo išče tovarna parfumerijskih in kozmetičnih izdelkov. Ponudbe je poslati tovarni neposredno. Naslov: Leading Perfumers and Chemists, Inc., 15 East 16th Street, New York, N. Y. clu Prva prisilna poravnava v Novem Sadu po novem zakonu, izven konkurza, je bila zaključena te dni. Vse postopanje je trajalo 50 dni. Predpise o kontroli blaga iz usnja pripravljajo v ministrstvu za trgovino in industrijo. Novosadska TOl je vposlala na ministrstvo vlogo, naj se obenem zahtevajo tudi predpisi za surove kože. S tem naj se prepreči izvoz slabo pripravljenih kož. Vse strokovne sekcije tarifnega odbora bodo po naredbi prometnega ministrstva sklicane v najkrajšem času. Na Sušaku se je ustanovila Prva jugoslovanska tovarna zatike d. d. (zatika = Sperrholz). Osnovna glavnica znaša 3 milijone dinarjev, vplačanih je doslej 1,200.000 Din. V upravnem svetu so zastopniki Avstrijskega Kreditnega zavoda za trgovino in obrt, Union-banke v Zagrebu, sušaških interesentov in Dunajske d. d. za mlinsko in lesno industrijo. » Rudna in železniška družba Otavi bo izplačala 15-odstotno dividendo; padec bakra jo je sicer močno obremenil, a druge produkcijske panoge so se dobro razvijale. Ivar Kreuger je prispel v Bukarešto, da se pogaja tam o izkoriščanju rumun-skih gozdov po inozemskem kapitalu. V prvi vrsti se bodo pogajali o gradbi prekopa Bukarešta—Donava, ki jo bo najbrž Kreuger sam financiral. Cosulicli in Lloyd Triestino, Trst, ne bosta, kot je bilo pričakovati, izplačala nobene dividende. — Bilanca Cosulicha izkazuje 146.000 lir čistega dobička, bilanca Lloyda pa 310.000 lir zgube. Koncentracija v avstrijski industriji lokomotiv se nadaljuje. Kakor vse kaže, se bo vsa produkcija slednjič koncentrirala v Floiridsdorfu (Dunaj). Zastopniki industrijskih, in trgovskih beograjskih zbornic so se v načelu zedinili glede zakonskega načrta o pospeševanju industrije in obrti in so svoj? -mnenje vposlali pristojnemu ministrstvu. »Rheinische Stalilvverke« bodo razde-delili 15-odstotno diivdendo. Kupčija sedaj ni zadovoljiva, za jesen pa pričakujejo zboljšanja. Vsled ugovora industrij čipk raznih držav v U. S. A. so imenovale Zedinjene države komisijo, ki ji je poverjeno raziskovanje možnosti spremembe v uvozni carini na čipke. Število brezposelnih na Dunaju je padlo do konca junija na 72.762, je bilo pa še zmeraj za 18.142 oseb večje kot lani ob istem času. Tvrdka Zwiebaek se bo najbrž poravnala; s tem bo ostalo pri kruhu več sto oseb. Obtok bankovcev v Nemčiji je znašal po zadnjem izkazu 4685 milijonov mark, kritje v zlatu 2619 milijonov, v devizah 459 milijonov; skupno kritje je bilo s 65-7% za 10% manjše kot v predzadnjem izkazu. Emisijski tečaj novega Škodovega posojila v znesku 5 milijonov funtov je določen s 95 odstotki. Posojilo je določeno deloma tudi za konverzijo dosedanjega IVi odstotnega posojila. Evropska carinska zveza bi se po mnenju kongresa v Parizu dala najlažje tako izvesti, da bi se najprvo sosedne države združile v carinske zveze in bi se te posamezne skupine pozneje spojile. Tri velike italijanske tovarne bombaža, v Milanu, so se združile v skupno obratno in prodajno družbo z glavnico 100 milijonov lir. Gre za 350.000 vreten in več stotin statev. Union Miniere du Haut Kotango izkazuje za preteklo leto 277 mil. frankov čistega dobička (leto prej 243 mil.). Dividenda je 300 frankov za osnovne in 276 frankov za prednostne delnice. Zaloge bakra so izkazane z 876 milijoni frankov (lani 431 milijoni). Češkoslovaški državni proračun za leto 1931 je aktiven; stroški so prelimini-rani z 9796 milijoni Kč, dohodki so za nekaj milijoni večji. Načrt avstrijskega žitnega monopola je pokopan. Večina parlamenta se zavzema za naklado na moko v znesku 15 grošev. TFTfN,.UI IBI JAMSKl-RORZl Iz prakse upravnega sodišča v Celju. Judikati finančno-pravnega referata upravnega sodišča. ‘(Zbral referent finančno - pravnega senata g. dr. Ludvik Brence, sodnik upravnega sodišča v Celju.) (Nadaljevanje.) 82. Način plačevanja taks. (čl. 16 taks. zak. ex 1921.) Veljavna taksna zakonodaja pozna dva načina plačevanja taks: 1. takojšnje plačilo vnaprej in v kolkih, čim je podan naslov za taksno zavezanost, bodisi da stranka takso sama plača brez sodelovanja Oblast-va, bodisi da oblastvo sicer sodeluje, a stranka ustno odmerjeno takso takoj položi, in 2. naknadno plačilo na podlagi formalne pismene odmere in naloga k plačilu, kjer sta torej plačilo in odmera časovno ločena akta. — (F 111/29.) 83. Pravna sredstva v taksnih zadevah. (Čl. 16, 22 in 23 taks. zak. ex 1921.) Veljavna taksna zakonodaja pozna dve pravni sredstvi: 1. prošnja za povračilo takse po čl. 22, iki se uporablja,, kjer se je plačala taksa v kolkih, odnosno na podstavi ustne odmere oblastva (stranka je takso sama izračunala ali vsaj osebno sodelovala), torej pri raznih pomotnih porabah kolkov in drugih pomotnih odmerah, kakor tudi povračilih iz pravnih naslovov ali celo iz naslova umestnosti in milosti. (Glej čl. 63. srb. taks. zak. ex 1911 in § 77 avstr, pristojb. zak. ex 1850). 2. Redna pritožba po čl. 23, ki se uporablja, kjer se je odmera izvršila s formalnim pismenim aktom (stranka ni imela neposredne inge-rence na odmero takse), torej zoper razsodbe, odločbe ali rešitve oblastev I. stopnje. (Glej čl. 66 srb. taks. zak.) 84. Razmerje med pravnima sredstva-ma v taksnih zadevah. (Čl. 22 in 23 taks. zak. ex 19211.) Proti vsaki odmeri je dopustno le eno pravno sredstvo, redna ipritožba (čl. 23) ali prošnja za povračilo (čl. 32), ne pa obe kumulativno, odnosno fakultativno alternativno. (Glej tudi točko 2. taksnega pravilnika k čl. 63 srb. taks. zak. ex 1911 in interno navodilo finančnega ministrstva z dne 3. januarja 1929, br. 1720, posebno II. odst. točke I A I. Fin. Služb. br. 1—4 ex 1929). — (F 141/29.) 85. Pravna sredstva v taksnih zadevah. (T. 13 čl. 231 pravil, k čl. 16 taksnega Zakona ex 1921.) Določilo t. 13 čl. 231 Prav. se nanaša le na primere prvega odstavka čl. 16 taksnega zak. ex 1921, odnosno prvega stavka čl. 10 srb. taks. zak. ex 1911, t. j. na primere, da se je pristojbina plačala vnaprej; tu gre Pač za plačilne naloge (povelja) o priliki ustne odmere. Ne nanaša se pa citirano določilo na primere drugega odstavka čl. 16 zak. ex 1921, odnosno drugega stavka čl. 10 srb. zak. ex 1911, t. j. na primere, da se je pristojbina plačala na podstavi pismene odbere, nego velja za te primere predpis točke 12. in 14. citiranega člena Pravilnika. (F 141/29.) 86. Pravica finančnih oblastev do naknadne odmere. Pravica finančnih oblastev, popravljati pravnomočne postale odmere, je osnovana na davčni Vrhovnosti države in je zgolj časovno omejena po določilih o zastaranju od-taerne pravice finančnih organov. — (F 37/29.) 87. Zastaranje pravice do odmere taks. (Čl. 33.) V tem členu, ki govori o za-®taranju pravice do ijterjatve taks, je Predvideno tudi zastaranje odmere Sajne, bodisi odmere časovno spojene 2 izterjatvijo — kjer sicer zastaranje ^dmere ne kaže kakšnih praktičnih Ppsledic — bodisi odmere kot samostojnega predhodnega administrativ-J1 ega akta upravnega oblastva, na podžgi katerega se šele naknadno izterja u°lžna dajatev. (F 37/29.) Razmah avstrijske mlečne industrije. Kakor znano je naša država do leta 1925. izvažala znatne količine mleka in mlečnih izdelkov v Avstrijo. Po tem letu pa je začel ta izvoz stalno padati in je sedaj takorekoč enak ničli. Vzrok temu je razvoj avstrijske mlečne industrije, ki je dosegla zelo lepe uspehe radi modernih metod, ki se jih poslužuje. Leta 1927. je uvoz mleka še prekašal izvoz za 74.300 hi, v vrednosti 2.190.000 šilingov. Toda že leta 1928. je izvoz mleka in mlečnih izdelkov prekašal uvoz za 19.623 hi, v vrednosti 354.000 šilingov. Uspeh leta 1929. je bil še večji, kajti izvozni presežek je znašal 29.005 hi, v vrednosti 920.000 šilingov. Slične ugodne podatke vidimo pri produkciji masla. Lansko leto je prekašal izvoz masla uvoz za 5.045 meter-skih stotov, v vrednosti 2,824.000 šilingov, medtem ko je še leta 1927. prekašal uvoz za 14.010 meterskih stotov izvoz in sicer v vrednosti 6,460.000 šilingov in leta 1928. pa za 3.135 meterskih stotov, v vrednosti 1,680.000 šilingov. Kar se tiče sira, je bil leta 1927. uvoz večji kot izvoz za 11.256 meterskih stotov, v vrednosti 3,220.000 šilingov. Leta 1928. pa je bil uvoz sira za 15.290 meterskih stotov v vrednosti 2,000.980 šilingov večji in leta 1929. pa za 12.160 meterskih stotov v vrednosti 2,000.320 šilingov. Kakor torej vidimo, je uvoz sira v Avstrijo ostal še vedno skoro na isti višini. Tudi kar se tiče kondenziranega mleka, se 'ta produkt v Avstrijo izključno še uvaža. JUGOSLOVANSKI VETERINARSKI DELEGAT NA DUNAJU. 'Poljedelski minister je delokrog veterinarskega delegata pri jugoslov. poslaništvu na Dunaju z naredbo tako-le uredil: Delegat mora nabirati podatke o vpeljavi živinskih trgov, preložišč, živinorejskih zavodov, klavnic, kontumacij-skih postaj itd. ter o uporabi obstoječih 'veterinarskih predpisov. Svoje informacije mora posilati vsak mesec poljedelskemu ministru v Beogradu. Za zaščito koristi jugoslov. eksporterjev mora posredovati pri ipristojnih avstrijskih veterinarskih oblastih v slučajih sumnje bolezni pri importirani živini, graje pri transportih žive živine, pri transportih delov živine itd., vse to v smislu obstoječih veterinarskih predpisov. Dalje mora opravljati one strokovne agende, ki mu jih odkaže poljedelski minister. * ♦ * POSEBNA IZDAJA GOZDNEGA ZAKONA. V >SlužbenMERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana.