Domoznanski oddelek 35 HAJDINčAN 2007 352(061) 6003234,4 § $ „ _ • dinčaN ® Leto IX, št. 4, December 2007 ' J - GLASILO OBČINE HAJDINA - Utrinki iz OŠ Hajdina Prvošolčki se privajamo na vodo in se učimo plavati žabico. Preplavati veliki bazen po dolžini ni kar tako! Ob dnevu šole smo izdelovali iz jesenskih plodov in pekli ob pomoči naših babic. MMM, je bilo okusno ... in kako je dišalo ... V tednu, ko je praznovala šola, smo imeli posebno praznovanje tudi mi -sprejeti smo bili v šolsko skupnost učencev -in zdaj smo člani velike nove “družine”, potrudili se bomo, da ji bomo v ponos. Ob izdelavi novoletnih okraskov smo uživali prav vsi. Obiskala nas je knjižničarka Agica iz Maribora. Uživali smo v pravljici o Muci Copatarici in izdelovali muce iz mikane volne in v duhu projektnih dnevov poustvarjali. Takole so se postavljali naši božički... to: Črtomir Gozni Zupanov uvodnik December 2007 Če me kdo te dni vpraša, kaj počnem, mu v odgovoru običajno opišem delo in skrbi tekočega trenutka, dneva ali celo tedna. V resnici pa se mi po glavi podi bilanca prvega leta mojega tretjega mandata in skrbi, kako izpeljati zastavljene cilje v prihajajočem proračunskem letu 2008 in naprej. Čas namreč neusmiljeno teče, delo priganja. Dnevi, tedni, meseci so prekratki in kar naenkrat je konec leta. Če se ozrem na prehojeno leto, smo visoko zastavljene cilje skoraj v celoti izpolnili, ostali so v fazi. Med letom smo nekatere spremenili, dopolnili ali dodali nove. Velikokrat me kdo vpraša, ali bomo zmogli tudi v prihodnjem letu - prihodnjih letih? Doslej smo zmeraj. Vedno pa prihajajo novi, večji. Večina nalog investicijskih projektov pomeni, da se z njimi spopadeš prvič. Če se z nekim delom srečuješ drugič ali tretjič, skoraj natančno veš, kaj in kako in delo lahko opraviš vedno skoraj odlično. Zato pa v svoji praksi pogosto (skoraj zmeraj) uporabljam izkušnje drugih. In kdo so ti drugi? So občini Hajdina primerljive lokalne skupnosti, ki so se na tovrstnih novih projektih že testirale. Največkrat uspešno. Zupani, občinske uprave in strokovne službe pristojnih ministrstev med seboj sodelujemo - si pomagamo. Ta medsebojna pomoč in sodelovanje je v časih, ko »država« takorekoč dnevno producira nove predpise, spremembe predpisov, omejitve in zahteve - nujna. Tudi sam se velikokrat naprošen za izkušnje, ki so v naši občini že za nami. Seveda so ta izkustva velike vrednosti, vendar so največ vredne izkušnje »domačih« strokovnih ljudi iz uprave, iz občinskega sveta, odborov, komisij, vaških odborov in drugih. In kdo so ti drugi? So naši občani, ki se z lokalno politiko ne ukvarjajo, redko so dejavni v društvih, so pa na najodgovornejših delovnih mestih, v najrazličnejših gospodarskih ali izobraževalnih področjih. Radi priskočijo na pomoč in včasih jim je kar nerodno, ker ob obilici svojega službenega dela ne najdejo več časa za svoj domači kraj. Za neštete pomoči se vsem res lepo zahvaljujem. Potrebe po izkušnjah in sodelovanju pa bodo v naslednjih letih še večje. Za prihodnje leto pripravljamo namreč izgradnjo centra za ločene odpadke pri pokopališču Hajdina, pripravili bomo vso potrebno dokumentacijo in prostorske pogoje za pričetek izgradnje vrtca pri OŠ Hajdina (2009/10), nadaljevali z izgradnjo sekundarne kanalizacije v Dražencih in Zg. Hajdini, pričel pa se bo tudi največji projekt v zgodovini naše občine - Konzorcij za zaščito podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Pri podpisu izvajalske pogodbe za I. fazo je sosednji župan dr. Štefan Čelan izjavil, da se mu je prvič pri podpisu kakšne pogodbe zatresla roka. Prisotni župani, ki smo se »prerinili« v I. fazo izgradnje, smo ga presneto razumeli, čeprav se je novinarska srenja pri tej izjavi skoraj nesramno »režala«, ker že čaka na nove kosti. Najkasneje v mesecu maju bomo asfaltirali obka-nalsko cesto z dvosmerno kolesarsko cesto od mostu v Hajdo-šah do mostu v Slovenji vasi. Iz Hajdoš že prihajajo želje po izgradnji krožišča pri mostu preko kanala v Hajdošah. Ob PSC bomo porušili dotrajano stavbo, ki smo jo odkupili v tem letu po večletnih pogajanjih z lastnikoma. Pričeli bomo z izgradnjo skulpture po načrtih našega prvega častnega občana akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. Želeli pa bi še lekarno ... Spoštovani občani, želel sem vam povedati delček tistega, kar sem v uvodu napisal, kar se mi podi po glavi. Tukaj pa so še šolska in predšolska vzgoja, zdravstvo, promet, okolje in prostor, cela paleta družbenih dejavnosti in društev, predvsem pa varnost na najrazličnejših področjih in ... Kljub obilici naštetega in tudi obilici nenaštetega so naši cilji v naslednjih letih jasni, poti in mehanizmi poznani. Ob koncu letošnjega leta, bi se rad zato zahvalil vsem, ki ste tako kot prejšnja leta razumeli, da delamo v dobro vseh, da so nam strankarske, koalicijske in opozicijske zdrahe tuje. Vabim vse občane in društva, da skupaj oblikujemo podobo in razvoj naše občine tudi v bodoče. Res je, da velikokrat kdo ni s čim zadovoljen, je prizadet, se čuti zapostavljenega ali neuslišanega. To se tudi meni velikokrat dogaja, vendar je to tudi sestavni del mojega dela. Na koncu vedno ugotovim, da več ljudi več ve, da sta stroka in večina tisti, katerim se tudi jaz hočem ali nočem - moram marsikdaj podrediti. Mogoče je tudi prav. V življenju pa so še tudi prazniki, so vrednote in lepi trenutki. Želim vam lep božič, dan samostojnosti in enotnosti ter srečno in zdravja polno NOVO LETO 2008. Župan Rado Simonič HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina. Člani uredništva: Tatjana Mohorko (urednica), Silva Hajšek, Jožica Lešnik, Jože Mohorič, Valerija Šamprl, Estera Korošec, Hilda Bedrač, Klavdija Beber in Uroš Gojkovič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Vejica, s. p. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko (Snežaka iz razstave Članic Društva žensk Hajdoše v PSC Hajdina.) W čff) mšLL december 2007 HAJDINCAN Z zasedanja občinskega sveta občine Hajdina Srečno v novem letu ... Staro leto se poslavlja in na pragu je novo, morda bo še boljše, bolj prijazno in drugačno. Kdo ve? V dneh, ko so v ospredju čudoviti praznični dnevi, ko je vse tako lepo in svetlo, pa nam misli odidejo tudi k tistim, ki so osamljeni, bolni in revni... Namenimo jim vsaj kako dobro besedo, stisnimo roko in pomagajmo, če le lahko. Prižgite lučko upanja in sreče in ne pozabite, da je sreča na svetu zato, da jo delimo z drugimi. Veliko sreče, zdravja in miru, vsega dobrega in zares najboljšega vam v imenu uredništva Hajdinčana zaželim v božično-novoletnem času. Bodite vztrajni in pogumni, naj se vam uresničijo še tako nenavadne ideje. Hvala pa tudi, ker ste nas prebirali v letu, ki se poslavlja, nam svetovali in pomagali, da bomo lahko v novem letu še boljši, drugačni. Vse dobro želimo tudi županu, občinskemu svetu, občinski upravi in prav vsem v občini, ki si želijo napredka in želijo biti del prihodnosti občine Hajdina. S Hajdinčanom se vam znova oglasimo spomladi 2008. Skrivnost božiča naj se dotakne tudi vas in SREČNO v letu 2008! Tatjana Mohorko in člani uredništva Hajdinčan 11. redna seja Občinskega sveta občine Hajdina V mesecu decembru se je občinski svet sestal na 11. redni seji, kije bila 14. decembra 2007, ob 17. uri, v prostorih občine Hajdina. Na seji je bil sprejet: 1. Zapisnik 10. redne seje, 2. Zapisnika 1. in 2. dopisne seje, 3. Odlok o programu opremljanja zemljišč za gradnjo in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Hajdina, s katerim se sprejme program opremljanja za gradnjo za območje celotne Občine Hajdina. 4. Pravilnik o vrednotenju športnih programov v občini Hajdina, s katerim občinski svet določa pogoje, merila in postopke za vrednotenje in razdelitev sredstev, namenjenih izvajalcem za sofinanciranje letnega programa športa v občini. 5. Sklep o soglasju občine o izvajanju in financiranju pomoči družini na domu za leto 2008, s katerim je občina Hajdina zainteresirana za pogodbeno sodelovanje z izvajalcem storitev pomoči družini na domu s Centrom za socialno delo Ptuj v letu 2008. 6. Sklep o subvenciji iz proračuna občine Hajdina za pokritje stroškov storitev pomoči družini na domu izvajalcu - Centru za socialno delo Ptuj, s katerim občinski svet občine Hajdina določa subvencijo v višini 50 % za pokritje celotnih stroškov storitev pomoči družini na domu izvajalcu Centru za socialno delo Ptuj. 7. Sklep o soglasju občine Hajdina izvajalcu storitve pomoči družini na domu Centru za socialno delo Ptuj, s katerim občina Hajdina daje soglasje izvajalcu storitve pomoči družini na domu, Centru za socialno delo Ptuj, za odstopanje od normativa števila opravljenih efektivnih ur, za neposredno socialno oskrbo pri uporabnikih na 90 efektivnih ur mesečno na eno oskrbovanko. 8. Sklep o soglasju k spremembi cene proizvodnje in distribucije vode v občini Hajdina, ki se odobri v skladu z veljavno Uredbo o oblikovanju cen komunalnih storitev v višini 6,2 %. 9. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2008, ki v letu 2008 znaša 0,0047 EUR. 10. Sklep o vrednosti točke za izra- čun komunalne takse v občini Hajdina za leto 2008, vrednost točke znaša 2,60 EUR. 11. Sklep o višini najemnine na pokopališču Hajdina za leto 2008, in sicer se glasi: Enoletna najemnina za najem grobov na pokopališču Hajdina znaša: - na starem delu za enojni grob 15,23 EUR - na starem delu za družinski grob 24,37 EUR - na novem delu za družinski grob 31,88 EUR - za žarni grob 9,14 EUR - grobnica 40,69 EUR Višina o enkratnem nadomestilu o najemu groba na pokopališču Hajdina znaša za: - enojni grob 101,86 EUR - družinski grob 163,20 EUR - žarni grob 61,12 EUR Uporaba mrliške vežice 19,45 EUR/dan Uporaba hladilne komore 9,72 EUR/dan Za občane občin, ki dogovorno sofinancirajo investicije na pokopališču Hajdina, znaša najemnina: - na starem delu za enojni grob 13,24 EUR - na starem delu za družinski grob 20,84 EUR - na novem delu za družinski grob 27,61 EUR - za žarni grob 7,94 EUR - grobnica 35,28 EUR Višina o enkratnem nadomestilu o najemu groba na pokopališču - enojni grob 90,20 EUR - družinski grob 147,95 EUR - žarni grob 54,12 EUR Uporaba mrliške vežice 16,82 EUR/dan Uporaba hladilne komore 8,43 EUR/dan Cene so brez davka na dodano vrednost. 12. Sklep o višini najemnine za prostor postavljenega kioska za cvetličarno na pokopališču Hajdina, ki v letu 2008 znaša 87,03 EUR na mesec. Občinska uprava HAJDINCAN december 2007 Odgovori na pobude in vprašanja člana občinskega sveta, podana na 10. redni seji dne 12. 09. 2007 1/10 Vprašanje Franca KRAJNCA - Glede merjenja hrupa sprašuje, kako je s tistimi, ki so si okna že menjali? Na koga se naj obrnejo in če je kakšna možnost povrnitve stroškov? Odgovor je podala višja svetovalka iz Direkcije RS za ceste ga. Karmen CERO-VAC: Lastniki, ki so na svoje stroške zamenjali stavbno pohištvo, ne bodo deležni povrnitve stroškov, saj ni moč izvesti realne preveritve izvedbe pasivne protihrupne zaščite. Pripravil: Franc Jelen 2/10 Vprašanje Ivana VEGLJA: - Kako je z vračilom vlaganj v telekomunikacijsko omrežje? Odgovor: V Skladu s 6. členom Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS št. 54/07 - UPB) je Občina Hajdina dolžna izvesti vračilo upravičencem do vračila vlaganj. Upravičenci do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka sklepali pravne posle s KS Hajdina, so vložili zahtevek s priloženimi dokazili pri Občini Hajdina. Občina Hajdina je dne 10.10. 2007 z Državnim pravobranilstvom podpisala Poravnavo o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Občina Hajdina je na oglasni deski in na svoji spletni strani objavila seznam dejanskih končnih upravičencev. Po sklenjeni poravnavi so bila Občini Hajdina nakazana sredstva v skupnem znesku 127.116,47 EUR. V skladu z Odlokom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Hajdina in v skladu s sklepom Komisije za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje bo prejeti znesek sorazmerno razdeljen vsem upravičencem, tako da bo posamezni upravičenec prejel sorazmerni znesek vračila, ki bo za posameznega upravičenca znašal 276,34 EUR. Posamezni upravičenci bodo mesecu decembru prejeli v podpis poravnavo, na osnovi katere se jim bo izvršilo vračilo navedenega zneska. Pripravila: Nataša Cehtl Megalaxia se uresničuje V podjetju Cross d.o.o., ki je lastnik, nosilec in snovalec projekta tematskega družinskega zabaviščnega parka Megalaxia, si obetajo „mega“ leto 2008. Pripravljalne aktivnosti in postopki potekajo uspešno in spomladi bi se naj pričela dolgo načrtovana izgradnja. Obljubili so, da bodo za naslednjo številko Hajdin-čana pripravili obsežno predstavitev projekta in nas seznanili s podrobnostmi. Ob bližajočih se praznikih pa vsem bodočim sokrajanom iskreno želijo: “Naj leto poleti, vriskajoč se zavihti in vzpne se visoko, visoko, da v soncu se okoplje, ogreje, zablesti in se vas dotakne toplo, globoko ..." OBVESTILO VSEM VLAGATELJEM VLOG O VLAGANJU V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE NA OBMOČJU OBČINE HAJDINA V Skladu s 6. členom Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS št. 54/07 - UPB) je Občina Hajdina dolžna izvesti vračilo upravičencem do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. V skladu z Odlokom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Hajdina (Uradni list. RS št. 90/02) je občina podrobneje določila način sestave seznama, način ugotavljanja sorazmernih deležev vračila ter pogoje in roke vračanja teh deležev. Župan je v skladu z Odlokom imenoval Komisijo za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (v naslednji sestavi: podžupan občine Hajdina, predsednik Odbora za gospodarstvo in kmetijstvo, predsednica Odbora za družbene dejavnosti, predstavniki posameznih vasi, ki so bili prisotni v času izgradnje in predstavniki občinske uprave). Upravičenci do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka sklepali pravne posle s KS Hajdina, so vložili zahtevek s priloženimi dokazili pri Občini Hajdina. Občina Hajdina je dne 10.10 2007 z Državnim pravobranilstvom podpisala Poravnavo o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Po sklenjeni poravnavi so bila Občini Hajdina nakazana sredstva v skupnem znesku 127.116,47 EUR. V skladu z Odlokom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Hajdina in v skladu s sklepom Komisije za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je prejeti znesek v skladu z zakonodajo sorazmerno razdeljen vsem upravičencem, tako da bo posamezni upravičenec prejel 276,34 EUR. Občina Hajdina je posameznim upravičencem razdelila tudi sorazmerni del vračil, ki pripadajo lokalni skupnosti iz naslova namenskih sredstev samoprispevka in jih mora lokalna skupnost nameniti izključno za investicije v infrastrukturo na območju, na katerem so bila zbrana sredstva samoprispevka. Dne 10.12.2007 je Občina Hajdina na oglasni deski in na svoji spletni strani objavila seznam 460 upravičencev Posamezni upravičenci bodo v mesecu decembru prejeli v podpis poravnavo, na osnovi katere se jim bo izvršilo vračilo navedenega zneska. OBČINA HAJDINA KOMISIJA ZA VRAČILO VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE december 2007 HAJDINČAN Šolski minister dr. Milan Zver obiskal V' OS Hajdina TW^Iinister za šolstvo in šport dr. X*lMilan Zver se je na dan obiska vlade v Spodnjem Podravju s sodelavci, med katerimi je bil tudi vodja službe za investicije Emanuel Cerček, mudil na OS Hajdina, kjer se je srečal z ravnateljem Jožetom Lahom, hajdinskim županom Radoslavom Simoničem, podžupanom Jankom Mercem predsednikom občinskega odbora SDS dr. Marjanom Lebrom in še nekaterimi drugimi predstavnike iz lokalne skupnosti in šole. Osrednja tema pogovora je bila predvidena izgradnja vrtca pri OS Hajdina. Po predstavitvi hajdinske šole, življenja in dela na tej šoli, za kar je poskrbel ravnatelj Jože Lah, je minister Zver uvodoma poudaril, da so po novem na ministrstvu usmerili še dodatni del investicijskih sredstev v sofinanciranje predšolske vzgoje, v prihodnjih letih naj bi se ta del še povečal. Ocenil je, da je standard na tem področju v Sloveniji dober, v slovenske vrtec pa da je po zadnjih podatkih vključenih blizu 60.000 otrok, tudi sicer so vrtci po mnenju ministra Zvera zelo pomembni pri kasnejši socializaciji otrok. Nameri občine Hajdina, da izgradi svoj vrtec, je minister že dal podporo, ob tem pa spomnil na sofinan-cerski delež ministrstva, brez katerega verjetno tako obsežnega finančnega vložka ne bi zmogli sami. VRTEC NA HAJDINI DA, PRIČETEK GRADNJE V LETU 2009 Tudi vodja službe za investicije na MŠŠ Cerček se je strinjal s potrebo po vrtcu v hajdinski občini, leto 2009, ko naj bi se pričela izgradnja, se mu zdi realno, vodstvo občine in šole pa je ob tem še spomnil na možnost pridobitve intervencijskih sredstev in nasploh na razpise, ki so po novem letni. Ravnatelj Lah in minister Zver sta med drugim obiskala tudi prvošolce Minister Zver s sodelavci se je na šoli Hajdina pogovarjal o predvideni izgradnji prvega vrtca v občini, ob obisku pa se je prepričal tudi o tem, kakšna je dejanska slika v nekaterih prostorih v I 10 let stari šolski zgradbi. Da te naložbe niso poceni, se je strinjal tudi župan Simonič, ki je ministru ob tem samo nanizal dogodke, povezane z gradnjo vrtca v zadnjih nekaj letih, še posebej pa omenil leto 2002, ko so že »kandidirali« za manjši vrtec, vendar so pozneje odstopili od tega, zdaj pa je v pripravi gradnja vrtca za 100 otrok, saj število otrok v občini narašča. Zupan je med drugim pojasnil, da bo vrtec deloval v sklopu šole, pričakujejo, da bo po izgradnji avtocestnega odseka Slivnica - Draženci po prometni plati vzgojno- izobraževalni zavod manj obremenjen. V sklopu izgradnje vrtca naj bi na Hajdini načrtovali tudi adaptacijo v mansardnih prostorih stare šole, kjer bi pridobili okrog 330 m2 novih uporabnih površin, takrat pa bodo najverjetneje zamenjali tudi ostrešje. V naslednjih treh letih v hajdinski občini želijo povsem zares uresničiti potrebo po vrtcu, je zaključil župan Simonič, ki je leto 2009 napovedal za pričetek gradnje vrtca na Hajdini. TM 1 3 Hi Ofr; 1 Pred hajdinsko šolo je nastal še skupen posnetek. Foto: TM HAJDINČAN december 2007 Zupan Simonič v občini gostil okoljskega ministra Podobnika in prometnega Žerjava rT'udi na Hajdini so 13. novembra, Z na dan obiska vlade v Spodnjem Podravju, pripravili dve odmevnejši delovni srečanji; župan Radoslav Simonič pa je ob šolskem ministru dr. Milanu Zveru gostil še ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika in ministra za promet mag. Radovana Žerjava. Sestanek, na katerem so bili tudi nekateri predstavniki iz vrha države, posameznih institucij in lokalne skupnosti, je najprej potekal za zaprtimi vrati, šele kasneje so novinarjem posredovali zaključke pogovorov. Zupan Hajdine Radoslav Simonič je bil po koncu pogovorov vidno zadovoljen, vendarle pa sta končne zaključke podala oba ministra, najprej minister Podobnik, ki je med drugim povedal: »Zdi se mi dobro, da smo se sestali prav v teh dneh, ko se zaključuje izbira izvajalca za celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega in Dravskega polja in to v prvi fazi in prav župan občine Hajdina je bil eden tistih, ki je dal leta 1999 pobudo za povezavo občin v konzorcij. S tem ko se bo projekt pričel uresničevati, lahko uspeh za to pripišemo njemu in vsem ostalim v občinah, ki so združene v konzorcij. Vlada in naše ministrstvo pa je omogočilo, da bi se končna finančna konstrukcija lahko potr- »Pogumno v investicijo zaščite podtalnice,« je dejal minister Podobnik. Foto: TM dila na občinskih svetih vseh sodelujočih občin in to bo tudi pogoj, da se pogodba z izvajalcem podpiše. Ob tem je potrebno tudi povedati, da bomo v prihodnjih dveh in pol letih del manjkajočega denarja zagotovili iz državnih virov. Okoljski minister Podobnik in prometni Žerjav sta na Hajdini največ govorila o zaščiti podtalnice, zapletih pri izbiri najustreznejše variante za nadaljevanje izgradnje hitre ceste na odseku Ptuj-Markovci, o gradnji Phyrinske avtoceste in elektrifikaciji železniške proge Pragersko-Hodoš. POGUMNO V INVESTICIJO ZAŠČITE PODTALNICE, PRAVI MINISTER PODOBNIK Izgradili bomo tri čistilne naprave, več deset kilometrov kanalizacijskih vodov, pa tudi nekaj deset kilometrov novih vodovodnih cevi, projekt pa je težak 35.000 evrov in zdaj moramo pogumno v investicijo. To bo tudi dobra izkušnja za nadaljevanje druge faze projekta, tukaj sodelujejo še nekatere druge občine skupaj s Komunalnim podjetjem Ptuj in še ostalimi, pripravlja se potrebna dokumentacija, lahko povem, da želimo projekt pripraviti do prihodnjega leta in v 2009 bi se lahko že pričelo s posegi druge faze del. Na Hajdini smo se dotaknili še druge teme, in sicer del koncesijske razlike Dravskih elektrarn (DE), ki naj bi jo dobile vse občine, ki ležijo ob reki Dravi, ta del pa bodo občine dobile zaradi t.i. konzumacije okolja. Prav tako je župan Simonič obvestil, da so nekateri kriteriji, po kakšnem principu se ta koncesijska dajatev Dravskih elektrarn lokalnim skupnostim vse od Dravograda do Ormoža deli, znani zaradi padca podtalnice v občini Hajdina in pre-saha nekaterih vodotokov, pa bo to vsekakor izziv za stroko, da bi skupaj z DE ponovno proučili nekatere kriterije delitve teh sredstev in to bomo vsekakor tudi naredili. Dotaknili smo se tudi dokaj zapletenega postopka za državni lokacijski načrt za odsek glavne hitre ceste Ptuj-Markovci, na direktorat za prostor smo že povabili vse občine, ki jih ta cesta povezuje in pripravljena je študija variant z najustreznejšo variantno rešitvijo. PARK MEGALAXIA NA OBČUTLJIVEM VODOVARSTVENEM OBMOČJU VENDARLE MOGOČ OB STROGIH VAROVALNIH UKREPIH Pogovor na Hajdini pa smo navezali še na zabaviščni park Megalaxia, ki je sestavni del državnih razvojih projektov in rad bi poudaril, da je z naše strani in našega resorja bilo upoštevano dejstvo, da je tak projekt na občutljivem vodovarstvenem območju vendarle mogoč, ampak da december 2007 HAJDINČAN je ob tem potrebno upoštevati stroge, tudi finančno bolj zahtevne varovalne ukrepe. To zdaj tudi pomeni, da imajo investitorji nekatere poti odprte, večji del samih postopkov je zaključenih, pred njimi je zelo občutljivo vprašanje, kako pridobiti dodatna investicijska sredstva, tako tuja kot tudi domača, prav tako pa tudi poiskati sofinanciranje v okviru rednih državnih in evropskih predpisov.« GRADNJA PHYRINSKE AVTOCESTE ZAENKRAT BREZ ZAPLETOV, NA ŽELEZNIŠKI PROGI PRAGERSKO-HODOŠ ELEKTRIFIKACIJA DO 2010, 2011 Minister za promet mag. Radovan Žerjav je naprej posredoval informacijo o izgradnji Phyrinske avtoceste na odseku 19 kilometrov od Slivnice do Dražencev, kjer dela pospešeno potekajo, zaenkrat brez zapletov in minister je napovedal, da realno lahko pričakujemo, da bo ta odsek odprt v letu 2009. Zelo intenzivno pa skupaj z ministrstvom za okolje in prostor delajo na državnem prostorskem načrtu za odsek Draženci-Gruškovje v dolžini okrog 14 kilometrov, ki naj bi bil končan v letu 2009 in takrat naj bi se po prvih napovedih tudi že lahko pristopilo k izgradnji. Tako bi po predvidevanjih in terminskem načrtu lahko bil ta odsek izgrajen do konca leta 2011, ob tem pa je minister omenil še kratko povezavo mejni prehod G ruško vj e, torej mejna točka, celotna Phyrinska avtocesta, pa naj bi bila po zagotovilih ministra Žerjava izgrajena do konca 2011. Sicer se je minister na kratko ustavil še pri Podravski hitri cesti, omenil odsek Hajdina-Ptuj, kije skupaj s Puhovim mostom že bil predan v uporabo, ob tem samo spomnil na nadaljnjo problematiko na odseku Ptuj-Markovci, in omenil, daje za odsek Gorišnica-Ormož gradbeno dovoljenje že pridobljeno. Minister Žerjav se je dotaknil tudi javne železniške infrastrukture in med drugim povedal: »Na progi Pragersko-Hodoš trenutno poteka največji projekt, težek okrog 215.000 evrov, vsebuje rekonstrukcijo in elektrifikacijo, trenutno je v pripravi državni prostorski načrt, v sklopu tega projekta urejujemo tudi štiri železniške proge: Kidričevo, Ptuj, Moškanjci in Ormož. V prvi fazi bodo posodobljene signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave, ta dela bodo zaključena do konca leta 2009, do 2010 ali 2011 pa bo v celoti urejena še elektrifikacija na tej progi.« TM Poslanski kotiček s poslancem DZ RS Brankom Mariničem \ Tnaše domove se je prikradel V »veseli december«. Skupaj z otroki, vnuki pričakujemo prihod Sv. Miklavža, Božička in Dedka Mraza, postavljamo božično drevo, kujemo načrte za prihodnost in polni radostnih pričakovanj uživamo v družinski idili. Pa vendar v vseh družinah ni tako in ne živijo vsi otroci srečnega otroštva. Mnogi so žrtve različnih oblik nasilja, veliko otrok je prepuščenih samim sebi, vse več je starejših, ki so zanemarjeni s strani lastnih otrok ali ožjih sorodnikov. Vse večje je ne le nasilje nad otroki, ampak tudi med samimi vrstniki. O nasilju in preprečevanju le-tega sem se pogovarjala s poslancem DZ RS g. Brankom Mariničem. Kadarkoli prelistamo dnevno časopisje, spremljamo televizijska poročila, lahko opazimo, da je v naši družbi prisotnega vse več nasilja. Se Vam zdi, da je slednjega več zato, ker o njem govorimo, ker ni več tabu tema ali ga je dejansko iz dneva v dan več? Poslanec Branko Marinič: »Problematika nasilja v družini izvira iz dejstva, da je nasilje v družini težje prepoznati ter evidentirati kot pa, denimo, druge »javne« oblike nasilja. Nasilje se ponavadi dogaja za štirimi stenami in čeprav lahko opazimo vedenjske znake, da je nekdo žrtev nasilja, je prav žrtev tista, ki v večji meri ne želi govoriti o zlorabi ali priznati, kaj se dogaja. Ravno zaradi tega se strokovne službe s problemi nasilja soočajo šele, ko je nasilje prisotno neko daljše obdobje ali se pokaže celo v usodnih posledicah.« Kakšna je problematika nasilja v dru-zim v Sloveniji? Poslanec Branko Marinič: »O obsegu nasilja v družini govorijo predvsem ocene tujih raziskav. Te kažejo, da je vsaka peta ženska s strani svojega partnerja deležna nasilja vsaj enkrat. Raziskave o nasilju staršev nad otroki dajejo podobne ocene. Ovire pri spremljanju te problematike predstavlja veliko število neprijavljenih primerov, na dmgi strani pa ravno definiranje tega pojava, saj gre pri nasilju v družini za zasebnost in je s tem težje prepoznavno. V Sloveniji dobivamo podatke o obsegu nasilja iz uradnih statistik (edini organ, ki vodi uradno statistiko, je policija), statistik nevladnih organizacij ter iz raziskav v zvezi s to problematiko, ki pa jih žal ni veliko, oziroma so omejene.« Kako boste z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini uredili posa- mezne vidike nasilja? Poslanec Branko Marinič: »Zakon o preprečevanju nasilja v družini je izjemnega pomena za žrtve nasilja v družini, saj bo končno določil nujne temelje za sistematično obravnavanje te problematike. Zakoni iz različnih področij urejajo zgolj posamične vidike nasilja v družini, pri čemer mora žrtev sprožiti različne pravne postopke, ki bi uredili nevzdržne razmere zaradi posledic nasilja. Ob vsem tem žrtev potrebuje pomoč strokovnih institucij. Slednje morajo žrtvi nuditi podporo pri koraku, ko se odloča izstopiti iz nasilnega odnosa, prav tako pa je naloga strokovne institucije, da se poveže z drugimi organi, ki bodo žrtvi zagotovile pomoč. Gre torej za multidisci-plinarno in multiinstitucionalno povezanost pri obravnavi te problematike, in prav to je cilj predlaganega zakona.« Ob tem, da je problematika nasilja v družini že sama po sebi izredno pereča, me zanima, kakšni so še drugi razlogi za sprejem zakona. Poslanec Branko Marinič: »Slovenija si v zadnjih desetih letih na različnih področjih prizadeva urediti problematiko, ki obravnava žrtve in povzročitelje nasilja. Pri tem je treba izpostaviti ureditev tistih določb, ki obravnavajo pomoč žrtvam ter zagotavljanje njihove varnosti in urejajo temeljna vprašanja. V preteklosti je bilo veliko prizadevanj s strani države, različnih organov, združenj, tako v smislu sprememb posameznih področnih zakonov, kot pri organiziranju raznih srečanj, seminarjev, izobraževanj na to temo. Zal ta prizadevanja niso potekala dovolj usklajeno in povezano, razne institucije med seboj niso sodelovale v pravi meri. Zakon, ki ureja področje nasilja v družini, bi moral zagotavljati enoten pristop k obravnavanju le-tega, različni organi ter organizacije bi morale delovati koordinirano. In prav to so bili vzvodi, iz katerih izhaja potreba po sprejemu Zakona o preprečevanju nasilja v družini.« Kakšni so cilji ter rešitve predloga Zakona o preprečevanju nasilja v družini? HAJDINČAN december 2007 Poslanec Branko Marinič: »Nasilje v družini predstavlja poseben družbeni pojav, ki je potreben specifične obravnave in ta zakon bo prvi, ki ga bo opredeljeval iz tega vidika. Pri tem je pomembno, da nasilja v družini ne omejujemo zgolj na določeno skupino žrtev ter družinsko okolje, ki je ozko pojmovano. Iz raziskav je razvidno, da so najpogostejše žrtve otroci in ženske. Zakon ne bo omejen le na ti dve skupini, temveč bo nalagal organom in organizacijam ter nevladnim organizacijam nudenje pomoči vsem žrtvam, torej tudi starejšim družinskim članom, osebam z gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi ovirami, moškim kot žrtvam nasilja. Zakon kot nasilje v družini opredeljuje pet oblik nasilja, in sicer fizično, spolno, psihično, ekonomsko in zanemarjanje, pri čemer presega tradicionalne opredelitve in okvirje (dodano je torej ekonomsko nasilje in zanemarjanje, ki sta po raziskavah vse pogostejši obliki nasilja). Dolžnost vseh pristojnih organov, organizacij, javnih služb, organov samoupravne lokalne skupnosti je, da izvedejo vse ukrepe, postopke, ki so potrebni za zaščito žrtve nasilja v družini. Izrecni poudarek tega zakona je na prednostni obravnavi ter načelu sorazmernosti ukrepanja. Slednje pomeni pazljivost pri ravnanju glede na stopnjo ogroženosti žrtve, sorazmerno s stopnjo nasilja. Do pomoči s strani institucij so upravičene vse žrtve, ne glede na spol, starost ali druge okoliščine. Te žrtve morajo biti deležne enake obravnave, z izjemo otrok, ki so deležni posebnih oblik varstva ter invalidne in starejše osebe, ki so deležne posebne skrbnosti. Žrtve je treba obravnavati strokovno in jim zagotoviti pomoč v čim krajšem času, pri tem pa je treba poudariti sodelovanje različnih institucij.« Bi ob koncu najinega pogovora želeli še kaj dodati? Poslanec Branko Marinič: »Kot sem že uvodoma dejal, gre za zakon, ki obravnava zelo perečo tematiko. Pomemben je za žrtve nasilja v družini kot tudi za vse, ki so temu nasilju pasivno izpostavljeni. Največjo in trajno škodo zagotovo utrpi žrtev, vendar so temu nasilju pogosto izpostavljeni tudi tisti, ki nasilje spremljajo. Problem nasilja je rešljiv le s strokovno pomočjo ne le ene ustanove, temveč koherentnega sodelovanja različnih institucij. Več bomo o nasilju govorili, opozarjali nanj, bolj bo vidno in lažje ga bomo lahko obravnavali ter reševali. Približujejo se prazniki, ko smo skupaj z družino, uživamo skromne, majhne radosti in se veselimo, da smo skupaj. Ni v vsaki družini radostno in veselo, zato opazujmo ljudi okrog sebe, spremljajmo znake, ki morda kažejo na nasilje. Morda bomo komu pomagali izstopiti iz štirih sten in ustaviti nasilje.« Stanka Letonja V OO SDS Hajdina so aktivni tudi na področju lokalne skupnosti T^Taloge, postavljene v delovni 1^1 načrt za leto 2007, so v OO SDS Hajdina doslej v celoti uresničili. Tako so v zadnjem obdobju po jesenskem kostanjevem pikniku najprej v našo občino povabili ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera. V letošnjem letu so se intenzivneje začele izvajati aktivnosti za izgradnjo vrtca v Hajdini, zato so smatrali, da je to dovolj tehten razlog za njegov obisk. Tako so se potrudili in uspeli ob obisku vlade na ptujskem dne 13. novembra pridobiti ministra Zvera, da je obiskal osnovno šolo Hajdina ter se seznanil z aktualnimi dogodki v tej instituciji, obenem pa je podprl projekt izgradnje vrtca. OO SDS meni, da je tako velik zalogaj potrebno v občini obravnavati z vso resnostjo ter si usklajeno prizadevati za realizacijo v vseh političnih strukturah - za dobro nas vseh. OKROGLA: MIZA UVEDBA POKRAJIN V RS IN VLOGA LOKALNIH SKUPNOSTI V petek, 16. novembra pa so organizirali okroglo mizo na temo Uvedba pokrajin v RS ter vloga lokalnih skupnosti. Po uvodnem prispevku predsednika OO SDS Hajdina je poslanec DZ g. Branko Marinič odlično predstavil ter pojasnjeval predlog uvedbe pokrajin. Uvodoma je pojasnil zakone, ki so potrebni za sprejem in uvedbo pokrajin v državi. Udeleženci so si bili enotni, da so poleg ustave ti zakonski akti najpomembnejši za regionalno ureditev države. Posebej natančno je bil obravnavan Zakon o prenosu nalog v pristojnosti pokrajin, temu pa je sledila seznanitev z nalogami, ki jih na posameznih področjih (od kmetijstva, šolstva, kulture, gospodarstva, umetnosti ...) prevzema pokrajina. S predlaganim zakonom se s 1. januarjem 2009 na pokrajine prenašajo pristojnosti v zadevah širšega lokalnega pomena in zadevah regionalnega pomena ter v izvrševanje posamezne upravne naloge iz državne pristojnosti, ki v skladu z zakonom, ki ureja pokrajine, spadajo v področja nalog pokrajine in jih kot naloge ministrstev, organov v sestavi ministrstev in upravnih enot določajo posamezni zakoni. G. Marinič je v nadaljevanju predstavil štiri različice predloga organizacije s 14. pokrajinami. Naša občina je del Vzhod-noštajerske pokrajine, kot je zadnji sprejeti predlog imena. Sedež Vzhodno-štajerske pokrajine je na Ptuju, njen svet pa šteje 37 članov. Prikazal je tudi enačbo porabe pokrajine, po kateri bo tekla delitev državnih sredstev na pokrajine, in ki bo zagotavljala enakomeren razvoj vseh Na okrogli mizi so zbrani lahko prisluhnili državnozborskemu poslancu Branku Mariniču december 2007 HAJDINČAN pokrajin. Razprava je tekla tudi o stroških ter vrstah prihodkov pokrajin. V razpravo so se vključili vsi prisotni, saj je obravnavana tematika zanimiva za vse nas, vsi pa na osnovi uvedbe pokrajin tudi računamo na boljši razvoj naše skupnosti. Okrogle mize se je udeležil tudi župan občine Hajdina g. Simonič, ki je v razpravi podrobno opisal vlogo naše lokalne skupnosti v novi pokrajini. V zaključku so vse prisotne zanimale predvsem prednosti uvedbe pokrajin. Te so: možnost hitrejšega in enakomernejšega razvoja v primerjavi z ostalimi pokrajinami; večji dotok finančnih sredstev ter racionalnejša poraba le-teh s ciljem, povečati BDP; hitrejše in kvalitetnejše storitve splošne uprave, ki se bodo prenesle na pokrajine; kadrovanje in možnost zaposlitve domačih strokovnjakov. Prisotni so ugotovili, da je uvedba pokrajin, s tem tudi naše Vzhodnošta-jerske, za nas koristna, zato so soglasno podprli vsa prizadevanja vlade, da uresniči ta pomembni projekt v načrtovanem roku. Klavdija Beber Zbrani na posvetu o pokrajinah na Hajdini. Foto: K. Beber Zbor članic in članov OO LDS Hajdina ¥ Thotelu Roškar v Hajdošah je V 25. oktobra potekal zbor članic in članov LDS Hajdina, katerega sta se udeležila tudi generalni sekretar LDS Dorijan Marušič in vodja pokrajinskega odbora LDS Podravje Emil Mesarič. Osrednja tema zbora je bila predstavitev aktivnosti stranke po izvolitvi nove predsednice ter pokrajinska zakonodaja. Predsednik 00 LDS Hajdina Slavko Burjan je na začetku članicam in članom predstavil aktivnosti, kijih v občini Hajdina izvaja stranka. Na zadnjih občinskih volitvah je stranka pridobila dva mandata v občinskem svetu. Aktivnosti LDS Hajdina so bile v letu 2007 usmerjene predvsem v izboljšanje organiziranosti ter v pridobivanje novih članic in članov. Uspešno in strokovno delo stranke se je začelo z izvolitvijo novega izvršnega odbora, prav tako pa se je povečalo število novih članov. Med njimi prevladujejo predvsem mladi člani, tako da bo lahko tudi LDS Hajdina v kratkem ustanovila občinski odbor Mlade liberalne demokracije, kar je tudi ena od osrednjih nalog novega izvršnega odbora. LDS Hajdina je bila aktivna in uspešna pri izvajanju nalog na področju prometne varnosti in pri urejanju komunalne infrastrukture na območju Hajdine. V svojem programu imajo kot največjo prioriteto izgradnjo vrtca pri OS Hajdina. Podali pa bodo pobudo tudi za pričetek postopka za izgradnjo krožišča pri gasilskem domu Hajdina. V predsedniških volitvah je stranka podprla neodvisnega kandidata mag. Mitjo Gasparija, saj je njegov program predstavljal tesno povezanost z vrednotami, ki jih zagovarja tudi LDS. Generalni sekretar stranke g. Dorijan Marušič je v nadaljevanju predstavil aktivnosti stranke in strokovne podlage za pripravo volilnega programa za leto 2008. Stranka je po izvolitvi nove predsednice ge. Katarine Kresal očitno prebrodila krizo. To se kaže s povečanjem števila novih članov ter vključevanjem strokovnjakov iz različnih področij, ki so pripravljeni sodelovati pri strankinih aktivnostih. Glede ustanovitve pokrajin je povedal, da je stranka do tega vprašanja zelo kritična in dela vlade RS pri ustanavljanju pokrajin ne podpira. Odnos vlade do ustanavljanja pokrajin je zelo slab, saj vlada še ni pripravila vseh zakonov s tega področja, prav tako niso razvidne pristojnosti in predvidena finančna sredstva za delovanje pokrajin. V razpravi o delu stranke je sodeloval tudi vodja pokrajinskega odbora LDS g. Emil Mesarič, ki je povedal, da ptujsko območje zaradi svojega ekonomskega, socialnega in kulturnega razvoja potrebuje svojo pokrajino, za kar tudi obstaja velika podpora med prebivalstvom. Zbora se je udeležilo zelo veliko število članic in članov ter simpatizerjev stranke, ki so izrazili podporo novemu vodstvu stranke OO Hajdina in podprli predlagane programske usmeritve. JL Vodstvo OO LDS Hajdina z nekaterimi gosti na delovnem srečanju oktobra letos. Foto: JL HAJDINČAN december 2007 Nazdravili devetemu rojstnemu dnevu občine Hajdina pesmijo, glasbo, plesom, zani-mivimi kulturnimi in športnimi dogodki, osrednjo praznično prireditvijo v prireditvenem šotoru, Martinovim slavjem v cerkvi sv. Martina, ko je bil za kletarja letnika 2007 svečano imenovan Ivan Peklar iz Slovenje vasi, in še z mnogimi drugimi utrinki so v občini Hajdina letos praznovali deveti občinski praznik. Vsi dogodki so bili pomembni, še posebej odmevni in dobro obiskani pa so bili osrednji na Martinovo soboto in nedeljo. Hajdino so tudi letos obiskali mnogi gostje od blizu in daleč, tisti pa ki so Martino slavje malo zamudili, so bili v občini na obisku dva dni kasneje, v okviru obiska vlade v Spodnjem Podravju. Letošnji praznik občine Hajdina je bil dogodek, ki se bo znova zapisal v zgodovino mlade občine, ki ima pred seboj že veliko novih zanimivih načrtov in idej. Tudi o tem so govorili govorci na občinski proslavi, na kateri pa sta imela poleg župana Radoslava Simoniča še poseben nagovor destrniški župan in poslanec Franc Pukšič, ki je zbrane pozdravil tudi v imenu županov s Ptujskega, in poslanec Branko Marinič. »VNAŠI LOKALNI SKUPNOSTI SO VEDNO DOBRODOŠLI DELA VOLJNI LJUDJE« Župan Radoslav Simonič je imel osrednji nagovor na prireditvi ob 9. občinskem prazniku Zupan Radoslav Simonič je v osrednjem nagovoru ob letošnjem občinskem prazniku med drugim dejal: »Pričenjamo 3. mandat obstoja naše lokalne skupnosti in prepričan sem, da smo v preteklih devetih letih opravili dovolj velik premik na različnih področjih dela in življenja, da lahko danes z veseljem praznujemo naš 9. rojstni dan. Glede na zastavljene cilje nam obveznosti in skrbi ne primanjkuje. Dela voljni ljudje so v naši lokalni skupnosti vedno dobrodošli za pomoč pri izvedbi najrazličnejših projektov, ki bodo koristili našim občanom, nas še naprej združevali in nam ponudili boljši jutri, kot radi rečemo. Za uspeh občine in življenja v njej so pomembni dobri medsebojni odnosi in medsosedski odnosi - razumevanje, spoštovanje ter iskrenost. Vrednote v odnosih med ljudmi pa so tudi odpuščanje in potrpežljivost drugega z drugim. Običajno pa se ob takšnih trenutkih s svojimi mislimi povrnemo v preteklo leto ali v preteklih 9 let. Najbolj si zapomnimo pridobitve ali premike v zadnjem času. Na področju komunalne infrastrukture pa vidimo predvsem tiste spremembe, ki so v naši bližini ali jih sami pogosteje uporabljamo. Priložnost koristim, da se zahvalim članom občinskega sveta za zrelost pri odločanju, ki je le malo obremenjena s strankarsko politiko. Njihovo delo je uprto predvsem v reševanje naših vsakdanjih problemov in pripravo projektov za jutrišnje naložbe in razvoj. Vse opravljeno delo v preteklosti pa nas kljub občasnim bolj ali manj objektivnim težavam navdaja z optimizmom. Spoštovane občanke, spoštovani občani, obdržimo voljo in optimizem ter željo, po skupnem delu za boljši jutri nas in našega mlajšega rodu.« S KULTURNIM PROGRAMOM SO PRAZNOVANJE OBOGATILI V cerkvi, na prireditvi »Iz mošta vino -pridi na Hajdino!« so letos nastopili: godba na pihala občine Markovci, mešani cerkveni pevski zbor, harmonikarka Klavdija Pleteršek, Sanja Kolarič, pevke Gmajna-rice, ljudske pevke KD Skorba, ljudske pevke KPD in DU Hajdina, harmonikar Žan Trobas, Ptujski nonet in Vinski senat v sestavi: Emil Ogrizek, Uroš Krajnc, Sebastjan Dobnik, Janko Turnšek in Stanko Vegan. Pesem Oče nebeški je letos na presenečenje mnogih zapel priznani tenorist svetovnega slovesa Janez Lotrič. Zbrane v cerkvi je posebej pozdravil podžupan Janko Merc. V prireditvenem šotoru pa so za dobro volje in razpoloženje skrbeli: Maya, Ela, ansambel bratov Gašperič in Adi Smolar. Program sta povezovala Tatjana Mohorko in Luka Huzjan. Občinskega slavja na Hajdini so se udeležili številni pomembni gostje, med njimi mnogi župani s Ptujskega december 2007 HAJDINCAN POHVALA IN ZAHVALA PRAV VSEM Za pomoč, velik prispevek k uspešnosti tudi vseh letošnjih prireditev ob 9. prazniku občine Hajdina bi se lahko zahvalili prav vsem, ki so kakorkoli pomagali. Vsem organizatorjem najrazličnejših prireditev, srečanj, družabnih dogodkov, vaščanom Slovenje vasi, ki so se zares potrudili, saj je kletar Ivan Peklar zelo ponosen nanje, zahvalili bi se lahko tudi vsem nastopajočim, vsem, ki so pripravili domače dobrote, prinesli vinsko kapljico, tudi tehničnemu osebju, pa tudi vsem tistim, kijih morda na osrednji prireditvi niti nismo opazili. Vsi si zaslužijo en velik HVALA. JANEZ LIPA VŠEK IZ HAJDOŠ DOBITNIK ŽUPANOVEGA PRIZNANJA Dobitniki najvišjih občinskih priznanj v letu 2007 v družbi župana Simoniča in predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Slavka Bur- Gospod Janez Lipavšek iz Hajdoše 36/b je bil rojen 6. januarja 1929 v številni kmečki družini na Zg. Hajdini. Družina Lipavšek je bila s svojo krščansko vzgojo usmerjena tudi gasilsko. Pomagati pomoči potrebnim je bil in je moto njihovega načina življenja. Mladi Janez se je vključil v gasilske vrste GD Hajdina 18. julija 1946 - takoj po končani 2. svetovni vojni. Imenovan je bil v upravni odbor in postal vodja mladine. V nekem razgovoru pred časom mi je povedal tudi, da je bilo takrat GD Hajdina oropano s strani bolgarske vojske. Odpeljan je bil gasilski avtomobil »Sevrolet« in vse gasilske uniforme. jana Po dolgem iskanju je bil najden na Koroškem in vrnjen v društvo. Leta 1955 je spoznal svojo življenjsko družico Angelo Bombek iz Hajdoš. Leta 1956 je vstopil v GD Hajdoše, ki je bilo ustanovljeno eno leto prej - 1955. Že leta 1956 je prejel značko za desetletno delo v gasilstvu. Na podlagi izkušenj iz GD Hajdina je bil takoj imenovan za predsednika GD Hajdoše. To funkcijo je Janez opravljal nadaljnjih 20 let. V Hajdošah so na brezplačno odstopljenem prostoru darovalcev Petra in Roze Krajnc postavili objekt 6m x 8m. Ves čas pa si je Janez s tovariši zelo prizadeval, da bi pridobili zemljišče, kjer naj bi zgradili gasilski dom. Po pridobitvi zemljišča je bil Janez presenečen, s kakšnim veseljem in elanom so Hajdoški gasilci gradili. Gradnja se je pričela 1971 leta in bila 1974 leta predana svojemu namenu na današnji lokaciji. Tega leta je bil ustanovljen tudi gasilski pevski zbor Hajdoše. Deluje že 33 let. Posebno pa se je veselil pred leti ustanovljenga KD - Valentin Žumer s sekcijama frajtonarjev in Gmajnaric. Janez je bil tri mandate funkcionar v OGZ Ptuj, in sicer kot vodja mladine, kot podpoveljnik in kot podpredsednik OGZ Ptuj. Zraven vseh funkcij, ki jih je opravljal v društvu, je bil tudi predsednik VO Hajdoše in deloval v KS Hajdina. Janez v svojih občasnih nagovorih rad poudari, da mu nikoli ni bilo žal niti ene ure prostovoljnega dela v gasilstvu, ker vidi, kako se odvija njegovo zasejano delo iz preteklosti v današnjem času. Letos je na občnem zboru prejel značko za 60 let dela v gasilstvu. Ima čin gasilskega častnika. Posebno pomembno se mi pri g. Janezu Lipavšku zdi, da nikoli ni gojil kulta osebnosti, vedno je govoril, »mi vsi smo to naredili«. Janez Lipavšek: »Županovo priznanje je moje največje priznanje za vse moje bogato delo v preteklosti. In ko sem poslušal župana na občinskem prazniku, ko je govoril o mojem delu v društvih in vaseh, sem se spomnil na svoja mlada leta, leta, ki so v meni pustila veliko lepih spominov in srečen sem, da sem bil zraven, da Posebej se je županovega priznanja razveselil Janez Lipavšek iz Hajdoš, v svoji vasi zelo spoštovan krajan. HAJDINČAN december 2007 sem lahko nekaj naredil za dobro vseh in gasilstvu ostal zvest dolgih 60 let. Vedno sem rad poudaril, da smo skupaj nekaj naredili, nikoli nisem dosežkov pripisoval sebi in srečen sem, da smo veliko dosegli še posebej v mojih Hajdošah, kjer se še danes veselim vsake nove pridobitve in prireditve. Vesel sem, da je župan opazil moje delo, zasluge in bil sem presrečen, ko so me obvestili, da sem letošnji županov nagrajenec. To so zame nepozabni trenutki.« PRIZNANJE OBČINE HAJDINA FRANCU MOHORKU IZ SKORBE Športna pot Franca Mohorka se je pričela leta 1975, ko se je ob preselitvi v Skorbo priključil članski nogometni ekipi tega kluba. Več kot 20 let je zelo aktivno sodeloval v tem klubu; najprej seveda kot igralec, nato je opravljal še funkcije trenerja članske ekipe in mlajših selekcij, bil pa je tudi predsednik, tajnik in blagajnik kluba. V vseh teh letih je klub doživljal številne vzpone in padce, vsekakor pa je g. Mohorko bil zraven pri vseh teh dogodkih. Bil je tudi član tiste generacije skor-bovskih nogometašev iz konca 70—ih in začetka 80—ih let, ki se je s svojimi uspehi z zlatimi črkami vpisala v zgodovino nogometa v Skorbi. Z aktivnim igranjem nogometne igre je končal v letu 1993, kljub temu pa je v klubu deloval še naprej. Tako je bil od leta 1995 do 1997 predsednik kluba, hkrati pa še trener članske in mladinske ekipe. Vsekakor je bilo tisto obdobje zanj zelo naporno, saj je praktično celotno dogajanje v klubu slonelo na njegovih plečih. Bil je zraven tudi pri izgradnji novega nogometnega igrišča v Skorbi, ki je v letih 1998 - 99 nastajalo na sedanji lokaciji v bližini Doma Krajanov v Skorbi. Vzporedno s tistim časom pa je g. Mohorko v športu našel še svojo drugo ljubezen, to pa je tenis. Na pobudo njega in še nekaj njegovih zvestih prijateljev iz Skorbe, ki so ugotovili, da je nogomet postal prezahteven šport za njihova leta, se je ustanovil Tenis klub Skorba in trenutno v klubu opravlja svoj drugi mandat predsednika. Franc Mohorko si vsekakor zasluži tudi priznanje občine Hajdina, saj je s svojim pristopom in vloženim trudom pomembno prispeval k razvoju športa - najprej nogometa, nato pa še tenisa v Skorbi, s tem pa posredno poskrbel tudi za razvoj športa v okolici občine Hajdina. Njegove večletne organizatorske izkušnje na področju tenisa so vsekakor zelo dobrodošle ne samo zaradi nadaljnjega razvoja teniške igre v občini Hajdina pač pa tudi zaradi vseh teh mladih igralcev tenisa, katerih število se iz leta v leto povečuje. Franc Mohorko: »Zelo sem vesel, da sem dobil to priznanje, in hkrati mi je v veliko zadovoljstvo, da so se določeni ljudje v naši občini spomnili tudi ljudi, ki delajo v športu. Vendar pa vseh svojih ciljev in dosežkov na področju športa ne bi mogel doseči, če ne bi imel ob sebi dobrih prijateljev in družine, ki mi je bila v veliko oporo. Šport je bil vedno del mojega življenja, zmeraj sem ljudi spodbujal k športnim aktivnostim z enim samim prepričanjem, da bo to pripomoglo tudi k njihovemu zdravju. Gibanje za zdravje - to je bil vedno moj moto in tudi ostaja, saj z gibanjem lahko veliko naredimo za svoje telo in nasploh za dobro počutje. Zares hvala tistim, ki so se spomnili name in mi namenili to pomembno občinsko priznanje, ki je hkrati tudi nagrada za neko obdobje, ki sem ga namenil športu.« PRIZNANJE OBČINE HAJDINA ANICI DREVENŠEK IZ GEREČJE VASI Anica Drevenšek je v svojem večletnem aktivnem delu na različnih področjih družbenega življenja s svojim trudom in znanjem zelo pripomogla k razvoju občine Hajdina in vasi Gerečja vas, kjer prebiva. Že več let je predsednica društva žena in deklet Gerečja vas, kjer je društvo zelo aktivno in z vsakoletno prireditvijo »Bučijada« obudijo dogodke iz preteklosti in ponesejo to prireditev tudi na druge, predvsem na osnovno šolo in druge zainteresirane skupine. Prav tako je ga. Anica Drevenšek v prejšnjem mandatu kot svetnica občinskega sveta in predsednica odbora za okolje in prostor prispevala velik delež k uresničitvi določenih zakonov na tem področju, predvsem na vodovarstvenih območjih. Prav tako že svoj drugi mandat deluje v komisiji za projekt konzorcij za zaščito podtalnice. Anica Drevenšek je priznanje prejela za posebne zasluge in dejanja na različnih področjih dela in življenja v občini Hajdina. Anica Drevenšek: »Priznanje, ki sem ga prejela, pomeni, da so ljudje opazili moje delo, ki sem ga naredila v dobro vasi in celotne lokalne skupnosti. Nasploh pa priznanje pomeni zahvalo in hkrati vzpodbudo za nadaljnje delo. Seveda moram povedati, da vse, kar je bilo na vasi narejenega, od ustanovitve Društva žena in deklet pa vse do danes, je bilo narejeno s skupnimi močmi vseh članic. Sama brez njih ne bi naredila nič. Zavedam se, da to ni samo moje priznanje, pač pa priznanje vseh, s katerimi sodelujem in delam. Naši odnosi v društvu žena kot tudi odnosi med drugimi društvi Za popestritev programa sta v šotoru poskrbeli pevka ... in pevka Ela, obe uspešni na letošnjih Melodijah morja in Maya ... sonca v Portorožu. december 2007 HAJDINČAN na vasi so prijateljski, delamo za napredek naše vasi, s složnostjo premagamo marsikatero težavo in na koncu smo uspešni. Želim si takšnega sodelovanja še naprej.« PRIZNANJE OBČINE HAJDINA ŠPORTNEMU DRUŠTVU GEREČJA VAS Prvo igrišče so imeli gerečjevaški nogometaši na zadružnem pašniku. Na pobudo mladih je leta 1967 prišlo do ustanovitve športnega društva, ki se je takrat imenovano TVD Partizan Gerečja vas. Največji poudarek je bil na nogometni sekciji, ki je uspešno delovala v MNZ Ptuj. V občinski nogometni ligi so pričeli tekmovati že v letih 1967/68, od začetka tekmujejo v vijoličastih dresih. Kmalu so se preselili na novo lokacijo, kjer so še danes in kjer so pričeli izgrajevati športni park. V štirih desetletjih so zbrali kar precej lepih uspehov. Danes tekmujejo nogometaši Gerečje vasi v Štajerski nogometni ligi. Imajo več kot 100 članov v vseh starostnih kategorijah. Priznanje je društvo prejelo ob letošnji 40-letnici delovanja. Štefan LUKAS, predsednik ŠD Gerečja vas: »Vodstvu ŠD Gerečja vas je bil vedno cilj delo z mladimi, igralcem omogočiti najboljšo vadbo, optimalne pogoje za trening in napredovanje v višje range tekmovanj. Vsa leta obstoja smo redno vzdrževali in dograjevali Športni park, ki danes zraven nogometa omogoča vsem vaščanom tudi druge športno-rekreativne dejavnosti. Vsi člani in simpatizerji našega društva smo ponosni na to priznanje in veseli nas, da je naše delo opaženo tudi s strani občine.« PODELJENA TUDI PRIZNANJA ZA NAJLEPŠE UREJENE DOMOVE, KMETIJO, VAŠKO SKUPNOST IN POSLOVNI OBJEKT DRUŽINI KOKOL IZ SKORBE 19 A BRONASTA VRTNICA Na skrbno urejeni zelenici pred hišo nas najprej pozdravijo lepo negovane ciprese in pokončne jelke, ki tudi v zimskem času krasijo okolico hiše. Na zelenici se bohoti okrasno grmičevje in trajnice, ki so negovane z ljubeznijo in pridnimi rokami. Hišo že leta zapored krasijo doma vzgojene brš-ljanke. Spomladi nas začarajo češnjeva drevesa in vrtnice pred vhodom v hišo. Za urejanje hiše in njene okolice pa že leta skrbijo vsi družinski člani. Na osrednji občinski slovesnosti zbrani dobitniki priznanja za najlepše urejene domove, kmetijo, vaško skupnost in poslovni objekt DRUŽINI MLAKAR - KOLARIČ IZ SLOVENJE VASI 58 SREBRNA VRTNICA Pridne roke staršev Angele Mlakar so nekoč obdelovale zemljo in krmile živino na njihovi kmetiji v Slovenji vasi. Angela sicer več ne kmetuje v tolikšnem obsegu, ampak z enako skrbnostjo, kot so nekoč njeni starši skrbeli za kmetijo, skrbi za okolico svojega doma, tako da je vzor vsej bližnji okolici. Njena ljubezen so rože in vsak mimoidoči rad pogleda dehteče cvetje, ki obdaja njen dom. Njene pelargonije in sur-finije bi bile v ponos vsakemu cvetličarju. DRUŽINI MERC IZ ZG. HAJDINE 100/C ZLATA VRTNICA Na relaciji Hajdina - Kidričevo nas je letošnje leto najbolj navdušila stanovanjska hiša družine Merc na Zgornji Hajdini. Zaradi hitrega prometa in rahle odmaknjenosti od ceste sploh ne opazimo čudovitega izbora cvetic in cvetočih grmičev, ki obdajajo hišo prav skozi vse leto. Če se zapelješ na stransko cesto k Merčevim, ti pogled na balkone, okna in sploh dvorišče vzame sapo. Ko stopimo na travnato preprogo, v kateri ni niti ene široko-listne travice, pogledamo proti iglastemu drevoredu in zdi se nam, da lepoti ni videti konca. V tako urejeno hišo in njeno okolico je vloženega veliko truda, volje in okusa, ki pa jih Cvetka in Janko zagotovo imata in si seveda zaslužita najvišje priznanje v našem ocenjevanju. KMETIJA KANCLER - GALUN IZ SP. HAJDINE 38 VZORNO UREJENA KMETIJA Na kmetiji Franca Kanclerja in njegove partnerke Irene Galun na Sp. Hajdini se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo. Gospodar in gospodinja skrbita, da so dvorišče in prostori gospodarskega poslopja vedno lepo pospravljeni in urejeni. Balkone in okna skozi vse leto, še posebej pa čez poletje, krasijo bujno cvetoče okenske in balkonske rože, ki se tudi barvno ujemajo s prenovljeno fasado. MESNICA FRANCA TURNŠKA IZ ZG. HAJDINE 8/E VZORNO IN NAJLEPŠE UREJEN POSLOVNI OBJEKT Po osemletni obrti v najemnem prostoru na Zg. Hajdini št. 8/e si je z idejo, zagnanostjo in marljivim delom gospod Franc Turnšek leta 2002 zgradil nov poslovni objekt Mesnica Turnšek, ki stoji ob cesti Zg. Hajdina-Apače. Ko se zapelješ mimo, takoj opaziš čisto in skrbno urejeno okolico s parkirišči. V prijetni in urejeni mesnici, kjer te sprejme vedno prijazno osebje, lahko vsak najde bogato ponudbo mesa in mesnih izdelkov, ki jih v lastni predelavi še kako okusno pripravijo. Čeprav gospod Turnšek ni občan občine Hajdina, ga po večletnem poslovnem delovanju in uspešnosti imamo za našega občana. Ob tej nagradi mu iskreno želimo še veliko uspešnega dela v razvoju živilske dejavnosti in naj dober glas o mesnici Turnšek še naprej seže v deveto vas. HAJDINČAN december 2007 VAŠKA SKUPNOST DRAŽENCI NAJLEPŠE UREJENA VAS V LETU 2007 Draženci, lepa in prijazna vas, zaključuje verigo naselij na jugovzhodnem delu, na desni dravski terasi hajdinske občine in jugozahodno od glavne ceste Ptuj-Macelj. Draženci strokovno opisujejo kot obcestno dvovrstno vas z enakomerno razporejenimi hišami na trasi, ki se vleče od Zg. Hajdine v smeri proti Vidmu. Prvič se omenja leta 1237. Na zahodni strani naselja je bilo odkritih več rimskih grobov in rimska stavba, evidentirano je arheološko najdišče Draženci. Je razvejana vas z več zaselki (vas, gmajna, koče, habrič), ki danes šteje 510 prebivalcev. Naselje obdajajo njive, na katerih uspevajo v glavnem poljščine. V bližini so manjši gozdovi, z bogatimi lovišči divjadi. Da pa je vas dobila današnjo podobo, je bilo potrebno ogromno pridnosti, odrekanj in skupnih prizadevanj, kdaj pa kdaj tudi hude krvi, ko vse ni šlo tako, kot bi si želeli. Vaščanke in vaščani so že od nekdaj znani kot dobri organizatorji in prijazni gostitelji. Dom vaščanov je danes ponos vseh Dra-ženčanov, vanj je vloženih nešteto ur prostovoljnega dela starih in mladih in dom je tudi center vseh dogajanj. Uporabljajo ga številna vaška društva, ki skrbijo za ohranjanje starih običajev, za druženja vaščanov ob različnih kulturnih in drugih prireditvah. Med posebne zanimivosti uvrščamo lepo preurejeno vaško središče z obnovljeno Marijino kapelo, ki vaščanom s svojim zvonom naznanja neizprosno minljivost časa. Kapela pa sooblikuje vaško gmajno, na katero je lahko ponosen vsak vaščan. Vas je dobila novo podobo tudi z lepo osvetljenimi cestami in avtobusnimi postajališči. Zelo delovni so tudi ribiči, ki so na novo uredili ribnik, ga skrbno negujejo, skrbijo za vzgojo rib in vzdržujejo okolico, ki jo rad pogleda vsak mimoidoči popotnik. Vas Draženci ne bi bila že drugič uvrščena med najbolj urejeno vaško skupnost, če ne bi imela pridnih in delovnih ljudi, ki skrbijo za vzdrževanje hiš in lepo urejeno okolico, obogateno z nasadi cvetja in zelenja, za kar jim čestitamo. Iskrena čestitka vsem dobitnikom priznanj ob 9. prazniku občine Hajdina! Zbrala: Tatjana Mohorko Fotografije: Foto Langerholc, Foto Laura, Uroš Matjašič Hajdinske kletarje je na slavje v Martinovo cerkev pospre- Pred Martinovo cerkvijo sta zbrane pozdravila župan in mila konjenica. farni župnik, ob njih pa tudi zbrana slovenjevaška dekleta. Slovenjevaški fantje so v cerkev prinesli sodček kletarjevega vina in ta je bil že pripravljen na svečani blagoslov. Med nastopajočimi je bil tudi Ptujski nonet, ki je dobil v cerkvi močan aplavz. december 2007 HAJDINČAN Za blagoslov vinske kapljice je poskrbel farni župnik nad-dekan Marijan Fesel. Svečano zaprisego je v družbi župana in župnika podpisal novi kletar Ivan Peklar. Janez Lotrič, tenorist svetovnega slovesa, je letos zapel »hajdinsko« napitnico. Vinski senat, ki je pokušal vzorce vina in podal tudi oceno. Slovenjevaščani, ki so spremljali Ivana Peklarja HAJDINČAN december 2007 Dvanajsti hajdinski kletar prihaja iz Slovenje vasi Slovenjevaščani so svojega kletarja pospremili z dobro voljo, skrbno pripravljeno pogostitvijo in tudi nekaj kulturnimi točkami, Ivana Peklarja pa presenetili z nekaj ne preveč zahtevnimi nalogami (pitje iz vrčka z luknjami, obiranje grozdja, igranje na kitaro ...). lento in svečano zaprisego je £*Ivan Peklar iz Slovenje vasi na Martinovo soboto v cerkvi sv. Martina na Hajdini postal že dvanajsti hajdinski kletar in to vlogo sprejel z neverjetnim veseljem in zadovoljstvom ter hkrati z nekaj novimi zadolžitvami. Mnogi so ob njegovem imenovanju porekli, da je pravi za to vlogo, spet drugi, da je kletar, vinogradnik in človek vesele narave, kakršnih si lahko le želimo. BOG ŽIVI KLETARJA PEKLARJA! Pri Peklarjevih doma so Ivanovo odločitev in namero, da postane kletar fare in občine, dobro sprejeli, navdušeni so bili tudi prijatelji, še bolj zadovoljni pa Slovenjevaščani, ki so letos spet dobili to čast, da lahko imajo kletarja iz svoje vasi. Vendarle pa se je bodoči kletar moral kar nekajkrat dokazati, da zna delati z vinsko trto in pridelati odlična vina, zato je tudi vse haj-dinske kletarje in vodstvo občine ter vaški odbor povabil v družinsko klet v Hrastovec pri Voličini. In potem se je samo še zgodilo svečano imenovanje v Martinovi cerkvi, kjer je novi kletar ob navzočnosti mnogih gostov in domačinov dobro »prestal« vse naloge in svečano zaprisegel, da bo vinsko kapljico skrbno čuval in jo negoval vse do prihoda novega kletarja letnika 2008, a od takrat bo moral ves čas skrbeti še za Martinovo klet, kjer vina nikoli ne sme zmanjkati. TRI VELIKE PEKLARJEVE LJUBEZNI SO DRUŽINA, SLUŽBA, VINOGRAD Vse to mu še zdaleč ne bo težko, saj ima Ivan Peklar za kletarjenje veliko veselja, za kar pa sam pravi, da se mora tudi zahvaliti zdaj že pokojnemu tastu, ki ga je marsikaj naučil. Znanje si je zadnjih nekaj let pridobival tudi iz strokovnih knjig, obiskoval je predavanja in pokušnje vin, ponosen pa je tudi na to, da je član vinogradniškega društva v Lenartu. Okrog 1.100 trsov imajo Peklarjevi danes v vinogradu; od sorte laški do renski rizling, šipon, kerner, sau-vignon, rumeni muškat, modro frankinjo, povrhu pa še nekaj jedilnih sort, kot sta bela in rdeča kraljica vinograda. Zaradi vseh teh sort trgatev pri Peklarjevih traja lep čas, saj je potrebno vsako sorto grozdja posebej pobrati, »sprešati« in spraviti v Letošnji hajdinski kletar Ivan Peklar je domačinom tudi Ob prihodu prijateljev kletarjev, ko je lanski kletar Roman zaigral in zapel ob odhodu iz Slovenje vasi v cerkev sv. Mar- Štumberger novemu kletarju pomagal pri »oblačenju« kle-tina na Hajdino. tarske kravate. december 2007 HAJDINČAN sod, ko pa vino dozori, Peklarjevi povabijo še prijatelje, da poskusijo in ocenijo gospodarjev vinski pridelek. To in še mnoge druge zgodbe iz svojega življenja nam je zaupal novi hajdinski kletar, ki se s siceršnjo skromnostjo pa vendarle rad pohvali tudi z nekaj vinskimi odličji, celo prvakom kernerjem, nasploh pa je ponosen na to sorto, ki je tudi letos izredno kvalitetna in po prvih ocenah enkratna. Zdaj, ko je Ivan Peklar kletar cele haj-dinske fare in občine, pa pravi, da ni nič drugačen, le želi si, da bi se mu na tej poti pridružilo še več ljudi dobre volje, ki imajo poseben čut in odnos do vinske kapljice. V pogovoru še pove: »Zelo rad se pohvalim, da imam tri velike ljubezni; prva je družina, na katero sem zelo ponosen, druga je služba, tretji pa je vinograd in takoj zatem se najde še ena moja ljubezen, to pa je kitara. Zelo rad sem v družbi veselih ljudi, imam veliko prijateljev in najlepši so prav tisti trenutki, ko se ob dobri kapljici tudi zapoje. Do vina imam neko posebno spoštovanje, rad ga pridelujem in tudi uživam ob pitju dobrega, sem pa za kulturno pitje, »Do vina imam neko posebno spoštovanje,« pravi Ivan Peklar, hajdinski kletar letnika 2007. Foto: TM in prav to še posebej cenim. In zdaj ko sem sprejel to na nek način častno funkcijo v občini, vedno bolj razmišljam, da so to nove izkušnje, nova doživetja, predvsem pa je to en krasen občutek, saj si vedno v družbi kletarjev in novih ljudi, ki vinsko kapljico »ljubijo« in spoštujejo kot ti. Ponosen pa sem tudi na svoje domače, ki so mi Radoslav Simonič, župan občine Hajdina: »Hajdinski kletarji so v svoje vrste ponovno dobili umnega in pridnega vinogradnika ter kletarja. V njihove vrste prihaja tudi novo vinorodno področje - Hrastovec pri Voličini - z novimi okusi in ta teritorialna posebnost bogati Martinovo klet na Hajdini. V času predloga priprav na prireditev in v času samega imenovanja pa sem ugotovil, da gre za človeka, ki pooseblja obljubo, dano na sami Martinovi prireditvi.« Marijan Fesel, naddekan in župnik fare sv. Martina: »Ivan Peklar je zelo vesten, skrben in dejansko dela z Martinovo kletjo in vinom v tej naši kleti. Čutiti je njegovo odgovornost s sprejetim delom. Dejal bi, da so se Slovenjevaščani odločili za pravega »tipa«. * [im; žsmdLitlTSI. TmSfj stali ob strani vse od začetka, žena Milica je bila moja desna roka, ponosen sem na krajane Slovenje vasi, ki so me prijetno presenetili in tega ne morem pozabiti. Zupanu Simoniču, njegovim sodelavcem in farnemu župniku pa bi skozi zahvalo rad še sporočil, da naj s to tradicijo na Hajdini nadaljujejo še dolgo.« TM IZ MOŠTA VINO -PRIDI NA HAJDINO! Sodček okrašen, z moštom napolnjen, v cerkev svetega Martina prinešen. Radi počastili farnega patrona bi s častjo, da na konju ne omaga med potjo. Ko pozdravni nagovor je končan, prične kulturni se program. Vinski senat mošt pospremil je, zdaj blagoslovljeno mlado vino imenuje se. Zaobljuba in podpis novega kletarja letnika 2007 iz Slovenje vasi opozarja na vestno opravljanje poslanstva. Zdaj moral bo skrbeti, da ne zmanjka vina v Martinovi kleti. Novi, bodoči kletar gospod Ivan Peklar prisotne goste že povabi, da z mladim vinom se nazdravi. Bog naj živi faro sv. Martina in proslavo ob 9. prazniku občine Hajdina. Marija Markovič HAJDINČAN december 2007 Obiskal nas je Janez Lotrič ... Janez Lotrič in Franc Mlakar, prijatelja na Martinovi prireditvi na Hajdini TVrireditve ob občinskem praz- Ml niku so tudi letos potekale po tradicionalnem programu in trdimo lahko, da je to ena najlepših Martinovih prireditev v Sloveniji. Se posebej sobotni del, ki tradicionalno poteka v naši farni cerkvi sv. Martina. Seveda je tudi letos bila prisotna rahla napetost in radovednost, kdo bo osrednji pevec prireditve v cerkvi. Moram reči, da sem že kar nekaj let imel tiho željo pripeljati na naš praznik prijatelja Janeza Lotriča, saj na tak ali drugačen način sodelujema že od leta 1998. Vendar je bilo vsa ta leta to nemogoče realizirati, saj je izredno zaseden in njegov urnik sega do tri leta naprej. Letos se pa je na srečo vse uskladilo in dan pred prireditvijo je Janez tiho namignil, da bi morda pa le šlo, potrdil pa je tri ure pred prireditvijo ... vse ostalo veste. Zdi se mi prav, da tega, trenutno mednarodno zelo priznanega opernega pevca na kratko predstavimo tudi v našem Hajdinčanu. Janez Lotrič je bil rojen v Železnikih na Gorenjskem in kaj hitro je pokazal svojo pevsko nadarjenost, saj je bil že od malih nog aktiven v različnih zborovskih zasedbah. Kaj hitro se je odločil tudi za pevsko kariero in začel je študirat solo petje pri prof. Kseniji Vidali in na Glasbeni akademiji v Ljubljani pri Ondini Klasinc, kasneje pri Hildi Zadek na Dunaju, pa tudi pri Mariji del Monaco. Že leta 1980 je debitiral kot Nemorino v operi “L, esir d, Amor” v Mariborski operi, v kateri je ostal vse do 1987 leta. Seveda je v teh letih nastopal tudi po celi Sloveniji, Hrvaški, Češki in Slovaški, kjer je odpel število izvrstnih vlog in bil opažen v krogu nemško govorečih področij, saj so ga takoj angažirali v salzburški in graški operi in seveda v državni dunajski operi, kjer je opozoril nase v mednarodnem merilu, začel žeti velike uspehe in dobivati vloge po vsem svetu. Osebno sem bil na njegovih premierah v Parizu, Gradcu in Dunaju v letu 2000. V teh letih je nastopal še v frankfurtski, madridski in zuriški operi. Danes ima Janez Lotrič gotovo ime največjega opernega pevca v Sloveniji in je seveda zelo visoko priznan v mednarodnem merilu, saj se v zadnjih treh leti udejstvuje domala v vseh naj večjih opernih hišah na svetu. Nev York, Tokio, Santi-ago de Chile, Dunaj, Berlin, Seul so samo nekatera imena prestolnic držav, v katerih nastopa. Redkokdo pa ve, da si je Janez družino ustvaril na Ptuju, da ima tri zelo nadarjene otroke in za ženo prijetno otroško zdrav- nico. Seveda ga kot pravega Gorenjca vedno vleče v njegove kraje, kar je tudi normalno, saj je Janez izredni ljubitelj narave in planin. Globoko upam, da vam je njegov nastop pri nas bil všeč. Osebno bi rad povedal še to, da je Janez Lotrič izredno skromen človek in velik prijatelj domačih dobrot, saj je pred prihodom namignil, kaj bi rad imel za plačilo. Rekel je: „Franci, če je le mogoče, mi prinesi mešanico kvintona in kurke (kar so dobrodušno prispevali Turnškov! in Ogrinčevi iz Skorbe) ter meso in klobase iz naših kiblic, vse skupaj v pletenki in košari, ki sta jih izdelala moj stric Janez in Alojz.“ Verjeli ali ne, žarel je od veselja, ko je vse to videl. Žal je takoj po nastopu v cerkvi moral oddrveti proti Ljubljani zaradi snemanja na televiziji in se ni mogel malo več družiti z nami. Napisal pa mi je sporočilo in ga poslal po telefonu, in zdi se mi prav, da vam ga posredujem v tem članku, ker zaradi velikega presenečenja to ni bilo mogoče na sami prireditvi. TUDI JAZ SEM VESEL, DA MI JE POLEG VSEH OBVEZNOSTI USPELO ZAPETI ŠE TVOJIM SIMPATIČNIM HAJDINCEM. HVALA ZA POVABILO, RIZIKO IN DARILO. Prijatelj Janez Lotrič Osebno sem vesel, da se nam je pridružil ravno v letu, ko se je nekako zaključila obnova notranjosti farne cerkve. Zato bi se mu še enkrat zahvalil preko našega Hajdin-čana in mu zaželel še na mnoga leta. Franc Mlakar december 2007 HAJDINČAN Na Hajdini odmevna 8. Štajerska frajtonarica ¥ Tdneh veselega martinovanja v X/ občini Hajdina je KD Valentin Žumer Hajdoše uspešno izpeljalo že 8. Štajersko frajtonarico, ki je tudi letos pritegnila veliko mladih muzikantov. Tekmovali so v dveh skupinah, stari do 15 in tisti malo starejši, skupaj jih je bilo 33 in med skoraj samimi fanti smo letos lahko zaploskali še šestim dekletom. Zapele so tudi pevke Gmaj-narice, občinstvo pa je največ glasov namenila domačinu Simonu Kaisers-bergerju iz Gerečje vasi, ki je bil kar malo presenečen in po tej nagradi mu bo verjetno igranje harmonike še v večje veselje. Idejni oče Štajerske frajtonarice Alfonz Strnad si je po koncu še ene uspešne nagradne revije oddahnil, hkrati pa izrazil zadovoljstvo nad tako velikim interesom mladih muzikantov za igranje frajtonarice. Prišli so od vsepovsod, po pričakovanju jih je bilo največ iz Štajerske, sodelovali pa so še mladi frajtonarji iz Koroške in Primorske, pa še kak drug slovenski kraj bi se našel med nastopajočimi, je dejal Strnad. Bil pa je tudi vesel, da imajo za tovrstne prireditve velik posluh v domači - hajdinski občini, za kar se je posebej zahvalil županu Radoslavu Simoniču, ob tem pa že naznanil, da bo štajersko srečanje frajtonarjev na Hajdini spet prihodnje leto. Potem ko so muzikantje odigrali vsak svojo pesem, je delo čakalo še strokovno komisijo, ki ji je tudi letos predsedoval Boris Roškar, kot člana pa sta se mu pridružila še Primož in Monika Kelenc, oba dobra poznavalca glasbe, Primož pa je tudi sicer izvrsten učitelj frajtonarice. Komisija ni ocenjevala kar tako povprek, temveč je točke seštela iz ocene nastopa samega, veliko pa sta štela še muzikalnost in teh- Nagrajenci osme Štajerske frajtonarice v družbi komisije in podeljevalcev nagrad, med katerimi sta bila župan Radoslav Simonič in idejni oče Štajerske frajtonarice Alfonz Strnad. nika, je med drugim povedala Monika Kelenc, in dodala, da je imela komisija kar težko delo, kajti na odru je občinstvo lahko spremljalo veliko dobrih nastopov. Sicer je bila komisija vendarle enotna pri končnih odločitvah, članica komisije Kelenčeva je še posebej poudarila, daje komisija prijetno presenečena, da se toliko mladih rado Med frajtonarji se je slišala tudi pesem Gmajnaric, ki so igra s frajtonarico. zdaj že stalne gostje revije. Foto: TM Mladi harmonikarji so na koncu revije veselo zaigrali skupaj. ZA LETOS SO NAGRADE RAZDELJENE V skupini mlajših frajtonarjev je bil prvi Alen Klepčar , na drugo mesto se je uvrstil Sandi Zajc iz Apač na Dravskem polju, tretji pa je bil Žan Bregar iz okolice Radeč. Med petimi tekmovalci, starimi nad 15 let, pa je bil izbor naslednji: prvo mesto je osvojil Božidar Štiber iz Ljutomera, za njim pa sta se uvrstila Ernest Petek iz Kungote pri Ptuju in Klavdija Pleteršek iz Dobrovc pri Mariboru. TM HAJDINČAN december 2007 Harmonika je Simonova prijateljica Oimon Kaisersberger je mladi har- V_Jmonikar iz Gerečje vasi. Obiskuje 6. razred OS Hajdina. Že kot 3-letni deček se je učil igranja na sintetizator, a že takrat si je želel harmonike. Ko je bil star 6 let, so mu starši kupili harmoniko, primerno njegovi velikosti. To je bila diatonična harmonika, popularna frajtonarica. Drobni prstki so sami izbirali primerne tone pesmi, ki jo je želel zaigrati. Igral je tako dolgo, da se je pesem tudi sam naučil. Pri tem mu je veliko pomagala babica Zdenka, ki si je vedno vzela čas in ob njegovem igranju veselo prepevala. Ker sta bila želja in veselje do igranja velika, je že v 1. razredu začel obiskovati šolo harmonike in jo obiskuje še danes. Vsak prosti čas izkoristi za igranje in kadar je žalosten, je frajtonarica edina prijateljica, h kateri se zateče in katera mu povrne veselje. Rad nastopa na šolskih prireditvah in prireditvah na vasi, letos pa se je udeležil 7. nagradne revije »Štajerska frajtonarica« na Hajdini in s svojim igranjem osvojil občinstvo. Prejeto priznanje je vzpodbuda za naprej, kajti njegova velika želja je igranje v skupini Štajerskih frajtonarjev. Upamo, da se mu bo ta želja izpolnila in želimo, da mu veselja do igranja in nastopanja še tako kmalu ne bo zmanjkalo. JL Simon potem, ko ga je občinstvo na letošnji Štajerski frajtonarici nagradilo z zmago. Foto: TM Dan šole Hajdina in 10. obletnica prizidka proslavo in veselim druženjem s O starši so pred nekaj tedni na OS Hajdina praznovali dan šole, ob tej priložnosti pa so se spomnili še dveh pomembnih zgodovinskih dogodkov; 110-letnice stare šole in 10. obletnice odprtja prizidka s telovadnico. Bogat kulturni program so združili še z enim svečanim dogodkom, kot novopečena ekošola so podpisali še ekolistino, predstavili ekohimno in razvili svojo novo šolsko zastavo. Letošnje rojstnodnevno praznovanje je bilo nekaj posebnega za vse, je ob obisku dejal ravnatelj Jože Lah, pa ne samo zaradi dveh pomembnih obletnic, temveč tudi zato, ker so se na široko odprla šolska vrata in se potem, ko so lani uspešno pristopili v mrežo slovenskih ekošol, zdaj predstavili še kot šola, ki je in želi biti Na Hajdini se je povabila k podpisu ekolistine razveselila tudi nacionalna koordinatorica Ekošol v Sloveniji Nada Pavšer Ravnatelj Jože Lah je gostom z veseljem pokazal utrinke iz bogate šolske kronike zdrava in ekološko naravnana. Doslej jim je to dokaj dobro uspevalo, pravi ravnatelj Lah, zato se bodo vnaprej trudili, da bodo še boljši in prepoznavni, ekološke vsebine pa bodo poleg rednega pouka uvajali še naprej v projekte, želijo izboljšati medsebojne odnose, se še bolj posvetiti šolski prehrani, vse pa bo odvisno od učencev in mentorjev, ki bodo poslej skrbeli za ekov-sebine na OS Hajdina. OB PRAZNIKU ŠOLE PODPISALI ŠE EKOLISTINO Zelo svečani trenutek pa je bil tudi podpis ekolistine, ki so jo poleg Nade Pavšer, nacionalne koordinatorice ekošol Slovenije iz ministrstva za okolje in prostor, župana Radoslava Simoniča in ravnatelja Jožeta & 1 ■H i 1 ■ L 1 Gostje na šolski zabavi Laha podpisali še predstavniki staršev in šolske skupnosti, posebej svečano pa sta bila predstavljena še šolska ekohimna ter ekoznak na prav tako novi šolski zastavi. Vse to je pa je zdaj že dobra pot do pridobitve tudi ekozastave, s katero pa se lahko pohvali že kar nekaj šol v Sloveniji, med njimi tudi hajdinska, je poudaril ravnatelj Jože Lah. Program Ekošola kot način življenja v Sloveniji deluje že dobrih 10 let, v družbo ekošol pa je vključenih že blizu 270 šol. Program ekošol vodi Nada Pavšer, univerzitetna profesorica, ki je prepričana, da je to program, ki lahko veliko pripomore k celostnemu okoljskemu osveščanju šole, njene okolice in tudi širšega prostora. In kot je Pavšerjeva med drugim dejala, na Hajdini ekošola pomeni uresničitev ciljev okoljske vzgoje, ki so opredeljeni v nacionalnem učnem programu okoljske vzgoje, Hajdinčanom pa je zaželela veliko uspe- HAJDINČAN hov tej eko-poti. S poudarkom na aktivnem življenju v sklopu ekošole in zdrave šole pa so nedavno praznovanje na OŠ Hajdina obogatili še z delavnicami, v katerih so gostili tudi članice društev gospodinj in žena iz hajdinske občine, pripravili so zanimivo razstavo Vrček upanja in se ob koncu zabavali še s skupino Pijamas. TM Učenci so dan šole popestrili tudi z razstavo Vrček upanja Zelo, zelo navdušila je skupina Pijamas in nekateri so si s pevci upali tudi zapeti. Foto: TM Presenetil nas je obisk šolskega ministra Z ministrom Zverom in njegovimi sodelavci so v pogovoru sodelovali predstavniki lokalne skupnosti in šole. Spodnje Podravje, to je ptujsko in ormoško področje, so od 12. do 13. novembra 2007 obiskali visoki predstavniki slovenske vlade s predsednikom Janezom Janšo. Veseli smo bili novice, da bomo za krajši čas gostili tudi našega šolskega ministra dr. Milana Zvera, ki ga je spremljal tudi vodja sektorja za investicije v šolski prostor na MŠŠ Ljubljana. Delovno srečanje smo pripravili po dogovoru z g. županom v zbornici naše šole. V delovni skupini smo bili predstavniki šole, to je ravnatelj, predsednica sveta šole in vodje strokovnih aktivov, v delegaciji občine pa so bili poleg župana g. Radoslava Simoniča še podžupan g. Janko Merc ter trije občinski svetniki in predsednik občinskega odbora stranke SDS. Iz knjige vtisov: V dnevu obiska vlade RS v Podravju smo danes obiskali lepo in uspešno OŠ v Hajdini Učiteljem in učencem želim veliko uspehov pri delu in učenju. Milan Zver, minister Obisk g. ministra je bil namenjen predvsem seznanitvi s pripravami za gradnjo vrtca v občini, saj smo ena izmed petih občin v Sloveniji, ki še nima svojega vrtca za varstvo najmlajših otrok. Kot ravnatelj šole in gostitelj sem prisotne seznanil uvodoma s pestro šolsko zgodovino kakor tudi z organizacijsko in kadrovsko strukturo našega zavoda. Gospod župan je podal osnovne informacije o pripravah idejnega projekta in izida republiškega natečaja za uveljavljanje proračunskih sredstev pri gradnji vrtca. Strokovni predstavnik vlade in g. minister sta bila z idejno zasnovo kakor tudi lokacijo novega vrtca zadovoljna in predlagala, da se držimo razpisanih rokov pri objavi za investicijska vlaganja v novem koledarskem letu. Po razgovorih s predstavniki občine in šole si je gospod minister ogledal tudi naše šolske prostore. Med ogledom šole so ga v učilnici pozdravili tudi učenci v oddelku podaljšanega bivanja, a tudi ostali učenci bi ga želeli srečati, pa so že končali s poukom. Ob odhodu smo si želeli predvsem to, da bi priprave na težko pričakovano gradnjo vrtca čim boljše tekle in se že veselili našega naslednjega srečanja ob otvoritvi novega vrtca. Ravnatelj Jože Lah V' Iz OS Hajdina T^ravljica o kralju Minu je bila Ml navdih za četrtošolce, ki so skušali premagati edini kraljev poraz -poraz s časom. Zgodbe, ki jim burijo domišljijo, so predstavljale še navdih o kralju Oriju, potem so pesnili in likovno ustvarjali. Petošolci so razpredali o življenju muckov, a tudi o spominih na počitniške dni. V vsakdanjem svetu pa so se predali prvemu od treh decembrskih mož in se pripravljali na čarobnost praznikov. S. H. IN POTEM... Kralj Min se je ves dan jezil, ker ni več tako mlad. Zvečer je komaj zaspal. Ko je bilo jutro se je kralj Min zbudil in je bil začuden, kaj je vse tako tiho. Oblekel se je in šel pogledat, kaj se dogaja. Prišel je v kuhinjo, se najedel in šel ven. Komaj se je zavedal, da je danes njegov rojstni dan. Potem je zakričal: “Je že kdo buden?” čez nekaj časa so vsi zakričali VSE NAJBOLJŠE za njim. Min je bil presenečen, ampak zaradi njegovih let pa ne. Vsi so mu dali darila. Eden od njih mu je izdelal čarobni stroj, ki te pomladi. Kralj se je od veselja razjokal. Po nekaj dnevih je to poskusil in stroj ga je pomladil v petindvajseta leta. Vedno, ko se mu je zdelo, da je prestar, je stopil k stroju in se pomladil. Kralj Min je živ še zdaj. Klara Smigoc, 4.b IN POTEM ... Kralj je sklical vsa ljudstva, da darujejo vse ure v kraljestvu in jih zažgejo, da ne bi bilo več ur. Naslednji dan mu je bilo že žal. Ker je na goste za svoj rojstni dan čakal ure, da so prišli. Po zabavi ni mogel več zdržati. Poklical je najpametnejše izumitelje kraljestva, da mu zgradijo časovni stroj, da bi odpotovali v čas nazaj in preprečili zažiganje ur. Ampak ker še niso imeli sodobne tehnologije, se mu je streha podrla na glavo, ko je potegnil ročko. Omedlel je in urarji so popravili ure, ne da bi kralj vedel. Ko se je zbudil, je mislil, da je izum uspel in nikoli se ni več pritoževal nad svojo starostjo. Gašper Mlakar, 4.b IN POTEM ... Kralj Min je naredil stroj za polepšanje brade. Vsi vaščani so se začudili, kakšno presenečenje, njegova brada ni bila več siva. Tudi nekateri so to poskusili. Ko je to videl Urarček, se je začudil, kakšno brado ima zdaj kralj Min. Urarček je kar od veselja skakal, saj se ni več postaral. Anja Hostnik, 5.b KRALJESTVO KUMIJA URIJA Tudi kralj Kumi Uri je imel svoje otroke. Imel je tri deklice. Dve sta bili veliki, ena pa malce manjša. Dedek mu je rekel: “Takoj pojdi ven, ti mala pošast!” “Ne bom odšel, saj velikonočnega zajtrka ne morete praznovati brez kralja Kumija Orija.” Dedek je rekal: “Lahko bi praznovali brez tebe in tvojih neumnih besed!” Kumi Ori se je razjezil in na zeleni koži dobil grde oranžne pike. Zato je rekel: “Poglej, kaj si mi pa zdajle naredil.” “Še več teh pik boš dobil, če ne boš šel, od kod si prišel,” je rekel dedek. Nato je prišla Kumijeva mlajša hčerka in rekla, da gresta domov. En, dva tri in že sta izginila, nato smo šli praznovat velikonočni zajtrk. Katja Rihtarič, 4. b SLON Je bil en slon, pojedel je bonbon in je bil lahek kot balon. Odnesel ga je veter, zagledal ga je Peter. Ko sonce je žarelo, je pol vrta zagorelo. Potem se dež je vlil, je vrt pogasil. Ata se uči besedo kaj, mama v hiši kuha čaj. Otrok po hiši dirka, dojenček pa išče, kje je radirka. Dauid Murko, 4. b JAZ, SMETIŠČNI MAČEK Skotil sem se na strehi velikega bloka. Najprej sem ob sebi začutil nekaj toplega. To so bili mamica, bratec in sestrica. Ko smo bili stari dva tedna, smo prvič videli svojo mamo, ki jo je gospodar odpeljal in se ni več vrnila. Tako smo ostali sami, lačni in prestrašeni. Ker smo glasno mijavkali, se je na strehi prikazal človek, ki nas je odnesel pod smetnjak pred blokom. Tam smo se spet morali sami znajti. Imeli smo srečo, saj so nam otroci iz bloka nosili mleko. Po treh mesecih smo splezali v smetnjak, si sami poiskali hrano in se prvič do sitega najedli. Zrasli smo in šli vsak po svoje. Bratec je našel družino z dvema otrokoma, sestrica pa starejšo gospo. Le jaz nisem našel družine, ki bi me vzela k sebi, zato sem postal smetiščni muc. Po enem letu sem se zaljubil v muco iz bogate družine na bregu. Ime ji je bilo Maca. Imela je nalakirane krempeljčke in dišala je po jagodah. Na repu je imela pentljo roza barve, na glavi pa rutico s srčki. Večkrat me je obiskala, mi prinesla hrano in postala sva dobra prijatelja. Kmalu sem se preselil k njej in pri njeni družini lepo živel. Vesel in srečen sem, da sem tudi jaz, smetiščni muc, našel dobro prijateljico in končno zaživel tako, kot se spodobi. Melani Berger, 5. r UČITELJIČIN LET Z LETALOM V lanskem šolskem letu smo začeli obiskovati 4. razred. Za razredničarko smo dobili go. Natašo Štumberger. Dobro smo se ujeli in šolsko leto je hitro minilo. Skupaj smo bili tudi v šoli v naravi in naenkrat je šolskega leta bilo konec. Ker je v navadi, da se ob koncu leta učiteljicam zahvalimo z darilom, smo tudi mi začeli premišljevati, s čim bi jo razveselili in se ji zahvalili. Razmišljali smo in se dogovarjali, zbirali predloge in se na koncu odločili za malo drugačno presenečenje. Učiteljici smo podarili karte za panoramski ogled Ptuja z letalom. Zelo je bila presenečena, pa tudi malo prestrašena, saj se s “cessno” še nikoli ni peljala. Moj ati, ki je pilot, je rekel, da bo učiteljico in njeno družino z veseljem popeljal na ta ogled. Drugi vikend v septembru smo se dogovorili za polet. Dan je bil lep in sončen, prav primeren za vožnjo in ogled. Z atijem sva že zjutraj odšla na letališče v Moškanjce, kjer sva pripravila CESSNO 172 S5-DAF Kmalu je prišla tudi učiteljica s svojo družino in rekla, da je vse kar malo strah. Ati jih je potolažil in rekel, da še nobeden ni ostal v zraku. Učiteljica, njen sin Rok in hčerka Urša so se vkrcali v letalo, jaz in učiteljičin mož pa sva ostala na letališču in opazovala njihov vzlet. Kmalu so nama izginili izpred oči in čez pol ure spet varno pristali. Vsi so bili nad vožnjo navdušeni in zadovoljni. Povedali so, da je ati učiteljici zaupal tudi krmilo aviona, vendar nad svojo vožnjo ni bila preveč navdušena, še manj pa njena otroka. Vsi veseli, da je vožnja dobro uspela, smo spili še pijačo in se poslovili. Učiteljica se je zahvalila meni in atiju, drugi dan v šoli pa še vsem sošolcem in našim staršem za res prijetno darilo. Meni pa je tako minil še en dan na letališču, kjer sem zelo rad. Žan Merc, 5. r JAZ, SIAMSKA MUCA Sem siamska muca, ime mi je Belka in sem snežno bele barve. Moji lastniki so me kupili na razstavi muc, kjer sem v kategoriji mladičev osvojila 1. mesto. Všeč sem jim bila zato, ker imam lepe rjave oči, snežno belo dlako, za povrh pa sem še z rodovnikom in sem čistokrvna. Kupili so mi veliko lepih oblekic in ovratnic. Moja lastnica je prijazna deklica, ki mi te oblekice tudi oblači, zraven mi pa da tudi ovratnico, ki se sklada z barvo obleke. Včasih, ko sva z lastnico sami doma, naju tudi naliči in takrat se počutiva pomembni osebnosti ter cele ure presediva ob ogledalu. Vsak četrtek me lastniki tudi okopajo, da imam lepo in mehko dlako, čeprav se znam obnašati kot dama, mi kopanje ni všeč, ker je voda mokra. Za spanje imam dve blazini, eno za popoldan in eno za zvečer. Tista za popoldan je roza bele barve, tista za zvečer pa je bele barve in položena na posteljico. Kupili so tudi psa po imenu Pikec. Z njim sva zelo dobra prijatelja. Vsak dan tudi skupaj jeva. Ko se jaz najem, ga zelo rada pocukam za rep. Takrat se razjezi in začneva se igrati. Loviva se po hiši in delava prevale, s tem pa prevračava stole v jedilnici. Tamara Majcen, 5. r. december 2007 HAJDINČAN “Odpri svoja vrata, pa boš tudi pri drugih našel odprta.” V novembru smo se na naši šoli aktivno pripravljali na podpis ekolistine, saj smo si ob DNEVU ŠOLE želeli pridobiti tudi ekoza-stavo. Projekt pod geslom Medsebojni odnosi poteka skozi vse leto, tako da smo bili na ta svečani dogodek res pripravljeni. Najprej smo razpisali natečaj za - oblikovanje EKOZNAKA šole - besedilo in melodijo za EKOHIMNO - izbor idej za oblikovanje EKOLISTINE Ekolistina temelji na MEDSEBOJNIH ODNOSIH. V njej smo torej predstavili, kako želimo preživljati čas v šoli, da nam bo vsem prijetno. Vsebina ekolistine zajema: - zdravo in kulturno prehranjevanje - skrb za šolsko lastnino - spoštovanje - prijateljstvo - pozitivno komuniciranje - sodelovanje pri pouku - reševanje problemov NARAVOSLOVNI DAN -EKODAN, 7.11.2007 “Prijatelj je darilo, ki si ga pokloniš sam.” Pozitivne medsebojne odnose smo krepili preko delavnic “Zaupaj vase” in iger naši babic in dedkov. Vsak razred je izdelal RAZREDNI MOTO. Razmišljali smo, katere vrednote bi izžarevali, da bi se v svojem razredu in tudi med ostalimi učenci dobro počutili. Učenci so poudarjali: spoštovanje, prijateljstvo, ljubezen, srečo, komunikacijo, strpnost, odgovornost. “Življenjski cilj vsakega posameznika naj bo vedno isti: NAPREDOVANJE V DOBREM.” DAN ŠOLE, 8.11.2007 Starše in ostale navzoče smo pogostili s pecivom in namazi, ki so jih učenci pekli v sodelovanju z aktivi Žena in deklet občine Hajdina. Učenci so spoznavali različne recepte, postopke za pripravo jedi. V drugem delu smo pripravili svečano kulturno prireditev, kjer smo podpisali ekolistino in predstavili ekohimno. Ekolistino so podpisali: Nina Bedrač - šolska skupnost Jože Lah - ravnatelj Miran Murko - svet staršev Radoslav Simonič - župan Verica Turk - medicinska sestra Nada Pavšer - koordinatorica ekošole Ekohimno je zapel šolski pevski zbor. TI IN JAZ, JAZ IN TI SVA PRIJATELJA V NAŠI ŠOLI, V EKOŠOLI ... SONCE, ZVEZDE, ROŽA, POTOK IN NARAVA VSA, V NAŠI ŠOLI, V EKOŠOLI ... VSI SKRBIMO ZA PLANET IN ZA SREČEN SVET, V NAŠI ŠOLI, V EKOŠOLI... V NAŠI ŠOLI, V EKOŠOLI ... Pozitivno bomo razmišljali, sodelovali, ustvarjali ... še naprej. Le tako se bomo dobro počutili in si pomagali. Vodja projekta ekošole Mateja Draškouič Razred lahko deluje kot celota, če se učenci dobro razumejo, Moto našega projekta temelji na medsebojnih odnosih, spoštujejo in sodelujejo z razrednikom in drugimi učitelji. kamor prav gotovo sodita hvaležnost in sreča ... Ob gospe Veronekovi so se sladkali sedmošolci. ... prijateljstvo rodi prijateljstvo ... HAJDINČAN december 2007 Utrinki iz vrtca Vijolica Otroci iz oddelka 4-6 let z Bojano in Emo smo obiskali lovca, atija od našega Valentina. Spoznali smo veliko drugačnih živali, lovec nam je pokazal orožje in lovsko obleko, gledali smo skozi daljnogled in se družili ob pečenem kostanju. Hvala Valentinovim staršem, ki so nas prijazno sprejeli. Otroci iz oddelka 4-6 let smo si pri prometni vzgoji ogledali železniško postajo, prehod in signalizacijo. Z otroki smo se pogovarjali o varnosti in spoznali različne vrste vlakov. Otroci iz vrtca Vijolica so naročniki otroške revije Cicido. Danica B. poskrbi, da jo otroci redno dobivajo in tudi prebirajo. Že v začetku leta je povabila v naš vrtec na obisk MODREGA medvedka - maskoto Cicidoja. Otroci so bili zelo navdušeni, spoznali so modrega medvedka s kapo in velikim pajacem. Tudi zaplesali so z njim, modri medvedek pa je otroke tudi obdaril. Medeni zajtrk v oddelku 5-6 let. Otroke so obiskali ravnateljica vrtca in župani. Oddelek 5-6 let z Vero in Mojco ter čebelarji. Tudi v našem vrtcu smo se pridružili vseslovenskemu projektu »Zajtrk z medom«. Obiskali so nas čebelarji in predstavili različne vrste medu. Otroke v vrtcu Vijolica je obiskal prvi od treh dobrih mož - sv. Miklavž s parkljem in vse pridne otroke tudi obdaril ... Kaj pa šibe, ki jih vidite na fotografiji? Le zakaj je prinesel tudi te? december 2007 HAJDINČAN ŠALE IZ VRTCA VIJOLICA 5-letni Evi se zgodi nesreča - polulala se je. Vzgojiteljica jo vpraša: »Ali jemlješ kakšna zdravila?« Eva: »Ja, pa ne za luliko, ampak za kašelj.« 3-letni Matej sedi na novem kavču, ki ga je vrtcu podaril dedek Mraz. V ustih ima stekleničko, udobno se uleže, čez nekaj časa pa vpraša: »Vzgojiteljica, kdaj nam bo dedek Mraz pripeljal še televizor?« Uroš: »Ko sem bil mali, sem bil v ekvatorju (mislil je inkubator).« Bojan: »Ko bom veliki, bom maser, če pa se ne bom dobro učil, pa bom mesar.« Vzgojiteljica deli risalne liste. Aljaž se oglasi: »Jaz bi tudi imel reševalni list.« Zbrala: Danica Hotko asjgjgB rr /1 2*. SEBI -A..' * | 10. decembra pa smo v vrtcu Vijolica srečali še enega dobrega moža, ki prinaša srečo - dimnikarja. Obiskal je otroke in vzgojiteljice, ob obisku pa jim je predstavil svoj precej zanimiv poklic. Pravljica BOŽIČKOVA NEZGODA Bil je čaroben božični večer, kot so čarobni vsi božični večeri. Vse prostore v hiši obdaja mehka svetloba in širi se vonj po slastnem pecivu. Mmm, le kaj je v pečici? Žiga, Maša in Lucija so hodili od smrekice v dnevni sobi pa do kuhinje, kjer so pomagali pri peki peciva, pa spet do smrekice, za katero so še vedno našli kak nov okrasek. Tako so bili živahni, da sta jih očka in mamica že čudno gledala. Le kaj jim je, sta se spraševala. Nista vedela, zakaj so tako igrivi in nagajivi, zato sta jih le vprašala. »Božička iščemo!« so odgovorili v en glas. Starša sta jih skušala pomiriti. Rekla sta jim naj gredo v posteljo, saj je že čas za počitek. Enkrat do jutra bo Božiček že našel pot do njih. Otroci so ubogali, pa tudi očka in mamica sta se odpravila v spalnico. Zaspala sta, otroci pa niso imeli miru. Zelo jih je zanimalo ali jim bo Božiček uspel uresničiti želje. Žiga si je želel novo igračo, Lucija nekaj sladkega, le Maša se ni mogla odločiti med drsalkami in med medvedkom, zato je Božičku napisala kar obe želji. Tako so bili vznemirjeni, da so vsi trije smuknili iz svojih posteljic in se prikradli v dnevno sobo. Ampak pod dreveščkom ni bilo ničesar. Na tihem so se veselili, da bodo mogoče ugledali Božička ravno, ko jim bo prinesel darila. Daril še ni bilo, torej lahko Božička pričakajo. Čudili pa so se, da še ni prišel, saj je bilo že pozno in otroci bi res že morali spati. Ne bodo čakali dolgo, saj so že zelo utrujeni. Prepričani pa so bili, da bo kmalu prišel. Pa vendar ga ni bilo od nikoder. Le kaj se dogaja? Zakaj ga še ni? Ko so tako razmišljali in tuhtali, se je Lucija zagledala v nebo in videla nenavaden prizor. Na nebu je svetila luna. Bila je vedno tanjša, a njena svetloba je bila zelo močna. In ob njej je videla senco. Pa ne majhno, ne, bila je prav velika. Kajti videla je ... Božička! In celo jelenjo vprego, Božička, za njim pa zvrhan koš daril za vse otroke sveta. Ampak kar stali so na mestu. Nekaj je bilo narobe! Božič-kove sani so se zataknile na luni. O, joj! »Žiga, Maša, kaj naj storimo? Kako naj pomagamo Božičku?« je rekla Lucija. »Kaj če bi pihali in bi veter Božička ponesel naprej?« se je domislila Maša. Žiga in Lucija sta se strinjala s predlogom, zato so poskusili. En, dva, tri in huuuh. Nič se ni zgodilo. Spogledali so se in se odločili, da poskusijo še enkrat. Huuuuuh! Vprega se je le lahno premaknila. Žiga je rekel: »Dajmo še enkrat, a tokrat močneje, še močneje! Se!« Huuuu-uuh! Tokrat se ni premaknila le vprega, pih je bil tako močan, da se je zazibala tudi luna, zavrtela se je in se zadela v sani tako močno, da je bil Božiček v hipu pri njih. Hvaležen jim je bil za pomoč, zato jih je obdaroval s še večjim veseljem kot sicer. Žigi je prinesel žogo, Maša je dobila drsalke, da se bo končno lahko učila drsati, Lucija pa je dobila prečudovito košarico, polno njenega najljubšega sadja. Jupii! Veselili so se skupaj z Božičkom, ki pa ni mogel ostati pri njih, saj so se tudi drugi otroci že veselili njegovega obiska. Poslovil se je in obljubil, da drugo leto spet pride. Pa tudi to je rekel, da ne bo več počel vragolij na nebu. Ne, ne, kar po bližnjici bo šel v severne kraje in se bo lune ognil v širokem loku. Vendarle pa je otroke prosil za pomoč, če bo tudi naslednje leto zašel v težave. A tudi otroci so si zapomnili, kako so pomagali Božičku. Vedno, kadar si bodo kaj želeli, bodo pomagali, da se želja uresniči. Pa tudi če bo treba samo pihati. Pihnite tudi vi! Naj se vam želja uresniči! Klavdija Beber Otroci! Ali ste tudi vi videli Božičkovo nezgodo? Nič hudega, če je niste in mu niste mogli pomagati. Prebrali pa ste pravljico o tem, zato lahko narišete, kaj se mu je zgodilo. Risbice nam pošljite v uredništvo Hajdinčana. Izbrali bomo nekaj risbic, ki jih bomo objavili v naslednji številki. HAJDINČAN december 2007 Se en prijeten kulturni večer v Hajdošah \ Tsoboto, 8. decembra je bil v V organizaciji PGD Hajdoše kulturni večer v spomin na prvega zborovodja MoPZ PGD Hajdoše, pokojnega Valentina Žumra in pevca Janeza Glažarja. MoPZ PGD Hajdoše (na sliki) deluje že 33 let. Njihov prvi zborovodja je bil domačin Valentin Žumer, samouk, ki je napisal veliko priredb pesmi in vodil pevski zbor do svoje smrti leta 1986. V njegov spomin pevci vsako leto v mesecu decembru priredijo koncert, na katerega povabijo tudi goste. Koncert so o tvorili domači pevci s pesmijo Vasovanje, katere priredbo je napisal Valentin Žumer. Kot gostje so nastopili pevci cerkvenega pevskega zbora župnije sv. Martina, pevke Gmajnarice (na sliki), pesnica Olga Vidovič, ženski pevski zbor Solzice iz Kotelj in Štajerski frajtonarji. Ob koncu koncerta so vsi pevci in poslušalci skupaj zapeli pesem vseh pesmi Sveto noč. Koncerta se je udeležil tudi župan občine Hajdina Radoslav Simonič z ženo Marto, župnik župnije sv. Martina nadde-kan Marjan Fesel, svetniki občine Hajdina in veliko vaščanov. Vsi, ki smo bili v dvorani, smo preživeli prijetno urico užitkov ob lepem petju. Pevci so nam pričarali predbožično vzdušje s svojim ubranim petjem. Tudi oder je bil odet v božično dekoracijo. Po koncertu so se pevci in obiskovalci družili ob večerji, dobri kapljici in petju še dolgo v noč. KULTURNI NAPOVEDNIK KD SKORBA V januarju bo odrasla gledališka skupina premierno uprizorila komedijo »Častni povabljenec«, ljudske pevke se bodo udeležile Območne revije ljudskih pevcev in godcev, otroška gledališka skupina pa bo pripravljala novo igrico. Februarja bo odrasla gledališka skupina gostovala, ljudske pevke pa bodo sodelovale na občinski proslavi ob kulturnem prazniku. V marcu bosta odrasla in otroška gledališka skupina v svoji kategoriji sodelovali na območni reviji, otroška skupina pa bo nastopala tudi na proslavi ob materinskem dnevu, ki jo bo izvedlo kulturno društvo. Na tej proslavi bodo sodelovale tudi ljudske pevke. KD VALENTIN ŽUMER HAJDOŠE V svečani dvorani ptujskega gradu bodo 12. januarja nastopili zmagovalci letošnje nagradne revije Štajerska frajtonarica, skupina hajdoških frajtonarjev in gostje. KPD STANE PETROVIČ HAJDINA 6. januarja 2008 bodo pevci v dvorani DU nastopili s koncertom S pesmijo v novo leto. Konec januarja bodo premierno izvedli 2. gledališko predstavo, komedijo z naslovom »Zakonski vrtiljak«, avtorice Leslie Stevens. Še vedno gostujejo s 1. predstavo »Čistilka Marija«. Obe komediji sta prijavljeni na območno tekmovanje gledaliških skupin v organizaciji Javnega sklada RS, Območna organizacija Ptuj. Tam bodo nastopili februarja ali marca. V pustnem času pa nas bodo razveseljevali kurenti, ki bodo obiskali župana in sponzorje, zimo pa bodo preganjali tudi na videmskem in ptujskem karnevalu. KD DRAŽENCI 5. januarja 2008 bo premiera gledališkega dela »Afera poln kufer«, takoj po novem letu pa bodo s pripravami začeli tudi tamkajšnji kurenti. ZKD bo pripravila osrednjo občinsko proslavo ob kulturnem prazniku RS. Pripravila: Klavdija Beber Tekst in foto: Hilda Bedrač HAJDINČAN december 2007 Po sedmih letih obnov v župniji sv. Martina restavriran tudi Martinov oltar It^Tsgr. dr. Stanislav Slatinek, iv E.rektor bogoslovnega semenišča, je na god sv. Martina na Hajdini vodil osrednjo praznično mašo, ob tej priložnosti pa je blagoslovil restavriran Martinov oltar, star dobrih 120 let, novi daritveni oltar, sliko sv. Jožefa, obnovljeno župnijsko gospodarsko poslopje in prostore župnijske Karitas. S tem slovesnim dejanjem pa so v župniji sv. Martina na Hajdini zaključili s sedemletnim obdobjem obnov, a že prihodnje leto nadaljujejo z obnovo zvonika in zunanjo podobo farne cerkve, ki je vključena tudi v evropsko kulturno pot sv. Martina Tourskega. Začelo se je že v letu 2000, ko so se v župniji sv. Martina odločili, da se korenito lotijo prenove, tako notranjosti cerkve kot tudi župnijskega doma, gospodarskega poslopja in ureditve okolice. Farni župnik naddekan Marijan Fesel pravi, da je bilo teh sedem let, posvečenih najrazličnejšim obnovam in prenovam, zares dolgih, delavnih in kdaj tudi napornih, vendar se je splačalo, saj je zdaj vse obnovljeno tako, kot so si tudi želeli in farna cerkev je spet zasijala v vseh pogledih. Župnik Fesel je bil zraven pri vseh delih, v njegovih rokah je bil glavni nadzor, pa tudi domala vse ideje so njegove, saj si zaradi prevelikih stroškov nekega posebnega strokovnjaka in svetovalca v fari niso mogli privoščiti. Pomemben je bil le pogovor z mojstri, pove Fesel, z idejami in temeljitim pogovorom pa so uspeli narediti vse to, kar je danes lepo vidno v Martinovi fari, na vseh poslopjih, ki so v lasti fare. In še sreča, da so imeli z mojstri srečno roko, pove Fesel in doda, da lahko zdaj, po zaključku vseh obnovitvenih del, mirno priporoča vsakega od njih, še posebej pa mojstra Rudija Polnerja iz Vinarij pri Mariboru, ki je zelo natančno in strokovno opravil prav vsa restavratorska dela. PRIHODNJE LETO PRIČENJAMO Z OBNOVO ZVONIKA IN ZUNANJE PODOBE CERKVE »V zadnjih letih smo naredili ogromno, od tega, da smo v farni cerkvi zamenjali omete, opleske, obnovili elektrifikacijo, ozvočenje, zamenjali vsa okna in vrata, kompletno opremo v cerkvi, na novo uredili in opremili zakristijo, nove so tudi orgle v župnijski cerkvi, restavrirani so vsi oltarji in križev pot. Obnovili smo tudi župnijski dom in v obnovo prav tako vložili veliko truda, da dom izgleda precej bolje kot pred 11 ij H L i mm* y r 1 | j - j H i L h yJ j - p^np^rssfiL - ^ pnFsits j® i - m- ■ Slovesno maševanje je na Martinovo nedeljo vodil msgr. dr. Stanislav Slatinek, ki je ob tej priložnosti tudi blagoslovil vsa dokončana obnovitvena dela. Foto: Laura H Al DlNČAN december 2007 leti, obnovili smo še gospodarsko poslopje, povsem na novo uredili današnjo Martinovo klet, v vseh teh letih pa smo opravili še več manjših del po vsej župniji. Naši žup-ljani so nam pri tem veliko pomagali, povprečno se jih je vključila četrtina, dejal bi okrog 400 družin od skupaj 1600, kolikor jih imamo v župniji. Darovali in pomagali so tudi posamezniki od drugod, pa seveda domača občina Hajdina, s katero zares dobro sodelujemo. Za nekajletna obnovitvena dela smo porabili okrog 800.000 evrov, sicer pa smo nekaj sredstev uspeli pridobiti še z denacionalizacijo. Ampak zdaj se ne bomo ustavili, čakajo že nove ideje in nove obnove in že prihodnje leto se bomo lotili obnove zvonika in zunanje podobe cerkve, obnove so potrebni tudi zvonovi in lahko že napovem, da bomo v treh letih, kolikor naj bi trajala ta obnova, v zvoniku imeli po novem štiri zvonove.« PREZBITERJ IZ PRVOTNE CERKVE OSTAJA NEDOTAKNJEN Dosedanje zadovoljstvo in mnoge pohvale hajdinskega župnika Fesla ženejo kar naprej in pravi, da bodo nadaljevali z obnovami, ki so še potrebne, tudi s pomočjo dobrih ljudi v župniji. Zaenkrat nedotaknjen pa ostaja prezbiterij še iz časa prvotne cerkve z letnico 1390, v njem so namreč restavratorji iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine odkrili tudi freske iz 14. stoletja. V hajdinski fari obnove prezbiterija še ne načrtujejo in ta v cerkvi ostaja kot dragocena posebnost, vredna pogleda. TM Mojster, restavrator Rudi Polner s sodelavci in župnikom Feslom le nekaj dni pred godom sv. Martina, ko so »nazaj« postavljali restavriran Martinov oltar. Foto: TM V hajdoški kapeli blagoslovili novi zvon T^rva sobota v mesecu novembru je bila za prebivalce K vasi Hajdoše pravi vaški praznik. Uresničila se je dolgoletna želja vaščanov, da se v kapeli zamenja zvon. Slovesnosti s sveto mašo ob blagoslovu in namestitvi zvona v zvonik se je udeležil župan občine Hajdina Radoslav Simonič, svetniki občine Hajdina in množica vaščanov. Mašo je daroval domači župnik in naddekan Marjan Fesel in novi zvon tudi blagoslovil. V kulturnem programu so sodelovale pevke Gmajnarice, domača pesnica Olga Vidovič in Štajerski frajtonarji. Program je povezovala Kaja Abraham. Kratko zgodovino kapele je prebrala Monika Vidovič. Moški pevski zbor PGD Hajdoše je s svojim ubranim petjem popestril sveto mašo. Prisotne je pozdravil predsednik VO Hajdoše Mirko Abraham. Slavnostni govornik je bil župan Radoslav Simonič. Po svečanem blagoslovu so zvon potegnili in namestili v zvonik gasilci Janko Žumer, Alojz Bedrač, Matic Bedrač, Jani Polanec in Martin Kočar. Vaški odbor je uspešno izpeljal akcijo nabave novega zvona. Zvon in stroške pogostitve je v celoti financirala občina Hajdina. Po maši s svečanim blagoslovom je bilo družabno srečanje vašč- Foto: Hilda Bedrač anov s pogostitvijo, ki se je ob prijetnem kramljanju ob domači kapljici,odojku, pečenkah in sladkih dobrotah zavleklo dolgo v večer. Kapela v Hajdošah je, kot mnogo drugih kapel širom naše domovine, posvečena Mariji. Na tem mestu je bila najverjetneje postavljena že v 19. stoletju. Najstarejši Hajdošani se spominjajo, da je bila kapela leta 1939 v tako slabem stanju, da so jo podrli in na istem mestu postavili novo. Zidarska dela je opravil domači mojster Jože Zajšek. Pomagali so mu še Martin Vidovič, Jakob Bombek, Ciril Zupanič in mnogi drugi. Ostrešje je naredil domači tesar Ljubeč. Vsa dela so opravili vaščani sami. Kapeli so prizidali tudi zvonik in vanj namestili zvon, ki je bil že v stari kapeli. Blagoslov kapele je preprečila druga svetovna vojna. Leta 1942 so Nemci pobirali zvonove iz cerkva in kapel za potrebe vojne industrije. Zvona iz kapele v Hajdošah jim ni uspelo vzeti, ker so jih prehiteli zavedni in pogumni domačini Pulko, Brodnjak in Bombek, ki so zvon odstranili iz zvonika in ga zakopali v močvirje, kjer je čakal do konca vojne. Leta 1946 so vaščani ob pomoči župnika Skuhale in kaplana Beleta pripravili blagoslov kapele. MARIJA IN KAPELA NAJ ZDRUŽUJETA IN POVEZUJETA V letu 2002 se je takratni vaški odbor odločil, da se loti prenove kapele in ureditve okolice, kar jim je tudi uspelo, saj so kapelo v celoti prenovili in uredili okolico. Posekana je bila tudi lipa, ki je po mnenju strokovnjakov za drevesa predstavljala resno nevarnost za okolico. Posajena je bila nova. Na pročelju kapele je bila naslikana freska Jezusa pastirja. Velik del denarja je prispevala občina Hajdina, Agrarna skupnost Hajdoše in vaščani Hajdoš. Čeprav se ne ve zakaj je bila kapela pred davnimi leti postavljena, so vsi mnenja, da najverjetneje v zahvalo Mariji, ki je uslišala prošnje prednikov za pomoč. Kapela sredi vasi je bila ves čas simbol povezanosti vaščanov, ki so zanjo vedno lepo skrbeli in jo vzdrževali. Da je kapela in njena okolica vedno urejena, skrbi Martin Marčinko in nekaj vaščank. Želja vseh vaščanov je, da jih Marija in kapela združujeta in povezujeta. Hilda Bedrač december 2007 HAJDINČAN DU Hajdina z novimi pričakovanji pred volilnim letom T^ačetki v delovanju DU Hajdina segajo £*i?(®L§ Jhg#\ ' M^.,1 j JL. j mpm 1. GEREČJA VAS 2. HAJDINA 3. SKORBA Najboljši strelec: ROZMAN TADEJ (8 zadetkov) 11. KOLESARJENJE PO OBČINI HAJDINA - organizator ŠD Slovenja vas Športno rekreativna prireditev. 12. NOČNI POHOD NA DONAČKO GORO - organizator Planinsko društvo Hajdina Športno rekreativna prireditev. 13. DAN OTROŠKE NOGOMETNE ŠOLE OBČINE HAJDINA - organizator Športna zveza Hajdina Športno rekreativna prireditev. 14. MEDNARODNI KARATE TURNIR EURO - IAST HAJDINA 2007 - organizator Karate klub WKSA Hajdina Veterani NK Skorba - I. mesto (najboljši strelec veteranskega turnirja Fridl Franci - 8 zadetkov, srednji v prvi vrsti) Člani NK Gerečja vas - I. mesto in podžupan občine Hajdina g. Karl Sve-nšek (najboljši strelec članskega turnirja Tadej Rozman - 8 zadetkov, druga vrsta, tretji z desne) HAJDINČAN december 2007 Zupan sprejel svetovnega prvaka v fitnesu Petra Lovenjaka ■ Javno na dan občinskega praz-.EVnika 10. novembra je mladi športnik Peter Lovenjak na svetovnem fitnes prvenstvu dosegel izjemen uspeh. Postal je svetovni prvak in že mlad okusil slavo. Zupan Radoslav Simonič mu je posebej zato pripravil manjši sprejel in mu izročil spominsko darilo, ob tej priložnosti pa omenil, kako zelo dobro je imeti uspešne športnike v svoji občini, ki tvoje ime ponesejo daleč naokoli. Zupanu so se ob sprejemu Petra Love- njaka v občinski hiši pridružili še predsednica odbora za družbene dejavnosti Jožica Sijanec, Ivo Rajh, svetnik iz Dražencev, Ljubo Javoršek, legenda jugoslovanskega in nasploh svetovnega slovesa, pridružila pa sta se mu tudi Petrov oče Jože in trener Boštjan Renko. Slednji je poudaril, da je Pero neverjeten človek, s katerim odlično sodeluje. Na tekmovanje sta se pripravljala štiri mesece. 0 Petru je povedal vse najboljše, tudi to, da ima odlično genetiko, da je rojen za športnika, ima neverjetno voljo in željo po novih uspehih, zato mu bo z Župan je Petru podaril posebno darilo občine. Foto: TM veseljem še pomagal. Oglasil se je tudi Ljubo Javoršek, ki je dejal, da je vesel, da so tudi v hajdinski občini športniki in mladi, ki so ponesli ta glas v svet. Ljubo je omenil, daje dobro, če tudi manj medijsko priznani športi dobijo priložnost, posebej lepo pa je, da uspešne športnike sprejme tudi župan. Petru je še povedal, daje ponosen nanj, daje za njim veliko odrekanj in da naj tega ne pozabi. Ob koncu je še dodal, da naj ostane dosleden poti, ki si jo je izbral. Peter je izkoristil priložnost in se zahvalil prav vsem, ki mu pomagajo na njegovi športni poti, še posebej domačim in trenerju. Dejal je, da je za njim neverjetna izkušnja, ki je ne bo pozabil. TM Najlepše, kar bo ostalo za spomin s sprejema pri hajdinskem županu. Foto: Črtomir Goznik Turnir »Rad igram nogomet« za selekcijo U-8 V soboto, 08.12.2007, je bil v telovadnici OŠ Hajdina, pod okriljem ONŠ Golgeter Hajdina, organiziran turnir »Rad igram nogomet« za selekcije U8. Na turnirju so nastopile 4 ekipe, Ormož, Aluminij, Gorišnica in pa domača ekipa Golgeter Hajdina. Ekipe so igrale po sistemu 3:3, brez vratarja, na gole velikosti 2x1 m, vsaka ekipa z vsako, igralni čas pa je bil 1x15 minut. Namen takih turnirjev zagotovo v prvi meri ni tekmovalni uspeh,' saj otroci šele spoznavajo prve nogometne korake, pravi pristop in odnos ter spoštovanje do vseh akterjev nogometne igre, predvsem pa do nasprotnikov, ki morajo otrokom postati prijatelji ne glede na rezultate srečanj. Vsak udeleženec turnirja je prejel tudi spominsko medaljo in pa priznanje za sodelovanje na tem turnirju. Rezultati turnirja niso pomembni: v nadaljnje tekmovanje se je uvrstila ekipa Ormoža, vse ostale ekipe pa so dosegle 2. mesto. Skupinska slika vseh udeležencev turnirja (ekipa Golgeter Hajdina je v rumenih dresih). december 2007 HAJDINČAN Ljubo Javoršek, legenda karateja Ljubo Javoršek: »Pri meni ni skrivnosti: znanje sem pripravljen deliti z vsakomur, ki je pripravljen trdo delati.« Foto: Črtomir Goznik ¥ juba Javorška ljubiteljem športa, •L#tudi tistim manj pozornim, ni treba posebej predstavljati. Je legenda slovenskega, pa tudi jugoslovanskega, evropskega in svetovnega karateja. Doslej se mu med njegovimi sodobniki v Sloveniji nihče ni niti približal, kaj šele, da bi ponovil njegove uspehe, ki so z zlatimi črkami vpisano v zgodovino karateja. Med drugim je Ljubo večkratni državni prvak nekdanje skupne države Jugoslavije, nosilec številnih medalj z največjih prireditev, največji uspeh pa je dosegel leta 1985, ko je na Poljskem postal svetovni prvak. Ponaša se z nazivom mojster karateja, 7. dan. ŽE ŠEST LET OBČAN HAJDINE Ljubo Javoršek se je pred šestimi leti preselil na Hajdino, kjer živi še danes. Z njim smo se pogovarjali na sprejemu, ki ga je hajdinski župan Radoslav Simonič pripravil za svetovnega prvaka v fitnesu Petra Lovenjaka. Med povabljenimi gosti je bil tudi Ljubo Javoršek; pod njegovim vodstvom je namreč ob prazniku občine Hajdina v tamkajšnji telovadnici potekalo veliko osnovnošolsko tekmovanje v karateju. »Šlo je za tekmovanje osnovnošolske lige, že 5. tradicionalno prvenstvo, ki smo ga letos poimenovali Euro East Hajdina 2007. Udeležilo se gaje 74 tekmovalcev iz 17 osnovnih šol, letos pa so prvič sodelovali tudi predstavniki iz dveh OS iz Novega Sada. Pričakovali smo še več tekmovalcev iz republik bivše skupne domovine, vendar je nastal problem pri pridobitvi vizumov za Slovenijo. Na samem tekmovanju je vladalo izredno pozitivno, prijetno vzdušje, tudi borbe so potekale tekoče, skratka tako, kot sem si zamislil. Pozitivne kritike so nam podali tudi starši, ki so spremljali otroke. Mnenja sem, da je pri nas premalo takšnih tekmovanj. Tudi v bodoče ne želimo širiti tega tekmovanja preko vseh meja in narediti 'industrijskega' prvenstva, ampak samo do razumnih mej, kjer bomo še lahko popolnoma obvladovali situacijo,« je svoje videnje tega podal Ljubo Javoršek. Kakšno je vaše delovanje tukaj na Hajdini, s čim se ukvarjate? Ljubo Javoršek: »Na pobudo nekaterih ljudi, ki so me poznali, smo na začetku ustanovili celo karate klub, a prave volje za delo potem ni bilo. Sam se sedaj seveda ukvarjam z drugimi rečmi, prvenstveno z razvojem karateja. Tudi akademija, katero vodim v Sloveniji, gre v to smer. Moram reči, da je ta pot razvoja precej težja kot tista, po kateri sem stopal, ko sem še tekmoval. Na eni življenjski poti je nujno prehoditi te stopnice, če hočete na vrh. Moram pa reči, da se pri tretji ponavadi ustavijo vsi, četrte sploh ne vidijo več. Zame pa je to poseben izziv, ki me zelo osrečuje. Tukaj na Hajdini, kjer se sicer zelo dobro počutim in sem tudi našel življenjsko srečo, bi si želel, da bi nekdo nadaljeval to moje delo, da bi izkoristil to mojo pripravljenost, da delim pridobljeno znanje z vsemi. Pri meni ni skrivnosti! Seveda pa morajo biti vsi pripravljeni to sprejeti in to delati, to mora postati način življenja.« Kakšno pa je po vašem mnenju stanje karateja v Sloveniji? Ljubo Javoršek: »To je zelo zanimivo in kompleksno vprašanje. Neskromno lahko rečem, da sem eden izmed pionirjev karateja v Sloveniji; tudi po tekmovalni plati sem najtrofejnejši karateist slovenske in nekoč jugoslovanske reprezentance. O sedanjem stanju v karateju pri nas nimam dobrega mnenja. Ni mi všeč, da se sedanje vodstvo karate zveze ukvarja samo s tekmovanji, to pomeni, da prireja številna tekmovanja ne vem kakšnega visokega nivoja, na katerih pa se vse gleda samo skozi materialno plat, sam razvoj karateja pa jih ne zanima. Nihče ne razmišlja o tem, da bi bilo potrebno s kontinuiranim delom, od najmlajših do članskih kategorij ustvariti jedro reprezentance, kjer bi bila prisotna neka stabilnost. To zahteva strokovno delo. Ko sem bil sam selektor slovenske reprezentance, sem želel v delo vnesti doslednost, red in disciplino, poskušal sem biti tudi menedžer. Po mnenju tistih, ki so dosegali ta nivo, mi je to tudi uspelo. Nekaterim, ki tega nivoja niso dosegali, pa sem bil s tem napoti in so se me želeli rešiti; meni so v končni fazi s tem storili uslugo. Nekaj časa sem sicer to preboleval, a sedaj delam to, kar me popolnoma zadovoljuje; to je moja pot.« Kaj vam karate pomeni v življenju? Ljubo Javoršek: »Karate mi je dal vse, tudi ta trenutek, ko se midva sedaj pogovarjava. Pri vsakem vdihu ali izdihu je karate vedno z menoj, pomaga mi preko ovir in mi daje samozavest. Ko oblečem kimono, sem kot na drugem planetu; ni me na tem turbo-ekonomsko-podivjanem svetu. To je moje življenje, tega mi nihče ne more vzeti. Prenesti ta odnos vljudnosti v karateju, to stoletno tradicijo v vsakdanje življenje, v naš tempo, to je zelo težko. Zato je potrebna velika borba in s tem se stalno soočam. Zaenkrat v tej borbi še nisem zmagal!« Jože Mohorič, Štajerski tednik HAJDINČAN december 2007 KOMUNIKACIJSKI IN INFORMACIJSKI SISTEMI KABEL TV d.O.O. Dobriša vas 3 3301 PETROVČE SLOVENIJA Tel.: +386 (0)3 710 10 00 Fax.: +386 (0)3 710 10 02 E-mail: kabel.tv@kabel-tv.si ID št. za DDV: SI92213359 Datum: 07.12.2007 SPOŠTOVANI NAROČNIK CATV SISTEMA V skladu s sklepom občinskega sveta Občine Hajdina, vam v nadaljevanju dostavljamo kratko pojasnilo v zvezi z mesečno ceno prispevka za CATV priključek v kabelsko komunikacijskem sistemu (KKS) Gerečja vas. Naše podjetje je 01.01.2004 na podlagi 20 letne koncesijske pogodbe postalo operater in upravljalec KKS Gerečja vas. V tej pogodbi smo se med drugim obvezali tudi, da bomo celotno omrežje posodobili za prenos TV in RA signalov do frekvenc 600MHz, da bomo naročnikom zagotovili možnost priklopa na kabelski internet in jim zagotovili tudi možnost sprejema programov digitalne TV in RA. To pomeni enako ponudbo, kot jo imajo naročniki v mestu Maribor od koder sprejemamo vse navedeno in od aprila letošnjega leta tudi možnost digitalne telefonije. Naročniki v mestu Maribor so strnjeni, kar pomeni da z manj omrežja (kabli, ojačevalniki, napajalna mesta ...) oskrbujejo mnogo večje število naročnikov, kot je to primer v KKS Gerečja vas. S tem pa nastanejo tudi večji stroški na posameznega naročnika. Navkljub temu je bilo v koncesijski pogobi določeno, da naročniki v kabelsko komunikacijskem sistemu Gerečja vas plačujejo enak mesečni znesek za sprejem analognih TV in RA programov, kot naročniki v mestu Maribor. Upoštevati je namreč potrebno tudi, da imajo stanovalci v samem mestu Maribor možnost izbire drugih ponudnikov primerljivih storitev (T2, Siol, Amis net ...), kar v naseljih občine Hajdina ni primer. Zaradi tega se cena mesečnega prispevka za CATV priključek ne more oblikovati monopolno velikimi dobički. Z vezavo cene na mesto Maribor pa je vstavljena varovalka, da se tudi cena v KKS sistemu Gerečja vas ne more oblikovati poljubno, saj naročniki z nekaj izjemami nimajo možnosti izbire drugega operaterja. Mesečna cena prispevka za CATV priključek je povprečna cena primerljivih ponudb kabelskih sistemov v Sloveniji. Vemo, da so v bližnji okolici Hajdine kabelski sistemi, kjer naročniki plačujejo manjše zneske. Vendar je v tem primem potrebno primerjati njihovo ponudbo in tudi način financiranja. Vsekakor bo naročnik, ki ima na voljo manjše število programov in mu ni omogočeno sprejemati digitalnih programov, plačeval manj že na račun plačevanja avtorskih pravic. Določene kabelske sisteme sofinancirajo iz občinskih poračunov, kar je tudi potrebno upoštevati pri končni ceni na naročnika. Ne nazadnje pa določeni sistemi delujejo takorekoč nelegalno, kjer ne plačujejo avtorskih pravic, DDV-ja in ostalih dajatev predpisanih z zakoni. Lep pozdrav! Direktor KABEL TV d.o.o. Matjaž ARZENŠEK Kabel TV. d.o.o. Sod.reg.št.: 1-5613-00, Matična št.: 5764742, ID št. za hTty' Mfr-iiftVre— TRR: 06000-0111847119 ali 03116-1012021462, Višina osnovnega kapitalac5f-H)T!574.6*s5 december 2007 HAJDINČAN KAMINKO Konjiček - Pušnik d.n.o. ORMOŠKA C. 1,2250 PTUJ Tel.(fax): 02/7810056, GSM:041/762-376 Matična številka: 2062429 ID za DDV: SI82242593 Št. Reg. Vpisa: 1/09957/00, Okrožno sodišče Ptuj Dimnikarsko društvo KAMINKO Konjiček-Pušnik se predstavlja Dimnikarska služba spada med obvezne gospodarske javne službe, kijih določa zakon o varstvu okolja (Ur. L. RS 41/04). Ta med drugim pojasnjuje, da našo službo organizira in nadzira država na državnem nivoju in sicer preko Ministrstva za okolje in prostor. Z javnim razpisom, ki gaje Ministrstvo za okolje in prostor objavilo septembra lani, je bilo na podlagi podrobnih meril kot najboljši ponudnik izbrano naše podjetje Kaminko Konjiček-Pušnik d.n.o. s sedežem na Ptuju, Ormoška cesta 1. Vladaje izbranemu dimnikarskemu podjetju za izvajanje dimnikarske službe na območju občin Podlehnik in Hajdina z odločbo podelila koncesijo za izvajanje dimnikarske službe za osem let. Izvajanje dimnikarskih storitev v občini Hajdina smo pričeli s 23.07.2007. Osnovni predpisi s področja dimnikarske službe: Zakon o varstvu okolja (Ur. 1. RS št. 41/04) Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Ur. 1. RS št. 57/06) Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Ur. 1. RS št. 128/04) Sklep o določitvi tarife za cene storitev obvezne državne javne gospodarske službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Ur. 1. RS št. 71/07) Dimnikarske storitve v gospodinjstvih: Čiščenje naprav se opravlja glede na vrsto goriva: na napravah na trdo gorivo se opravi čiščenje štirikrat letno na napravah na tekoče gorivo se opravi čiščenje enkrat letno na napravah na plinasto gorivo se opravi čiščenje enkrat letno Letni strokovni pregled je namenjen požarni varnosti in se opravlja na vseh napravah enkrat letno ne glede na vrsto goriva, ki se uporablja. Pregled pa se opravlja tudi na rezervnih dimnikih, zračnikih in pečeh, ki niso v redni uporabi in služijo za rezervni vir ogrevanja. Meritve emisije dimnih plinov se zaradi varstva zraka opravljajo na vseh napravah na tekoče in plinasto gorivo enkrat letno. Dimnikarji so dolžni opravljati še ostale obvezne dimnikarske storitve na kurilnih napravah, kot so prvi pregled pred vpisom kurilne naprave v evidenco-kataster, kontrolne preglede, izredne preglede po naročilu inšpektorja ali na zahtevo uporabnika, izžiganje katranskih oblog, generalna čiščenja kurilnih naprav večjih toplotnih moči, opozarjati uporabnika o ugotovljenih pomanjkljivostih, voditi kataster storitev ... Vse storitve, kijih opravljajo dimnikarji pri uporabniku, so obračunane po veljavnih cenah, kijih potrjuje in nadzira vlada RS. Za konec bi radi obvestili vse naše uporabnike, da smo s 1.12.2007 spremenili sedež podjetja na Ptuju. Novi sedež podjetja je tako v poslovno stanovanjskem objektu občine Hajdina na naslovu Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina. En lep dimnikarski pozdrav. Boris Konjiček H Al DIN C AN december 2007 SLS. Slovenska ljudska stranka Drage občanke in občani! Čas je neusmiljeni kazalec preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Mineva še eno leto in zapomnili si ga bomo predvsem po prijetnih in uspešnih dogodkih. Veliko sreče naj vam prinese božični dan in novo leto naj zaživi radosti polno in brez skrbi. Naj vam novi čas prinese ljubezen, srečo, zdravje in veselje. Blagoslovljen božič in SREČNO 2008. OO SLS HAJDINA SDS Občankam in občanom Občine Hajdina želimo blagoslovljen ter srečen božič v krogu svojih najdražjih, v novem letu 2008 pa veliko zdravja ter lepih trenutkov. OO SDS HAJDINA eeeeeeee Občankam in občanom Hajdine, članom stranke in prijateljem želimo srečen božič, novo leto 2008 pa naj bo radodarno z zdravjem, srečo in ljubeznijo. SREČNO V NOVEM LETU! OO DeSUS Hajdina LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Vesele božične praznike in srečno novo leto 2008, veliko notranjega miru in osebnega zadovoljstva v krogu svojih najbližjih želimo vsem občankam in občanom občine Hajdina. Občinski odbor LDS HAJDINA december 2007 HAJDINČAN Sladkorna bolezen tudi med mladimi ^^ladkorna bolezen je najbolj raz-širjena kronična bolezen nasploh in je trenutno četrti najpogostejši vzrok smrti v večini držav razvitega sveta. To je stanje trajno zvečane glukoze v krvi, ki nastane zaradi pomanjkanja insulina ali pa zaradi odpora proti njegovemu delovanju. Posledica tega je motena presnova ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. 14. november je mednarodni dan sladkorne bolezni, ki je bil prvič priznan s strani Združenih narodov 20.12.2006. Generalna skupščina Združenih narodov poudarja, da je osveščanje javnosti o problematiki sladkorne bolezni nujna. Letošnja tema mednarodnega dneva sladkorne bolezni je Sladkorna bolezen pri otrocih in mladostnikih. Iz leta v leto se namreč število otrok, ki zbolijo za sladkorno boleznijo, povečuje. Otroci obolevajo predvsem za sladkorno boleznijo tipa 1, kjer gre za hudo pomanjkanje insulina ali njegovo popolno odsotnost zaradi uničenja beta celic v trebušni slinavki. Zato je potrebno takojšnje zdravljenje z insulinom. Pri otrocih in mladostnikih pa se je v zadnjih letih začela pojavljati tudi sladkorna bolezen tipa 2, ki je sicer značilna za starejše ljudi. »Razlogi za povečanje sladkorne bolezni pri otrocih so neprimerno prehranjevanje, debelost, premalo gibanja, uživanje hitre hrane. Prav zato bo ta generacija zgodaj obolevala za srčno-žilnimi boleznimi,« je razložila Marta Simonič, dr. med. spec. internist, ki že 12 let dela v lastni zasebni ambulanti na Hajdini. Zasebno specialistično, internistično in diabetološko ambulanto na Hajdini obiskujejo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2. V ambulanti je bolnik seznanjen o načinih zdravljenja bolezni, nadaljnjimi ukrepi in preiskavami ob spremljanju eventualnih poznih zapletov. Če je potrebno zdravljenje z insulinom, mu medicinska sestra predstavi uporabo pripomočkov, seznani ga z dieto, pri pogovoru pa lahko sodelujejo tudi svojci bolnika. V diabetoloških ambulantah je tako potrebno timsko delo, ker gre za celosten pristop k bolniku. Vsako leto število sladkornih bolnikov hitro narašča Sladkorna bolezen se pogosto odkrije čisto slučajno, ali pa ob pojavu tipičnih znakov. »Tipični znaki so žeja, pogosto uriniranje, srbež kože, motnje vida, hujšanje brez razloga, utrujenost, zaspanost,« še doda Marta Simonič, dr. med. spec. internist. Velikokrat gre za ljudi, ki imajo sladkorno bolezen že v družini ali pa tudi ob pojavu sočasne bolezni, ki lahko zviša krvni sladkor. Če zdrav človek uživa sladko hrano, mu to ne bo povišalo sladkorja. Pri posamezniku, ki pa nagiba k sladkorni bolezni, pa lahko neprimerna prehrana privede do hitrejšega pojava bolezni. Sladkorna bolezen je neozdravljiva, za njeno ustrezno zdravljenje pa moramo poskrbeti čim prej, ker lahko povzroča številne zaplete. »Povišan krvni sladkor povzroča spremembe na ožilju, lahko se pojavi srčni infarkt ali možganska kap, diabetično stopalo z gangreno. Prizadetost živčevja se kaže kot pekoče bolečine v nogah, bolečine pri hoji, ohromelost mišic, izguba občutka za dotik, bolečino. Prizadene lahko tudi vid in delovanje ledvic.« Zdravljenje sladkorne bolezni se najprej prične s spremembo prehrane, redno telesno aktivnostjo, zmanjšanjem telesne mase in samokontrolo. Specialistična, internistična in diabetološka ambulanta dr. Marte Simonič. ORDINACIJSKI čas: v ponedeljek: 13.00 -19.30, od torka do petka: 8.00 - 14.30; telefon: (02) 7883040. Bolnikom, ki imajo zelo povišan krvni sladkor bo zdravnik predpisal tablete ali zdravljenje z insulinom. V ambulanti na Hajdini v prvi vrsti zagovarjajo zdrav način prehrane kot osnovni ukrep zdravljenja. »Našim bolnikom priporočamo vsaj pet manjših obrokov na dan, mešano prehrano, ki vsebuje dovolj ogljikovih hidratov, beljakovin, vitaminov in mineralov ter tudi maščob. Res pa je, da odsvetujemo sladke in mastne jedi ter alkoholne pijače,« je še dodala Marta Simonič, dr. med. spec. internist. Ker pa so pred nami prazniki in bodo naše mize obložene z najrazličnejšimi jedmi, Marta Simonič, dr. med. spec. internist, svetuje: »En kos kakršnegakoli peciva ob praznikih zagotovo ne pomeni večjega prekrška, ki pa so sicer skriti predvsem v trajnem neustreznem prehranjevanju.« Sladkornih bolnikov je v Sloveniji že več kot sto tisoč, v Ptuju in Ormožu je registriranih več kot 5000 sladkornih bolnikov. Vsak za svoje zdravje skrbi sam, če pa ne želite zboleti za sladkorno boleznijo, poskrbite predvsem za normalno telesno težo, zmernost pri prehrani, uživajte veliko sadja in zelenjave, bodite aktivni in se ne vdajajte razvadam, kot so kajenje in alkohol. Korak do zdravja je lahko zelo majhen, namesto z dvigalom se raje odločite za stopnice, avto zamenjajte za kolo in čokolado za jabolko. V hvaležen spomin UMRLI OD 30. 10. 2007 1. Stanislava Žunkovič, Slovenja vas 69Po, roj. 12. 11. 1933, umrla 28. 10. 2007 2. Anton Gasenburger, Slovenja vas 62, roj. 9. 5. 1953, umrl 9. 11. 2007 3. Ervin Rudolf, Sp. Hajdina 41, roj. 2. 6. 1966, umrl 12. 11. 2007 4. Marija Matjašič, Slovenja vas 6, roj. 22. 7. 1927, umrla 15.11. 2007 5. Marija Ules, Slovenja vas 41, roj. 12. 8. 1934, umrla 15. 11. 2007 6. Berta Krulc, Skorba 27/a, roj. 15. 5. 1934, umrla 26. 11. 2007 7. Marija Zebec, Gerečja vas 105, roj. 7. 12. 1928, umrla 26. 11. 2007 8. Anton Ferčec, Draženci 7, roj. 17. 5. 1919, umrl 2. 12. 2007 HAJDINČAN december 2007 Sestanek v Slovenji vasi v zvezi s predstavitvijo poteka izgradnje širitve kanala ¥ Ttorek, 11. 12. 2007, je bil v V gasilskem domu v Slovenji vasi zelo dobro obiskan sestanek v zvezi s predstavitvijo poteka izgradnje širitve odvodnega kanala HE Zlatoličje. Sklical in vodil ga je župan Radoslav Simonič. Na njem so sodelovali: - predstavniki Dravske elektrarne Maribor (investitor): Igor Čuš, Jože Hebar, Srečko Bračko, Alojz Preglav; predstavnik Konstruktorja VGR (izvajalec del) Matej Božič; - predstavniki občine Hajdina: župan Radoslav Simonič, podžupan Karl Svenšek, direktiorica občinske uprave Valerija Sam-perl, referent za komunalno infrastrukturo Franc Jelen, predsednik odbora za okolje in prostor Ivan Brodnjak ter svetnika občine Hajdina iz Slovenje vasi Jožica Sijanec in Ivan Vegelj. Številni prisotni vaščani Slovenje vasi (predvsem tisti, ki živijo v neposredni bližini kanala) in Hajdoš so imeli številna vprašanja in kritične pripombe v zvezi s potekom gradnje, z umestitvijo bodočega kartodroma, z delovnim časom izvajalcev in hrupom, ki ga le-ti povzročajo, v zvezi z vzdrževanjem ceste, ki vodi do njiv preko kanala ... Predstavniki investitorja, izvajalci in predstavniki občine Hajdina so nanje poskušali odgovoriti, glavni del pa se je nanašal na zakonitost gradnje in skladnost z vsemi zakoni. Pojasnili so, da je bila javna razgrnitev načrtov v zvezi s tem posegom na občini Hajdina izvedena že leta 2004, lokalna skupnost (prebivalci občine Hajdina) pa je bila skladno z zakonom o obveščanju obveščena preko javnih glasil. V tem trenutku dela potekajo po zastavljenem planu in jih ni mogoče ustaviti. Zupan Radoslav Simonič je tekom sestanka obljubil, da bo ustanovil komisijo, ki bo sprejemala pripombe in pobude vaščanov, le-te pa posredovala investitorjem in izvajalcem. Delno lahko na občini ukrepajo tudi sami, s sprejetjem ustreznih odlokov o dovoljenem obratovalnem času. Jože Mohorič, Štajerski tednik USTANOVITEV IN DELOVANJE LOKALNE ENERGETSKE AGENTURE SPODNJE PODRAVJE Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Rače-Slivnica, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Mestna občina Ptuj je septembra tega leta ustanovila Lokalno energetsko agenturo, Zavod za promocijo in pospeševanje trajnostnega energetskega razvoja, Ptuj (skrajšano LEA Spodnje Podravje). Ustanovljena je bila na osnovi pogodbe o sofinanciranju med konzorcijem partnerjev iz Španije, Romunije in Slovenije ter Evropsko agencijo za inteligentno energijo. Evropska komisija bo v naslednjih treh letih prispevala polovico sredstev za delovanje LEA Spodnje Podravje. V Sloveniji je ustanovljenih šest takšnih agencij: Pomurska v Martijancih, za Podravje v Mariboru, za Primorsko v Novi Gorici, za Savinjsko, Šaleško in Koroško v Velenju in za Dolenjsko, Posavje ter Belo Krajino v Krškem. V prijavi za sofinanciranje projekta je podporo delovanju agenturi zagotovilo 24 občin iz Spodnjega Podravja. Deluje na območju 27 občin Spodnjega Podravja, kot je razvidno iz slike. Področje delovanja LEA Spodnje Podravje je racionalna raba eneregije (npr. v javni razsvetljavi, ogrevanju prostorov, prezračevanju in klimatizaciji), povečevanje energetske učinkovitosti (v prometu, energetskih sistemov, kotlovnic) in uvajanje obnovljivih energetskih virov (npr. sončne, vetrne energije, biomase) v lokalne skupnosti, javne zgradbe kot so npr. vrtci, šole, javna podjetja, tehnična ^pomoč in svetovanje občanom pri odločanju v naložbe v energetsko učinkovitost, pomoč pri iskanju nepovratnih sredstev in pripravi dokumentacije za razpise. LEA Spodnje Podravje je izrazito tehnično usmerjena. Zaposleni so strokovnjaki s področja energetike bodo poleg svetovanja izvajali tudi energetske preglede javnih zgradb in podjetij, izdelovali energetske zasnove lokalnih skupnosti, uvajali energesko knjigovodstvo, svetovali občanom pri prenovi, rekonstrukcijah in novogradnjah z namenom znižanja porabe energije (v sodelovanju z lokalnimi energetskimi pisarnami), izvajali promocijske aktivnosti ter izobraževanja s področja učinkovite rabe energije ter obnovljivih energetskih virov. Trenutno potekajo dejavnosti za izvedbo energet-skeaga pregleda v treh osnovnih šolah na Ptuju. Za pomoč in informacije lahko že sedaj pokličete v.d. direktorja Janeza Petka na tel. 041 694 053. december 2007 HAJDINČAN V Skorbi so praznovali s pesmijo Z^bčinski praznik Občine Haj-dina je ponavadi zelo vesel in glasbeno obarvan. Nekako pa je tudi priložnost, da se delo občanov in občank pokaže na ogled. Temu je namenjena tudi vsakoletna prireditev Praznujmo s pesmijo, kjer se predstavijo vse pevske skupine Občine Hajdina. Kulturno delovanje v občini je zelo živo, saj je glasbi in petju predanih več kot 90 pevk in pevcev. Prireditev Praznujmo s pesmijo je letos potekala 3. novembra v Domu krajanov Skorba. Nastop vseh kulturnikov občine je prva leta potekal v šotoru, potem pa se je Zveza kulturnih društev odločila, da bo zaradi slabe akustike prireditev preselila v vaške dvorane. Vsako leto je nastop kulturnikov v eni izmed vasi občine Hajdina. Dvorana v Skorbi je bila letos polna obiskovalcev iz vseh vasi, med zbranimi so bili tudi člani Občinskega sveta in drugi ugledni gostje. Zbrane je pozdravil Radoslav Simonič, župan občine Hajdina, ki se je zahvalil vsem pevcem in pevkam in jih še posebej pohvalil, da so se odločili svoj prosti čas nameniti glasbi in ohranjanju pevske kulture v občini. Na odru so najprej zapele Ljudske pevke KD Skorba, ki pojejo že enajst let in ohranjajo tradicijo ljudskega petja. Iz Hajdine so z veseljem prišli pokazat svoje pevske sposobnosti Ljudske pevske in Ljudski pevci KPD Stane Petrovič. Letos pa sta se na prireditvi prvič predstavili tudi pesnici, ki s svojimi rimami sežeta do srca, to sta bili Olga Vidovič in Marija Markovič iz Hajdoš. Med mlajšimi nastopajočimi je s čudovitim in močnim glasom zapela Ula Šegula iz Skorbe. S petjem pa so zbrane navdušili tudi pevci Mešanega pevskega zbora iz Gerečja vasi, ki deluje že šesto leto. V Haj-došah imajo tudi skupino pevk Gmajnaric KD Valentina Žumra, ki svoje večere namenjajo petju in ohranjanju slovenske tradicije. Za odlično vzdušje pa so poskrbeli še malo mlajši ljubitelji glasbe, Štajerski frajtonarji KD Valentina Žumra iz Hajdoš, ki so prepoznavni že v širšem slovenskem prostoru. Moški pevski zbor prostovoljnega gasilskega društva Hajdoše je tudi zapel dve pesmi, tako kot vse nastopajoče skupine. Ob koncu prireditve se je vsem nastopajočim zahvalil še Ivan Ogrinc, predsednik Zveze kulturnih društev občina Hajdina, ki je zaželel vsem nastopajočim, da bi s petjem uspešno nadaljevali tudi v prihodnje. Vsi nastopajoči pa so skupaj zapeli pesem »Na svetu lepše rož'ce ni«. Vsi pevci in pevke občine Hajdina. Foto: Ogrinc Tudi letošnjo prireditev je organizirala nega dela še odmevala slovenska pesem. Zveza kulturnih društev Hajdina. Pogo- Nastopajoči so se družili ob kozarčku in stitev po proslavi je financirala občina , L, ... j . v ,v. , . ubranem petju. Hajdina iz sredstev proračuna za občinski ^ J praznik. V dvorani pa je po koncu urad- Estera Korošec Fotozapis iz Gerečje vasi V Gerečji vasi so vaščani poskrbeli, da je vas okrašena v prazničnem decembrskem vzdušju. Sredi vasi, pri gasilskem domu je že na obisku božiček ... HAJDINČAN december 2007 Božični čas - praznovanje v tišini in z molitvijo T^red nami so božični prazniki, ko se spominjamo K Jezusovega rojstva. Danes so prazniki namenjeni pretiranemu nakupovanju daril in okraševanju naših domov. Večina ljudi ne ve, da je bil božič v času naših dedov praznik družine, ki se je med seboj povezovala z molitvijo. Božični čas pa je tudi priložnost za vsakega kristjana, da se odpre in dovoli, da se Bog rodi v njegovem srcu in tako utrdi in poglobi vero. Tudi Božič ima svojo zgodovino. Praznovanje korenini še iz predkrščanskih časov, ko so mnoga ljudstva častila nastop zimskega solsticija, ko se dan začne ponovno daljšati in tako simbolizira zmago dobrega nad zlim. Vedeti tudi moramo, da natančnega datuma Jezusovega rojstva ne poznamo, izbral pa ga je cesar Konstatin, da se je ujemal z rimskim praznovanjem sonca. V Cerkvi so zgodaj vpeljali navado, kakršne nima noben drug praznik, in sicer trikratno obhajanje evharistije. Maša polnočnica je tudi pri naših občanih zelo priljubljena. Nekateri vaščani se s prižganimi svečami peš napotijo do cerkve na Hajdini in tako oznanjajo prihod Boga na zemljo. Božično drevo naj bi začeli postavljati šele proti koncu 18. stoletja in je simbol življenja, ki nam ga je pridobil Kristus. Lučke na njem pa pomenijo luč, ki jo je Kristus prinesel na svet, okraski in darovi na njem pa so znamenje dobrote. Današnji svet je Božič nekako izrabil in ga celo obrnil sebi v prid. S pretiranim okraševanjem mest, hiš in naših domov ter nakupovanjem daril je Božič postal praznik velikih trgovinskih centrov, kjer lahko kupimo le stvari, ki nimajo neke višje vrednosti. Zbrana družina, doma ob božičnem drevesu in jaslicah je verjetno že redkost. Nekateri vaščani se še spominjajo svojega otroškega božiča. Zaradi revščine in pomanjkanja dobrin tako rekoč obdarovanja niso poznali. V hišo so postavili smrekico, ponavadi so jo zapičili kar v repo, ki so jo ovili s papirjem. Smrekico so krasili z bonboni in orehi, povitimi v »krep« papir raznih barv. Na božično drevesce so obešali tudi doma pečene kekse in posušene krhlje jabolk. Otroci pa so se najbolj veseli »raketlov«, ki so jih pritrdili na drevo. To so bile neke vrste kresničke, ki so zagorele v temi. Pod smrekico so bile ponavadi jaslice iz papirja, ki so med ljudmi zelo priljubljene. Ne vemo natančno, kdaj sojih pričeli postavljati, imajo pa izvor v božični skrivnosti in naj bi jih pričeli postavljati že zelo zgodaj, menda že v 4. stoletju. V Sloveniji so prve jaslice postavili jezuiti v Ljubljani leta 1644, na podeželje pa so prišle v začetku 19. stoletja. Podoba Jezusa, Marije in Jožefa nam pripoveduje o božji ljubezni do nas, a tudi o ljubezni, ki vlada v Sveti družini. Pastirji vabijo kristjana, naj sprejme novorojeno Dete in ga počasti. Jaslice nas začarajo tudi v božično okrašeni cerkvi ob polnočnicah, ki so jih z veseljem obiskovali tudi naši predniki. Božič pa je danes tudi čas, ko prepevamo Sveto noč, ki je nastala leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu. Besedilo pesmi je napisal Josef Mohr, župnikov pomočnik, uglasbil pa učitelj Franc Ksaver Gruber, cerkovnik in organist. Pesem se je sčasoma razširila po vsem svetu in tako postala najbolj priljubljena božična pesem, brez katere si nekako ne moremo predstavljati božiča. Božiča se tudi danes najbolj vesele otroci, ker jih obišče Božiček. Pred 16. stoletjem Božička v Evropi niso poznali. Dedek, ki je ob božičnem času delil darila, je bil Miklavž. V 12. stoletju se je praznovanje Miklavža razširilo na večino evropskih držav. V času reformacije v 16. stoletju so se protestanti odrekli svetnikom in tako je Miklavža zamenjal Božiček. Nekateri zmotno menijo, da je Božiček nastal v Ameriki, vendar so ga tja v 17. stoletju prinesli Danci. V 19. stoletju je dedek z rdečo kapo in belo brado postal redni spremljevalec božiča, leta 1931 pa ga je podjetje Coca Cola v svojih reklamah obleklo v znano rdeče-belo obleko, ki je zanj značilna še danes. Kmalu bomo pričeli pošiljati tudi božične voščilnice, ki so najmlajša stvar, povezana z božičem. Prava domovina novoletnih voščilnic naj bi bila stara Avstrija, ker pa smo bili Slovenci tedaj v Avstro-ogrski monarhiji, spadamo med prve narode na svetu, ki so si pošiljali voščilnice in razglednice nasploh. Veseli božični čas je tik pred nami, čarobni čas, poln dobrih želja in daril. Praznujmo ga v krogu družine, ob okrašenem božičnem drevescu in skromnih darilih. Raje se posvetimo medsebojnim odnosom in mogoče pomagajmo tistim, ki so v stiski. Estera Korošec BOŽIČNO GLASBENA SKRIVNOST MEŠANI MLADINSKI PEVSKI ZBOR OSTI JAREJ z godalnim orkestrom SOBOTA, 29. DECEMBER 2007 OB 19. URI V CERKVI SV. PETRA IN PAVLA NA PTUJU VSTOP PROST! www.ostijarej .com £ Re Zveza kulturnih društev in občina Hajdina vabita na tradicionalni Božični koncert z vokalno skupino Breznik, ki bo v soboto, 22. 12. 2007, ob 18. uri, v farni cerkvi sv. Martina na Hajdini. Vstopnine ni! Vljudno vabljeni! Kulturno društvo Skorba vabi na tradicionalni Božično-novoletni koncert v četrtek, 27. 12. 2007, ob 18. uri, v domu krajanov Skorba. Sodelujejo: - pihalni orkester Talum Kidričevo - Moški pevski zbor PD Anton Bezenšek Frankolovo - kvartet študentov glasbene pedagogike Maribor - plesni par Maja Turnšek - Peter Hančič, plesna šola »100 % Tango« Ljubljana - Ula Šegula - Pevke KD Skorba Vstopnine ni - so le prostovoljni prispevki! Vljudno vabljeni! V PSC Hajdina razstavljajo članice društva žensk Hajdoše V Poslovno-stanovanjskem centru Hajdina so v petek, 14. decembra odprli likovno-literarno razstavo, katere avtorice so ustvarjalne članice društva žensk Hajdoše. Razstavo sta odprla župan Radoslav Simonič in predsednica društva Anica Žumer, kulturni utrinek pa so dodale članice, ki so se predstavile tudi kot pesnice. Med likovnicami pa posebej izstopa 82-letna Frančka Tement, ki je šele pred dobrima dvema letoma pričela slikati in kmalu potem razstavljati. Razstava je na ogled vsak delovni dan občinske uprave, sicer pa vsako prvo nedeljo v mesecu od 8. do 12. ure. Naj vas leto 2008 bogato obdaruje - poslovno z uspehom in zadovoljstvom, osebno z zdravjem in srečo! Srečno! želijo otroci in vzgojiteljice vrtca Vijolica OBČINA HAJDINA OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina telefon 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31 Na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (ZRNačrt) (Ur. I. RS, št. 33/07), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list Republike Slovenije, št. 72/93, 6/94 - odločba US, 45/94 - odločba US, 57/94, 14/95,20/95 - odločba US, 63/95, 73/95 - odločba US, 9/96 - odločba US, 39/96 - odločba US, 44/96 - odločba US, 29/97 - dopolnitev 70/97, 10/98, 68/98 - odločba US, 74/98 in 59/99 - odločba US 70/00), Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Ur. I. RS, št. 80/07), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur. I. RS, št. 95/07) 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/2007) je Občinski svet občine Hajdina na I I. redni seji dne 14. 12. 2007 sprejel ODLOK o programu opremljanja zemljišč za gradnjo in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Hajdina I. SPLOŠNA DOLOČILA 1. člen S tem odlokom se sprejme program opremljanja zemljišč za gradnjo za območje celotne Občine Hajdina. 2. člen Program opremljanja zemljišč za gradnjo za območje celotne Občine Hajdina je izdelalo podjetje Oikos, svetovanje za razvoj d.o.o. iz Domžal v novembru 2007. Program opremljanja vsebuje: - prikaz obstoječe komunalne opreme na področju občine Hajdina, - prikaz predvidenih vlaganj v komunalno opremo na področju občine Hajdina, - obračunska območja posameznih vrst obstoječe in predvidene komunalne opreme, - obračunske stroške opremljanja po posamezni vrsti komunalne opreme in po obračunskih območjih, - preračun obračunskih stroškov opremljanja na stavbno zemljišče oziroma na neto tlorisno površino objekta po posamezni vrsti komunalne opreme, - podrobnejša merila za obračun komunalnega prispevka. Program opremljanja obravnava naslednjo obstoječo in predvideno komunalno opremo v Občini Hajdina: - ceste (oznaka obračunskih območij C) - kanalizacija (oznaka obračunskih območij K) - vodovod (oznaka obračunskih območij V) - javna razsvetljava (oznaka obračunskih območij JR) - površine za ravnanje z odpadki (oznaka obračunskega območja PRO) - javne površine in parkirišča (oznaka obračunskih bbmočij JPP). Obračunska območja posamezne komunalne opreme s prikazom potekov komunalne opreme so podana v grafičnih prilogah, ki so sestavni del programa opremljanja. 3. člen Program opremljanja je dokument, na podlagi katerega se izvaja opremljanje stavbnih zemljišč in je osnova za obračun komunalnega prispevka. Komunalna oprema so: - objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, varstvo okolja, - objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih in energetiko na območjih, kjer je priključitev obvezna, - objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine. Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini. V višini komunalnega prispevka niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme. Neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836. Parcela je zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt ali je objekt že zgrajen in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek. Za parcelo se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov. Obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe. II. ZAVEZANEC ZA PLAČILO KOMUNALNEGA PRISPEVKA 4. člen Komunalni prispevek se izračuna in odmeri zavezancu, kadar: - se zavezanec priključuje na ali mu je omogočena uporaba obstoječe komunalne opreme, - se bo zavezanec priključil na oziroma mu bo omogočena uporaba predvidene nove komunalne opreme, katere gradnja je predvidena v tekočem ali naslednjem letu, - zavezanec izvaja rekonstrukcijo objekta na območju, in s tem spreminja namembnost objekta, - zavezanec izvaja rekonstrukcijo objekta na območju, in s tem povečuje neto tlorisno površino objekta. III. IZRAČUN KOMUNALNEGA PRISPEVKA 5. člen Višina komunalnega prispevka se določi po naslednji formuli: KPi = ((Ap * Cp * Dpi) 4- (K * At * C6 * DJ) pri čemer je: - KPi ... prispevek za določeno vrsto komunalne opreme - Ap ... površina stavbnega zemljišča objekta (m2) - At... neto tlorisna površina stavbe (m2) - K (dejavnost) ... faktor dejavnosti - D ... delež stavbnega zemljišča pri izračunu komunalnega prispevka - Dp ... delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka - Cpi ... indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra stavbnega zemljišča z določeno komunalno opremo na obračunskem območju - Ce ... indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju Celotni komunalni prispevek se izračuna na naslednji način: KP = suma KPi pri čemer je: - KPi ... izračunani komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme, na katero se objekt priključuje - KP ... celotni izračunani komunalni prispevek 6. člen Stroški opremljanja, preračunani na mersko enoto kvadratnega metra stavbnega zemljišča za določeno komunalno opremo na posameznem obračunskem območju, so: Vrsta infrastrukture Oznaka obračunskih območij (OB) Površina parcel na obračunskem območju (m2) Obračunski stroški (EUR) Vrednost na enoto (E U R/m 2) Ceste OBCJ 2.378.963,30 3.879.602,50 1,631 Kanalizacija OB_K_l 130.024,23 434.857,22 3,344 OB_K_2 224.343,04 451.984,76 2,015 Vodovod OB_V_l 2.378.963,30 427.295,19 0,180 Javna razsvetljava OBJRJ 2.378.963,30 184.633,38 0,078 Prostori za ravnanje z odpadki OB_PRO_1 2.378.963,30 315.393,00 0,133 Javne površina in parkirišča OBJPPJ 2.378.963,30 48.800,00 0,021 Stroški opremljanja, preračunani na mersko enoto neto tlorisne površine objekta za določeno komunalno opremo na posameznem obračunskem območju, so: Vrsta infrastrukture Oznaka obračunskih območij (OB) Neto tlorisna površina objektov na obračunskem območju (m2) Obračunski stroški (EUR) Vrednost na enoto (EUR/m2) Ceste OB_C_1 477.278,72 3.879.602,50 8,129 Kanalizacija OB_K_ 1 35.175,18 434.857,22 12,363 OB_K_2 48.288,72 451.984,76 9,360 Vodovod OB_V_l 477.278,72 427.295,19 0,895 Javna razsvetljava OBJRJ 477.278,70 184.633,38 0,387 Prostori za ravnanje z odpadki OB_PRO_l 477.278,70 315.393,00 0,661 Javne površina in parkirišča OBJPPJ 477.278,70 48.800,00 0,102 7. člen Komunalni prispevek, izračunan na način iz 5. člena tega odloka, se revalorizira z indeksom cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela - ostala nizka gradnja« glede na izhodiščne cene iz tega odloka. 8. člen V primeru, da se objekt na območju ne more priključiti na določeno vrsto infrastrukture, se ji komunalni prispevek ne obračuna v celoti, ampak zmanjša za znesek infrastrukture, ki je na območju ni. To velja le za individualno infrastrukturo (vodovod, kanalizacijo), za javno infrastrukturo (ceste, javna razsvetljava in prostori za ravnanje z odpadki), kjer se komunalni prispevek vedno obračuna. 9. člen Razmerje med deležem stavbnih zemljišč (Dpi) in deležem neto tlorisne površine stavbe (Dti) pri izračunu komunalnega prispevka je Dpi : Dti= 0,5 : 0,5. Za objekte, za katere se ne more izračunati oz. določiti neto tlorisna površina objekta, se komunalni prispevek odmeri le od površine parcele. Tako dobljena vrednost se ob odmeri pomnoži s faktorjem 2. 10. člen Faktor dejavnosti se glede na Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur. I. RS, št. 95/07) lahko določi v razponu od 0,7 do 1,3. Faktor dejavnosti (K) je I, razen za naslednje vrste objektov, določenih po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in po določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03); Klasifikacijska številka Klasifikacija Faktor 1 1 Stanovanjske stavbe 1 1 100 Enostanovanjske stavbe 0,7 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (kmečki turizem) 0,7 121 Gostinske stavbe 1,1 122 Upravne in pisarniške stavbe 1,1 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 1,1 12303 Bencinski servisi 1,3 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij 1,3 125 Industrijske stavbe in skladišča 1,2 126 Stavbe splošnega družbenega pomena 0,7 12650 Športne dvorane 0,8 127 Druge nestanovanjske stavbe 0,7 12712 Stavbe za rejo živali 0,7 IV. ODLOČBA O ODMERI KOMUNALNEGA PRISPEVKA / /. člen Občinski upravni organ izda odmerno odločbo na zahtevo zavezanca ali po uradni dolžnosti. Rok za izdajo odločbe je 15 dni. O izdani odločbi občina obvesti tudi upravno enoto. 12. člen Sredstva, zbrana po tem odloku, so sredstva proračuna Občine Hajdina. Občina Hajdina lahko sredstva, zbrana po tem odloku, porablja samo za namen opremljanja zemljišč za gradnjo v skladu z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna. Komunalni prispevek zavezanec plača v enkratnem znesku. Zavezanec je dolžan plačati komunalni prispevek pred izdajo gradbenega dovoljenja. Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, ki jo obravnava ta odlok, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. 13. člen Za gradnjo in posodobitev gospodarske javne infrastrukture se komunalni prispevek ne plača. Plačila komunalnega prispevka je v skladu s sprejetim sanacijskim programom oproščen zavezanec za objekt, s katerim bo nadomestil obstoječi objekt, uničen zaradi naravne nesreče. O ostalih oprostitvah in olajšavah plačila komunalnega prispevka odloča na predlog župana občinski svet. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 14. člen Določila tega odloka se uporabljajo za izračun komunalnega prispevka na celotnem območju občine, razen na posameznih delih občine, kjer bodo sprejeti posebni odloki o programu komunalnega opremljanja zemljišč za gradnjo. Ti morajo biti usklajeni z obravnavanim odlokom. 15. člen Odmera komunalnega prispevka se v nedokončanih postopkih, v katerih do začetka veljave tega odloka še niso bile izdane odločbe o odmeri komunalnega prispevka, dokonča po dosedanjih predpisih. 16. člen Za vse obstoječe objekte z gradbenim dovoljenje in objekte, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred uveljavitvijo tega odloka, se višina plačila prispevka za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v Občini Hajdina določi na način, ki je opredeljen z Odlokom o enotni višini prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje Občine Hajdina (Ur. L RS, št. 50/01). Za navedene objekte se pri izračunu komunalnega prispevka ne vključi delež komunalnega prispevka, ki se nanaša na kanalizacijo, če je tak objekt na obračunskem območju kanalizacije. Za objekte, katerim bo gradbeno dovoljenje izdano po uveljavitvi tega odloka se določilo tega člena ne uporablja. Za te objekte se pri izračunu komunalnega prispevka vključi delež komunalnega prispevka, ki se nanaša na kanalizacijo, če je tak objekt na obračunskem območju kanalizacije. 17. člen Program opremljanja vključno s prilogami je na vpogled na sedežu Občine Hajdina. 18. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o komunalnem prispevku v Občini Hajdina (Ur. I. RS, št. 36,/2000). 19. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 427-1/2007 Hajdina, dne 14. decembra 2007 Radoslav Simonič, I. r. župan občine Hajdina - enojni grob - družinski grob - žarni grob 101,86 EUR 163,20 EUR 61,12 EUR Uporaba mrliške vežice 19,45 EUR/dan Uporaba hladilne komore 9,72 EUR/dan 2. Za občane občin, ki dogovorno sofinancirajo investicije na pokopališču Haj- dina, znaša najemnina: - na starem delu za enojni grob 13,24 EUR - na starem delu za družinski grob 20,84 EUR - na novem delu za družinski grob 27,61 EUR - za žarni grob 7,94 EUR - grobnica 35,28 EUR Višina o enkratnem nadomestilu o najemu groba na pokopališču - enojni grob 90,20 EUR - družinski grob 147,95 EUR - žarni grob 54,12 EUR Uporaba mrliške vežice Uporaba hladilne komore 16,82 EUR/dan 8,43 EUR/dan 3. Cene so brez davka na dodano vrednost. 4. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od I. januarja 2008 dalje. Številka: 403-01/2008 Hajdina, dne 14. decembra 2007 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) in 2. člena Odloka o komunalnih taksah v občini Hajdina (Uradni list RS, št. 91 /01) je Občinski svet občine Hajdina na svoji I I. redni seji dne 14. 12. 2007 sprejel SKLEP o vrednosti točke za izračun komunalne takse v občini Hajdina za leto 2008 Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) in 16. člena Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/99) je Občinski svet občine Hajdina na I I. redni seji dne 14. 12. 2007 sprejel SKLEP o višini najemnine na pokopališču Hajdina 1. Vrednost točke za izračun komunalne takse v občini Hajdina v letu 2008 znaša 2,60 EUR. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od I. januarja 2008. I. Št. 423-04-7/2008 Enoletna najemnina za najem grobov na pokopališču Hajdina znaša: - na starem delu za enojni grob 15,23 EUR - na starem delu za družinski grob 24,37 EUR - na novem delu za družinski grob 31,88 EUR -za žarni grob 9,14 EUR - grobnica 40,69 EUR Višina o enkratnem nadomestilu o najemu groba na pokopališču Hajdina znaša za: Hajdina, dne 14. decembra 2007 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) in 19. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 135/2003, 69/04, 136/04 in II I /05) je občinski svet občine Hajdina na svoji I I. redni seji dne 14. 12. 2007 sprejel SKLEP o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2008 1. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Hajdina v letu 2008 znaša 0,0047 EUR. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. januarja 2008. Št. 423-06-1/2008 Hajdina, dne 14. decembra 2007 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ I. r. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet občine Hajdina na svoji I I. redni seji dne 14. 12. 2007 sprejel SKLEP o višini najemnine za prostor postavljenega kioska za cvetličarno na pokopališču Hajdina 1. Višina najemnine za prostor postavljenega kioska za cvetličarno na pokopališču Hajdina v letu 2008 znaša 78,03 EUR na mesec. 2. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja, uporablja pa se od I. januarja 2008. Številka: 300-1 /2007 Hajdina, dne 14. decembra Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-URB2, Uradni list RS, št. 94/2007), 9. člena Zakona o športu (UL RS, št. 22/98, 97/01,27/02, I 10/02, 15/03), Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji (UL RS, št. 24/00, 31/00) in 16. člena Statuta občine Hajdina (UL RS, št. 63/2007), je občinski svet Občine Hajdina na svoji I I. redni seji dne 14. 12. 2007 sprejel PRAVILNIK O VREDNOTENJU ŠPORTNIH PROGRAMOV V OBČINI HAJDINA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (Vsebina) S tem pravilnikom Občinski svet Občine Hajdina določa pogoje, merila in postopke za vrednotenje in razdelitev sredstev, namenjenih izvajalcem za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Hajdina. 2. člen (Postopek) 4 Sredstva za športne programe, ki so opredeljeni v 6. členu tega pravilnika in določeni v letnem programu športa, se v okviru proračuna Občine Hajdina 'JSp izbranim izvajalcem razdelijo na podlagi javnega razpisa. 3SP 3. člen (Financiranje ostalih nalog) Poleg športnih programov se iz javnih financ občine Hajdina zagotavljajo tudi sredstva za: - načrtovanje, izgradnjo in vzdrževanje športnih objektov lokalnega pomena, - podeljevanje priznanj in nagrad športnikom in športnim delavcem, - sofinanciranje akcij na področju športa, - športne prireditve ob občinskem prazniku občine Hajdina. Način in višina financiranja le-teh se opredeli vsako leto ob sprejemanju letnega programa športa. V primeru medsebojnih obveznosti se le-te uredijo z ustrezno pogodbo. 4. člen (Pogoji) Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Hajdina, - da so najmanj eno leto registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, - da športni program ali njegov posamezni del, s katerim predlagatelj kandidira za sofinanciranje po tem pravilniku, ni sofinanciran iz katerekoli druge postavke proračuna občine Hajdina, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in o plačani članarini. - da se pravočasno prijavijo na javni razpis za tekoče leto. 5. člen (Upravičenci) Za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov: - športna društva in klubi, registrirani po Zakonu o športu, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva in klubi, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa in so neprofitne, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju športnih programov v občini Hajdina. II. VSEBINA 6. člen (Vsebina, razvojne in strokovne naloge) Za uresničevanje javnega interesa v športu, opredeljenega v občinskem letnem programu športa, se iz proračuna občine Hajdina sofinancirajo naslednje vsebine športnih programov: - športna dejavnost otrok in mladine: - športna dejavnost predšolskih otrok, - športna dejavnost šoloobveznih otrok, - športna dejavnost otrok in mladine v športnih društvih: - šport mladih (osnovna dejavnost - redna vadba), - šport mladih (šport za dosežek - selektivni), - tekmovalni (kakovostni) šport (registrirani športniki pri nacionalni panožni zvezi, ki tekmujejo v uradnem tekmovalnem sistemu nacionalnih panožnih zvez), - vrhunski šport, - šport invalidov in upokojencev, - športno-rekreativna dejavnost odraslih, - razvojne in strokovne naloge v športu: - delovanje zveze športnih društev na nivoju lokalne skupnosti, - izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu, - športne prireditve. nja. 7. člen (Višina sofinanciranja) Občinski svet Občine Hajdina na svoji seji pred iztekom koledarskega leta oz. najkasneje ob sprejetju občinskega proračuna za naslednje leto, po predhodnem mnenju ŠZ Hajdina, sprejme letni program športa, s katerim določi vsebine in razvojne ter strokovne naloge iz 6. člena tega pravilnika, ki se v proračunskem letu sofinancirajo iz proračuna občine Hajdina. Glede na razpoložljiva sredstva v proračunu občine Hajdina se v letnem programu športa določi višina proračunskih sredstev za sofinanciranje posameznih vsebin ter strokovnih in razvojnih nalog, 8. člen (Vrednost točk) Po sprejetju letnega programa športa objavi župan občine Hajdina javni razpis za sofinanciranje športnih programov, prijave na razpis zbere občinska uprava občine Hajdina. Upravni odbor SZ Hajdina v skladu s pogoji, merili in normativi za vrednotenje športnih programov v občini Hajdina in razpisnimi pogoji obdela zbrane predloge ter pripravi izbor programov in predlog razdelitve sredstev. Vrednost točke se določi v sorazmernem deležu glede na skupno število točk in glede na potrjeno višino namenskih sredstev proračuna za izvajanje posameznih vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog v športu. Kot osnovo za točkovanje se upoštevajo merila iz tega pravilnika. Izvajalec je upravičen pridobiti točke le za programe znotraj vsebin, za katere v razpisu izkaže dejansko nastajanje stroškov ter za razvojne in strokovne naloge, za katere ta pravilnik predvideva sofinanciranje. III. POGOJI, MERILA IN NORMATIVI ŠPORTNIH PROGRAMOV 9. člen (Vsebine in pogoji sofinanciranja) I. Športna DEJAVNOST OTROK IN MLADINE Ovrednoteni so športni programi za otroke in mladino od rojstva do 15. leta starosti, ki se s športno dejavnostjo prostovoljno ukvarjajo zunaj obveznega izobraževalnega programa. Sem spadata športna dejavnost predšolskih otrok in športna dejavnost šoloobveznih otrok. 1.1 Športna dejavnost predšolskih otrok Predšolsko obdobje obsega čas od otrokovega rojstva do vstopa v šolo. Predmet sofinanciranja na lokalni ravni so naslednji programi: Redna vadba predšolskih otrok Pogoji sofinanciranja: - 50 urni program, - program vodi ustrezen strokovni kader, - skupina šteje od 12 do 20 članov. Namen sofinanciranja: - delo strokovnega kadra, - najem objekta za izvajalce, - materialni stroški programa. Višina sredstev za posamezne programe se določi tia osnovi točkovanja po Tabeli I. 1.2 Športna dejavnost šoloobveznih otrok (6 do 15 let) Športna dejavnost šoloobveznih otrok je dejavnost otrok od 6. do 15. leta starosti, ki so prostovoljno vključeni v programe športa. Predmet sofinanciranja na lokalni ravni so naslednji programi: Šolska športna tekmovanja Pogoji sofinanciranja: - organizacija in izvedba šolskih športnih tekmovanj na lokalnem nivoju, stroški udeležbe šolskih ekip na regijskih, področnih in državnih šolskih športnih tekmovanjih ter delovanje področnega športnega centra za šolska športna tekmova- Namen sofinanciranja: - pogodba z Zavodom za šport Ptuj. Poletne šole Pogoji sofinanciranja: - za aktivno preživljanje prostega časa med poletnimi počitnicami se organizirajo enotedenske (lahko tudi večtedenske) poletne šole v določenih športnih panogah, - organizirana vadba v skupini, ki šteje najmanj 15 udeležencev, - program vodi ustrezen strokovni kader. Namen sofinanciranja: - delo strokovnega kadra, - najem objekta za izvajalce, - materialni stroški programa. Višina sredstev za posamezne programe se določi na osnovi točkovanja po Tabeli I. 2. Športna DEJAVNOST OTROK IN MLADINE V ŠPORTNIH DRUŠTVIH 2.1 Šport mladih; osnovna dejavnost - redna vadba Ovrednoteni so športni programi otrok in mladine v starosti od 6. do 15. leta, ki se s športno dejavnostjo ukvarjajo prostovoljno znotraj določenega (izbranega) športnega društva in se ne vključujejo v tekmovalne sisteme nacionalnih panožnih zvez. Predmet sofinanciranja na lokalni ravni so naslednji programi: Redna športna vadba za otroke od 6. do 15. leta starosti Pogoji sofinanciranja: - 80 urni program, - program vodi ustrezen strokovni kader, - skupina šteje od 12 do 20 članov. Namen sofinanciranja: - delo strokovnega kadra, - najem objekta za izvajalce, - materialni stroški programa. Višina sredstev za posamezne programe se določi na osnovi točkovanja po Tabeli 2. 2.2 Šport mladih; šport za dosežek - selektivni šport Ovrednoteni so športni programi otrok in mladine v starosti od 6. do 19. leta, ki se s športno dejavnostjo ukvarjajo prostovoljno znotraj določenega (izbranega) športnega društva in se vključujejo v tekmovalne sisteme nacionalnih panožnih zvez. Izvajalci programov morajo izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve za strokovno izpeljavo programov, ki jih določi nacionalna panožna zveza. Predmet sofinanciranja na lokalni ravni so naslednji programi, ki so razdeljeni v pet starostnih stopenj: Redna vadba otrok v kategoriji cicibani in cicibanke (I. stopnja od 6 do 10 let) Pogoji sofinanciranja: - 120 urni program, - program vodi ustrezen strokovni kader, - skupina šteje od 12 do 20 članov. ' Namen sofinanciranja: - delo strokovnega kadra, - najem objekta za izvajalce, - materialni stroški programa. Redna vadba otrok v kategoriji mlajši dečki in deklice (II. stopnja od 10 do 14 let) Pogoji sofinanciranja: - 120 umi program, - program vodi ustrezen strokovni kader, - skupina šteje od 12 do 20 članov. Namen sofinanciranja: - delo strokovnega kadra, - najem objekta za izvajalce, - materialni stroški programa. Redna vadba otrok v kategoriji starejši dečki in deklice (III. stopnja od 14 do 16 let) Pogoji sofinanciranja: - 140 urni program, - program vodi ustrezen strokovni kader, - skupina šteje od 12 do 20 članov. Namen sofinanciranja: - delo strokovnega kadra, - najem objekta za izvajalce, materialni stroški programa. Redna vadba otrok v kategoriji mlajši mladinci in mladinke (IV stopnja od 16 do 18 let) Pogoji sofinanciranja: - 180 urni program, - program vodi ustrezen strokovni kader, - skupina šteje od 12 do 20 članov. Namen sofinanciranja: - delo strokovnega kadra, - najem objekta za izvajalce, - materialni stroški programa. Redna vadba otrok v kategoriji starejši mladinci in mladinke (V stopnja od 18 do 19 let) Pogoji sofinanciranja: - 180 umi program, - program vodi ustrezen strokovni kader, - skupina šteje od 12 do 20 članov. Namen sofinanciranja: - delo strokovnega kadra, - najem objekta za izvajalce, - materialni stroški programa. Minimalno število udeležencev v posamezni športni panogi se določi na podlagi normativov nacionalnih panožnih zvez. Višina sredstev za posamezne programe se določi na osnovi točkovanja po Tabeli 2. 3. TEKMOVALNI (KAKOVOSTNI) ŠPORT V tekmovalni (kakovostni) šport sodijo priprave in športna tekmovanja ekip in odraslih posameznikov, registriranih športnikov in članov nacionalnih panožnih športnih zvez, ki nastopajo v uradnih tekmovalnih sistemih do naslova državnega prvaka. Izvajalci programov morajo izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve za strokovno izpeljavo programov, ki jih določi nacionalna panožna zveza. Predmet sofinanciranja na lokalni ravni so naslednji programi: Redna vadba članov - državni nivo - 6. liga po rangu Pogoji sofinanciranja: - 220 urni program, - program vodi ustrezen strokovni kader, - skupina šteje od 12 do 20 članov. Namen sofinanciranja: - delo strokovnega kadra, - najem objekta za izvajalce, - materialni stroški programa. Redna vadba članov - državni nivo - 5. liga po rangu Pogoji sofinanciranja: - 260 urni program, - program vodi ustrezen strokovni kader, - skupina šteje od 12 do 20 članov. Namen sofinanciranja: - delo strokovnega kadra, - najem objekta za izvajalce, - materialni stroški programa. Redna vadba članov - državni nivo - 4. liga po rangu Pogoji sofinanciranja: - 300 urni program, - program vodi ustrezen strokovni kader, - skupina šteje od 12 do 20 članov. Namen sofinanciranja: - delo strokovnega kadra, - najem objekta za izvajalce, - materialni stroški programa. Redna vadba članov - državni nivo - 3. liga po rangu Pogoji sofinanciranja: - 360 umi program, - program vodi ustrezen strokovni kader, - skupina šteje od 12 do 20 članov. Namen sofinanciranja: - delo strokovnega kadra, - najem objekta za izvajalce, - materialni stroški programa. Višina sredstev za posamezne programe se določi na osnovi točkovanja po Tabeli 3. 4. VRHUNSKI ŠPORT Ovrednoteni bodo športni programi, ki zajemajo priprave in tekmovanja športnikov, ki imajo po merilih OKS - ZŠZ priznan status (mladinskega, državnega) perspektivnega, mednarodnega ali svetovnega razreda. 5. ŠPORT INVALIDOV IN UPOKOJENCEV Šport invalidov in upokojencev se na predlog invalidskih organizacij oz. društev upokojencev lahko sofinancira iz proračunskih sredstev občine Hajdina. 6. ŠPORTNO-REKREATIVNA DEJAVNOST ODRASLIH Ovrednoteni so športni programi odraslih, katerih cilj je ohranjati in izboljševati celostni zdravstveni status, humanizirati človekovo življenje in zmanjševati negativne posledice današnjega življenja in dela. Pri tem gre za aktivno, koristno in prijetno izrabo človekovega prostega časa. Redna športno rekreativna vadba odraslih Pogoji sofinanciranja: - 80 urni program, - program vodi ustrezen strokovni kader, - skupina šteje najmanj 20 članov, Namen sofinanciranja: - delo strokovnega kadra, - najem objekta za izvajalce, - materialni stroški programa. Občasna športno rekreativna vadba odraslih Pogoji sofinanciranja: - 60 urni program, - program vodi ustrezen strokovni kader, - skupina šteje najmanj 15 članov. Namen sofinanciranja: - prijavnina v določene športno rekreativne tekmovalne sisteme. Višina sredstev za posamezne programe se določi na osnovi točkovanja po Tabeli 4. 7. RAZVOJNE IN STROKOVNE NALOGE V ŠPORTU 7.1 DELOVANJE ZVEZE ŠPORTNIH DRUŠTEV NA NIVOJU LOKALNE SKUPNOSTI Športna društva so osnovne športne organizacije, ki se združujejo v športne zveze na lokalni ravni in v nacionalne panožne zveze. V letnem programu športa se v proračunu za šport določi del sredstev za pokrivanje tehničnih, administrativnih in materialnih stroškov delovanja zveze. Višina sredstev za delovanje zveze se določi na osnovi točkovanja po Tabeli 5. 7.2 IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU Sofinancira se izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu preko Inštituta za šport pri Fakulteti za šport, O KS - ZŠZ, nacionalnih panožnih zvez ali preko ostalih izobraževalnih institucij. Sofinanciranje je namenjeno izvajalcem, ki uresničujejo programe, navedene v tem pravilniku. Postopek in pogoji sofinanciranja izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja: - vlogo posreduje izvajalec športnih programov, - izvajalec športnih programov, ŠZ Hajdina in kandidat podpišejo pogodbo, v kateri se kandidat zavezuje, da bo po končanem šolanje še najmanj dve leti deloval kot trener v tej športni panogi v občini Hajdina, - da izvajalec posreduje dokumentacijo o uspešno opravljenem šolanja kandidata. Obseg in višina sofinanciranja: - prijavnina ali kotizacija za udeležbo na šolanju za pridobitev ustreznega strokovnega naziva, - prijavnina ali kotizacija za udeležbo na izpopolnjevalnih seminarjih. Višina sredstev za posamezne programe se določi na osnovi točkovanja po Tabeli 6. 7.3 ŠPORTNE PRIREDITVE Sofinancirajo se materialni stroški občinskih športnih prireditev, ki imajo namen pospeševanja motivacije za šport in športne aktivnosti, imajo promocijski učinek za šport v občini in jih organizirajo izvajalci programov. Občinske in druge (npr. jubilejne) športne prireditve se sofinancirajo, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - prireditev se v celoti izvaja na območju občine Hajdina, - prireditev ima tradicijo oz. je jubilejna, - je odmevna pri občanih in dostopna vsem, - na njej sodeluje večje število ekip ali posameznikov. Višina sredstev za posamezne programe se določi na osnovi točkovanja po Tabeli 7. IV. NAČIN IN POSTOPEK ZA VREDNOTENJE IN RAZDELITEV SREDSTEV ZA ŠPORTNE PROGRAME 10. člen (Način in postopek razdelitve sredstev) Predlog letnega programa športa Občine Hajdina za posamezno proračunsko leto pripravi UOŠZ Hajdina, sprejme pa občinski svet. V letnem programu športa se določi: - športne vsebine in naloge iz 5. člena tega pravilnika, ki se v posameznem proračunskem letu sofinancirajo iz proračuna Občine Hajdina, - delež finančnih sredstev za posamezne športne vsebine in naloge iz 5. člena tega pravilnika. Delež finančnih sredstev za posamezne športne vsebine in naloge je odvisen od razpoložljivih sredstev v proračunu Občine Hajdina. I I. člen (Javni razpis) Izvajalec javnega razpisa za sofinanciranje športnih programov je Občina Hajdina. Izvajalec javnega razpisa objavi razpis najmanj v enem javnem mediju na območju občine Hajdina ter tudi na spletnih straneh občine Hajdina. Razpisna dokumentacija mora biti pripravljena na način, ki bo omogočil zbiranje vseh potrebnih podatkov za vrednotenje športnih programov in nalog, na razpolago pa mora biti vsem potencialnim kandidatom od prvega dne razpisa. 12. člen (Izbira izvajalcev in razdelitev sredstev) Odpiranje prejetih vlog vodi UOŠZ Hajdina. Naloge UOŠZ so: - pregled prispelih prijav na javni razpis iz predhodnega člena tega pravilnika, - vrednotenje prijavljenih športnih programov v skladu z določili tega pravilnika, - priprava predlogov, mnenj in pobud za spremembe meril za vrednotenje športnih programov. Pri razdelitvi razpoložljivih sredstev se upoštevajo le popolne vloge. UOŠZ Hajdina v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste predlagatelje vlog, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 15 dni. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže. UOŠZ Hajdina pripravi županu občine Hajdina predlog razdelitve finančnih sredstev na podlagi meril za vrednotenje programov športa v občini Hajdina. 13. člen (pogodba o sofinanciranju) Med izvajalcem javnega razpisa in izvajalci športnih programov se sklene pogodba o sofinanciranju. Pogodba opredeljuje podatke obeh skleniteljev pogodbe, vsebino in obseg programa, čas realizacije programa, način nadzora nad porabo sredstev ter druge medsebojne pravice in obveznosti, navedene v pogodbi. I. DOLOČITEV VIŠINE SREDSTEV SOFINANCIRANJA Tabela 1 - ŠPORTNA DEJAVNOST OTROK IN MLADINE PROGRAM Velikost skupine Število ur vadbe Točke Redna vadba predšolskih otrok min. 12 80 40 Poletne šole min. 20 20 20 Šolska športna tekmovanja Pogodba z Javnim Zavodom za šport Ptuj Tabela 2 - ŠPORTNA DEJAVNOST OTROK IN MLADINE V ŠPORTNIH DRUŠTVIH PROGRAM Velikost skupine Število ur vadbe Točke Redna vadba otrok, ki se ne vključujejo v tekmovalne sisteme min. 12 80 40 Cicibani (U8, U10) - nogomet min. 12 120 49 Mlajši dečki (Ul2) - nogomet min. 12 120 49 Starejši dečki (Ul4) MNZ - nogomet min. 18 140 49 Kadeti (Ul6) MNZ - nogomet min. 18 180 57 Mladinci (Ul8) MNZ - nogomet min. 18 180 65 Kadeti (Ul6) NZS — nogomet min. 18 220 156 Mladinci (Ul 8) NZS - nogomet min. 18 220 189 Tabela 3 - TEKMOVALNI (KAKOVOSTNI) ŠPORT PROGRAM Velikost skupine Število ur vadbe Točke Člani 6. lige - nogomet min. 18 220 85 Člani 5. lige — nogomet min. 18 260 114 Člani 4. lige - nogomet min. 18 300 260 Člani 3. lige — nogomet min. 18 360 300 Člani lige — tenis min. 12 120 50 Člani lige - košarka min. 12 70 30 Člani lige - mali nogomet min. 12 100 40 Tabela 4 - ŠPORTNO-REKREATIVNA DEJAVNOST ODRASLIH PROGRAM Velikost skupine Število ur vadbe Točke Redna športno- rekreativna vadba odraslih 20 80 40 Občasna športno- rekreativna vadba odraslih 15 60 Prijavnina v določene športno-rekreativne tekmovalne sisteme Tabela 5 - DELOVANJE ZVEZE ŠPORTNIH DRUŠTEV NA NIVOJU OBČINE HAJDINA PROGRAM Točke Delovanje zveze športnih društev 60 Tabela 6 - IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU PROGRAM Nivo izobraževanja Točke Licenca D 3 Enodnevno potrjevanje licenc Licenca C 3 Licenca B 4 Licenca A 6 Licenca PRO 10 Tri do petdnevno izobraževanje Mali nogomet 10 Licenca C 12 Licenca B 14 Več kot petdnevno Licenca A 48 izobraževanje Licenca PRO 48 Tabela 7 - ŠPORTNE PRIREDITVE V točkah Nivo športne prireditve Predvideno število udeležencev Minimalno 20 20-50 50-100 100-200 200 - 500 Več kot 500 Občinska športna prireditev 5 10 15 20 30 50 Jubilejna prireditev (na vsakih 5 let delovanja) 5 10 20 30 50 75 VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 14. člen V tem pravilniku so zajete športne panoge, ki jih izvajajo posamezni izvajalci športnih programov v občini Hajdina. V primeru pojava drugih športnih panog se te ustrezno točkovno ovrednoti. 15. člen Finančna sredstva za programe redne športne dejavnosti se izvajalcem športnih programov izplačujejo po dvanajstinah, za občasne športne dejavnosti in razvojne ter strokovne naloge na področju športa pa se sredstva nakazujejo po dostavljenih vlogah in računih posameznim izvajalcev. 16. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik za vrednotenje programov športa v občini Hajdina z dne 27.03.2000. 17. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 671-1/2007 Hajdina, dne 14. decembra 2007 Zupan občine Hajdina Radoslav Simonič, I. r. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) in je občinski svet občine Hajdina na svoji I I. redni seji, dne 14. 12. 2007 sprejel SKLEP o soglasju občine o izvajanju in financiranju pomoči družini na domu za leto 2008 Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Št. 122-30/2007-2 Hajdina, dne 14. decembra 2007 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Občina Hajdina je zainteresirana za pogodbeno sodelovanje z izvajalcem storitev pomoči družini na domu s Centrom za socialno delo Ptuj, v letu 2008. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Št. 122-30/2007-1 Hajdina, dne 14. decembra 2007 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 12. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/2006, 127/2006 in 8/2007) in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je občinski svet občine Hajdina na svoji I I. redni seji dne 14. 12. 2007 sprejel SKLEP o soglasju občine Hajdina izvajalcu storitve pomoči družini na domu, Centru za socialno delo Ptuj Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je občinski svet občine Hajdina na svoji I I. redni seji dne 14. 12. 2007 sprejel SKLEP Občina Hajdina daje soglasje izvajalcu storitve pomoči družini na domu Centru za socialno delo Ptuj za odstopanje od normativa števila opravljenih efektivnih ur za neposredno socialno oskrbo pri uporabnikih na 90 efektivnih ur mesečno na eno oskrbovanko. o subvenciji iz proračuna občine Hajdina za pokritje stroškov storitev pomoči družini na domu izvajalcu - Centru za socialno delo Ptuj I. Iz proračuna občine Hajdina za leto 2008 občinski svet občine Hajdina določa subvencijo v višini 50 % za pokritje celotnih stroškov storitev pomoči družini na domu izvajalcu, Centru za socialno delo Ptuj. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Št. 122-30/2007-3 Hajdina, dne 14. decembra 2007 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 7. in 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 72/02, I 10/02, 15/03), in I I. člena Pravilnika o vrednotenju športnih programov v občini Hajdina objavlja Občina Hajdina JAVNI RAZPIS ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI HAJDINA ZA LETO 2008 I. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov s področja športa v občini Hajdina za leto 2008. II. Na razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci športnih programov: - športna društva in klubi, registrirani po Zakonu o športu, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva in klubi, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, in so neprofitne, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju športnih programov v občini Hajdina. III. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki na javni razpis: - da imajo sedež v občini Hajdina, - da so najmanj eno leto registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, - da športni program ali njegov posamezni del, s katerim predlagatelj kandidira za sofinanciranje po tem pravilniku, ni sofinanciran iz katerekoli druge postavke proračuna občine Hajdina, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in o plačani članarini, - da se pravočasno prijavijo na javni razpis za tekoče leto. IV. V LETU 2008 BOMO SOFINANCIRALI NASLEDNJE PROGRAME: Športna dejavnost otrok in mladine - športna dejavnost predšolskih otrok, - športna dejavnost šoloobveznih otrok. Športna dejavnost otrok in mladine v športnih društvih - šport mladih (osnovna dejavnost - redna vadba), - šport mladih (šport za dosežek - selektivni). Tekmovalni (kakovostni) šport (registrirani športniki pri nacionalni panožni zvezi, ki tekmujejo v uradnem tekmovalnem sistemu nacionalnih panožnih zvez) Vrhunski šport Šport invalidov in upokojencev Športno rekreativna dejavnost odraslih Razvojne in strokovne naloge v športu - delovanje zveze športnih društev na nivoju lokalne skupnosti, - izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu, - športne prireditve. V. POGOJI, MERILA IN NORMATIVI ŠPORTNIH PROGRAMOV Pogoji, merila in normativi, na podlagi katerih bodo izbrani izvajalci letnega programa športa v občini Hajdina za leto 2008, so podrobneje določeni s Pravilnikom o vrednotenju športnih programov v občini Hajdina. VI. ROK IN NAČIN PRIJAVE, RAZPISNA DOKUMENTACIJA Prijavitelji lahko razpisno dokumentacijo dvignejo v tajništvu Občine Hajdina, Zg. Hajdina 45, v času uradnih ur. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni stani občine www.hajdina.si, dodatne informacije pa so na voljo tudi na GSM: 041 353 247 (Sandi Mertelj - predsednik ŠZ Hajdina). Vloge za sofinanciranje programov športa za leto 2008 morajo biti oddane izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije in morajo vsebovati vsa potrebna dokazila. Kandidati morajo vloge za sofinanciranje programov športa poslati ali oddati osebno na naslov Občina Hajdina, Zg. Hajdina 45, 2288 Hajdina - s pripisom ŠPORT 2008, najpozneje do 29.01.2008. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo prijav oddana na pošto s priporočeno pošiljko ali do 12. ure oddana v prostorih občine Hajdina. Upoštevane bodo samo prijave, ki bodo poslane v zahtevanem roku. Po preteku roka za prijavo se nepravočasno posredovane prijave vrnejo pošiljatelju. VII. POGODBA O SOFINANCIRANJU Z vsemi izbranimi izvajalci programov športa bo podpisana pogodba o sofinanciranju programov športa v občini Hajdina za leto 2008. Zupan občine Hajdina Radoslav Simonič