------    24------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Ministri Taafe, Potočki in Berger so tedaj stopili iz ministerstva.    Lastnoročno pismo cesarjevo je naznanilo to v pondeljek državnemu zboru s tem pristavkom, da se ministru Plenerju, najstarejemu, naroča,   da namesti  izstopivših  nasvetuje  tri nove ministre.    Osodepolna doba je tedaj nastopila za Avstrijo v obče in za Slovane še posebej.    Al prav je tako, da se  enkrat do konca dožene glavno vprašanje:   ali so v Avstriji vsi narodi enakopravni  ali   da je nemški gospod vsem drugim.    Ti možje,   ki so ostali zdaj v mi-nisterstvu  in  kterim,^ kakor  pravijo,   pristopi Tinti, Moring   in   Unger,   imajo   po   svoji  spomenici   vse lastnosti, da se temeljito reši to vprašanje, od kterega zavisi  obstoj  Avstrije.    Nenemški   narodi  so   že   dosti dolgo le drobtinice poberali,   ktere   so jim o narodnih pravicah dohajale   iz   mize  nemških gospodov;   čas je tedaj,   da  se  ravnopravni vsedejo k mizi ravnopravni. Pod krilom orla  avstrijskega mora Nemec in Nenemec iste pravice vživati — in za to pride zdaj razsodba. — Vrnimo  se  zdaj   k državnemu   zboru  nazaj.    Zbornica gosposka je že sklenila adreso v vsem tako,   kakor jo  je   nasvetoval   poročevalec   grof Anton  Auersperg; ona ne dovoljuje nobene spremembe decemberske ustave. Govorilo je   sicer  kakih 5 visocih gospodov zoper to adreso;  al govorili so tako mlačno kakor da ne bi čutili velike važnosti tega, za kar je pravda bila.   Lich-tenfels, voditelj večine zborove, je jahal centralističnega konja, da je vse vprek letelo, in njemu je prikla-
dal Anton Auersperg, kteremu je med drugim celo ta beseda všla, da enakopravnost narodna odvisi bistvena od enake zmožnosti, to je blizo enako glasovitemu izreku, da se človek prične še le z baronom; vse drugo je živina. In naposled je bila Auerspergova adresa sprejeta z 57 glasovi proti 27; z manjšino je glasoval tudi knez Hohenlohe, cesarjev najviši dvornik; na nobeno stran niso glasovali dr. Miklošič in ministri Potočki in Hasner. -^ Danes (v sredo) pride adresa v zbornici poslancev na vrsto; tudi tu bode obveljalo to, kar v zbornici gosposki, vendar se moremo nadjati, da bode boj veliko huji kakor gori pri „gospodih". Luka Svetec se je v odboru, ki je adreso snoval, možato boril in ž njim Poljak Groholski; od Kurande in Schindlerja je moral grenjke požirati, da ja je dobro kresal. Veliki špekulant Schindler prav po njegovih materijalnih slah mu je rekel, da „v Ljubljani ni še velika kuhlja vlita, s ktero se bode Avstrija požrla"! in Rechbauer je obljubil, da v zboru bode stavil predlog, po kterem se nima govoriti samo o upornikih ustave na Ceskem, temuč tudi na Tirolskem in Kranjskem (kaj pa, če so ti uporniki zvestejši Avstrijanci kakor vsi centralisti skupaj?). Groholski, Svetec in Krainski bodo v zbor prinesli predloge manjšine — se ve, da vsi bodo padli, kajti večina ima, kakor „Zu-kunft" dobro pravi: „justament nicht!" In tako rešenje pričakujemo samo od cesarja. In došlo nam bo! Saj je le tudi cesar bil rešitelj nesrečnih Dalmatincev. — Bivši minister Taafe je dobro prerokoval, ko je unidan rekel, da v 14 dneh se povrne mir v Kotarske boke; uporniki so z navdušenimi „živioklici" se vsi podvrgli svojemu cesarju. — Iz Hrvaškega se sliši, da pred kratkem vsegamogočni Rauch ne bode dolgo več ban; toliko mar6g se je pokazalo na tem magjarskem solncu, da jih že magjarsko ministerstvo samo več ne more izbrisati. — V Parizu hudo vre; bližajo se Napoleonovi vladi bridki časi; preveč je skoparil s svobodo, in zdaj je njegov žlahtnik Peter še rodovino njegovo pripravil v veliko zadrego, ker je unidan ustrelil nekega časnikarskega vrednika.