Naročnina
snaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za i n o z em s t v o letno 60 Din.
Posamezna štev. l Din*
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
Biev. rač. poštne hran. 22.549
izhaja vsako nedeljo
V, 1ST©
srhiihs
Murska Sobota, 3. aprila 1938.
Kredit
Izboljšanje, ki je v zadnjih dveh letih zajelo vso našo gospodarsko življenje, je bilo najmanj deležno naše kreditno tržišče. Ne moremo dvomiti, da pride izboljšanje ria kreditnem tržišču šele takrat, ko se bodo do temeljev popravila naša gospodarstva in naše finance, vendar pa bi se moglo, z ozi-rom na naše prilike v gospodarstvu to izboljšanje že občutiti, kar pa za enkrat ne moremo trditi. Vzrok temu so vzroki splošne a tudi specielne narave naših notranjih razmer. Splošne prirode so predvsem velika rezerviranost svetovnega denarnega tržišča, ki se je umaknilo v ozadje radi težkih političnih prilik in splošne negotovosti po svetu in radi vedno menjajočih se vrednosti denarja. K temu se pri nas še priključijo naše specielne prilike, ki imajo svoj velik vpliv na kreditno tržišče. Poleg splošne gospodarske krize sta na naš osebni kredit, v prvi vrsti vplivala zelo škodljivo dva momenta: moratorij na kmečke dolgove, ki je bil proglašen leta 1931. z namenom, da bi ostal v veljavi vse do leta 1936., ko je bila izdana uredba o likvidaciji kmečkih dolgov. Če bi se ta uredba izvršila v polnem obsegu in brez kakršnega odlaganja, bi zopet trajalo dolgo časa, dokler se ne bi zopet vpostavil kmečki kredit. Šele po nekaj uspešnih izpre-membah na uredbi, so zopet dani pogoji, da se vrne vera v kreditno sposobnost kmetovalca. Z ozi-rom na važnost in poljedeljski značaj naše države, se ne more prej govoriti o ozdravljenju kreditnega tržišča, dokler se ne bo na novo organiziral kmečki kredit. To delo pa ne morejo izvršiti le državne denarne ustanove, tudi ne naše kreditno zadrugarstvo brez sodelovanja zasebnih denarnih zavodov.
Med tem, ko je na eni strani z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov bil napravljen krepek korak do vpostavitve kmečkega kredita, se pa z druge strani izvaja pritisk, da bi se podvzela druga mera, ki bi popolnoma zabrisala morebitne uspehe likvidacije kmečkih dolgov in ogromno število kmetovalcev onesposobilo za vsak kredit. V zadnjih debatah v skupščini so namreč jiekateri poslanci
zahtevali, da se po vsej državi uvede s staro srbsko zakonsko uredbo, po kateri se gotov minimum kmečkega posestva ne more odvzeti izvršnim potom. Poedinci ostanejo lahko na ta način res zaščiteni, toda od tega ima celokupno kmetijstvo več škode, nego koristi. Na ta način se zahteva, da se kmeta proglasi mladoletnikom, da se mu zmanjša njegova pravna sposobnost in to vse v interesu njegove zaščite. Skratka taka uredba bi bila težek udarec kmečkemu kreditu, ki je na poti do ozdravljenja.
Stanje naših zasebnih denarnih zavodov se je res v zadnjem času nekoliko poslabšalo, vendar pa še ni doseglo one stopnje, na kateri se je nahajalo pred leti krize. Pot do normalizacije je strma in vodi sporedno z ostalimi gospodarskimi panogami. Na merodaj-nih mestih je prodrlo mnenje, da je prestala potreba, da se še nadalje stavljajo denarni zavodi pod zaščito. Uredba, ki je dovoljevala bankam, da zahtevajo zaščito po 23. februarju, se ni več obnovila. Da se privatne banke zopet povs-pnejo do nekdanje višine, pa je predvsem odvisno od razumevanja njihovih upravičenih zahtev pri državnih denarnih zavodih, predvsem pa pri Narodni banki, kar pa do zdaj ni bilo opaziti. Zadovoljiv razvoj naših državnih financ in občutno poboljšanje v našem celokupnem gospodarstvu so najvažnejši pogoji za ozdravljenje našega kreditnega tržišča. Iz omenjenih razlogov pa ugodnih posledic ni opaziti v našem privatnem kreditu. Zanimivo je, da je v naši državi na eni strani ogromna potreba po dolgoročnih kreditih, a na drugi strani je sorazmerno veliko nezaposlenega, neplasiranega kapitala. To je znak, da ni še vpostavljena vez med kapitalom in gospodarstvom, oziroma med ponudbo in iskanjem kredita. Napačno bi bilo mišljenje, da predstavlja neplasirani kapital presežek, ki je gospodarstvu nepotreben. Nasprotno. V našem gospodarstvu manjka kredit in tov kmetijstvu, trgovini, obrti in industriji. Javna dela, ki so nesporno potrebna in koristna, tudi ne smejo biti glavno in edino mesto kamor se bi vrgel kapital, po katerem vse naše gospodarstvo žeja. Predvsem je treba upostaviti naše
kreditno tržišče, ker le na ta način lahko postavimo naše gospodarstvo na zdrave in trajne temelje.
Govori se, da bo v kratkem razpisano notranje posojilo v iznosu 4 milijard dinarjev. To bo drugo naše notranje posojilo. Prvo je bilo razpisano leta 1922. Posojilo od 1 milijarde Din iz 1936. leta, ki je bilo razpisano za javna dela, je bilo srednjeročno in ni bilo izloženo na javni vpis. Od novega notranjega posojila se bo porabila 1 milijarda za vojne potrebe, a ostalo v produktivne svrhe: za gradnjo novih železnic, 1 in pol milijarde za ceste, pol milijarde za kmetijstvo in pol milijarde za razne javne zgradbe.
Glede na to, da ves naš notranji državni dolg znaša v celem okrog 9 in pol milijarde dinarjev, kar je z ozirom na gospodarsko moč naše države in z ozirom na druge države, prav mala vsota,
Cena oglasov
Na oglasni stiani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
14.
predstavlja novo notranjo posojilo za državno gospodarstvo ni-kako obremenitev. Naložitev tega posojila ne bo zadelo na nobene težkoče in to tem manje, ker se v novem finančnem zakonu nahaja odredba, po kateri mora vsako delniško društvo gotov del svojih rezerv naložiti v državnih vrednostnih papirjih. Trenutno je od celokupnih rezerv naših delniških društev, v vsoti od 5,1 milijard dinarjev, naloženih le nekaj nad pol milijarde, to je 10,3%, ulože-nih v državnih vrednostnih papirjih. To je vsekakor zelo malo.
Uspeh novega posojila, je brez vsakega dvoma. Sedaj je treba le čakati, da se podvzamejo učinkoviti ukrepi za končno ureditev našega privatnega kreditnega tržišča, ker le na ta način se bo u-stvarilo najširšo polje za naložitev državnih in privatnih vrednostnih papirjev.
L ITI K A
V senatu razpravljajo o predloženem državnem proračunu. Kskor splošna razprava, tako je bila tudi podrobna razprava prav živahna in zanimiva.
Že sam sklep znamenitega sporazuma od 8 oktobra preteklega leta je jasno pokazal vodstvu združene opozicije, da njegova politična družba ni sposobna za nikako samostojno politično akcijo. Zato se začenja od tega dneva likvidacija združene opozicije, ki bolj in bolj hira in umira. Postala je nesposobna za vsako kretnjo in za vsako resno politično akcijo. Z ljudstvom nima več stikov in ne pozna njegovih potreb in njegovega razpoloženja". Tako piše službeno glasilo JRZ »Samouprava".
Ban vrbaske banovine dr. Todor Lazarevfč je umrl pred dnevi. Za bana je bil imenovan še ie pred tremi meseci, ko je bil tedanji ban dr. Ku-jundžlč imenovan za ministra.
O hrvatskem gibanju čitarao v nekem časopisu sledeče: »Razdvojenost v dve krili zavzema vedno večji obseg, tako da je ni mogoče več ustaviti. Na eni strani to nezadovoljni in nestrpni zaradi stalne abstinence in njenih posledic, na drugi strani pa se odvajajo prenapeteži. Vse to priča, da se položaj ne razvija tako, kakor bi si želeli v vodstvu hrvaškega gibanja in da o bivši Kmetsko-demokratski koalfciji nikakor ni mogoče trditi, da bi bila kompaktna politična skupina, ki bi popolnoma enotno nastopala".
Kakšne so naloge hrvaške občine, ki jo vodijo mačkovski pristaši, je razvidno iz pisanja .Hrvaškega dnevnika", ki hvali neko občino radi njenega proračuna, ki izkazuje sledeče postavke: Krediti zs nabavo lastnih posestnih listov in zemljiških map, nagrade za napredno kmetovanje, podpore za gospodarske ustanove, za nabavo cepiva proti živinskim kužnim boleznim ter kredit za priprave za samostojno pobiranje občinskih doklad.
Ni še dolgo od tega, ko je prejšnja avstrijska vlada izgnala več naših državljanov kot odgovor, ker je naša vlada izgnala nekaj avstrijskih političnih prenapetežev, ki so v nekaterih naših [obmejnih krajihagitirali zavrnitev proslulih Habsburžanov. Sedanja nemška vlada pa je prejšnjo prepoved razveljavila in dovolila našim državljanom vrnitev na avstrijsko ozemlje. V Beogradu poudarjajo, da ta korak nemške vlade vidno dokazuje prijateljstvo med Beogradom inBerlinom in prijateljsko ozračje, v katerem se bodo odslej reševala razna medsebojna vprašanja.
Hitierizacija Avstrije vidno napreduje. Zaenkrat vzbujajo največ pozornosti preiskave, ki se jih je lotil nov režim, da razjasni delo prejšnjih vlad. S tem v zvezi se vrstijo samomori in aretacije višjih uradnikov prejšnjega režima. Zadnji kancelar Schusch-nigg živi še vedno v svojem dvorcu, kjer je močno zastražen. Prevladuje mnenje, da novi gospodarji Avstrije ne bodo izdali proti njemu nikakih
Izid občinskih volitev
ostrejših ukrepov, ako ne bodo uvedene preiskave dognale za njega kaj otežilnega. Bivšemu zveznemu predsed niku Miklasu pa bodo pustili dosmrtno uporabo palačo, v kateri je doslej stanoval in mu vrhu tega še priznali letno pokojnino 100 000 šilingov. Are tacije prejšnjih vodilnih politikov in pristašev prejšnje vlade se nadaljuje in nekateri inozemski časopisi poročajo, da so samo na Dunaju v enem dnevu zaprli 10 000 ljudi. To vest pa nemška vlada zanika.
Obletnica prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo je te dni potekla. Ob tej priliki sta si izmenjala zelo prisrčne brzojavne čestitke zunanja ministra dr. Milan Stojadinovič in grcf Ciano. Politična javnost je to tolmačila tako, kakor da s3 nedavni dogodki v Srednji Evropi dali nove pobude za čim tesnejše sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo.
Prejšnjo soboto je senat zaključil svojo proračunsko delo. Proračun za prihodnjo poslovno dobo kakor tudi finančni zakon je bil končnoveljavno sprejet tudi v senatu. S tem je bil dnevni red senata izčrpan ter je bil senat za nedoločen čas odgoden.
V prejšnjem tednu so bili v Beogradu številni bani med njimi tudi naš ban dr. Natlačen. V prestolnico so prišli, da urede proračune svojih banovin, ker sedanji proračuni izgube svojo veljavo koncem meseca marca.
Priprave za plebiscit, v katerem naj ljudstvo za ali proti priključitvi Avstrije k Nemčiji, so že v polnem teku. Povsod se vrše velika zborovanja. V plebiscitni boj bodo posegli tudi nemški ministri GOring inGSbbels. Prišel pa bo tudi sam Hitler, ki bo tokrat drugič obiskal Avstrijo in go>-voril na velikih zborovanjih v Linzu, na Dunaju, v Gradcu in Celovcu.
Nemška vlada je obvestila glavno tajništvo Zveze narodov v Ženevi, da je bil sprejet zakon o priključitvi Avstrije k Nemčiji in da je Avstrija tako nehala biti članica Zveze narodov. Več držav je že priznalo priključitev Avstrije k Nemčiji, med njimi Italija, Anglija in Japonska. Kakor marsikatera druga država, tako je tudi naša država sklenila ukiniti poslaništvo na Dunaju in uvesti generalni konzulat.
Razmerje med Italijo in Madžarsko se po priključitvi Avstrije k Nemčiji ne bo spremenilo in bosta ohranili vse obveznosti, ki jih druga do druge nalagajo pravila Rimske zveze, čeprav je iz oje odpadla Avstrija.
Amerika noče priznati priključitve Avstrije k Nemčiji. Ameriški zunanji minister je izjavil, da je po njegovem mišljenju avstrijsko vprašanje prevažno, da bi ga bilo mogoče kar tako rešiti.
Vse* petrolejske vrelce, ki so bile last tujih družb, je mehiška vlada zaplenila s posebnim zakonom in jih prevzela v svojo upravo. Vlada hoče dati družbam po desetih letih posebno odškodnino. Izgleda, da bodo Anglija in Amerika, ki sta pri tem najbolj prizadete, ssj znala premoženje samo angleških družb v Mehiki osem milijard dinarjev, to zadevo rešile t mnogo krajši dobi, seveda v svoj« korist.
Bodoncl. Volilnih upravičencev je 791, glasovalo je 451 in sicer za listo g. Hodošček Ludvika 395 in za listo g. Luiik Ludvika 56. Izvoljeni so: Za predsednika občine g. Hodošček Ludvik, za podpredsednika pa g. Mar-šik Rudolf, gostilničar v Bodoncih. Odborniki: gg. Š ftar Aleksander, kme tovalec v Strukovcih 72, Šavel Aleksander, posestnik v Pužavcih 36, Drva-rič Štefan, posestnik v Vadarcih 63, Sapač Ludvik, posestnik Stari Beznov-ci 13, Vučak Štefan, posestnik Zan-kovci 82, Poredoš Josip, posestnik v Bodoncih 170, Šiftar Miha, posestnik Strukovci 42, Kuzma Matija, posestnik Puževci 44, Potočnik Karol, posestnik Vadarci 16, Vlaj Matija, posestnik Bo-donci 89, Lončar Karol, posestnik Zankovci 83, Štivan Franc, gostilničar Bodonci 33, Tanacek Alojzij, posestnik Vadarci 84, Temlin Evgen, posestnik Pužavci 8, Sapač Aleksander, gostilničar Stari Beznovci 11 in Žibrik Štefan Strukovci 1.
Cankova. Volilnih upravičencev je 534, volilo je 288, Samo ena kandidatna lista je bila vložena. Izvoljeni so: Za predsednika g. Vogler Viktor, gostilničar in trgovec na Cankovi, za podpredsednika pa g. Lovenjak Avgust, posestnik na Cankovi. Za odbornike: gg. Kočar Matija, posestnik in gostilničar Skakovci, Gutman Štefan, posestnik Cankova, Bagola Štefan, posestnik Domajinci, Bigola Štefan, po cestnik Korovci, F.cko Anton, posestnik Gor. Črncih, Sapač Bela, posestnik Topolovci, Vučak Anton, posestnik in mlinar Nov. Beznovci, Vogrin-čič Anton, posestnik Cankova, Bagola Janez, posestnik Cankovs, Liilsk Kol-man, posestnik Skakovci, Jauk Karol, posestnik Skakovci, Lulek Josip, posestnik Domajinci, Benko Josip, posestnik G. Črnci, Gjergjek Josip, posestnik Korovci, Kornhajzer Andrej, posestnik Domajinci in Grah Josip, posestnik Korovci.
Gornil Petrove!. Volilnih upravičencev je 1069, volilo je 657. Samo ena kandidatna lista je bila vložena. Izvoljeni so: za predsednika g. Bohar Adam iz Stanjevcih, za podpredsedni ka pa g. Balek Josip, posestnik v Ne-radnovcih. Za odbornike pa: gg. Kerč-mar Aleksander, posestnik G. Petrov-ci 9, Lucu Štefan, posestnik Adrijanci 47, Kožic Josip, posestnik Peskovci 4, Smodiš Adam, posestnik Stanjevci 58, Gumilar Adam, mizar Šfilinci 93, Su-kič Janez, posestnik Boreči 8, Kožar Lavrenc, posestnik Martinje 13, Bohar Franc, posestnik Lucova 19, časar Štefan, posestnik Ženavlja 78, Luthar Kol-man, posestnik G. Petrovci 27, Kolar Ludvik, posestnik Stanjevci 20, Zrinski Viktor, posestnik Neradnovcl 18, Mi-holic Jožef, posestnik šfilinci 6, Šeb-janič Franc, posestnik G. Petrovci 23, Kožar Franc, posestnik Boreča 25, Su-kič Josip, posestnik Martinje 3, Pon-delek Štefan, čevljar Lucova 55, Belec Štefan, posestnik ŠOlinci 76, Koiar Josip, posestnik Adrijanci 8, Breskoč Josip, posestnik Peskovci 8, Breskoč Josip, posestnik Peskovci 2 in Duh Adam, posestnik Ženavlja 19.
Kupilnci. Volilnih upravičencev je 418, volilo je 231. Vložena je bila samo ena kandidatna iista. Izvoljeni so; za predsednika g. Titan Janez, posestnik in gostilničar v Črnelavcih, za podpredsednika pa Cigut Franc, posestnik v Kupšinclh 60. Za odbornike pa gg.: Perkič Aleksander, trgovec Veščica 60, Pentek Josip, posestnik Polana 26, Gjergjek Karol, posestnik Borejcl 1, Sapač Aleksander, posestnik črnelavci 13, Vogrinčič Ivan, posestnik Kupšinci 43, Pavel Kolman, posestnik Polana 26, Kovač Josip, posestnik Veščica 14, Erjavec Alojzij, posestnik Borejcl 20, Zemljič Alojzij, posestnik črnelavci, Norčič Ivan, posestnik Kupšinci 19, Kutoša Josip, posestnik in trgovec Veščica 50, Gorčan Josip, posestnik Polana 25, Krančič Ivan, posestnik Borejci 30, Horvat Ivan, posestnik Kupšinci 20, Sinic Franc, posestnik Črnelavci 45 in CigOt Štefan, posestnik Borejci 28.
Kuzma. Volilnih upravičencev je 862. Volilo je 229. Vložena je bila samo kandidatna lista g. Fartek Janeza, ki je tudi izvoljen za predsednika občine. Za podpredsednika pa je izvoljen g. Huber Franc, gostilničar v Kuz-mi 11. Za odbornike so izvoljeni gg.: Bertalanič Josip, trgovec Gor. Slaveči 104, Bunderla Franc, posestnik Matjaševci 47, Lesic Ivan, posestnik Trdkova 59, Horvat Josip, posestnik Dolič 73, Pelcar Franc, posestnik Kuzma 19, Fartek Franc, posestnik Gor. Slaveči 21, Lenarčič Karol, trgovec Dolič 127, Bunderla Ivan, posestnik Matjaševcl 49, Cerpnjak Štefan, trgovec Trdkova 138, RecekSJurij, posestnik Kuima 74, Kornhauser Franc, posestnik Gor. Slaveči 27, Zrim Franc, posestnik Dolič 89, Fartek l7an, posestnik Kuzma 9, Benko Alojzij, posestnik Gor. Slaveči 57, Zrim Štefan, posestnik Dolič 20, Klement Matija, posestnik Matjaševci 25, Kolman Karol, posestnik Trdkova 64, Pozvek Matija, posestnik Gor. Slaveči 7, Špilak Franc, posestnik Dolič 16, Škalič Ivan, posestnik Trdkova 78, Ropoša Josip, trgovec Kuzma 92 in Pinter Miha, posestnik Trdkova 154.
Martiand. Volilcev je 1137, volilo je 948 in s!cer za listo g. Vezer Gezo 488 in za listo g. Kflhar Štefana pa 460. Izvoljen je za predsednika občine g. Vezer Geza, gostilničar in posestnik Martjanci, za podpredsednika pa g. Flisar Vincenc, posestnik Tešanovci 16. Za odbornike so bili izvoljeni gg.: Bencik Franc, posestnik Moravci 80, Šavel Ludvik, posestnik Sebeborci 19, Erjavec Štefan, posestnik Noršinci 15, Cipot Franc, posestnik Mlajtincl 16, Lepoša Štefan, posestnik Nemčavci 12, Kukojca Štefan, posestnik Andrejci 30, Fartelj Josip, posestnik Krnci 25, Horvat Josip, posestnik Lukačeve! 12, Kranjec Nikola, posestnik Moravci 129, Škerlak Ludvik, posestnik Tešanovci 169, Vaš Josip, posestnik in čevljar Martjanci 69, Li-pič Josip, posestnik Tešanovci 163, Benčcc Rudolf, posestnik Moravci 4, Baler Ludvik, trgovec Sebeborci $2,
C6r Ivan, posestnik Noršinci 11, Sla-vic Štefan, posestnik Martjanci 18, Luthar Mikloš, posestnik Sebeborci 31, Kološa Janez, posestnik Andrejci 64, "kuhar Štefan, posestnik Tešanovci 11, Kovačič Kolman, posestnik Mlajtinci 2, Uien Kolman, posestnik Martjanci 2 in Flisar Ludvik, posestnik in trgovec Moravci 60.
Peiarovci. Volilcev je 964. Volilo pa je 501. Vloženi sta bili dve listi in sicer g. Banfi Štefana ter g. Zelko Josipa iz Pečarovcev 111. Za listo g. Banfi Štefana je glasovalo 365 in za listo g. Zelko Josipa pa 136. Izvoljeni so: za predsednika g. Banfi Štefan, posestnik in žagar MošSanci 2, za podpredsednika pa g. Kocet Ludvik, gostilničar in trgovec Mačkovci 30. Za odbornike so izvoljeni gg.: Gjergjek MIha, posestnik Poznanovci 30, Godina Ludvik, posestnik Pečarovci 65, Rituper Emerik, posestnik Dankov-ci 30, ŽOkš Josip, posestnik Pečarovci 3, Oček Janez, posestnik Moščanci 9, Kučan Aleksander, posestnik Dankov-ci 22, Šantavec Štefan, posestnik Pečarovci 64, Andreč Štefan, posestnik Pečarovci 69, Lebar Nikolaj, posestnik Moščanci 14, Kerčmar Aleksander posestnik Prosečkavas 37, Gomboc Štefan, posestnik Mačkovci 23, Kiselak Josip, posestnik Poznanovci 23, Banko Aleksander, posestnik Dankovci 15, Melin Miha, posestnik Poznanovci 43, Zelko Štefan, posestnik Pečarovci 49 in Zelko Josip, posestnik Pečarovci 111.
Grad. Volilcev je 1329 Volilo pa je 405 volilcev. Vložena je bila samo lista g. Bsčič Franca, ki je tudi izvoljen za predsednika občine. Za podpredsednika je pa Izvoljen g. Bohar Josip, posestnik pri Gradu in za odbornike pa gg: Recek Franc, posestnik Dol. Slaveči, Špilak Miha, posestnik in gostilničar Vidonci, CvOrnjek Franc, posestnik Kruplivnik, Šeruga Miha, posestnik Radovcl, Kerec Janez, posestnik Otovci, ŽOkš Anton, posestnik Kovačevci, Maršik Alojzij, gostilničar pri Gradu, Forjanič Franc, natakar Dol. Slaveči, Bertalanič Štefan, posestnik Kruplivnik, Gumilar Ivan, posestnik Radovci, Kerec Jurij, posestnik Otovci, Mošanj Jurij, posestnik Kovačevci, Bežan Josip, posestnik pri Gradu, Gomboc Štefan, posestnik Dol. Slaveči, Ferko Miha, posestnik Vidonci, Hul Adam, posestnik Kruplivnik, Sabo Prane, posestnik Dol. Slaveči, Husar Ivan, posestnik Radovci, Bagari Štefan, posestnik Otovci, 2dkš Alojzij, posestnik Vidonci in Kiselak Leopold, posestnik pri Gradu.
Pertoia. Volilnih upravičencev je 1163. Volilo je pa 401 volilcev. Vložena je bila samo lista g. Kolman-ko Josipa, posestnika v Večeslavclh, ki je tudi izvoljen za predsednika občine. Za podpredsednika j« pa izvoljen g. Fartelj Jurij, gostilničar v Per-toči. Za odbornike so pa bili izvoljeni gg.: Gomboc Anion posestnik Ger-linci, Menciger Alojzij, posestnik Kraš-či, Mencinger Josip, posestnik Ropoča, Holsedl Miha posestnik Fikšfcd, Coa-tala Anton, posestnik Motovilci, Jauk Avgust, posestnik Gerlinci, Mendegar Josip, posestnik Perteča, Recek Josip,
posestnik Večeslavci, Marič Avgust, posestnik Ropoče, Hsri Franc, posestnik Krašči, Unger Ivan, trgovec Fik-šinci, Grah Janez, posestnik Motovilcl, Goiaboc Miha, posestnik Motovilci, Sadi Janez, posestnik Pertoča, Rogan Avgust, trgovec Večeslavci, Šalamon Alojzij, kovač F.kšincl, Kerec Ivan, gostilničar Gerlinci, Benko Josip, posestnik Pertoča, Tisaj Franc, posestnik Večeslavci in Holscdl Franc, posestnik Ropoča.
Puconci. Volilnih upravičencev je 744, voliio je pa 437 volilcev. Vložena je bila samo lista g. Kuhar Štefana, dosedanjega predsednika občine, ki je bil tudi ponovno izvoljen. Za podpredsednika je pa izvoljen g. Šiftar Franc, posestnik in gostilničar Brezov-ci. Za odbornike so bili izvoljeni gg.: Hakl Viljem, trgovec Lemerje, Podle-sek Franc, posestnik Predariovci, So-čič Štefan, trgovec in posestnik Puconci, TOrOk Josip, posestnik in trgovec Puconci, Šavel Franc, posestnik Vaneči, Franko Nikolaj, posestnik Mar-kišavci, KGhar Koloman — Lukač, posestnik Puconci, Škrilec Ivan, posestnik Lemerje, Temlin Franc, posestnik Breiovci, Cipot Franc, posestnik Pre-danovci, Flisar Štefan, posestnik Gorica, Šavel Aleksander, posestnik in ključavničar Vaneči, Franko Štefan, posestnik Markišavci, Čelak Štefan, posestnik Lemerje, Šoštarec Matija, posestnik in mizar Puconci, Fiisar Miha, posestnik Brezove!.
SelO. Volilnih upravičencev je bilo 1149, volilo je pa 695 volilcev. Vloženi sta bili dve listi in sicer g. Varga Kolomana, gostilničarja in posestnika v Prosenjakovcih in g. Kocet Josipa, posestnika v Selu. Za listo g. Varge je glasovalo 483 za listo g. Koceta pa 212 volilcev. Za predsednika občine je ponovno izvoljen g. Varga Koloman, za podpredsednika pa g. TOrbk Ludvik, posestnik iz Fokovclh. Za odbornike so bili izvoljeni gg.: Antalič Vin-ce, posestnik Vučja gomila, Svetec Janez, posestnik Ratkovci, Hack Josip, posestnik Selo, Jakiša Janez, posestnik Člkečkavas, Vereš Janez, posestnik Središče, Casar Vladimir, posestnik Berkovci, Malačič Josip, posestnik Pordašinci, Bohar Karol, posestnik ivanjievei, KodUa Josip, posestnik lvanovci, Antalič Janez posestnik in gostilničar Vučja gomila, Kijanec Janez, posestnik Selo, Kovač Pavel, posestnik Prosenjakovci, Jakiša Evgeo, posestnik Fokovci, Čarni Koloman, posestnik Ratkovci, čarni Janez, posestnik Vučja gomila, Janot Štefan, posestnik Prosenjakovci, Duh Josip, posestnik Čikečkavas, Varga Aleksander, posestnik Središče, Hujs Josip, posestnik lvanovci, Kranjec Aleksander, posestnik Selo, Hijdinjak Štefan, posestnik Vučja gomila, Kocet Josip, posestnik Selo.
iaiovcl. Volilnih upravičencev je feHo 1144, volilo je 728 volicev. Vloženi sta bili dve kandidatni Usti in sicer g. Žiško Janeza, posestnika v Salovcih in g. Filo Blaža, upokojenega Šolskega upravitelja iz Markevec. Za liste g. Žilka je glasovalo 394 in ca lista g. Pilo Blaža 834 volile««. Za
predsednika občine je bil ponovno izvoljen g. Žiško Janez, za podpredsed nika pa g. Janko Josip, posest ik v ŠaloTcih. Za odbornike so bili izvoljeni gg.: Kurnjek Josip, trgovec Bu-dinci, Abraham Ernest, posestnik Hodoš, Tibola Franc, posestnik Veliki Dolenci, Korpič Josip, posestnik Če-pinci, Barbarič Miha, posestnik Šalov-ci, Horvat Josip, posestniki Marko vci, K6_nje Dezider, posestnik Krplšvnik, Rapoš Imre, posestnik Čeplnci, Tolvaj Janez, posestnik Šalovci, Roman Ga-briel, posestnik Hodoš, Lanščak Štefan, posestnik Vel. Dolenci, Matuš Franc st., posestnik Šalovci, Svetec Karol, posestnik Markovci, Lanščak Karol, posestnik Mali Dolenci, Korpič Karol, posestnik Cepinci, Filo Blaž, šol. uprav. v. p. Markovci, Abraham Lsjoš, pos. Šalovci, Barbarič Adam, posestnik Šalovci, Varga Josip, posestnik Budinci, Kalamar Josip, posestnik Hodoš, Berke Karol, Ključavničar Šalovci, Fujs Štefan, posestnik Veliki Dolenc'.
Škropilni avto za
Mursko Soboto
Večni problem v Murski Soboti je, iznebiti se stalnega prahu, kateri uničuje zdravje in premoženje prebivalstva. Vodstvo občine je poskušalo že več let s polivanjem s škropilnim vozom, kar je nekoliko pomagalo, ni pa to nadlogo popolnoma odstranilo. Sedaj pa se je pokvaril tudi škropilni voz in preti prebivalstvu zopet ta nadloga.
Predsednik občine g. Hartner si je nadel nalogo, da to vprašanje enkrat za vselej temeljito reši na ta način, da bi se nabavil škropilni avto. Rešitev pa bo mogoča le takrat, ako bo prebivalstvo imelo za to popolno razumevanje in mu pri rešitvi pomaga.
Po dobljenih informacijah bi stal tak škropilni avto približno 140.000 Din. Tako visoko obremenitev pa občinski proračun ne more prenašati, vsled česar je potrebno dobiti kritje na drug OSČin s pomočjo prispevanja prebivalstva. Po zamisli gospoda predsednika naj bi prebivalci prispevali preko treh let s primernimi mesečnimi prispevki, da bi se na ta način zbral potreben znesek in se temeljito rešilo to vprašanje.
Z novim škropilnim avtom bi bile polivane ne le glavne, temveč tudi stranske ulice in bi torej prišlo to v dobro celokupnemu občinstvu.
Prebivalci Murske Sobote, ki so imeli vsigder popolno razumevanje za koristne stvari, gotovo ne bodo odrekli pomoči tudi v tem slučaju.
Te dni se bo pričela nabiralna akcija, katero naj ne odbije noben občan.
PUCH—PUCH—PUCH - PUCH—PUCH
u KOLESARJI!
PUCH-PUCH-
-PUCH P
C H
P
U C H
P U C H
—^^_____ Najnovejši modeli koles vseh svetovnih znamk v največji izbiri po globoko Znižani Ceni« Preden si kupite kolo, si v lastnem interesu oglejte
mojo veliko zalogo.
Ponudbe pismeno ali ustmeno brez obveze za nakup.
Itivan Ernest* Murska Sobota
trgovec z kolesi, motornimi vozili, šivalni in pisalni stroji, fotografski aparati in ves foto materijal," radio aparati itd.
U C H
P U C H
P U C
PUCH—PUCH— PUCH—PUCH - PUCH-PUCH-PUCH-PUCH
Oglašajte
JMi Krajini"!
Preselil se bom 1. maja
v novi lokal na Aleksandrovo cesto poleg Frima
Zaloga vseh vrst ur iz najboljših švicarskih tovarn
Dittrich Franio urar
MURSKA SOBOTA
Brezobvezno bančno poročilo
Cene najvažnejših VALUT v majhnem blagajniškem prometu:
Angleški funt sterling 1 kom Din 232 50 Francoski franki 100 „ 1 „ 1 , 1 »
Amerikanski dolar Isti v čeku Kanadijski dolar Italjanska lira Češke krone	100 ,
Nizozemski forint 1 „ Nemška marka v bankovcih 1 kom
„ »v srebru 1 „ Avstrijski šiling v bankovcih 100 ,
„ šU. v srebru in drobil 1 Magyarski pengS po 100 kom Urug. peso	1 »
Argent. peso	1 .
Čekovne marke za 100 RM Tečaji deviz v dnevnikih.
135*— 47*— 47 50 46-50
150 — 24--
„ 90O'~ „ 16-50 , 10.50 14.35-14-55
S<
:em poročam cenjenemu občinstvu, da vsa gradbena dela, projektiranje načrtov in vse kar spada v to stroko je prevzel od MESARIČ ŠTEFANA gradbeni pooblaščeni podjetnik DRAGUTIN KIRCHFELD iz Čakovca, telefon 78.
Vse podrobne informacije daje gospa vdova MESARIČ v Murski Soboti.
iiiniiiiiiiuiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiimitiiiiiiiiiiHiiaiiia
Ste že plačali naročnino!
IIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHliHIUIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Dr. BRANDIEU SILVV,
upokojeni šef primarij banovinske bolnice
V MURSKI SOBOTI ord,inlra privatno od 1. aprila dalje — ves dan
v svoji ordinaciji — Kolodvorska u. 2.
Občinske volitve so končane
Želeti je, da se tudi nasprotstva, ki so se ob agitaciji za volitve pojavljale, pozabi. To je bila ponekot politična borba, ki ne doprinaša našemu podeželskemu človeku nobene koristi. Pristaši raznih kandidatov podajte si roke in pozabite na vse, kar se je ob volitvah zgodilo. Oklenite se složnega dela, med vami naj zavlada sporazum, ker bo le tedaj mogoče uspešno delovati za naš splošni napredek. S tem pokažete tudi vašo zrelost in da ste dorasli vsem pojavam tekočega življenja. Zlasti naj se opusti versko pre-ziranje in naj se ne ozira na ljudi, ki hočejo v tem pogledu našo tradicionalno slogo rušiti. Verska pripadnost je slučaj poroda, do življenja in udej-stvovanja pa imamo vsi enako pravieo.
DOMAČE V7ESTI
IHurska Sobota;
—	Upokojitev. Bivši primarij naše bolnice in dolgoletni zdravnik pri n*s g. Dr. Brandieu Silvy je upokojen. Vzrdk upokojitve nam ni znan, vemo pa da ni g. Dr. Brandieu za vpokoji-tev prosil niti dosegel potrebnih polnih službenih let. Simpatičnemu g. zdravniku želimo dolgoletnega uživanja pokojnine.
—	Pevski koncert. V nedeljo dopoldne ob desetih — 3. aprila — se bo vršil v zvezi z roditeljskim sestankom v gimnazijski telovadnici PEVSKI KONCERT učencev dri. in samoupr. gimnazije v Murski Soboti. Po koncertu bodo starši lahko dobili informacije o uspehu učencev. Starši, njih namestniki in ni prijatelji mladine se vljudno yabijo. Posebnih vabil m bo.
—	Vabilo nt Občni zbor »Krajevne protituberkulozne lige" v M. Soboti, ki se vrši dne 6. aprila 1938 v uradni posvetovalnici sres. načelstva.
—	Protituberkulozni dispanzer bo posloval nadalje kakor dosedaj * bolnici, toda od 1. aprili dajj« od 12 —16. ure {vsako sredo in četrtek).
—	Ženitev. Kdor hoče, radi ženitbe spoznati lepo in zelo bogato (200.000 D.) deklico, naj se osebno oglasi pri natakarju restavracije g. Benka v M. Soboti.
—	Občni zbor Tujskoprometne-ga in olepševalnega društva v M. Soboti se bo vršil dne 9. aprila 1938 ob 20. uri v gostilni Bac. Vljudno vabljeni člani in nečlani.
—	Zapornico so pozabili odpreti.
Pred dnevi je bilo, ko je odbrzel vlak proti Šalovcem. V to svrho so zaprli zapornice na Lendavski cesti, pozabili pa so jih po odhodu vlaka odpreti. Na obeh straneh se je nabralo precej voznikov in avtomobilistov, ki so nestrpno in precej časa čakali na prosti prehod črez železnico. Padle so ne-protrebne opazke, radičesar naj se v bodoče pazi na točno zapiranje in odpiranje z»porn'c.
—	Okrožno sodišče. Radi prostorov za okrožno sodišče, katerega sedež je določen v Murski ;Soboti, je gospod župan dne 29. marca 1938 sklical sejo občinskega odbora, na katero je povabil tudi narodnega poslanca g. Benka Josipa in mnogo drugih občanov. Na seji se je sklenilo, da se okrožnemu sodišču provizorič-no stavijo na razpolago zadostni prostori v gradu. V najkrajšem času se bo sezidalo za okrožno sodišče primerno poslopje na Radgonski cesti. O tem bomo obširnejše pisali v bodoči Murski Krajini.
DOPISI:
—	Potres. V nedeljo dne 27. marca ob I2V2 uri je bil začetek potresa, ko se je začela oprema po stanovanjih tresti. To je trajalo samo trenutek, pa vendar so se vsi izpraševali kaj pomeni to. Takoj so pa ugotovili, da je to pojav potresa. Pri nas v Prek-murju je bil le mali pojav, ki ni napravil nikjer vidne škode. Časopisi pa vejo poročati, da je potres v drugih krajih, posebno pa na Hrvatskem napravil na poslopjih, zlasti pa na dimnikih precejšnjo škodo. Vsled potresa so morali po nekaterih krajih zapreti šole in cerkve, ker jih je potres močno zrahljal.
—	Tišina. V nedeljo dne 27. marca 1938 je bilo pri nas predavanje o kmetijstvu in sadjarstvu. Predavala sta sreski kmetijski referent ing. g. Pet-kovšek in strokovnjak za sadjarstvo uradnik kmetijske šole g. Dular Albin. Udeležba je bila precejšnja. Udeleženci so z velikim zanimanjem sledili predavanju. Ob zaključku sta predavatelja praktično pokazala pravilen način sajenja mladih sadnih dreves pri čemer sta razložila vse nepravilnosti in pravilnosti ob takšnem delu.
Gornja Radgona :
—	Gasilstvo. Dne 22. marca t. 1. zvečer se je vršil izredni občni zbor tuk. obmejne gasilske čete, v kateri je doslej od svojega vstopa v gasilske vrste pred 7 leti fungiral kot tajnik sedanji I. podstarešina gasilskega sa-veza g. Snoj Franc. Za ta izredni občni zbor je vladalo veliko zanimanje. Predsednik g. Hrastelj Joža je podal kratko poročilo, iz katerega je povzeti, da je bil izredni občni zbor sklican na soglasni sklep uprave z dne 9.
marca t. 1. Že v začetku leta 1937 je zavladala med članstvom v četi razdvojenost in mlačnost, ko je dotedanji agilni in delovni poveljnik tov. Ci-vidini Stane podal demisijo, ker ni soglašal s postopanjem tov. Snoj Fran četa. Ta razdvojenost in mlačnost je stopnjevala vse doslej, ko je konečno dne 9. marca t. i. celotna uprava podala demisijo iz istih razlogov, kakor pred letom tov. Cividini. Radi zapostavljanja posameznih članov v četi od strani tov. Snoj Franceta je prišlo namreč slednjič do razdora in disharmonije tudi med predsednikom tov. Hrastelj in tajnikom tov. Snoj. Za volitve sta bili predlagani dve listi z nosilcema tov. Hrastelj Joža in tov. Snoj Frascem, pri čemur je lista Hres telja zmagala z 33 glasovi proti 1 za Snoja. Iz dosedanje uprave sta torej izpadla tov. Snoj Franc, iz nadzornega odbora pa tov. Husjak Franc. Na novo pa so izvoljeni: 1.) v upravo: predsednik Hrastelj, tajnik Koler Ru-dolf, blagajnik Kolerič Franc; 2) v poveljstvo: poveljnik Stane Cividini, namestnik Probst Josip, tajnik Zupane Friderik, orodjar Fleisinger Fric, zdravnik Dr. Čremošnik Vinko, oddelna vodja: Koler Rudolf in Hojs Alojz, rojnika: Jsušovec Ivan in Budja Ignac, namestnika štelcer Rudolf in Sterniša Franc; 3.) v nadzorni odbor pa: Hojs Karol, Motoh Franjo, Kožar Ivan, Korošec Anton in Skremka Fric.
—	Sokolsko društvo je priredilo v soboto, dne 26. marca t. 1. v posebni sobi gostilne Ritonja Martina na Gornjem grisu družabni poslovilni ve čer odhajajočemu članstvu: s. Kline Mariji, br. Kline Ludviku, katera dva odhajata v Radence ter br. Benko Ge~ za, br. Zemljič Joškotu in Adanič Tonetu, kateri odhajajo k vojakom. J— Obiski na meji. V nedeljo dne 20. marca t. 1. so obiskali našo mejo nemški policisti iz Dresdena. Sprejem je bil potekel v veselem razpoloženju in gostoljubno ter prešlo na našo stran na poskus dobre kapljice iz Slovenskih goric. V torek dne 22. t. m. je bil prijateljski pozdravni sestanek na obmejnem murskem mostu med predstavniki nemške in naše vojske. V sredo, dne 23. t. m. popoldne je posetii našo mejo oddelek nemškega orožništ?a št. 54, ki je štacijoniran v Gradcu, med prebivalstvom pa se je raznesla vest, da bodo v doglednem času sledili na tej obmejni točki tudi še obiski višjih državnikov obeh držav. Obeta se torej večji tujski promet in mislimo, da bodo s tem zadovoljni tudi nemško-radgončani, ki so doslej vsa leta tarnali o propadanju tujskega prometa v tem obmejnem kotičku.
—	Selitev žandarmerlje. SI aprilom t. 1. se je preselila naša obmejna žandarmerijska postaja v gradič Rotenturm v Podgradu št. 1, t. j. na periferijo Gornje Radgone. Radi oddaljenosti iz centra bi bilo nujno potrebno, da se namesti v baraki pri mostu —- stražarnici telefon, da bo na ta način omogočena hitra zveza za vsak eventuelni slučaj med centrom trga in postajo v Podgradu.
S. H. Mura: Občinski tenm 4:3 (Z:l)
Pred mnogoštevilnim stalnim občinstvom, se je na praznik v petek odigrala na štadionu S. K. Mure zelo zanimiva nogometna tekma med domačim kombiniranim prvim moštvom in Občinskim teamom. Občinski teatri, ki je bil sestavljen v večini iz bivših klubovih igralcev, je proti pričakovanju predsedel igro, ki zasluži vse priznanje. Posebno v prvem polčasu je imela Murina obramba dovolj dela, da je zadrževala nasprotnikove napadalce, dočim je zeleno moštvo Občinskega teama v drugem polčasu radi pomanjkanja treninga, zelo popustilo. Moštvo Mure je predcedlo nekaj le pih kombinacij, vendar je od teh bilo le malo izrabljenih, za kar gre zaslu ga vratarju Jandlu, ki je tokrat ponovno dokazal, da častno brani svoj prostor. V splošnem se je pri Murinem moštvu močno pogrešalo nekatere igral ce, ki so pri tej tekmi igrali v Občinskem teamu. Kombinirana enajstorica nikakor ni klapala, kakor smo to navajeni pri ostalih nogometnih tekmah, ko je vsak igralec na svojem mestu iti vseh enajst igra lepo povezano igro. Vsekakor je pa bil to za pr??o moštvo lep trening, kateri je z ozirom na poznejše resne tekme nujno potreben športno občinstvo je pa prišlo, vsled lepe igre, na svoj račun.
Mura : Ptuj 6:0 (4:0)
Pred maloštevilno publiko se je odi grala v nedeljo prijateljska nogometna tekma med SK Ptujem in SK Muro. Mura je bila v vseh formacijah dale ko boljši partner in je tekmo sigurno odločila v svojo korist. Po poteku igre bi odgovarjal dvoštevilčen rezultst. Sodil je g. Turk.
Atletik SK Celje : SK Mura.
V nedeljo, dne 3. aprila 1938 popoldne ob 3. uri bo prijateljska nogometna tekma med prvorazrednima kluboma Atletiki iz Celja in Muro. Pred dvema tednoma je Mura v Celju izgu bila tekmo s rezultatom 1:6, sedaj pa bo imela priliko, da se za visok poraz reeanžira. Tekma bo vsekakor ze lo zanimiva in napeta.
izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Prodaja zdravilnih rož.
Po nalogu sreskega načelstva v Murski Soboti naznanjamo vsem članom, da je prodajanje zdravilnih ras -tlin in zdravilnih čajev po odločbi ministerstva socijalne politike in narodnega zdravja S. br. 3770 od 21. februarja t. 1. dovoljeno samo v le karnah in da je prepovedana prodaja zdravilnih rastlin in čajev po trgovinah, sejmiščih, tržiščih t. t. d.
Članom priporočamo, da se ravnajo po prednji odločitvi, da ne bomo imeli neprilike s prestopki.
Zamudnikom davčnih prijav.
članom, ki dobivajo pozive tukajšnje davčne uprave za naknadno vlaganje davčnih prijav, pa se zglas'jo v uradu združenja, oziroma se še name ravajo zglasiti po nasvete, priporočamo, da prinesejo s seboj prepise davčnih prijav iz preteklega leta, takisto tudi točne podatke o prometu in o
režijah v trgovini. Samo na podlagi točnih DGdatkov lahko članom svetujemo pravilno sestavo davčnih prijav. Nadalje priporočamo, da se člani v davčnih zadevah zglase v uradu združenja samo v predpoldanskem času, ker davkarija popoldni za stranke ne posluje.
novo sezidan in urejen mlin na trajni vodi, zraven 3 pluge zemlje (njive, travnik in sadovnjak), stanovanjsko in gospodarsko poslopje, vse v najboljšem stanju. — Nahaja se v Radvencih Ivanjci. B RAČK O JAKOB.	2
Prnria co gasilska četa v
riUUCt 5C. SATAHOVCIH proda svojo dobro ohranjeno brizgalno.
Sprejme se takoj SOSPOdiina
z znanjem nemščine in slovenščine k 7 letni punčki. Hrano dobi tam, stanovanje zunaj Več se poizve pri VUCAK LUDVIK, gostil-ničaru (Dobrai) Murska Sobota.
Proda se stavbna parcela
nasproti gimnazije ob glavni cesti. Naslov v Prekmurski tiskarni.
umetni mlin z lepim • I VUfllll arendiranim posestvom radi odsotnosti. Naslov pove Uprava lista.
Posl. št. I 927/37.
Dražbeni oklic
Dne 29. aprila 1938 ob i/2ll. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, stavbišča, vrta, njiv, travnika, gozdov.
Zemljiška knjiga: Murska Sobota Vb vi. št. 334 in Vs vi. št. 406.
Cenilna vrednost: 35.690 Din 13 p.
Vrednost pritiklin: 6000 Din.
Najmanjši ponudek: 27.793 Din 50 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohpajna sodišče v Murski Soboti
oddelek IV. dne 16 marca 1938.
Posl. št. I 1068/37.
Dražbeni oklic
Dne 29. aprila 1938 ob 10 uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, travnikov, njiv, gozdov itd.
Zemljiška knjiga Gornji Petrovci 2/5 vi. št. 171, celi vi. št 32, 144 in 148.
Cenilna vrednost: 21 338 Din.
Vrednost pritiklin: 1650 Din.
Najmanjši ponudek: 13 891 Din 93 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohrajno sodišče v Murski Soboti
odd. IV., dne 10. marca 1938.
Posl. št. I. 915/37.
Dražbeni oklic
Dne 29. aprila 1938 ob i/29. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše, njiv, travnikov in gozdov.
Zemljiška knjiga: Sulinci 1/2 vi št. 45 in 27/44 vi. št. 324.
Cenilna vrednost: 29.334 Din.
Vrednost pritiklin: 1160 Din.
Najmanjši ponudek: 18.556 Din 04 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišči * MunM Soboti,
odd. IV., dne 11. marca 1938.