dekorativna
glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana	5 1 1 o l 0	št. 4/XXVI april 1985
Ob prazniku
Spet je tu pomlad, cvetoča in lepa. Stiiiinštirideset let je že od prav tako lepe, a za našo domovino tako težke pomladi, ko se je na Večni poti v Ljubljani zbrala peščica tovarišev in se odločila, da povede slovenski narod v boj pod vodstvom partije in Osvobodilne fronte.
Izbojevali smo svoj boj, svojo revolucijo. Domovina je bila osvobojena, njena rast potem hitra. Ob vsakem praznovanju smo pokazali na nove, vedno večje pridobitve naše domovine. Vendar naj nas praznovanje dneva ustanovitve Osvobodilne
fronte vsakič ne spomni le na dosežke, temveč tudi na moralne vrednote, ki so med vojno prevladovale med našimi ljudmi. Revolucija še traja. Nenehno zahteva svoje sile, nove borce, ne dovoli nam počivati na lavorikah. Vsakoletne proslave naj bodo le opozorilo, da na tej poti uspešno nadaljujemo svoje delo in spoštujemo pridobitve naše borbe za našo samoupravo.
Skoraj sto let je že, odkar so se na oni strani oceana v Chicagu, za svoje pravice dvignili delavci in zahtevali 8-urni
delovnik. Chicaškim delavcem so sledili delavci po vsej Ameriki, po vsej Evropi. Tudi naši rudarji, železarji, kovinarji, tekstilci so se dvignili za svoje pravice. Zahteva »za pošteno delo — pošteno plačilo« je odmevala po vsem svetu. Večina delavcev si je izborila svoje pravice, marsikje pa ta boj še traja.
Pri nas se za te osnovne pravice delavca ni treba več boriti. Vse to imamo že dolgo v svojih rokah. In še veliko več: imamo samoupravo. Danes smo delno po svoji krivdi, del-
no po sili razmer v težkem gospodarskem položaju. Nov boj moramo biti. Kaj zaželeti ljudem za 1. maj, da bi delo spet postalo vrednota. Le delo je tisto, s čimer se bomo izvlekli iz zagate, v kateri smo danes. Letošnje leto je prelomno, skoraj tako kot enainštiiideseto ali oseminštirideseto, preizkušnja za slehernega izmed nas.
Še enkrat se moramo zavedati, da bomo tako težave lahko premagali le združeni.
Združeni, kot nekoč.
Dušan Vidmar
<V"
če&titamo o&em 6(9 delcw ceni
ob ptazniku dela !
Solidarnostna akcija v Predilnici Laško uspela nad pričakovanji
Izvršni odbor OOZS TOZD »Predilnica« Laško je na svoji seji 15. 2.1985 sprejel odločitev o pristopu k solidarnostni akciji »POMOČ STRADAJOČIM V AFRIKI«
Vsakdo je verjetno že v dnevno-dnformativnih oddajah videl posnetke, ki prikazujejo lakoto, bedo in strahoto, ki vlada v teh afriških predelih in ubijajočo bolezen, ki ogroža ves narod in življenje nedolžnih ljudi.
Vsakega dobrega in poštenega človeka, posebno pa še starše, ki pomislijo na otroke, katerim njihovi starši ne morejo pomagati, gotovo taka tragedija presune in je pripravljen pomagati in priskočiti na pomoč v upanju, da bodo z deležem, ki ga je prispeval s svojimi tovariši in prijatelji, rešil marsikatero življenje.
Sami smo izkusili mnogo slabega in težkega, zato nam bo laže razumeti, kako potrebna je pomoč v taki obliki. S tem bomo pokazali, da smo družba, ki kljub težavam, ki jo pestijo, ostaja še vedtiaj Banana družba. Pri tem se ne gre ozirati na politiko, vero am raso, za človeka, ki je potreben pomoči. Zavedati se mo-ram^r-^a: Sl vsota, ki bi jo prispevali za posameznika le simbo-
V' J)
. **
lična in bo do izraza prišla v vsoti vseh, ki bodo prispevali in nam za noben dinar, ki ga bomo prispevali ne bo žal v zavesti, da je denar prišel v prave roke ljudi, ljudi lačnih ust.
Bodimo solidarni do sočloveka in pokažimo prijateljstvo na tak način.
Zavedajmo se, da nas lahko že jutri zadene nesreča in da bomo sami potrebni pomoči, ki jo bomo deležni, če bomo tudi sami pokazali pripravljenost za pomoč.
Po akciji, ki je potekala 10 dni, smo spoznali, da v našem kolektivu živi v pravem pomenu humana družba, ki je znala razumeti, kako potrebna je pomoč v taki obliki. Akcija je uspela nad pričakovanji. Zavestno se je prispevka odreklo le sedem delavcev. Ostali, ki v akciji niso sodelovali so bili v bolniškem staležu ali na dopustu. 205 delavcev našega tozda je zbralo skupaj 48.960,— dinarjev, OOZS pa je prispevala dodatno še 1.040,— din, tako da celotni znesek znaša 50.000,— dinarjev, ki smo ga nakazali na žiro račun RK Slovenije.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Mira Travner
Z zadnjega zasedanja delavskih svetov
Cilji so znani, potrebno jih je izvršiti
Na zadnjih delavskih svetih so delegati v zvezi z izboljšanjem likvidnosti delovne organizacije sprejeli naslednje sklepe:
1.	Dokončati je potrebno le najnujnejše investicijske načrte, tu je predvsem mišljen uvoz in montaža barvarskega aparata, parilnika in mikalnika za Predilnico Laško. Vse ostale investicije se prekine, oziroma se ne odpre novih, čeprav so s planom za letošnje leto predvidene.
2.	Naročila surovin morajo biti za vsak tekoči mesec skrajno racionalna. Pri naročilu je potrebno strogo upoštevati obstoječo zalogo ter možnosti porabe nekaterih surovin, ki lahko še kvalitetno nadomestijo predvidene z operativnim planom. Tekom meseca je potrebno operativno voditi evidenco in primerjavo vseh dobav glede na naročila.
3.	Iz obstoječe zaloge je nujno treba porabiti ali odpro-
dati del surovin. Porabiti je potrebno predvsem melano, veli-cren in nekatere regenerate, ki so že pripravljeni.
4.	Zaradi vse težje prodaje pohištva in tako posredno tudi naših tkanin, bo potrebno mesečne operativne plane še bolj prilagajati zahtevam tržišča in tudi hitro spreminjati asortiment in količino po posameznih
artiklih. To bo povzročalo spremembe v organizaciji dela in tudi spremembe samega delovnega časa.
Delati moramo po načelu, da se proizvaja artikle, katere je mogoče na trgu prodati in če je potrebno, delati tudi v prostih sobotah in nedeljah. Le na ta način se bo mogoče izogniti neprodanim zalogam in
ustvarjati tako višino dohodka, ki bo omogočal normalno poslovanje. Vsi zaposleni se moramo podrediti takemu delovnemu redu, ki bo v danih pogojih zagotavljal najboljše možne rezultate. V zvezi s tem je potrebno temeljito spremeniti odnos do dela in opravljanja delovnih dolžnosti. To velja za vse tiste delavce, ki namerno, iz malomarnosti ali pa tudi nesposobnosti, ne opravljajo v normalnem času, svojih delovnih nalog, niso pravočasno na svojem delovnem mestu in ki delovno mesto zapuščajo med delom, ali predčasno, pred koncem delovnega časa. Tako ravnanje ruši in zmanjšuje učinek prizadevanja večine delavcev, ki se zavedajo velike problematike, ki spremlja naše trenutno poslovanje in ki želijo vsak po svoje in z združenimi močmi prispevati k rešitvam.
Te sklepe bomo morali vsi sprejeti in jih vsak po svojih močeh in možnostih tudi izpolnjevati, če hočemo, da bo naš poslovni uspeh dober.
Inovatorji v Dekorativni
FRANC ZALOŽNIK
V zadnjem času je komisija za inventivno dejavnost obravnavala več prispelih predlogov. Večinoma so biti to koristni predlogi, ki bodo olajšali delo, ali pa gre za izdelavo strojnih delov, katerih nabava je draga ali iz uvoza.
Tov. Janez Valjavec in Franc Založnik sta našla rešitev za obnovo desnih glav na Smith statvah, ikatere smo morali do sedaj zavreči.
Pri obratovanju in vzdrževanju desnih glav pride do izrabljanja dela glave, ki drži vo-
JANEZ VALJAVEC
tek. Zaradi posebnosti oblike in posebne vrste jekla so se desne glave morale sedaj zavreči. Tov. Valjavec je prišel na idejo, da je na mesto pritrdil poseben vložek. Le-ta pa je imel nekaj pomanjkljivosti pri obratovanju stroja. Tov. Založnik pa je to dopolnil na ta način, da je omenjeni vložek izdelal iz posebnega jekla in ga pri-spajkal na prej omenjeni del glave. S tem predlogom je možno že prej zavržene dele normalno popraviti in jih uporabljati.
Tov. Založnik, menite, da je v naši delovni organizaciji inventivna dejavnost razvita ali je še premalo aktivnosti na tem področju?
»Rekel bi, da bi se lahko še marsikdo potrudil, predvsem tisti, ki delajo na določenem stroju, saj možnosti za večjo aktivnost so. Pogoj za tovrstno delo je, da si za svoje delo zainteresiran. Vsekakor pa, če enkrat ali dvakrat ne uspe, ne smeš vreči puške v koruzo. Veliko pa je odvisno tudi od razpoloženja. Nagrada sicer ni ne vem kako visoka, nekaj pa je le in je obenem tudi spodbuda za to delo.
Sedaj tudi že razmišljam, kako bi izboljšal podobno glavo in upam, da bom lahko kmalu dal zadovoljiv rezultat.«
Tov. Alojz Kogovšek in Vinko Bezlaj sta predlagala in izvedla spremembo pritrditve pogonskih magnetov na Šmit statvah.
Na 18 statvah tipa TS1 je stalni problem pri vzdrževanju, ker je pri pogonskem mehanizmu (sklopki in zavori) slab in neodgovarjajoč spoj med gredjo in pogonskim magnetom. Magnet je pritrjen na aluminijasti ikolektor s konusom in dvema vijakoma, konus pa z moznikom na glavno pogonsko gred stroja.
Vsled spreminjajočih sil pri obratovanju, posebno pa pri zagonu in ustavljanju statev. Za popravilo te naprave je največkrat potrebno menjati vse sestavne dele: glavno gred, konus, moznik, na obodu pesta pa delati nove izvrtine za fiksirne vijake, kar je zelo zamudno in zahtevno delo. Samo montaža in demontaža brez predhodnega pripravljanja delov traja najmanj osem ur.
Nova izvedba pritrditve magneta na glavno gred je z med seboj obrnjenima konusoma. S pomočjo vijakov ju vlečemo enega v drugega, t^ko da tvorita vez med navedenimi strojnimi deli s pomočjo trenja. Prednosti nove pritrditve so: enostavna montaža in demontaža, možnost uporabe že nekoliko izrabljene pogonske gredi, možnost uporabe odvrženih kolektorjev, velika stična površina.
Imenovana nova izvedba pritrditve je montirana na šestih statvah. Prvi stroj pa obratuje od aprila leta 1984 in se na njem ni pokazalo nikakršnih motenj delovanja.
Na vprašanje, kako gleda na inventivno dejavnost v Dekorativni, je tov. Kogovšek povedal::
»Prispele predloge komisija obravnava. Delavci svoje pred-
VINKO BEZLAJ
loge premalokrat prijavijo, res pa je, da se v delavnicah naredi kar precej izboljšav. Vzrok za to bi morda našli v tem, da marsikdo pravi, češ, saj v redu teče, in ima že s tem zadoščenje. Človek bi lahko potem dejal, saj nagrade zaradi tega niso potrebne. Neka stimulacija pa vendarle mora biti.
Mislim, da je tudi preslaba povezava med proizvodnjo in nami, v delavnicah. Zelja marsikdaj ne poznamo, tako da ne vemo, kaj se išče. Prav bi bilo, da se pove, kakšne so potrebe in potem se iščejo predlogi«.
Tov. Vinko Bezlaj je predlagal izboljšavo pritrditve lovilca balona na prednavijalnih napravah tipa IRO.
Predlagatelj je dal na 140 prednavijalnih naprav namestiti tečaje, ki povezujejo napravo z lovilcem balona. Prej je bil konus pritrjen s štirimi ploščatimi vzmetmi in opremljen z verižico proti padanju konusa na tla. Pri ponovni napeljavi niti je bilo treba konus sneti in nato ponovno vstaviti med štiri ploščate vzmeti. Delo je zahtevalo natančnost, drugače je konus izpadel iz svojega ležišča. Tudi pri čiščenju zavor je izpadanje konusa povzročalo pogoste težave. Ker so se sčasoma potrgale verižice, so konusi padali na tla in so tako tkalkam povzročali še večje težave. Nova pritrditev je odpravila vse negativne strani prejšnje namestitve konusa.
Tov. Vinko Bezlaj je komisiji posredoval še predlog pritrditve stožčastega zobnika na pogonski gredi za povratni tek na listovkah Staubli.
Predlagatelj je zaradi pogostih lomov gredi ali zračnosti med zobnikom in gredjo prišel na idejo, da bi zobnik predelal in mu dodal elastični obroč, tako da bi bil zobnik povezan z gredjo s torno povezavo. Ker tako gred ni več oslabljena zaradi izvrtine za konusni zatič, ne more priti do lomov. Enostavna in hitra montaža in de-montaža zobnika; možnost uporabe že nekoliko izrabljenih gredi, možnost zamenjave zobnika brez demontaže gredi povratnega teka, manj lomov in popravil in s tem tudi boljši izkoristek strojev, manjša poraba rezervnih delov, znižana cena zobnika: to so samo glavne prednosti, ki jih je omogočil predlog. Ta se je v praksi že uveljavil in ko bo zmontiran na vseh 68 Giinne statvah, bo prispeval k boljši vzdrževano-sti strojev in s tem tudi večji produktivnosti.
Tov. Bezlaj, lahko prosim, posredujte svoje mnenje o inventivni dejavnosti v Dekorativni?
»Ljudje premalokrat prijavijo svoje predloge zaradi tega, ker jim je neprijetno; nekako ne vidijo radi, da so zaradi tega izpostavljeni. Tisti, ki izdela nekaj novega, je navadno vesel, da stvar v redu teče. Velik problem pri tem pa je tudi nagrajevanje. Tisti, ki ocenjuje neko izboljšavo, vidi tisto stvar z drugačnega zornega kota kot predlagatelj.
Delavci imajo mnogo idej glede izboljšav. Mnenja pa iščemo povsod, v dnevnem časopisju, strokovni literaturi in podobno. Trdim pa, da bi lahko še povečali aktivnost na tem področju«.
Pripravo za dvig motorja so
predlagali in tudi izdelali Ivan Culk, Janko Štupnik in Dragan Korošec. Priprava omogoča, da lahko samo en delavec zamenja elektro motor težak 98 kp na Giinne statvah, kar do sedaj ni bilo mogoče. Priprava je izdelana, tako da je elektromotor obešen na krajšem delu ročice,
IVAN CULK
na daljšem delu ročice pa je potrebna sila 30 kp za dvig motorja. Podpora je na kolesih, tako da je motor možno prepeljati na določeno mesto. Naprava zmanjša fizične obremenitve in prepreči poškodbo hrbtenice, ki so bile možne po starem načinu dviganja zaradi neugodnega položaja telesa. Redni letni servisi elektromotorjev na vseh 68 statvah pa kažejo na pogostost uporabe priprave.
Tov. Jože Čamernik je vložil predlog varovalo kardanskega droga. Varovalo se je pokazalo kot uspešna rešitev in je že montirano na vseh 18 dvoši-rinskih statvah. Prednosti novega varovala so sledeče: enostavno rokovanje, zanesljivost, trajnost in ni možnih poškodb varovala in ne dodatnih predelav na stroju.
Tov. Čamernik, kako ocenjujete inventivno dejavnost v Dekorativni?
»Mislim, da bi se dalo še marsikaj izboljšati. S tem bi se olajšalo delo, manj bi bilo zastojev, dosegli pa bi tudi večjo kakovost izdelkov. Menim, da ni pravilno, da komisija ne obravnava idej o izboljšavah. Ravno tem" bi morali posvetiti večjo pozornost in jo takoj oceniti kot koristno ali pa kot nekoristno. Koristne ideje bi morali takoj sprejeti, jih naprej razvijati ter jih tudi primerno nagraditi. Tako pa pride do tega, da vsak dela sam zase, svoje ideje skriva in se šele na koncu, ko je določena stvar že
JOŽE ČAMERNIK
izdelana, ugotovi, da je predlog nekoristen ali pa da se ga ne da izvesti.
Nagrada, ki jo prejme predlagatelj je majhna in nima veliko stimulativnega vpliva na nadaljnje inventivno delo.
Tov. Ivan Culk in Rudi Škulj sta podala predlog izdelave plošč, magnetov, sklopk in zavor za Šmit stoje TP 3 in TS
1.	Te smo do sedaj uvažali. Ker je bilo to precej drago in so bila za to potrebna devizna sredstva, sta Culk in Škulj našla rešitev za izdelavo teh zahtevnih strojnih delov v domačih delavnicah in s pomočjo kooperantov. Na podlagi njunega predloga so bili ti strojni deli izdelani doma in uspešno zamenjujejo uvožene. Na podlagi izračuna razvojne službe znaša enoletna korist ali prihranek 197.539,— din.
Tov. Škulj, vi ste predsednik komisije za inventivno dejavnost TOZD Surova tkanina. Kako vi ocenjujete inventivno dejavnost v naši delovni organizaciji ?
»Kot so že prejšnji sogovorniki povedali, delavci premalokrat prijavljajo svoje predloge. Prav tako pa tudi premalo razmišljajo o izboljšavah. Predvidevam, da bomo v prihodnjem mesecu dali razpis in bomo tudi na podlagi tega dobili več predlogov. Vsekakor pa vabimo vse delavce, da vsak na svojem delovnem mestu razmišlja o izboljšavah in jih tudi posredujejo komisiji v obravnavo1.«	Janja Hofer
Volja in vztrajnost
Razgovor s tovarišem Viadimirom Kočevarjem
Povod za tale razgovor je vaša uspešno zaključena naloga za pridobitev naslova magistra organizacijskih znanosti pri Visoki šoli za organizacijo dela — kadrovsko izobraževal-
na usmeritev. Kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili za podiplomski študij ?
»Za študij sem se odločil, ker sem čutil, da je po določeni dobi treba poglobiti znanje s
strokovnega področja. Študij psihologije sem končal leta ’69, ko sem se tudi takoj po diplomi zaposlil v Dekorativni. V teh letih sem pridobil mnogo praktičnih izkušenj iz raznih področij kadrovske dejavnosti, vendar sem čutil, da je treba slediti znanosti in njenim dosežkom.!
Razvoj znanosti v svetu in v naši državi hitro napreduje. Dokazano je, da je znanje, ki si ga pridobil v neki šoli in če ga ne obnavljaš, v petih letih zastarelo. To pomeni, da mora prav vsakdo obnavljati- poglabljati in razširjati svoje znanje, če želi uspešno delati na svojem delovnem mestu. Zato sem tudi zelo vesel, da me je
delovna organizacija podprla pri tej želji in mi omogočila, da sem končal magistrski študij.«
Kaj zajema ta študij?
»Študij kadrovsko izobraževalne usmeritve zajema znanja na naslednjih področjih: metode razvojmo-raziskovalnega in svetovalnega dela, statistika in nekatere matematične metode, teorijo organizacije, sodobne družbenoekonomske odnose, demografska znanja, metode in tehnike izobraževanja, planiranje kadrov, metode kadrovanja in kadrovska zakonodaja.
Za magistrsko nalogo pa sem izdelal plan kadrov v slovenski tekstilni industriji do leta 2000 glede na tehnološki razvoj tekstilne panoge.«
Lahko vašo magistrsko nalogo podrobneje predstavite?
»V nalogi je bilo ugotovljeno, da bo morala tekstilna industrija Slovenije slediti sve-
tovnemu tehnološkemu napredku, če bo hotela ostati konkurenčna na domačem, zlasti pa na svetovnem tržišču. Seveda to pomeni, da bo morala v prihodnjem obdobju ustvarjati materialna sredstva za naložbe v sodobno strojno
opremo. Sodobni stroji pa zahtevajo tudi večje strokovno znanje vseh, ki delajo v panogi. Zato bo morala slovenska tekstilna industrija pomembno izboljšati izobrazbeno sestavo svojih delavcev. To pa si bo lahko zagotovila samo z dolgoročnim načrtovanjem potrebnih kadrov, s smotrno štipendijsko politiko ter s stalnim izobraževanjem že zaposlenih delavcev.«
Kako vam bo pridobljeno znanje koristilo pri strokovnem delu?
»Mislim, da bom znanje lahko uspešno uporabil pri svojem delu. Pri študiju sem pridobil mnoga nova znanja in razširil svoje praktične izkušnje. Prav tako želim svoje znanje tudi v bodoče prenašati na sodelavce v službi, ki jo vodim.
Smatram, da je najpomembnejše, da zna vsak strokovnjak teoretično znanje uporabljati v vsakdanji praksi in da je kombinacija teoretičnih in praktič-
Razgovor s tovarišico Slavko Škrbine
Tovarišica Slavka Škrbine je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, tekstilna tehnologija, doštudirala I. stopnjo oblikovanja tekstilij in oblačil. S tem je pridobila naziv Inženir oblikovanja tekstilij in oblačil. Tovarišica Slavka je prva v naši delovni organizaciji, ki je v tej smeri doštudirala. Pri tem pa moram pripomniti, da je študirala ob delu in svojo diplomsko nalogo opravila z odliko. Kaj jo je spodbudilo k temu študiju in kako ji bo to znanje koristilo pri njenem delu, mi je povedala naslednje:
»K študiju me je spodbudila predvsem želja po znanju. Človek namreč vedno premalo ve. Poleg tega pa, več ko imaš znanja, bolj ugotavljaš, da ti ga primanjkuje.
Pri mojem delu, to je delo desinaterja, nimam nobenega koncepta ali recepta, po katerem bi se lahko ravnala. Pri vsakem delu se sicer naučiš nekaj novega, vendar pa če želiš, da bo tvoje delo plodno, moraš imeti za podlago znanje, ki pa, kot sem že rekla, nikoli ni popolno.
Na fakulteti sem se usmerila na študij oblikovanja tekstilij in oblačil. Ta študij zajema zgodovino tekstilij in oblačil, razvoj oblikovanja, risanje, likovno teorijo, barvne študije, osnove oblikovanja in oblikovanje tekstilij, marketing in oblikovanje, osnove mehansko tekstilne tehnologije, osnove kemijsko tekstilne tehnologije,
organizacija in priprava proizvodnje, nauk o vlaknih, kompozicije tekstilij, poleg tega pa tudi še bolj splošne predmete, kot so matematika, fizika, kemija in drugi. Tu gre predvsem za obvladovanje tekstilne tehnologije in oblikovanja. Namreč, to ni čista tehnologija in tudi ne čista likovna umetnost, temveč je povezava obeh. Ce hočeš prenesti likovne elemente v izdelek, moraš poznati tehnologijo, da lahko prikažeš estetske vrednote izdelka. Del estetskih vrednot s kvaliteto izdelka daje moč estetskega prikaza izdelka in obenem tudi prodajno moč izdelka. Kupec se vedno odloči za lepše blago, vsekakor pa tudi za boljšo kvaliteto.
V mojem seminarsko diplomskem delu sem razvila dekorativno tkanino. Ta naj bi zadovoljevala potrebe porabnikov individualnega in javnega interiera na domačem in tujem trgu. Izdelana tkanina naj bi ustrezala normativom kakovosti in modnim tendencam barv, desenov in struktur, tako da bi bila sprejeta v kolekcijo pohištvenih tkanin za leto 1984 —1985.
Upoštevati je potrebno, da industrija ne prodaja oblikovanja, pač pa kvalitetne in dobro oblikovane izdelke. Tekstilije za notranjo opremo se uporabni proizvodi, ki poleg likovnih kvalitet prvenstveno zadovoljujejo namen uporabe. Že
zunanji videz naj bi po možnosti predstavljal funkcijo tekstilij. Tekstilije za blazinjenje pohištva so proizvodi, s katerimi človek velikokrat pride v dotik, zato naj bi le-te občutil prijetno, zračno, mehko, toplo in nevsiljivo.
Tekstih j e za prostor so imele v vseh obdobjih pomembno vlogo. Kot v prejšnjih obdobjih se tudi danes prilagajamo estetskim in modnih zahtevam tovrstnega oblikovanja tekstilij, kajti to je tudi pogoj za zadovoljitev najširšega kroga vedno bolj zahtevnih porabnikov domačega in tujega trga. Po preučitvi strokovne literature, drugih informacij in preverjanja lastnih idej na prototipni izvedbi, sem prešla na drugo fazo oblikovanja tekstilij za izdelavo tkanin v drugi fazi tehnološkega razvoja. Pri oblikovanju pohištvenih tkanin sem medsebojno povezovala dejavnike oblikovanja: estetiko, motivacijo, funkcijo, proizvodnjo, ekonomiko in marketing. Z upoštevanjem naj novejših mednarodnih tendenc, kvalitet, desenov in barv tekstilij za in-terier ter z uporabo likovnih elementov in njihovih organiziranih odnosov, nadalje z usklajevanjem motivacij, funkcije in najoptimalnejšega procesa proizvodnje sem poskušala doseči kompozicijo z odgovarjajočo strukturo in teksturo, ki črpa želj eno estetsko vsebino (tonske efekte barv v različnih osvetljavah, svetlost, izgled,
nih znanj pogoj za uspešno delo.«
Vemo, da študij ob delu terja mnogo odrekanja, predvsem prostega časa. Morda nekaj besed o tem?
»Študij zahteva precej napora, odrekanja in samodiscipline. Trdim pa, da je človek sposoben končati študij, če si postavi realne cilje in da ima primerno voljo in vztrajnost. Seveda pa sem moral uskladiti delovne, družbenopolitične, družinske in študijske obveznosti. Družbenopolitično sem aktiven v organih krajevne samouprave in v družbenopolitičnih organizacijah naše občine in mesta, kar zahteva nekaj prostega časa. Te obveznosti opravljam z veseljem in mislim, da za vse, kar človek rad dela, ni problem najti čas in napor.«
Tovarišu Kočevarju sem se zahvalila za razgovor in mu čestitala k uspešno opravljeni nalogi. V bodoče mu želimo še mnogo delovnih uspehov.
tekstura, struktura in podobno).
Pri razvoju tkanin sem morala upoštevati obstoječo tehnologijo in surovine, ki so mi bile dostopne. Kot osnovno surovino za izdelavo pohištvenih tkanin mi je bilo dostopno le celulozno vlakno v različnih fi-nočah in v mešanici s PES vlakni. Finoča teh vlaken je precej groba.
Preja za tekstilije je barvana z direktnimi barvili v tonih barv, ki jih določajo novejše mednarodne barvne karte in tekstilije. Po vzorčno izdelani količini tkanin so bile izvedene meritve, katerih rezultati odgovarjajo predpisanim normativom. Tkanine ustrezajo namenu uporabe. Vedno aktualno vprašanje, ki zadeva tudi potrošnika je cena za enoto proizvoda. Ta naj bi bila konkurenčna in dostopna širokemu krogu porabnikov. Po teoretičnem izračunu je prag rentabilnosti pohištvenih tkanin približno 10.000 t. m izdelanih tkanin.
V masovno proizvodnjo in trženje sme preiti le tisti novi proizvod, ki je uspešno prestal tržni test. Le tak proizvod nima tveganja pri ustvarjanju čistega dohodka gospodarske organizacije. Iz izkušenj pa vemo, da ne smemo pričakovati takojšnjega uspeha. Zrelost trženja in uspeh proizvodnje novega proizvoda sta odvisna od časa navajanja ljudi na tržne novosti.
S težavami se srečujemo pri vsakem delu in tudi pri nas ni glede tega izjem. Za delo oblikovalca bi lahko rekla, da je garanje, saj njegovo delo ni nikoli dokončano. Morda je zanimiv naslednji podatek. Namreč, statistika pravi, da če od 100 idej uspe 10, je to velik uspeh za oblikovalca. Torej se tudi po tem nekako vidi, koliko truda je potrebno vložiti, da bo izdelek uspešen. Po načrtovanju artikla spremljamo v proizvodnji in ga sproti izboljšujemo. Pri izdelavi artikla pa ne moreš upoštevati, da so izpolnjeni vsi normativi za izde-
lavo in plasma artikla. Želja vsakega oblikovalca je, da naredi čim boljše, kar se iz surovin, kii so na razpolago, narediti da. V Jugoslaviji nimamo na izbor toliko surovin, kot bi jih želeli, predvsem naravnih vlaken, kot so bombaž, lan in volna. Opažam tudi, da je tu
vloženega premalo razvoja, oziroma ta se prehitro prekine. To vsekakor ni dobro, saj predstavlja to oviro tistim, ki hočejo narediti svoj izdelek kar najboljši.
Študij ob delu zahteva veliko odrekanja. Čeprav delam na tem področju, do nekaterih spoznanj in znanj prideš samo z učenjem. To pa ob družini, službi in tudi drugih stvareh ni bilo enostavno. Za učenje sem imela navadno čas šele po 9. uri zvečer. Vsekakor potrebuješ veliko energije, predvsem pa vztrajnosti.
V bodoče si želim, da bi čim
bolje delala na tem delu, predvsem zato, ker rada delam in ker je to obenem tudi uspeh za delovno organizacijo. Priznanja, ki jih prejema oddelek in tudi osebna priznanja na človeka stimulativno vplivajo. Prepričana pa sem, da bomo ob sodelovanju vseh delavcev zmogli uspešno delati.
Tudi mi želimo, da bi bili naši izdelki čim boljši in s tem tudi dobro prodani. Zavedamo pa se tudi, da bomo s sodelovanjem vseh zaposlenih dosegli dobre poslovne rezultate in s tem naš skupen boljši jutri.
Janja Hofer
Naši sodelavci odhajajo v pokoj
JULKA ČERNIVEC
V delovno organizacijo je prišla že leta 1948 in sicer se je zaposlila v B obratu. Zaradi otrok je za nekaj let prekinila delovno razmerje in se potem ponovno zaposlila pri nas. Vsa leta je delala kot tkalka, zadnja leta pa na delih in nalogah preddelavke.
»Če se povrnem v tisti čas, bi lahko rekla, da se mi delo takrat kljub zastarelim strojem ni zdelo tako težko. Morda zaradi tega, ker sem vedno rada delala.
Odnosi med nami pa so se spreminjali, tako kot se spreminja čas. Ker nas je bilo v B obratu manj, smo se tudi bolje poznale. Konfliktov s sodelavkami nisem imela, opravljala sem pač svoje delo.
Mladi pa bodo morali pač delati, če bodo hoteli zaslužiti. Na splošno pa držim z mladimi in jim ne oporekam. To pa zaradi tega, ker jih razumem, saj sem bila tudi sama nekoč mlada.
Prostega časa bom imela res več. Posvetila se bom bolj ročnim delom, seveda pa tudi vnučki. Veliko pa bom hodila na sprehode, saj menim, da mi ravno ti največ pripomorejo k izboljšanju mojega zdravja.«
Tovarišici Julki sem se zahvalila za kratek in prisrčen pogovor in ji v naslednjih letih zaželela čim več prijetnih dni, predvsem pa zdravja.
ALOJZIJA SETNIKAR
K nam je prišla v letu 1969. Doma je s Katarine in pravi, da predno se je preselila v Ljubljano, pot v službo ni bila lahka. Zgodnje vstajanje, pozno prihajanje z dela so prav gotovo breme za človeka. Delo ni nikoli lahko; prej se je učila, zadnja leta pa je imela težave z zdravjem in je tudi težko delala. V vseh teh letih, preživetih v Dekorativni, je opravljala delo čistilke strojev. Mnogo je bilo veselih, pa tudi težjih trenutkov, takšno je pač življenje.
Zamisli se, ko jo povprašam, kako bo sedaj. Zdravja, samo zdravja si želim, pravi. Sicer bo pa težko. Zadnja leta je bila precej v bolniškem sta-ležu, tako da bo pokojnina bolj pičla. Pa bomo že zdržali, se nasmehne. Večkrat bo šla domov, na Katarino, kjer ima nekaj vrtička, pa tudi tako je vedno dosti dela.
Zahvalila sem se ji za iskrene besede in ji zaželela, da bi se ji zdravje izboljšalo, predvsem pa da bi bilo na njeni življenjski poti še veliko srečnih in prijetnih dni.
ZORA SKUKAN
»Prišla sem v letu 1958 in se zaposlila v barvarni. Delo je bilo težko, saj smo delali vse ročno. Pogoji so bili slabi; mrzla voda, vroča voda, para, prepih; vse to pa mi je vplivalo na zdravje. Zaradi tega sem odšla v pripravo, kjer sem delala na dublirki, potem pa na križnih strojih. Kasneje so delo v pripravljalnici razporedi-
li v tri izmene. Ker pa sem imela otroke in sem imela neugodne stanovanjske razmere, so me premestili v šivalnico za popravi j alko tkanin. Glede odnosov s sodelavkami lahko rečem, da so bili včasih boljši kot danes. Več smo znali potrpeti, danes pa hoče imeti vsak prav. To ni dobro, saj je pogoj za dobro in uspešno delo tudi medsebojno sodelovanje in razumevanje.
Sedaj, ko bom upokojena, bom posvetila več časa sebi, predvsem pa svojemu zdravju. Dela pa nikakor in nikoli ne zmanjka, tako da mi dolgčas ne bo moglo biti«.
Tovarišici Zori želimo v naslednjih letih mnogo zdravja ter prijetnih in svetlih trenutkov, saj življenje šteje samo te.
Ob tej priložnosti vabimo vse upokojene delavce, da se tudi vi oglasite v glasilu, obenem pa kličemo nasvidenje na srečanju upokojencev Dekorativne, ki bo v začetku junija.
Janja Hofer
Pomen gasilca
Nič več nas ne preseneča obvestilo v časopisu, kot na primer tisto v Delu, ki se glasi: »Prav nič razveseljivi niso podatki, da. je bilo lani v Sloveniji 1684 požarov, v katerih je nastalo za skoraj 966 milijonov škode. V premerjavd z letom 1983 se je število povečalo za 4 odstotke, gmotna škoda pa kar za 141 odst.«
Vendar bodimo odkriti. To še ni končno število in škoda. Koliko požarov je ostalo prikritih, krivcev nekaznovanih! Prikrita je malomalnost, ki bo
v naši družbi
kdaj morda še vzrok za večji požar. Koliko časa še tako? Kdo je temu krivec? Je morda to napačna družbena usmeritev izpred desetletij. Takrat je bilo stališče družbenopolitičnih skupnosti, da se s poklicnim gasilstvom zagotovi požarno varnost, za primere večjih požarov pa se v krajevnih skupnostih ustanovi gasilske enote CZ. V tem je mnogo ljudi videlo kvaliteto im mnogi so prenehali podpirati prostovoljno gasilstvo, češ, da je to brezpotreben strošek. Vedeti je treba, da
prostovoljci ne morejo doseči strokovnega nivoja poklicnih kolegov. Še bolj boleče pa je bilo J to, da so ustanavljali gasilske enote CZ v sredinah, kjer je imelo prostovoljno gasilstvo dolgoletno tradicijo in bogate izkušnje. Namesto, da bi se enoti dopolnjevali so nastajala nasprotja. Res je, da se velika večina gasilcev s politiko ne ukvarja, vendar si upam trditi, da je vsak pravi gasilec družbi še kako potreben. Tudi za zgled! Spoštovanje v ljudeh pa ni tako. Dostikrat je zani-
čevan. To pa je čisto nasprotje s spoštovanjem, ki ga je deležen gasilec v zahodnih državah, kjer je požarna kultura na veliko višjem nivoju. Število požarov je tam nižje, saj ljudje veliko bolj upoštevajo nasvete gasilske organizacije.
Poleg tega marsikdo ne pomisli, da imajo poklicni gasilci dosti boljše pogoje za delo, saj jim je to poklic in zaslužek. Tudi v akcijo lahko nastopijo takoj. Pravo nasprotje so enote CZ, ki jih je potrebno aktivirati s pozivi. Prostovoljne gasilce
pa zbira gasilska sirena, plat zvona ali morda tudi gasilska trobenta. In vsak, ki je gasilec po srcu, ve, kje je njegovo mesto: pri gasilskem domu, na požarišču, pomagati prizadetemu, če mu gori dom in premoženje. Morda mora reševati tudi otroke, ostarele in invalide.
Gasilske organizacije pone-
kod še životarijo, ker nimajo denarja za nabavo opreme in orodja. Vsak dobljeni dinar obračajo tako, da bi dobili čim več. V njihovem delu je mnogo samoodpovedovanja in prostovoljnih ur. Zato se je tudi spremenilo mišljenje političnih skupnosti. Gasilska organizacija je sedaj priznana kot orga-
nizacija velikega družbenega pomena. Stroški poklicnega gasilstva so zelo visoki, zato je vedno večji poudarek na prostovoljnem gasilstvu — armadi množice. Premiki pa nastajajo tudi v enotah CZ. Po zagotovilih republiškega sekretariata bodo gasilska društva nosilci teh enot, kar se tiče kadrov ter
strokovnega usposabljanja. S tem pa se bodo tudi znižali stroški in združevala finančna sredstva za nabavo opreme. Ko sodelovanje v gasilski organizaciji ne bo več sramotno, ampak častno, pa bomo tudi v naši družbi dosegli višjo požarno kulturo.
Stane Istenič
Kronika
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
TOZD SUROVA TKANINA
Tatjana Kušar — pletilnica Senja Rajnar — pripravljalnica
Valentin Kesnar — tkalnica
TOZD GOTOVA TKANINA
Aleksandera Stare — ročna tkalnica
Ervin Mikulič — apretura — pripravnik
TOZD PREDILNICA LAŠKO
Ivan Krivec — predilnica 1 vrnitev iz JLA
Vesna Čudovan — predilnica 2 pripravnik
Lea Heferle — predilnica 2 Štefka Krajnc — predilnica 2 Martina Korošec — predilnica 2
Alojz Tovornik — predilnica 2 Bernarda Tržan — predilnica 2 Diana Železnikar — predilnica 2
Srečko Škoberne — predilnica 1 vrnitev iz JLA
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
TOZD SUROVA TKANINA
Lojzka Setnikar — invalidska upokojitev
TOZD GOTOVA TKANINA
Gordana Rudnički — invalidska upokojitev
Zora Skukan — invalidska upokojitev
DELOVNI JUBILEJI
30 let
Marija Halapir
25 let
Vida Medle Terezija Petre
15 let
Leon Uhan Stana Plevel Jurij Bitenc
POROKE
Anita Maslinčič por. Mehle Sonja Kosec por. Šušteršič
ROJSTVA
Nuša Beg o — sin
	
	
Praznovanje 8. marca v Dekorativni
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta se sindikalni organizaciji najlepše zahvaljujem za prejeti denar namesto venca, sodelavkam in sodelavcem pa za izrečena sožalja.
Anica Grah
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše mame in sestre Lojzke Andelič, se iskreno zahvaljujemo za lepo poklonjeno cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti, v njenem rodnem kraju v Velikih Laščah.
sin Jure, brat Lojze ter sestri Beta in Marija
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mi izrekli sožalje. Osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem v EOP pa za darovano cvetje.
Zdenka Petrič
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje drage mame se vsem sodelavkam in sodelavcem zahvaljujem za izrečeno sožalje in sočustvovanje z menoj, sindikalni organizaciji pa za podarjeno cvetje.
Posebej pa se zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Henrika Oberster
Strelsko tekmovanje
V marcu smo za delavce Dekorativne organizirali stelsko tekmovanje z zračno puško. Ker v naši delovni organizaciji ni primernega prostora za streljanje, smo tekmovanje izvedli v Litostroju. Pri njih smo prijavljeni kot strelska sekcija.
Tekmovanja se je udeležilo sedemnajst strelcev, od tega tri dekleta. Ekipe, kot tudi posamezniki so prejeli priznanja. Prvi trije medalje, nadaljnjih pet pa praktične nagrade.
Rezultati tekmovanja ekip in posameznikov:
EKIPE:
1.	Elektro delavnica
2.	Tkalnica I
3.	Tkalnica II
4.	ženska ekipa
5.	Pripravljalnica
POSAMEZNO — MOŠKI:
1. Štefan Brezarič	krogov 181
2. Branko Plemenič	173
3. Stane Skrbinšek	165
4. Marko Erbežnik	152
5. Alojz Novak	147
6. Jakob Samastur	134
7. Janez Z amida	129
8. Drago Korošec	120
9. Janez Štrubelj	119
10. Zdene Gerečnik	117
11. Janez Prebil	107
12. Drago Ninkovič	98
13. Danilo Kovač	81
14. Mustafa Elkasovič	55
POSAMEZNO — ŽENSKE:	
1. Ivanka Prezelj	165
2. Janja Hofer	104
3. Edita Vajdič	93
Ob tej priložnosti vabimo vse ljubitelje streljanja z zračno puško, da se udeležijo treningov, ki so vsak torek in sredo od 13. do 15,30. ure v prostorih internata Litostroja. Vabimo, da se treningov udeležite v čim večjem številu. V primeru, da bo večje zanimanje za streljanje, bi organizirali treninge ob četrtkih popoldne ali zvečer. Prijavite se lahko tov. Branku Plemeniču v tkalnici.
Branko Plemenič
Izdaja v 1350 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 — Uredniški odbor: Francka Rupar Alojz Koncilja, Marjan Peklaj, Edvard Cepuš, Milan Kočar, Tone Tomc, Milka Klobučar, Janja Hofer, Marija Murn — odgovorni urednik ~ Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121/72) je glasilo oproščeno davka na promet.
Izobraževalna tema
Gasilska
preventiva
Požari uničujejo premoženje družbe in posameznikov. Ogrožajo življenja in zdravje ljudi. V večjih požarih — katastrofah pa odvzemajo ljudem delo oz. zaslužek, delovna mesta, uničujejo kmetijske površine in zmanjšujejo predelavo hrane, pri gozdnih požarih pa povzroča goličave in naravi odvzema pljuča.
Gasilska preventiva je veda, ki se ukvarja s preprečevanjem nastajanja požarov. Požare je veliko ceneje preprečevati kot pa gasiti. Da pa se tega lahko lotimo, moramo dobro poznati vse možnosti nastankov. Že vsaka malenkost ali nepravilnost je lahko vzrok, kar nas zavezuje, da moramo biti pozorni na vsako malenkost:
Kateri so lahko vzroki požarov :
1.	Namerni in nenamerni, ki jih povzročajo ljudje
2.	Zaradi živali
3.	Naravni vzroki
4.	Gradbene pomanjkljivosti
5.	Električne pomanjkljivosti
Najpogostejši so požari, ki jih povzročajo ljudje. Ti so lahko namerni, ki jih povzročajo ljudje z zmanjšano prištevnost-jo in raznimi drugimi duševnimi motnjami. To so požigi iz maščevanja, koristoljubja, prikrivanja umora ali drugih deliktov. Piromani so ljudje, ki ob ognju uživajo, ne zavedajo pa se posledic. Tudi otroška igra z vžigalicami in ognjem pogosto izvira iz radovednosti in zvedavosti. V skupino nenamernih požarov, ki pa so dosti bolj pogosti, ki izvirajo iz nevednosti, primitivizma in precenjevanja lastnih sposobnosti
spadajo: kurjenje v gozdovih, predvsem v spomladanskih sušnih obdobjih in zažiganje suhe trave, kajenje na prepovedanih mestih in malomarno odmetavanje ogorkov, odlaganje pepela in mastnih krp v gorljive posode ali v bližino gorljivih snovi, segrevanje prostorov z električno sevalnimi pečmi, pri likanju in kuhanju, nepravilno ravnanje s plinastimi, tekočimi in trdnimi snovmi, sušenje perila nad štedilnikom, čiščenje z lahko vnetljivimi snovmi in drugo..
Med povzročitelji požarov so lahko tudi živali. Te pa so samo prenašalci, saj če se jim vname dlaka ali perje se te zatečejo v seno, slamo in druge goreče snovi.
Naravni povzročitelj požara so predvsem strela in voda. Zakaj voda? Ta namreč vpliva na nekatere snovi bakteriološko (slama, trava, premog idr.) na nekatere pa se kemično veže (živo apno). Pri razkrajanju oz. kemičnem procesu pa lahko nastaja visoka temperatura. Naravni povzročitelj je tudi sončni žarek. Včasih pa tudi veter, ki začetni plamen pospeši in
ogenj prenaša na večje razdalje.
Vzrok požarov zaradi gradbenih lastnosti je predvsem v gradbenem materialu, neprimernih kuriščih in dimovodih. Ti požari so predvsem na lesenih stavbah, ki imajo še to pomanjkljivost, da imajo veliko požarno obremenitev, niso pa pregrajeni s požarnimi zidovi ali požarnimi preprekami, čeprav bi lahko bili.
Pri kuriščih je napaka v nezaščitenosti pred toplotnim sevanjem, pri dimnikih pa je napaka predvsem v neočiščenju dimnih tuljav (dimniški požar), zaradi nezaščitenosti (preventive) zunanjega oboda dimnika ter zaradi napačne postavitve strešnih konstrukcij (lesenih) ter lesenih stropov.
Pogost vzrok je tudi električna napeljava. Ta je predvsem v starih stavbah preobremenjena ali dotrajana. Če so na tanko žico priklopljeni veliki porabniki, varovalke pa so neprimerne, je nesreča tu. Pri elektriki pa je še ta nevarnost, da prihaja do iskre in s tem do možnosti eksplozij.
(se nadaljuje)
Kakovost naših izdelkov
Pretekli so trije meseci letošnjega leta, zato je prav, da pogledamo, kako smo delali v pogledu kakovosti naših izdelkov. Brez številk ne gre, zato navajamo glavne kazalce:
Popusti:
—	metri s popustom 158.700 m
—	vrednost pop. 19.300.000 din
Bonifikacije v vrednosti 6.643.000 din
Komercialna nižanja 13.242.000 dinarjev
Skupaj smo imeli v treh mesecih nad 39 milijonov izgub zaradi slabe kakovosti. Bodisi, da smo blagu nižali ceno, dajali bonifikacije zaradi manjših napak, ali pa še s komercialnimi akcijami v obliki sejemskih popustov nižali ceno. Seveda smo že z letnim planom planirali izgube zaradi slabe kakovosti, toda toliko, kot se je tega nabralo pa vsekakor nismo predvidevali. Z letnim planom smo si zastavili, da bomo od bruto realizacije zaradi slabe kakovosti izgubili 1,8 odst. Rezultat prvih treh mesecev pa je presegel 3 odst., torej za 70 odst. več.
Ugotovimo lahko, da smo letošnje leto začeli zelo slabo. Že ob zaključnem poročilu za lansko leto smo opozorili, da se je pričela proti koncu leta ka-
kovost slabšati. To se je nadaljevalo v letošnje leto, čeprav se stanje rahlo izboljšuje. Tako je gibanje popustov v količinskem pogledu v odstotkih na celotno izdelano količino blaga sledeče: januar 10,6 odst., februar 8 odst. in marec 7 odst., d očim je planirana vrednost 5 odst. Vzrokov za tako situacijo je verjetno več. Vsekakor moramo omeniti, da se je z novo kolekcijo asortiman še bolj povečal v korist tanjših in svetlejših artiklov, ki so zelo težki za izdelavo in zahtevajo prejo z manj vozli, čisto brez madežev in vpredenih drugobarvnih vlaken, bolj enakomerno itd. Take preje nimamo vedno na razpolago in se močno prizadevamo, da bi jo iz predilnic čim hitreje začeli dobivati. Odgovorne službe so v stalnih kontaktih, jih obiskujejo in kličejo na razgovore k nam. Imamo pa občutek, da se stvari ne bodo obrnile na bolje čez noč. Treba bo še dosti potrpljenja, strokovnega dela ali pa tudi zavračanja preje v obliki reklamacij. Največ in najprej bomo uspeli, če bomo situacijo, kakršna je, vzeli za svojo, se ne izgovarjali na material, temveč skušali po svojih močeh in strokovnih usposobljenosti iz preje, ki jo imamo trenutno na razpolago, narediti blago normalne kakovosti.
Brez dvoma pa tudi mi sami naredimo dosti napak. Polovica vseh napak je subjektivnega značaja. Prednjačijo napake iz tkalnice kot: vezavne napake, slabo rezanje, grebenske proge, votkovne napake. Veliko je napak od barvanja blaga na kon-tinuirki, sledijo napake pletilni ce plišev in nenazadnje napake apreture in barvarne preje.
Te napake pa spet delimo na strojne ali pa procesne in pa na napake, ki izhajajo iz neznanja ali pa malomarnosti. Za prve je odgovoren strokovni kader, da predvsem s preventivo, to je rednim vzdrževanjem, prepreči okvare in nepravilno delovanje stroja. Za druge pa naša zavest, da povemo, da ne znamo in prosimo za pomoč in poduk, ali pa, da postanemo disciplinirani delavci in ves svoj čas, ki ga prebi-
jemo na delu intenzivno delamo in si ne dovolimo, da bi spregledali vsako najmanjšo stvar, ki bi lahko povzročila napako v končnem izdelku. Postati moramo svoj kontrolor. Seveda je pri tem zelo pomembno medsebojno sodelovanje in informiranje.
V aprilu je stopil v veljavo tudi pravilnik za nagrajevanje kakovosti. Od tega akta ne pričakujemo dosti, če ga ne bomo vzeli za svojega. Samo z izpolnjevanjem njegovih členov v praksi bomo doprinesli k dvigu nivoja kakovosti naših izdelkov in tudi sebi pomagali k večjemu osebnemu dohodku.
Končajmo naše razglabljanje s tem, da si vsak v sebi napravi zaobljubo, da moramo v prihodnjih mesecih delati bolje in videli boste, da bomo uspeli.
Bogdan Reisp
DOPISUJTE V SVOJE GLASILO!
SHEMA DELITVE PRIHODKA, RAZPOREJANJA DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA
VIRI CELOTNEGA PRIHODKA
• prodaja proizvodov in storitev na domačem in zunanjem trgu oziroma v okviru organizacije združenega dela •
udeležba pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev • svobodna menjava dela •
• kompenzacije, premije, regresi, dotacije... •
CELOTNI PRIHODEK
manj
MATERIALNI STROŠKI
• izdelavni in pomožni material • tekoče investicijsko vzdrževanje » razne storitve •
® varstvo pri delu in delovnega okolja • strokovno izobraževanje • znanstveno-raziskovalno delo • prometni davek • carine • carinske davščine • ostalo
AMORTIZACIJA
• minimalne amortizacijske stopnje •
DOHODEK,
ki se razporeja za:
mJ • obveznosti do TOZD, ki opravljajo dejavnost izobraževanja, znanosti, A kulture, zdravstvenega in socialnega varstva in druge družbene dejavnosti * J
^■■■■■fVobveznosti za socialno varnost delavcev po zakonu«)
(~» z zakonom določene obveznosti za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb *
• obveznosti do delovnih skupnosti » )
izdatke za ohranitev, izboljševanje in varstvo človekovega okolja • ~)
članarine oz. prispevki (gospodarski zbornici, poslovnim združenjem, društvom itd.)
• izdatke za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito^-^)
■i^" • izdatke za amortizacijo nad minimalno amortizacijsko stopnjo • )
denarne kazni, takse in sodne stroške •
premije za zavarovanje družbenih sredstev
• druge izdatke, ki so nastali na temelju zakona, odloka, samoupravnega sporazuma ali družbenega dogovora •
čisti dohodek •