Peter Hitzinger (Znojemski, Podlipski) , slovstvu sloTenskem. XVII. Kakor katoliška cerkev sploh, tako se je katoliška šola posebej od 1. 1855 lepo dvigala po naših krajib, in med piedmeti, ki so se v njej gojili, bilo je tudi petje. Prijazno so se shajali pri dekanih duhovni in neduhovni učitelji ter posvetovali o napredovanji šolskem. Vsled takega posvetvanja je prišel v Danico 1. 46—49 krasen spis: Petje v naših ljudskih šolah. Poleg pomenkov ob učeniškem shoduna Verhniki spisal P. Hidnger — nekaj naprošen, nekaj primoran — bi človek djal. — Slovenski narod je že kdaj rad pel, skazuje v njem Podlipski jako izverstno po slovstveni zgodovini staro - in novoslovenski; slovenski narod pa še vedno rad prepeva; kakošne pesrui naj se rabijo pri šolskem petji, iu od kod se bodo iemale takošne pesmi za petje ccrkveno in petje domačo; in ali bi bile rabiti še stare pesmi domače? — nPrav bi bilo, de bi se dobre stare pesinice zraed drugih nepripravnih ali napačnih v posebne bukvice odbrale, in nekoliko popilile; tudi napevi bi se ne smeli v nemar pušati, ker so narodovi in dostikrat prav lepi. De se naše ljudstvo bolje izobrazi, ni potreba mu vsiga njegoviga jemati in mu le noviga dajati; ali kakor je latinski pregovor, ;,tabula rasa" delati, vse postergati, de bi se po tem nov' obraz delal. Toliko ložje bo ljudstvo pridobiti, ako se do njegove stare lastine kaže spoštovanje; toliko raji bo po tem tudi kaj uoviga sprejelo, ali se kaj boljšiga dalo učlti. Treba je pa med starimi pesmimi previdno odbirati, zakaj v pesmi, ki je na pervi videz pobožhe podobe, zamorejo tudi napačnosti biti .... Zatorej ne bo napačno, de duhovni pastirji in šolski učeniki mladosti ne opominjajo samo s sploh besedo, da naj ne poje slabih, malovrednih, grešnih pesem; ampak naj take napačnosti po potrebi tudi posebej pokažejo, de se tako vse odverne, kar bi utegnilo dobri sad petja ugonobiti". Sam dober pesnik je čislal poezijo narodno, in nabirati ter na svetlobo dajati jel v Zg. Danici 1.1857: Pobožne narodne pesmi. Nabral v Verhniški okolici, nekoliko poravnal in za poskušnjo dal P. Hicinger, in sicer 1. 4: Od žalostne gore poleg Preserja; 1. 10:Hvalaza božje do- brote; 1. 21: Sreča svete maše; 1.28: Deviški venček; 1.30: Nečimernost človeška, s ktero se vjema »Posvetna nečimernost", ki jo je poleg latinske nekega Jezuita: nQui mundum probe noscit, de mundo nihil poscit" — poslovenil J. Holzapfel, priobčil pa 1858 1. 3 Hicinger; 1. 31: Juterna. — Da se vsaj nekoliko spozna, koliko ceno iraajo te narodne pesmice, naj se ponatisnete tu le dve, in sicer: Sreča svete maše. Juterna. Leži, leži ravno polje, Oj sveti, sveti beli dan, Čez polje bela steza gre, De pride Jezus, kralj močan, Po stezi pobeč gre vesel, S presveto svojo Materju, Si lepe pesmice je pel. Z Marijo, rožo zvoljeno. Marija ga je srečala, Prijazno je vprašala ga: Že petelinčki pojejo, »Zakaj si, pobeč, tak vesel, Nam beli dan sporočajo, Kaj lepe pesmice si pel?« p<>d nebam ptice letajo, »Zakaj bi jez vesel ne bil, In beli dan pozdravljajo. Ker sem pri sveti maži bil. Po morji ribce plavajo, Sim v duhu vidil Jezusa, Se v beli dan ozirajo. Premiliga ZveliCaria. Sim vidil pet njegovih ran, ^a poJji rožce rastejo, In prebodeno desno stran. ^e v beh dan razcvetajo, Pri sveti maši vsaki čas Angelčh Bogu spevajo, Daruje Jezus se za nas. Za beh dan ^a hvallJ0' On je milostniga serca, °J sveti, sveti beli dan, _ Kar ga prosimo, vse rad nam da«.^e Pndet Jezus' ^ mocan' Prosimo ga za sveti raj, J presveto svojo Materjo, Ti, mili Jezus, nam ga daj!Z MarlJ0' rožo zvolJeno- Razun teh so v istem tečaju 1. 24:Predpeviza sv. RešnjeTelo, iz lat. poslovenil P. Hicinger. Peti se zamorejo po napevih G. Riharja za antifone „0 sacrum convivium" in MDa pacem Domine1'; 1. 40: Od sv. serca Marije Device (Poleg nemšk.). Po Novicah pa je 1. 1857 st. 75—81 spisoval: I. Jezikoslovne in zgodovinske drobtinicev posebnih razdelkih, in sicer 1) Ali ^Kranjsko" ali rKrajnsko"? 2) Koliko raznih 'rodov je med Slovenci? 3) Ptujščine ne po sili razlagati za slovenščino. 4) Ptujščine ne po sili deržati v slovenščini. 5) V kakošni obliki rabiti imena ptujih krajev? — II. Certice iz kmetijske zgodovine naših krajev, in sicer 1) Živinska kuga krog leta 50 pred Kristusom, in 2) Poljodelstvo in vinoreja o rimskem času. Pervo popisuje nekoliko po Virgil. Georgic. 1. III. v. 469 etc. na pi'.: »Zimski pogostni vihar res tako ne dere po morji, Kakor po kužnih bolezen oblast med živinico dela; Zleg ne popada žival le po samem; vsa letenska čeda, Staro in mlado, mini kar ob enem, vse pleme do konca. Vedi, ko človek ozre se do zračnih Planin in po gričih V ndrlške terdne gradove, in v japiški svet o Timavu, Zdaj ko minulo je let že obilno, so še zapuščene Trate pastirske, in prazni so logi široko in dolgo.« — III. Kakošne meje je imela Kranjska v raznih časih 1. 85—88 in sicer 1) Kranjska v starem času, 2) v pervi dobi srednjega veka, 3) v drugi dobi srednjega veka, in 4) v novejšem času, s vnovičnim razlaganjem pisave nKranjska ali Krajnska", vzlasti z ozirom na tedanje razprave Terstenjakove in Poženčanove (Cf. Jezičn. III. 1865). Neutmdljivo je deloval Podlipski na domačem slovstvenem polji; posebno rad je preiskoval zgodovino, in kar je D. Terstenjak tako hrabro obdelovati jel starožitnosti slovanske, vnemala sta se vedno bolj sloveča pisatelja. To spoznavši jima iskreni dr. Lovro Toman v Novicah 1857 1. 27 zapoje na slavo: Terstenjak-u in Hicinger-ju! — Kakor Zgodovinska — je tudi Kmetijska družba, kteri je bil Hicinger ud že od 1. 1849 ter z besedo in s pisanjem pospeševal njen staD, 1. 1858 v občnem zboru hvalno pripoznala blagovito njegovo delovanje; presednik jej je bil takrat F. Terpinec, tajnik pa dr. Jan Bleiweis. — Pa tudi zunaj Slovenije so čislati jeli njegove znanstvene zasluge, in »Družtvo za povjestnicu i starine Jugoslavenah" ga izvoli za svojega častnega družnika ter mu pošlje naslednje slavilno pismo: Gospodine Župniče! Mavnateljstvo ovoga družtva izpunjuje svoju najugodniju dužnost, kada Vam javlja, da je velika skupština dne 18. veljače 1858 držana Vas jednoglasno počastnim članom istoga društva imenovala; s toga Vam dakle isto ravnateljstvo s velikom radošču šalje družtvenu povelju i sve knjige, koje je družtvo izdalo, te Vas najponiznije prosi, da istomu družtvu u pomoč biti izvolite. U Zagrebu dne 28. veljače 1Š58. Ivan Kukuljevic, Jul. BorovecM, Načelnik. Tajnik i Blagajnik. Gospodinu Petru Hicingeru, župniku pod Lipom. Kako je spodbudilo to poslavljenje Podlipskega, vidi se iz tega, da je spisal koj poseben spis „0 krajini Žumberski", ki se nahaja v V. Knjigi str. 218—221 v nArkiv za jugoslavensku povjestnicu" 1. 1859. — Za 1. 1857 in 1858 da na svetlo J. Lenček, kaplan v Žireh, koledar v poduk in kratek čas znaslovom Slovenski Romar, in v obeh si pridobi za sodelovca marljivega Hicingerja, kteri pokloni I. spis: Aposteljni slovenske zemlje, str. 10—23 in sicer 1) S. Marka in s. Hermagora, 2) s. Pavlin, s. Virgili s sv. Modestam, 3) s. Ciril in s. Metodi, 4) škofa Martin Prener in Tomaž Kren z znamenito glasilko svojo: nTerret labor, aspice praemium" t. j. nTe straši hudo delo: — Plačilo, glej! bo lmelo;" in str. 60—70 sostavek Zgodbe ljubljanskiga mesta: Il.pa poleg pobožnih narodnih pesmic iz Verhniške okolice »Hvala Božja in Deviški venček" spis: Sveti mučenci slovenske zemlje str. 8—18, ki so: Sv. Hilari in sv. Tacian; sv. Maksimilian in s. Viktorin; s. Kvirin in s. Maksim; s. Servul ins. Just; in izverstni popis Ljubljansko močvirje str. 59—72, ki so ga ponatisnile tudi Novice 1. 101—104. Kadar je dr. Bleiweis sostavljal Slovenske berila za nižo gimnazijo, pomogel mu je koj Hicinger z nekterimi po drugih čitankah prestavljenimi spisi, na pr. 1. 1850 v I. ,,Kainčadalski psi, Povodni aliNilski konj, Berkasti ser, Natopir"; v II. 1. 1852 »Piber, Kenguruja". Tudi v naslednje berila sta Bleiweis in Miklosič sprejela nekaj njegovih že znanih sostavkov in pesmic. — Kar tiče šolske knjige, jib je vlada sama večkrat izročevala Hicingerju sedaj v pregled ali popravo, sedaj v prestavo proti dostojnemu darilu, p. 1.1853 Oest. Vaterlandskunde ; 1. 1854 Uebungsbuch z. Rechnungs -Unterricht f. 2. 3. Class.; 1. 1855 Methodik des Kopfrechnens; 1. 1856 Oest. Geographie itd. — Da je v Mitth. des histor. Vereins tudi 1. 1856 —59 marljivo pisaril, se ve; največ stvari, ktere je drugod obravnaval po slovenski, na pr.: Biscbof Andreas v. Krain; Komerstadte in Krain; alte Grabsteine, Manuscripte, Urkunden; Capitel v. Cividale: Mithrasgrotte; Bischofe v. Aemona; Valvazor; d. politisch. Verhaltnisse Krains im Mittelalter I.—III. itd. itd. — Ker je v Dunajskem cerkvenem časniku 1. 1857 prigovoril nekdo, da je Valvazor bil protestant, se nejevoljen in žalosten ponese zanj v Dan. 1. 52: Je bil Valvazor protestant? — In v Nov. 1. 1858 št. 47 ponovi v: Prošnja za Valvazorja, naj se naznani, kaj je zapisanega o smerti njegovi 1. 1693 v Kerškem in o pokopu v Mediji (Gallenegg). — Da je bil katoličan, skažejo Drobtinice 1. 1863. — Kadar je ranjki knez Anton Alojzij velel, naj se vnovič primerno posloveni sv. pismo z razlaganjem po Aliolitu, in je 1855 izročil vredovanje tedanjemu duhovnemu vodniku J. Volcu, poprijel se je velikega dela vesel in brati je med sodelavci v predgovoru str. XIV. tudi Peter Hicinger, fajmošter v Podlipi. Spisal pa je v to preimenitno delo, ktero je v VI. zvezkih od 1. 1856 do 1863 prišlo popolnoraa na svetlo, razlaganje k listu sv. Pavla do Rimljanov in k Razodenju sv. Janeza aposteljna; prestavo in razlago III. in IV. Bukev Kraljev, ter I. in II. KroniškihBukev (Zv. II. str. 196 — 458). Koliko truda je Podlipskega stalo to obširno delovanje! Kadar so severni Slovani 1. 1857 se vzbujati jeli, da hočejo slovesno praznovati tisučletni spominj slovanskih aposteljnov ss. Cirila in Metoda in so po Drobtinicah, Novicah in drugih knjigah o tem pisariti jeli Slovenci, oglasi se 1. 1858 Hicinger v Danici ter spiše 1. 7. 8: Koliko je djanje ss. Cirila in Metoda segalo nied Slovence — po znanstvenih virih starih in novih. — L. 25 kaže Nekajo djanji Svetnikov, da je nektero njihovo djanje jasno in brez dvorabe dobro, toraj v enakih okolišinah po stanu in poklicu v posnemanje; nektero v prejšnjem stanu slabo in pregrešno, toraj človeku ni posnemati, ne se z njim zagovarjati; nektero se na pervi videz ne razsodi lahko, ali gre eeloma na dobro stran ali ne, toraj ne sme biti posnemanje naglo, pa tudi ne nagla hvala ali sodba, — Izmed pesmi se nahaja v 1. 5 stara popravljena Solze nad terpečim Jezusam (Oko jokaj, serce pokaj — Od velike žalosti! itd.) in 1. 6 tudi popravljena Miserere; 1. 10 Predpevi od Marije Device iz latinskega, ter Odgovori pri lavretanskih litanijah; 1. 18 Marija Kraljica angelska, in 1. 19 K Marii poinoČDici (0 Marija, ti pomagaj nam!); 1. 20 pa Hvala sv. Rešnjiga telesa, vse tri poslovenjene iz nemškega. V razgloil naj se ponatisne tu poslednji predpev od Marije Device, in sicer: Od sv. Trojtce do adventa. Češena si, Kraljica ti, Češena, Mati milosti: Življenje naše, up, sladkost! V te kliče ubogi Evin rod, Zdihuje v te, jokaje tod, V dolini mnogih solz, bridkost. Oj, pomoonica naša ti, Oberni miloslne oči, In nam pokaži Jezusa. Pokaži sad svoj prečešen, Ko revni čas bo iztečen, Devica mila, sladka vsa! Hvala sv. Kešnjlga telesa. Plav' nebo, vse svetlo, Zlat' polje, rast trave, Koljko zvezdic šteješ ti ?Koljko bilik šteješ ti ? Ni jih znatf - toljkokrat Gojzd m1 j ber- Bod' češen svet zakrament. Božji svet, zal razpet, Koljko prabov šteješ ti? Ei jih znat' itd. Koljko vejic štejcš ti? Siv' morje, zbor vode, Koljko kapljic Steješ ti ? Solnčni svit, ognjevit, Koljko žarkov šteješ ti ? Večni čas, dolgi čas, Koljko uric šteješ ti? Ni jih znat' — toljkokrat Bod' češen svet' zakrament.