Katoliški misijoni
La S M I S I O N E S CATOLICAS
Neki j slik iz misijonskega delokroga slovenskih šolskih sester v indijanskih misijonih na meji Argentine in Paragvaja.
ZGORAJ: Skupina katoličanov in misijonarjev na misijonu San Leuiardo.
SPODAJ: Indijančki pri igri
Božja pisma
nam govore o misijonskem delu
Stanko Boljka C. M., Ekvador
KRISTUS, MISIJONAR KRVI
Sv. Pavel nas prosi (1 Kor 11, 1): Bodite posnemovalci moji, kakor sem jaz Kristusov.” In sv. Pavel je bil misijonar, misijonar, ker je hotel posnemati Kristusa. In nam ne preostane drugega kot posnemati božjega Misijonarja in največjega misijonarja vseh časov, sv. Pavla.
Kristus je bil misijonar krvi: “To je namreč moja kri nove zaveze, ki se za mnoge preliva v odpuščanje grehov” (Mat 26, 28).
Že prva zaveza med Bogom in izvoljenim ljudstvom je bila zapečatena s krvjo darovanih živali. Druga, ki bo večno veljavna, je pravtako zaveza krvi. Le da je ta prišla iz srca Kristusovega, ki nas je tako ljubil, da je samega sebe dal za nas. Kristus je misijonar krvi, ker vsakdo, ki se hoče pridružiti njegovi Cerkvi, mora biti deležen zasluženja krvi Kristusove. Če smo zadnjič rekli, da milost Kristusova spremlja misijonarje, bi z isto pravico lahko trdili, da jih spremlja kri božjega Jagnjeta. Čeprav vemo, da je bilo vsako najmanjše dejanje Kristusovo neskončno zaslužno, vemo prav tako, da je prostovoljno sprejel krst krvi, ki naj bi posredoval vsemu svetu krst v vodi in sv. Duhu.
Kristus ponuja nam vsem svoj kelih krvi z besedami, ki jih je izrekel med zadnjo večerjo: “Pijte iz njega vsi” (Mat 26, 28). Apostoli in za njimi vsi misijonarji morajo sprejemati dan za dnem kelih Gospodov ih piti iz njega.
In mi, ki nas je Previdnost določila za delo v misijonskem zaledju? Sprejemati vsakdanje delo, tudi najmanjše, sprejemati neprijetnosti, ki so združene s stanovskimi dolžnostmi, sprejeti življenjski križ in ga darovati za spreobrnjenje poganov, je naša dolžnost in naša čast. Naša dolžnost: ljubezen nam nalaga, pomagati ' bratu v veliki nevarnosti. In pogani so bratje v nevarnosti, da se pogube. Naša čast: sodelovati s Kristusom in z misijonarji na neizmerni božji njivi, pobirati klasje za ženjci Gospodovimi in nositi žito v božjo žitnico je gotovo častno.
Tristoletnica važne misijonske listine
Praznovanje različnih obletnic je na dnevnem redu: petdeset let življenja ali dela, sto let smrti ali dvestoletnica rojstva. In vsi, ki praznujemo obletnice, priznamo, da je oseba ali stvar, katerih rojstva ali nastanka, delavnosti ali smrti se spominjamo, imela kak vpliv bodisi na nas same, bodisi na skupino ljudi, če ne na vse človeštvo.
Bog sam ve, kaj pomenijo Baragove obletnice za vse tiste, ki poznajo njegovo življenje. In slovenski narod bi bil revnejši, če ta misijonski junak ne bi bil naš! Prihodnje leto (bomo praznovali tristoletnico smrti sv. Vincencija iPavelskega. Tristo let že uživa Boga in tristo let je že njegovo ime vprašanje za tisoče in tisoče: Kaj si oa ti storil za bližnjega?
In v misijonskem življenju Cerkve ne bo kakih važnih dogodkov? In če so važni, bi ise jih morali spominjati vsaj z obletnicami. - V (naslednjem bi radi govorili o enem takih važnih dogodkov. Mislimo na važna misijonska navodila, ki jih je iz-jdiala Kongregacija za širjenje vere leta 1659, torej pred1 tremi stoletji. Navodila, ki so še danes sodobna, navodila, ki imajo pred seboj še dolgo bodočnost, kot pravi G. Goyau.
Ker iso “Katoliški misijoni” pred kratkim prinesli zadnje misijonsko pismo Pi-ja XII., namenjeno Cerkvi na Kitajskem, bo prav, če prinesejo tudi “okrožnico” iz 17. stoletja, na katero se pogosto sklicujejo zadnji papeži.
Okoliš čine, v katerih je bilo Navodilo izdano.
Kongregacija za širjenje vere je bila ustanovljena v letu 1622. Je to posebno ministrstvo, ki vodi misijonsko delo po vsem svetu. In reči moramo, da je bil ta osrednji organ zares potreben, ker v tistih časih položaj v misijonih ni bil ravno rožnat. Tako so v Aziji škofijski sedeži ostali nezasedeni in misijonarji mnogokrat niso vedeli, h komu naj bi se obrnili za nasvet. Težave, ki omenja v svojih pismih siv. Frančišek Ksaverij, so še trajale: spori med misijonarji različnih narodnosti, needinost glede češčenja prednikov in Konfucija, kakšno ime naj bi se v kitajščini dalo Bogu? In pri tem me smemo pozabiti na janzenizem in galika-n'zem, ki sta v neki meri odmevala tudi mqd misijonarji.
Vendar pa, in zlasti v Franciji, v 17. st., ne manjka ‘misijonskega čutenja. Leta 1653 nuncij v Parizu in več francoskih škofov prosi papeža Inocencija X., maj vendar imenuje move škofe za Azijo. Istega leta in v istem smislu se obrneta na Kongregacijo za širjenje vere «v. Vincencij Pavelski in škof iz Reimsa. Naslednje leto sv. Vincencij prosi znova. Sporoči tudi, ‘koliko denarnih sredstev se je že nabralo v pomoč misijonskemu delu.
Rim pa je ostajal nekam gluh. Ker na pisma ni bilo odgovora, je leta 1657 petčlanska francoska komisija odšla v Rim, da uredi osebno, kar se pismeno ni /dalo. Sprejel jih je papež Aleksander VII. 'Pri tajniku Propagande Albericiju je bilo treba skoraj “vrata vreči doli”, pravi eden izmed poslancev v svojih zapiskih. Šele po več mesecih dosežejo imenovanje dveh apostolskih vikarjev, ki bi nadomestovala papeža v velikem delu Kitajske in v vzhodni Indiji.
Oba škofa, Franc Pallu iim Peter de la Motte, mislita najprej na svoje pomočnike in v ta namen se ustanovi v 'Parizu Semenišče za zunanje misijone. Istočasne pa Kongregacija za širjenje vere pripravlja važno listino, namenjeno predvsem'
obema vikanjema, ki pa bo služila kot pravilo vse misijonske dejavnosti ne samo v 17. stol. ampak tudi v naslednjih.
Dokument se imenuje “Navodilo za apostolske vikarje, ki odhajajo v kitajska kraljestva.” Levji delež pri tern Navodilu ima škotski duhovnik Lesley. Je to mož poln apostolskega ognja, ki je zaradi razmer v domovini prisiljen oditi v Rim. čaka ga delo na Propagandi. Čeprav se pritožuje nad “italijansko počasnostjo”, ga vendar pri sestavljanju Navadila sam tajnik Kongregacije Albanci
naj pohiti. 10. novembra 1659 je Lesleyevo delo dokončno pregledano in potrjeno. Več kardinalov je dodalo svoje pripombe ali pa črtalo, kar se je zdelo manj primerno.
Poglavitne smernice Navodila.
Nekatere izmed smernic so začasnega značaja, druge pa so trajne in bodo ^ dolgo ostale veljavne. Razdelili pa bi ji,h lahko v tri skupine: Kaj morajo apostolski vikarji storiti pred odhodom v misijone? Kako se morajo vesti na poti. Njihovo delo v misijonih. Kar je neposredno namenjeno obema škofoma in njihovim naslednikom, se bo moralo, z malimi .izjemami, naobrniti na vse misijonarje. Smernice prve in druge skupine bomo le kratko omenili. Za tretjo skupino se bomo pa bolj zanimali.
Na kaj morajo misliti apostolski vikarji pred odhodom v svoj misijon?
Z vso skrbnostjo morajo izbrati pomočnike za misijonsko delo. Ker ista oba Iskofa Francoza in ker ije Navodilo predvsem odgovor na prošnje francoske duhovščine, bo treba vzeti v poštev predvsem razmere v Franciji. In glede Francozov le treba vedeti, tako pravi Navodilo, da so včasih vroče krvi, nekolikanj zanesenjaki, ki bi šli radi z glavo skozi zid. A za misijone je predvsem treba ljudi, ki 'edJo, da mora biti modrost vedno na prvem, mestu, ki so vztrajni in trdnega zdravih in zlasti še zmožni, da se prilagode značaju narodov, h katerim grad o oznanjat Kristusa.
Preden gredo rua ipot, isi morajo zagotoviti duhovno in materijalno pomoč, ^meinišče, v katerem naj bi se pripravljali kandidati za misijonsko delo, naj v°dijo duhovniki, ki zares poznajo človeško naravo.
h« poti v misijone.
Navodilo naroča potovanje po suhem. Pot po suhem iima za bodoče misijo-hhrje velike prednosti. Lahko študirajo različne dežele in ljudi in možnosti za slrJenje krščanstva. Vse, kar vidijo in slišijo, je tveba zapisovati in po najkrajši ?°*i Sporočiti v Rim. Vendar pa se ne smejo preveč ustavljati. Ne bi bilo prav, 6e bi misijonar, poslan na Kitajsko, ostal sredi pota, ker bi se mu zdelo, da je hm mnogo ugodnosti za misijonsko delo. “Bog vas ne kliče tja in ljubezen, ki 1 vas vodila, bi bila napačna. Naprej, naprej k ljudstvom, ki ;so vam bila zaupana!”
17 misijonih
Tretji del Navodila je neke vrste misijonska, razprava, ki popolnoma odgovarja časom.
Misijonar je na svojem mestu, čudno se sliši in vendar Kongregacija zah-Va, da mora najprej misliti na vzgojo domačih duhovnikov in še več: domačih °fov. Pravimo, da se čudno sliši ta zahteva. Vemo namreč, da ,po tristo letih,
vsaj v nekaterih misijonih, ta zahteva sv. Stolice še ni bila uresničena. Ponekod se to dejstvo more opravičiti, drugod so pa posamezniki hoteli videti bolj jasno kot pa Cerkev. In posledic ni mogoče presoditi. Šele, ko Indija ni več dovoljevala vstopa tujim misijonarjem, so nekatere redovne družbe pričele misliti na vzgojo indijskih, .recimo: bosonogih avguštincev, stiigmatincev itd. Prav isto 'je treba reči o Javi in (miselnosti nekaterih holandskih misijonarjev.
Navodilo pravi: Misijonarji se ne bodo vtikali v politične zadeve, ne bodo (zahtevali kot državljani kake močne države nobenih prednosti niti izjem, še manj posebnih sedišč. Kadar jih domačini prosijo, naj bi pomagali pri upravi, v (zakonodaji kot svetovalci, naj se opravičijo in ne sprejemajo takih ponudb.
“Pridigajte svojim vernikom, naj ubogajo svoje predstojnike, naj so- pogani ali kristjani, dobri ali sitni; molite a verniki za njihovo zveličanje. Ne delajte v prid nobene tuje narodnosti: ne francoske, ne španske.”
V celoti bomo pedali odi davke, ki se nanašajo na običaje različnih misijonskih dežel:
“Če ni popolnoma jasno, da so obredi in šege v nasprotju s pravo vero, ne simete napraviti najmanjšega koraka proti temu, kar imajo tuji narodi. Ali si morete misliti večjo neumnost, kot je prenašanje španskih, francoskih ali italijanskih običajev na Kitaj ko Niste poslani, da .prenašate tja naše dežele in navade, ampak našo vero. In naša vera nam nalaga, naj ne zavračamo navad drugih .narodnosti, če niso sarme v sebi slabe. Še več, nas prosi, naj jih spoštujemo in varujemo. V človekovi naravi je zapisano, naj ljubi na poseben način svojo domovino in to, kar je z njo v zvezi. Zato pa vsakdo mrzi tiste, ki mu skušajo vteti doimovino ali (Spremeniti to, kar smo odi prednikov podedovali. Misijonarji niti .primerjati ne smejo navad svoje domovine z navadami narodov, med katerimi oznanjajo Kristusa. Kar morajo- napraviti in či-mprej, je, navaditi se na nove ljudi in njihove običaje. Hvalite vise tisto, kar zasluži pohvalo. Če pa kakšna stvar ne zasluži pohvale, seveda ne smete biti hinavci in ne bo-ste pohvalili. Boste pa previdni v sodbah in zlasti še se boste morali varovati vsakega, pretiravanja v (sodbah. Povsod bo kaj slabega in zlo bo treba cidlstraniti. Če boste dobro pripravili duše za evangeljsko seme, ne bo preveč težav, ko boste dobrotno povedali, kaj bi mo-rali verniki opustiti.”
Na koncu Navodila @e znova srečamo z začetno prošnjo: Delajte za vzgojo : domače duhovščine. Morali boste prevesti mnogo knjig v domač jezik, odpreti i jšole, kjer bodo goijenci mogli študirati svoj materni jezik in latinščino.
Namignili smo, da je -bilo treba -na Navdililo dolgo čakati in da se je nekaterim zdelo, da se je Kongregacija malo prepočasi obračala. Videli smo pa tudi, da je j ibdla sodba tistih, ki so Navodilo sestavili in potrdili, zares jasna. Treba je bile odpreti novo pot, kar je mnogokrat tvegano. In vendar je ta pot še danes uiparabna.
Nismo 'mislili -govoriti o vplivih tega Navodila na tristoletno misijonsko dole sv. Cerkve. Tudi ne, če so tisti, katerim je bilo namenjeno v prvi vrsti, spolnili» kar se jim je svetovalo. Pokazati smo pa hoteli, da je res, kar je o Navodil11 zapisal G. Vaumas: “Ta dokument je že tri stoletja osnovno pravilo za vse mi' sijonsko delo.”
S tem dokumentom -sv. Stolica pove, da je ona, in ne razne pclitičn-e sile-tista, ki ima vrhovno oblast nad .misijonarji vseh narodnosti.
Slika pravega misijonarja, kot nam ga predeči Navodilo, še ni zbledela. Biti Mora modlar, dober in zdrav; ne sme :se vmešavati v politiko in še manj se sme ukvarjati s trgovino. Med domačini mora najti in pripravljati tiste, ki naj bi za ujim prevzeli duhovniško delo. študirati mora, in ne površno, jezik svojih vernikov. Navodila o prilagojevanju so točno podana. Mnogokje jih niso spoštovali, šele v zadnjih petdesetih letih in veliko krat zaradi političnih razmer, so znova prišla večje časti.
Koliko se je, na primer, pisalo o domači umetnosti. Kolikokrat so prosili Francoze, naj ne mislijo, da so gotske cerkve najbolj prikladne za Madagaskar kako drugo afriško pokrajino.
Rekli ismo, da je Navodilo še vedno moderno. Ko je 1. 1936 sv. Stolica uredila Prisotnost katoličanov pri civilnih ceremonijah na Japonskem, se je sklicevala na Navodilo iz 1. 1659. Dve leti pozneje je Kongregacija za širjenje vere dala nekaj Pojasnil glede pogrebnih svečanosti v Belgijskem Kongu in znova omenjala skoraj tristoletno misijonsko listino. In misijonska okrožnica papeža iPija XII. .iz leta 1951 je komaj kaj več kot podrobna razlaga in dokončno potrdilo Navodila iz 17. stoletja.
Tristo let je minilo in vendar se zdi, da je bil večj.i del Navodila pisan v sredi 20. stoletja. Dokaz, da Cerkev ni človeška ustanova za to ali ono stoletje, a>upak da jo v vseh stoletjih vodi isti sveti Duh.
Po Etudes, januar 1959, priredil Stabo CM.
Indijska dekleta pri domačem plesu
Slika desno: V Moskvi.
Branko Bohinc
NA VZHODU SE DANI...
APOKALIPTIČNI
JEZDECI
Ni na mestu, da bi s strašljivimi prerokbami ustvarjali v sebi in ljudeh strah božji, če nas ljubezen ne prisili na kolena, potem nam tudi senzacionalnih prerokb ni treba.
A vendar tiči v dvajsetem stoletju nekaj skrivnostnega. Ni samo oguljena fraza, da je do neslutenih razsežij zdivjal boj med Bogom in satanom. Otipljivo je, da v tok dogodkov posega božja roka. In božja roka posega tedaj, kadar so časi zares veliki in odločilni.
Komunizem je kakor apokaliptična konjenica preplavil vso Rusijo, iz nje zdivjal proti vzhodu in zapadu in danes trepeta ves svet pred silo, ki ni samo človeška. Toliko je v njej mističnega zanosa, da je treba iskati za vso pretkanostjo ljudi vendarle spretnejšega režiserja, ki drži na vajetih vse velikopotezne načrte.
Stoletni tempo.
Mi pravzaprav žanjemo, kar so začeli sejati pred štiristo leti. Kakor utripanje zla, kakor signali bližajočega se “sodnega dne” so tiste znane letnice: 1517, 1717, 1917.
Leta 1517 je Luter nabil na cerkvena vrata svoj znani protest in začel °dpad od Cerkve. Danes protestantske ločine same z žalostjo ugotavljajo, do kakšnega razkroja je zapeljal milijone ta odpad.
Leta 1717 so v gostilni “Pri treh goseh” v Londonu ustanovili prvo framasonsko ložo. Kakor je bila morda po sebi neznatna in nedolžna stvar, se je z njo začel drugi velijki odpad: ne več samo od Cerkve, ampak tudi °d Kristusa.
Leto 1917 pa je doživelo tretji in končni odpad: komunistično revolucijo, ki je prinesla odpad ne samo od Cerkve in Kristusa, ampak od vsega božjega in- nadnaravnega. In s tem odpadom je človek zapravil svoje dostojanstvo in se ponižal do živali.
In tretji odpad je šele razodel obličje tistega, ki je vodil že prvega: satana! Mistika satanizma se je proslavila v orgiji umorov. Prva dva sta bila zapisana s črnilom, zadnji odpad pa je zapisan s krvjo. Tu gre za biti ali ne biti. To je poslednji napor človeka, da bi Bogu iztrgal iz r°k svet in človeka. In človek se je pri tem prizadevanju zavil v liturgični plašč in obdal s sijem rešitelja, da je preočito, da gre za vse več kot Pa samo socialno obnovo človeške družbe. Satan si je nadel samo socialno krinko, v resnici pa s svojo “krvavo mašo” hoče prepoditi Kristusa raz
In svetovna javnost molči pred tem demonizmom. Le pogumni, kot je bil Pij XII. so zaklicali v svet: iztrgajte krinko komunizmu, da bomo zajedali njega pravi obraz!
Volga, Volga...
Že Lermontov je pel: Volga, Volga, vešnjoj mnagavodnaj ti ne tak Zltlivaješ paljä, kak velikaju skorblju narodnaj pjerepolnilas naša zemlja.
Rusti narod je narod mistikov, narod, ki veruje v satana in Krista. V njem je apokaliptično razpoloženje. Nihče tako ne misli na sodni dan, kot misli pobožni Rus. Zato ga niti komunistična vihra ne spravi v ne-Potrpežljivost. Tako vdano in potrpežljivo bi vseh grozot komunističnega Uasilja ne mogel prenesti noben narod. Milijoni in milijoni so pomrli v kazenskih taboriščih. Sir, sibirska železnica, kanal ob Ledenem morju, li-Tnitrovska taborišča so prepojena s solzami in krvjo.
Še danes milijoni umirajo v taboriščih in zaporih, še danes milijoni *-rPe. A iz njihovih src ne vstaja maščevanje, ampak odpor krščanske ljubezni. Duhovnik, ki je v zadnjih vojnih letih živel skrivaj kot zdravnik v ruski vojski, je odkril strumno organizirano armado pobožnih Rusov, ki z molitvijo, vdanostjo, potrpljenjem in ljubeznijo čakajo na tisti dan in br°. ki ga je napovedal starec Zosima v Karamazovih, dan in uro, ko se b° omajani resnici sveta razodel Kristus.
Apokaliptični jezdeci gazijo srca in duše, zidajo babilonske stolpe, tečejo zvezde v vsemirje, nastopajo kakor veliki čarovniki, opremljeni z Vs» moderno tehniko. Rusi pa čakajo, trpe, ljubijo in upajo.
In Volga teče, teče skozi trpečo rusko zemljo kot je tekla pod carsko . Usijo in ob njej sanjajo najstarejši in najmlajši, da bo vendarle vzklila lzPod trde grude materjalizma obljubljena: sveta Rusija.
Preračunan slučaj
Tako ga more preračunati samo Bog.
Leto 1917 je leto velikih dogodkov. Istega leta je 6. aprila Amerika stopila v vojno. Lenin je odšel iz Švice s programom: Ne bom miroval, dokler poslednjemu Rusu ne izbijem iz glave misel na Boga. Petega maja je papež Benedikt XV. naročil vsem škofom po svetu, naj se moli po Srcu Marijinem k Srcu Jezusovemu. In čez osem dni je stopila 13. maja Marija na fatimska tla s prerokbo: Rusija se bo spreobrnila, zmagalo bo moje brezmadežno Srce. In še predno je z Nikolajem II. .(15. marca) bilo konec ruskih carjev, je 13. februarja preprosta kmetica Evdoksija Adri-janova iz vasi Počinski (blizu Moskve) zaslišala v spanju glas: “V Kolo-menskoje je velika črna ikona; vzemite jo, očistite in molite pred njo.”
Iskala je kmetica ikono, kakor jo je videla v snu. Pregledali so vso cerkev v Kolomenskoje, pa ob vsej obilici ikon niso našli prave. Na srečo se duhovnik spomni, da je še nekaj ikon pod cerkvijo. In med temi je bila prav tista, ki jo je žena videla v spanju. Še isti večer je pred njo, “Bogorodico deržavnajo” molil ruski narod. In šla je po vsej Rusiji. Režim je sliko in pobožnost prepovedal, in pobožnost je prepovedal tudi uradni patriarh Aleksej na pritisk vlade. A Rusi jo imajo skrito v svojih domovih in pred njo prižigajo ob tihih večerih luči in molijo in upajo. In ob “Bogorodici deržavnaji” vstaja mladi rod, ki je zažejal po ljubezni Matere in po miru v Bogu.
Predno so pregazili Rusijo rdeči jezdeci, je že prišla na pomoč ona, ki je kači glavo strla: “Monarhija pada. Jaz moram prevzeti oblast v Rusiji.”
Zato ruski narod ne klone. Molči in trpi in prenaša udarce, saj jih je vajen in so njegova ramena utrjena, a upa z zanesljivostjo in čaka, da pride Kristus. Saj Marija je že med njimi.
Šumnemu osvajanju satana je nasproti stopila Marija spet v tisti tihoti in preprostosti kot tisti dan, ko je v Nazaretu brez vse narejenosti spregovorila: Glej, dekla sem Gospodova.
Morda bo prav dvajseto stoletje potrdilo staro resnico, da Bog po krivuljah potegne ravno črto. Strahotna krivulja zgodovine preko vseh odpadov prav do komunistične orgije vodi do prečiščenega krščanstva,
Presenečenja
V zraku plavajo. Tako, da moramo biti katoličani previdni; saj je skoro tako, kot je napovedoval Kristus: Rekli bodo tukaj je Kristus, tam j6. Ne pojdite tja!
“Inteligente Digest” poroča, da je bilo trdno prepričanje Pija XII.. če se še ne bo začelo spreobrnjenje Rusije leta 1960, da bodo napovedi Fatime nujno uresničene.
Newyorški škof Sheen je govoril in zapisal: “Rimska milost Rusije je bližje, kot si mi mislimo.”
Ruski general rdeče armade je zaupal katoliškemu duhovniku, da je edina rešitev za rusko cerkev: zedinjenje s katoliško Cerkvijo.
In ko je prišel beneški patriarh Roncalli na papeški prestol, so mnogi zmajevali z glavo: Starček! Kot bi imel privid, je kar brez vsega razglasil vesoljni cerkveni zbor, ki bo leta 1961 razpravljal o cerkveni edinosti.
Upravičeno moremo zmajevati z glavo.
Bilo je sklenjeno zedinjenje takoj po razcepu in propadlo.
Bila je florentinska unija in je propadla.
Bila so mogočna gibanja za zedinjenje zlasti med slovanskimi narodi, Pa so vodila redno v nezaslišano trpljenje in razpad.
In je eden največjih pobornikov zedinjenja, metropolit Šeptickij, izrekel težko besedo: Unija, ki obstoji, preprečuje unijo, ki mora priti.
Nekaj nepreračunanega ali preveč računanega je v vsem tem. Na vsem Prizadevanju za zedinjenje lebdi moreča tragika.
Morda krščanski ločeni narodi niso bili zreli zanjo.
Da dozore, je treba velikega trpljenja. Tistega trpljenja, ki zareže v dno duš. Tistega vztrajnega trpljenja, ki oblikuje ne samo posameznike, ampak milijone, ki oblikuje dušo ne človeka, ampak dušo naroda in človeštva.
In to trpljenje je prišlo: komunizem mu je ime.
Končno se je satan zmotil. Napuh mu je zatemnel razum in ni sprevidel, da bo njegovo seme rodilo za Boga. Bog se ne da zasmehovati.
Tako apokaliptični jezdeci naznanjajo nov čas: čas poglobljenega krščanstva v eni, sveti, apostolski, katoliški Cerkvi.
Mesto ob Volgi.
o maoüih in umnih
VHUlMTiOH bEtEtftH
SREDNJE- IN JUŽNOAMERIŠKI POLJEDELCI
Antili.
To je otočje, nekako pred Srednjo Ameriko in važno že zaradi tega, ker je bila ta “Zapadna Indija” prvi stik evropskih osvajalcev (Krištofa Kolumba) z Indijanci. Najstarejši prebivalci Antilov :so ibili severnoameriški priseljenci, ki so se pečali prvenstveno z lovom in ribolovom in obdelovanjem školjke. Že precej dolgo pred odkritjem Amerike so jih nadomestili južnoameriški Taino iz skupine Aruak in imeli v posesti Velike Antile in Balhamsko otočje. Tudi na Malih Antilih so prebivali neki Aruak, ki so se imenovali Igneri (ljudje), a so se .morali kratko pred prihodom Špancev umakniti Kalinom ali otoškim Karaibom, ki so moške iztrebili, ženske pa ohranili in prevzeli; z njimi so prevzeli tudi ostanke aruaškega jezika in kulture. Aruaki v britski Guajani imajo še sedaj staro izročilo o pomorskem prometu Imed njihovo celino in otoki, ki so ga Karaibi prekinili. Z Malih Antilov so Karaibi delali pohode tudi v Velike Antile in so jih Talno imenovali Kanibc, odkritelji Amerike pa Kanibale. Bolj kot z ljudožrstvom pa so sie pečali z ropanjem žensk.
Mali Antili	so bili predvsem ipod kolumbijskim kulturnim vplivom,	na	Velikih Antilih je	močnejši vpliv polotoka Yucatana	in imehiške kulture	ter	celo
severnoameriške Floride. Karaibske invazije so bile kratkotrajne in Španci so Taino lahko in brez pravega odpora podvrgli. Zelo so jih pa prizadejali a hudim delom in raznimi boleznimi. Pozneje so jih pričeli mešati z uvoženimi Zamorci, kar je doletelo tudi Karaibe. Le-ti so bili naprednejši v poljedelstvu, zlasti v gojenju manioka in koruze.
Ob odkritju	so bili ti otoki gosto naseljeni. Na	Haitiju so štele vasi	do	1000
hiš. Poleg lepše	poglavarjeve hiše je imela takšna	vas tirikotno zborovališčo in
igrišče, ki so se deloma ohranila do novejšega časa in so obrobljena s sedeži. Izrezljanine očituijejo mehikanske vplive. Volno so rabili za mreže in oblačila', ki so bila pod mehikanskimi in yukatanskiimi vplivi. Moški so hodili sicer goli okoli. Družabno so šteli štiri sloje: podložnike, ljudstvo, plemstvo in poglavarje. Poglavarstvo se je prenašalo dedno na sestrinega sina, celo na sestro samo, deloma je bilo poglavarstvo tudi voljeno. Med otočnimi Karaibi so vladale barbarske vojne iter tudi že imenovani kanibalizem. Taino so pa imeli neko svojo narodno Sgro z žogo.
Taino so verovali v najvišje bitje, ki pa je do človeka precej brezbrižno in biva v nebesih. Ljudje imajo opraviti z Zemiji, svojimi dobrotljivimi predniki, zdaj idoli, ki so postali posredovalci med človekom in najvišjim bitjem.
Mrtvece so pokopavali v čepečem stanju. S poglavarjem so pokopali živo ženo, običajen je bil sekundaren pokopi. Vera v posmrtno življenje je bila razvita. Tako so verovali Karaibi, da je prišel pračlovek na svet z nebes, kamor se človek po smrti vrne.

Amazonci.
Sem spadajo tudi Indijanci iz porečja Orinoka in z gričev med obema velikima porcčjima. To ogromno ozemlje, po večini južnoameriški pragozd, nudi razmeroma malo hrane na divjačini in tudi na užitnih isamorastnicah in sili nekako Prebivalce k intenzivnemu poljedelstvu. Visoke planote, ki porečji obdajajo, so bile po vsej verjetnosti prej obljudene kot pa kotline obeh veletokov in številnih Pritokov.
Naj starejši prebivalci so bili najbrž neki nemimi Nomadi: Sirioni, Mura, Maku in širjani. ,Prevzeli so nekaj kulture svojih više naseljenih sosedov, vendar 80 bili še zelo primitivni.
Druga časovna skupina je v zvezi z andskimi rodovi in je živela neko ustaljeno življenje ter ga v svojih ostankih še živi.
Tretja in najmlajša je obenem najipodjetnejša skupina treh velikih narodov; Tupijev, Aroakov in KaraiboV, ki smo jih deloma opisali že v prejšnjem odstavku kot poznejše izseljence na Antilih, kamor so se naselili iz severnejših Predelov amazonsko-orimoških porečij, v glavnem iz gorovja Guayane.
Tupiji so se močno mešali s sosedi in so radi potovali. Tako jih je že pod %>anci proti sredi 16. stoletja odšlo kakih 10.000 na zupad, v Peru in še pozneje s° so vršile podobne selitve. Najsi jih je na takih potih dosti pomrlo, so te selitve Povzročile, da se je jezik Tupijev razširil kot občevalni jezik po vsej Amazoniji. Vkljub temu so se v novih krajih kulturno naslonili na prebivalce, med katere so prišli.
Bolj polagoma so se širili Aruak, da so pridobivali tako nova polja za obdelovanje. Tako so bili njihovi vplivi na sosede večji kot tupijeivski. Iz Guapane Aruak e sicer izrinili Karajbi, d'asi jih niso dosegli v vplivnosti jezika in kulture, poročil Evropcev pred 1. 1550 in iz izkopanin sklepamo, da so 'bili Aruaki ob odkritju Amerike na višji kulturni stopnji, kot so njihovi sonarodnjaki danes, *M®ti v umetnem namakanju in v keramiki, kjer so črpali vplive iz Srednje Amecke, pozneje tudi iz države Inkov. Lov in ribolov so imeli omejen bolj na čas Preden so dozoreli poljski pridelki. Za vožnjo po vodi so poznali prvotno samo splave; kanu je šele njihov poznejši izum.
Vasi v tem smislu kot so jih j.meli na Antilih, na celini ni bilo. Navadno ®J°j* le po nekaj koč skupaj ali posebej velika koča, ki prenočuje več rodbin. Enotnega sloga te koče nimajo in se razlikujejo med seboj' po vremenskih in krajevnih razmerah. Zanimivo je, da so stavbe na koleh dale pokrajini ime Vene-Zu<‘la — Male Benetke. iKamenitega orodja imajo Tupiji, Aruaki in Karaibi bolj ,lnia|I0; več ga je iz živalskih kosti. Bast kot oblačilno tkivo je bolj imalo poznan, tembolj je razvito pletilstvo, vezenje in tkalstvo. Pletejo največ v dveh pramenih, r°dko v troh. Omenili smo že keramiko; poslikana je z geometričnimi vzorci in Prevlečena s firnežem; plastični okraski so deloma zgneteni. Vezenje in tkalstvo sta se razvili pri Aruakih že v amazonskih krajih, kajti prvotno so hodili prebivalci Tv aj goli. ženska obleka se imenuje tipoy, moška brezrokavna srajca: kučma.
raznega okrasja ne manjka, tako so Španci imenovali gotove prebivalce t^rcjone, ker so imeJi na ušesih velike plošče. Tetovirali so se bolj z vbodi kot z ^rezi, barvajo se z rdečim im temnomodrim sadnim sokom. Posvečajo pažnjo r,zuram in na izapadu nosijo celo kite; zlasti ljubijo okras iiz ptičjega perja.
Živijo bolj v skupinah velikih rodbin kot pa celih narodov. Poglavarji nimajo velikega vpliva, d asi si vzdržujejo sužnje, s katerimi pa dobro ravnajo. Krvno °sveto opravi družina sama, brez poglavarjevega sodelovanja. Vojske so bile 'Prav tako manjšega obsega, pač pa @o ujete nasprotnike včasih pobili in pojedli.
Pred važnimi odločitvami, n. pr. pred zrelostjo se morajo fantje in dekleta podvreči preizkušnjam s postom ali z mučenjem.
V	starejši dobi je imeilo čarovništvo večji pomen, sedaj označujejo verske predstave kot animistične in le pri naprednejših so razvite vere v bogove.
Korddljerci.
V	severnem Čileju in v sevemozahodni Argentini je živel v starih časih zelo preprost narod, ki se je ohranil v majhnem ostanku skoraj do danes na obali Tihega oceana. Imenoval se je Čango. Čangi so živeli od lova in ribolova. Poleg paleolitskega so imeli tudi nekaj neolitskega orodja. Preseneča pa ob vsej siceršnji primitivnost; skrbnost pokopa in ravnanje z .mrliči, kjer je peruanski vpliv očiten.
Tem večji je peruanski vpliv na razvitejša ljudstva južno od peruanske visoke kulture, kjer so naselbine indijanskih poljedelcev nekaka predstraža t3' najvišje južnoameriške kulture, predstraža, ki je še preživela konec inkovske države. Severnoameriškim pueblovcem so nekako vzporedni južnoameriški Ata-kamenjci in Diaguite, južnim Kalifornijcem podobni so Araukanci, Komačingoni in Jurijci. Razen araukanskega žal ne poznamo jezikov teh ljudstev.
Atakamenjci so prebivali v vsej Atakamski pustinji. V današnjih provincah Tucuman, Catamarca, La Rioja in San Juan so živeli Diaguite ali Calchaquf, kot se je imenoval en diaguitski rod, posebno sloveč ipo bojih s Španci. Danes so Diaguite ohranjeni le še v mešanici z belci in ostanki njihovega jezika so ohranjeni le v starih krajevnih imenih. Severno od Diaguit so bili Humauake, vzhodno od Andov proti Pampi in Chacu so živeli Kom «Žigoni (v okolici Cordobe) in Juriji (v provinci Santiago del Estero). Tudi ostanki njihovih jezikov so ohranjeni le v krajevnih imenih.
Stara zgodovina Diaguit in Atakamenjcev je sporna. Nekateri jo iščejo v zvezi s kulturo Tinahuanaco v obeh stilih, zmajskem in Santa Maria, ki ju drugi pripisujejo poznejšim Peruancem. Izgled», da je kultura Atakamenjcev mlajša od diaguitske, ker je bi.la dalj časa na stopnji Čangov in se je pozneje bolj skromno razvijala. Stara kamnita arhitektura severozapadne Argentine kaže peruanski vpliv v tehniki stavbarstva kot v razporeditvi zgradb. Tehnika je tkzv. “pire«”, to je zidanje brez imalte, stavbe so pa teisno naslonjene druga na drogo. Dostikrat so manjkala vrata, tako da se je hodilo v notranjščino od zgoraj in potem ob stenah. Stene so bile nizke in so nosile ali visoko leseno ostrešje ali so bik prostori izkopani v tla. Nekatere naselbine so štele več tisoč hiiš, n. pr. Quilmes, ki so ga zavzeli Španci šele 1. 1665. Mesto je imelo tri dele, v ravnini, na pobočju in na vrhu hriba. Bilo je tako zidano iz vojaških namenov. V pustih krajih je bilo seveda potrebno umetno namakanje: gorski potok so razdelili v curke po terasah. Gojili so koruzo, buče in krompir. Za prekopavanje zemlje :so uporabljali nekakšne lopate, podobne peraan;-kim. Redili so lamo, obirali so sadeže algarroba, ki so jih jedli in iz njih izdelovali pijačo. Bolj proti vzhodu je bil običajen lov na giuanake in noje, ki so jih gonili v ozke zasede. Atakamenjci so žvečili koko, Dia-gjito so kadili tobak.
Okrasne predmete so izdelovali Atakamenjci pretežno iz lesa, Diaguite iz kovine. Poleg uvoženih peruanskih predmetov je bilo zlasti dosti diaguitskih izdelkov-Zmajski stil se imenuije tako, ker imajo dekorativni elementi svoj prvotni izvor v prvotni figuri nestvor», stil Santa Maria cie nagiba bolj k geometričnim obli' kam. Iz keramičnih izdelkov cbeh stilov sklepamo tudi na zunanjost zlasti Diaguit: imeli so deformirane glave, nosili s© dolge obleke, sandale, lase so imeli okoli
čela privezane s trakom in za trak zataknjena peresa, poleg dolgih las so nosili deloma celo kite. Podobni so bili Atakamenjci, ki so bili izborni tkalci.
Živeli so v manjših (ožjih) rodbinah, pod dednimi poglavarji. Posebno bojeviti 50 bili Humahuaki, pa tudi drugi, kar dokazuje trdnjavski značaj njihovih naselbin, raz katera so sipali kamenje na oblegovalce. Glave ubitih sovražnikov so odrezane darovali soncu. Ob smrti svojca so se žalujoči ostali predali pijančevanju plesom, mrtveca so pokopali z vso lastnino in zažgali njegovo hišo. IPokopali pa so ga sključenega v obzidani jaimi, novorojenčke v žarah (daritev dvojčkov Prvorojencev?). Častili so sonce, blisk in grom, kar je brez dvoma peruanski vPliv, a imeli so tudi, lastno versko izročilo, kar dokazujejo do 3 m visoki kulturni stebri itd. Petroglifi so slikani pisavi podobne stenske slike.
Tudi Komečingoni in Juriji so poljedelci in lamorejci, a manj napredni kot Atakamenjci in Diaguite. Živeli so v manjših vaseh, hiše so bile po večini eno-1-odbinske, nizke, podzemske im s strešnimi vrati. Juriji so gradili velike odvodne napeljave, hiše ,p,a ha umetnih gričkih. Njihova obleka je bila bližja Čakovcem. ® socialnem in verskem življenju Komečingonov in Jurijev ne vemo nič zanesljivega.
Izmed južnoameriških Kordiljercev se je ohranil tudi jezikovno do danes narod Araukancev, dasi je sicer budi že precej z belci pomešan. Araukanci so sloveli zaradi njihovih bojev s Španci in so do 1. 1882 obranili svojo samostojnost v okolici Valdivie. Ob španski zasedbi čileja so prebivali od Copiapija do Chi-opja in se širili tostran And globoko v Argentino. Severnjaki ,so se imenovali ičunči, sredinci Pehuenči, južnjaki HuUliči. “Pičunči” in “ Huilliči” pomeni baš severnjake in južnjake, beseda “IPehuenči” pa pomeni prebivalce iglastih gozdov.
nvoiim.enovani so prišli za časa Inke Tupac Yupanquija pod direkten vpliv Pe-Diancev in se na njihovem ozemlju še najdejo ostanki iz dobe Inkov. Niso pa zato opustili lastnih kulturnih dobrin, tako ne araukanskega slikarstva, kiparstva in eramike. Verjetno so bili dediči neke starejše oceanske kulture, ki so jo že sami lzPotpolnjevali. Inke so vpeljali poljedelstvo, lamorejo, večjo socialno organiza-cljo in močnejše poglavarstvo. Španski vplivi pa so povečali araukansko vojaško tooč, a vpliv čilenske samostojnosti je Araukance razrval z alkoholom in oslabil z 'boleznimi.
Gb prihodu Špancev so se vsaj južnejši Araukanci pečali z nabiranjem sa-.ezev> zlasti pilona, t. j. sadeža araukarije, pa tudi drugih, ki so dajali moko n °lje, ter z nabiranjem gob in jagod. Misijonarji so vpeljali jablane, izmed Poljskih pridelkov so pa sadili koruzo, fižol in krompir. Poljedelstvo je bilo na ■'Ui stopnji v severnih pokrajinah, kjer so poznali po peruanskih vzorih tudi P^uetno namakanje. Pod španskim vplivom so pričeli rediti tudi ovce in konje. °v je bil povsod razširjen, na jugu tudi ribolov.
Hiše so precej velike in enostavne, prenosljive in ovalnega tlorisa. Poglavarske so predeljene za posamezne žene, tako da ima vsaka svoje ognjišče. Dosti °l>raye v hišah ni, pač pa precej keramike. Blago so izdelovali prvotno iz rastrskih vlaken in iz basta, pozneje iz volne. Obleko so priredili deloma po peruan-kem okusu, moški so nosili pončo, ženske aksu in Ilicllo. Hodili so po večini bosi, še zdaj, moški lasje so zvezani okrog čela s trakom, ženske imajo spletene v dve diolgi kiti, na glavi pa okrasna pokrivala. Moški krasijo zlasti konjsko °Premo.
Razmeroma majhne vasi so vodili ulmeni, več vasi je vodil Apo ulmen. V slučaju rske so se združili v še večje zveze. Kake lastne države pa Araukanci nikoli So poznali. Vojaški poveljnik se je imenoval lenko. Kazni so bile denarne ' kkit), le izdajalci, roparji otrok in zlasti čarovniki so zapadali smrti, če se je
'klan zoperstavil smrtni kazni, je odločilo orožje. Neke vrste vozli so služili posameznim' poglavarjem za medsebojno razumevanje. Vojne so skrbno pripravljali in se oprezno vojskovali. Ujetnike so navadno mučili, pojedli njihova srca ter obhajali zmage s plesi in orgijami. Iz lobanj 'ubitih 'sovražnikov so napravili čaše, iz dolgih kosti flavte. Imeli so tudi drugačna pihala in bobne. Igrali so žogo in hokey.
Odnosi med obema sipoloma so bili precej 'svobodni, zakonolom in posilstvo pogosta in zato položaj žene precej slab. Število žen je zaviselo od premoženjskega stanja moža; nekateri poglavarji so imeli do 20 žen. Ob smrti moža je najstarejši brat, pozneje tudi sin, dedoval vse žene, razen seveda lastne matere. Sklepajo liz imen, .da je svoj čas vladal pri Araukancih totemizem. Slabo razvite novorojenčke so pobili, porodnice so se z otroki takoj ipo porodu okopale.
Inkovsko verstvo na Araukance skoraj ni imelo vpliva. Vladala je vera V demone, poleg predstave in češčenja majvišjega bitja, ki je pa prevzelo že krščanski značaj. Imenuje se gospod zemlje ali 'gospod človeštva. Prej se je imenoval pillan, 'bog groma, ognja in velikanov. Narava ni poduhovljena, ampak obsedena a slabimi duhovi “guecubu”. Človeku naklonjen je samo lunin duh. Sonca ne častijo. Človek ima svoj drugi jaz. Daleč onstran morja, kamor je pot dolga in težavna, je nekak zemski paradiž, a za slabe je tam težko bivanje. Šamanov je bilo včasih več vrst, danes je šamanstvo poenoteno in dostopno obema spoloma, tudi moški šamani se nosijo bolj na ženski način. Z divjimi plesi, 'bobnenjem, samomučenjem in drugimi triki, zlasti s trebušnim govorjenjem, se spravljajo1 v stanje, ki jim omogoča stik z guekubuji.
V pesništvu so presenetljive podobnosti s severnoameriškimi miti.
M. M.
DUH SVETEGA VINCENCIJA,
USTANOVITELJA MISIJONSKE DRUŽBE - LAZARISTOV Piše Branko Bohinc
IV. KRISTUSOVA VOLJA
“Izpolnjevanje božje volje je najkrajša pot k svetosti.”
Po božjih zamislih bi morala hiti vsaka stran našega življenja popi' sana tako, da bi na prvem mestu bila zapisana beseda Bog in potem n» drugem mestu šele beseda jaz.
Mi s svojo nagnjenostjo k slabemu ta božji red zavračamo. Z od' pustljivim grehom zamenjamo besedi: na prvo mesto zapišemo jaz in potem šele pod zadnjo besedo Bog. S smrtnim grehom pa človek besedo Botf kratkomalo prečrta in na vsej strani je z grobimi črkami zapisana beseda jaz.
To je življenjski problem. In premnogim ustvarja veliko truda in boja. Kajti odmreti staremu človeku, ki je slab in h grehu nagnjen, ni lahko: saj je včasih treba po Kristusovem naročilu izdreti oko in odsekati roko. A stari človek mora umreti, da bo zaživel v njem novi človek Kristus.
To resnico danes zlasti poudarja nauk o skrivnostnem Kristusovem Telesu. V vsem svojem življenju pa jo je izvedel sv. Vincencij.
Smrt starega človeka.
Moderni apostoli so vedno postavljeni pred nevarnost, da zaidejo v delavnost brez duha, v tako imenovani “amerikanizem”, ki ga je Cerkev že zdavnaj obsodila.
Prav tega se je bal sv. Vincencij; saj je dobro poznal človeško naravo. Kaj rad bi si človek olajšal vest in potolažil svojo notranjo komodnost z dobrimi deli. Pa ni rešitve. Tudi z dobrimi deli se mora nadaljevati naše umiranje.
In če naj si nadenemo duha Jezusa Kristusa, kar je predpogoj vse Vin-cencijeve duhovnosti, potem je neizbežno, da odmremo posvetnemu duhu in svojemu staremu človeku. Svetnik je imel naravnost strah pred duhom te-in posvetnim duhom, ki bi mogel v kratkem izpodjesti zdrave korenine njegovih ustanov. Svoje sodelavce, ki so se predali posvetnemu duhu, je kratkomalo imenoval antikriste. Saj bi porušili božje delo v sebi in v skupnosti.
Zato je sam prvoval v umiranju zlasti z dvojno krepostjo: zatajevanjem in ponižnostjo. Treba je umirati v duši in telesu, treba streti napuh, ki je bil vir vsega gorja na svetu. Zato mu je pred očmi trpeči in ponižni Kristus in za njim stopa tako daleč, da se človek vprašuje, ali ni šel v ponižnosti kar predaleč. Saj včasih njegovi izrazi meje na nepristnost. “Slabši sem kot vsi ljudje, da, slabši kot hudobni duh.” Tako se je obtoževal. Le v zvezi z vsem njegovim življenjem in izjavami moremo te besede prav umeti in jih sprejeti kot pristen izraz resničnih občutij.
Farizejskega napuha tudi on ni prenesel. Zato ga je bolelo, če se je kdo hotel ponašati s svojim krščanstvom in svojimi deli ljubezni. “Nepridni hlapci smo, storili smo le to, kar smo bili dolžni storiti.” Tako jih je učil. Saj je dobro vedel, da bi taka samozavest pokvarila vse.
In danes prav tako vse njegove ustanove morajo živeti iz tega duha zatajenosti in ponižnosti. In karitativno delo samo mora biti vir posvečenja, biti umiranje starega človeka in rast v Kristusu.
To umiranje sebi je Vincencija vodilo v preprosto življenje pred Bokom in za Boga. Prav ta krepost preprostosti je pri njem tako značilna, da jo komaj najdemo drugod v tako čisti obliki. Besedi preprostost je dal tako Polno vsebino, da v nekem pogledu pomeni njemu temelj božje poti. To je tista evangeljska preprostost otroka, ki išče samo Boga in živi samo za Boka; iš6e samo božje kraljestvo in njegovo pravico. Prav v dolgi konferenci o božjem kraljestvu se je svetnik povzpel do tako čudovitih in vznesenih ugotovitev, da brez dvoma ostane prava mojstrovina.
Izročite se našemu Gospodu.
Kot pri vsakem dograjenem svetniku, je tudi pri Vincenciju vse duhovno življenje poenoteno. Ni razbito v razne kreposti in delo in molitve. Pri njem je vse zlito in prelito v eno: v izpolnjevanje božje volje.
Kratko bi lahko rekli: pred Vincencijem je ena misel — Kristus: je ena pot — iskanje in izpolnjevanje božje volje; ima samo en opravek — vsak trenutek obrača pogled v Kristusa, katerega voljo vrši. To poslednje pa si olajša z geslom, ki mu postane nekaka “mala skrivnost”: Bog, pridi mi na pomoč, Gospod, hiti mi pomagat.
Zgoščeni stavki so nam lahko mrtva črka, njemu pa so bili življenje in sicer enovito, harmonično življenje. V to se je osredotočilo vse. Zato v njem tolikšen mir in takšna predanost.
Isto je učil svoje. Kolikokrat ponavlja: izročite se našemu Gospodu. Izročite se njemu, živite njega, živite po njegovi volji, živite zanj. In to v vsem: v delu, v molitvi, v počitku, v razvedrilu. Ker če izpolnjujemo božjo voljo, je vseeno, kaj delamo. Le božja volja nas posveti. Nasprotno pa še tako čudovita dela, ki niso po božji volji, ostanejo mrtva ali celo škodljiva.
Ponavljal je za Kristusom: “Tedaj boste porekli: v tvojem imenu smo izganjali hude duhove, delali čudeže, prerokovali. Sin človekov pa bo odgovoril: ne poznam vas, kajti niste vršili moje, ampak svojo voljo.’
Z vso slikovitostjo je svojim pokazal, kako zgrešeno nekateri iščejo posebnosti svetnikov, celo bičanje in spokorne pasove, pri tem pa zanemarjajo svojo dolžnost, prav tisto, kar hoče Bog od njih.
Pred vsemi zablodami nas reši eno, Vincencijeva pot: iskanje in izpolnjevanje božje volje.
To pa obsega vse: prav neznatne gospodinjske opravke, družbene oblike življenja, molitev in trdo delo, pa tudi apostolsko in karitativno delo. Vse mora biti v skladu. In celo ne bi bilo prav, da bi gospa krščanske ljubezni ali Vincencijev brat zanemarjala svojo gospodinjsko ali materinsko oz. očetovsko dolžnost pod izgovorom karitativnega dela. Eno je treba izvršiti in drugega ne opustiti. Vse pa vskladiti in poenotiti v Vincencijevi zamisli te preproste a posvečevalne vaje izpolnjevanja božje volje.
Saj Bog nam dosti jasno govori. Govori v svojih zapovedih, govori po Cerkvi, govori v poklicnih dolžnostih, povsod se nam jasno razodeva njegova volja. Poleg tega pa spregovori še z notranjimi in zunanjimi preizkušnjami, z boleznijo in družinskimi nesrečami, z notranjo suhoto in zapuščenostjo. Vedno in na vse reči hvaležni “da”, to je junaštvo in to je popolnost, ne pa iskanje izrednosti in vidnih posebnosti.
Preprosta je Vincencijeva pot, pa v svoji preprostosti velika. Kakor je Bog sam velik prav v svoji preprostosti.
SV. VINCENCIJ RAVELSKI,
PROSI ZA SLOVENSKE MISIJONSKE POKLICE!
ŽRTEV LJUBEZNI
KANADSKI MUČENCI - ZGLEDI, KI VLEČEJO
Piše JANEZ KOPAČ C.M., Toronto — Nadaljevanje.
Prvi, ki je prelil kri za Huronce v Kanadi, je bil misijonar Anton Daniel S.J. Lahko bi se bil rešil, a zaradi bolnih in umirajočih ni hotel bežati. Daroval je zanje svoje življenje. Anton Daniel je tako privlačna misijonska osebnost, da zasluži, da si ga pobliže ogledamo.
Izreden otrok
Rodil se je leta 1601. v pristanišču Dieppe v Normandiji. Že kot otrok Je kazal različne darove: izreden spomin, hiter in bister razum, lep glas ln izreden posluh za petje, govorniške sposobnosti in nenavadno sposobnost ?a praktično izrabo vsega, kar je znal. Po značaju je bil silno privlačen 111 ljubezniv. Že kot otrok si je med sovrstniki osvojil srca in povsod so 8a kar sami od sebe priznali za voditelja. On pa je kljub vsem tem sposobnostim ostal ponižen in skromen.
Jezus ga pokliče.
Ko je končal srednje šole, se je najprej odločil za pravne vede. Daši J® v pravnih vedah odlično napredoval, se ni počutil srečnega. Vedno bolj ^emiren je postajal, ker je spoznal, da si ni izbral pravega poklica; začutil J® namreč v sebi božji klic k duhovništvu. Že naslednje leto je pustil pravic® študije in 1. oktobra 1621 stopil v noviciat Jezusove Družbe v Rouenu. j"0 dokončanem noviciatu je bil najprej profesor na jezuitskem zavodu v Rouenu. Tedaj je izreden dogodek preokrenil njegovo življenjsko smer. Iz Ranade je prišlo namreč pismo na jezuitske predstojnike v Rouenu s sle-dečo vsebino: “Pošiljamo vam huronskega dečka, ki bi rad obiskal Francijo ln študiral v francoskih šolah. Navezal se je na nas, in če ga boste dobro YZKojili, nam bo lahko še v veliko pomoč pri spreobračanju Indijancev.'’ JJečku je bilo ime Amantacha. Bil je še pogan. Njegov učitelj je postal ^»ton Daniel. Deček se je pridno učil in kmalu postal tudi katoličan, pst se je izvršil nadvse slovesno. Kapela je bila polna francoskih dija-kov in sam francoski kralj Ludovik XIII. je poslal dva svoja dvorjana, da ata bila indijanskemu mladeniču za botra, ki je dobil pri krstu ime Alojzij. "a Antona Daniela, ki je mladeniča pripravljal za krst, je bil to poseben dan- Že prej se je zanimal za kanadske misijone, a sedaj je v njem do-zorel sklep, da bo odšel v indijanske misijone v Kanado. A ko je bil leta *"27 posvečen v duhovnika in se je začel pripravljati na odhod v Kanado,
je v Kanadi začela divjati vojna med Angleži in Francozi. Francozi so bili premagani in vsi francoski misijonarji so morali zapustiti Kanado. Vrnili so se v Francijo.
Veselo presenečenje.
Anton Daniel je že skoraj opustil misel na misijone med Huronci v Kanadi, ko so 25. marca 1632 Francozi spet osvojili Kanado izpod oblasti Angležev. Jezuitski predstojniki so svoje izgnane misijonarje poslali takoj nazaj v Kanado. Njim se je pridružil tudi Anton Daniel. Odločitev predstojnikov je prišla zanj tako nenadno, da je komaj še našel čas, da se je poslovil od domačih in od prijateljev, katerih je imel veliko.
Ko so misijonarji dospeli po dokaj mirni vožnji v Quebeck, so skušali iti takoj naprej v Huronijo. Zlasti Janes Brebeuf je že težko čakal snidenja s Huronci, katere je moral pred tremi leti proti svoji volji zapustiti. A Huronci si jih prvo leto niso upali vzeti s seboj na pot. Tako je moral tudi Brebeuf čakati skoraj leto dni v Quebecu. Čas je izrabil tako, da je učil misijonarja Antona Daniela huronskega jezika. Anton Daniel se je lotil jezika z vso vnemo in se ga je hitro naučil. Naslednje leto je že odšel z Brebeufom med Huronce in se je takoj lotil poučevanja indijanskih otrok v krščanskem nauku. Kot dober pevec je kmalu odkril, da imajo indijanski otroci izredno fine glasove za petje. Navdušeno se je lotil poučevanja otrok v petju in je imel kmalu močan, dobro izvežban otroški pevski zbor. Z njimi je začel peti pri slovesnih mašah v cerkvi in pri večernicah. Tako je privabil v cerkev tudi starše otrok, ki so bili še pogani. Poleg nabožnih pesmi je uglasbil tudi očenaš, zdravamarijo, apostolsko vero in deset božjih zapovedi, kar so otroci vsako nedeljo peli. Tako so se poganski starši naučili glavnih verskih resnic in molitev, ko so poslušali svoje otroke peti. Po otrokih je pridobil za katoliško vero tudi njihove starše. Misijonsko delo se mu je kopičilo. Tedaj se je spomnil, kako prav bi mu prišel mladenič Alojzij, ki ga je bil pred leti učil v Franciji in krstil. Začel je poizvedovati po njem. Nekega dne se je Lojze sam pojavil v misijonarjevi hiši: visok, dorasel fant z zagorelim obrazom. Postal je odličen apostol in je spreobrnil več svojih sorodnikov, pa tudi ostalih rojakov.
Poittentben, a neuspel poizkus.
Ko sta Brčbeuf in Daniel videla, kako odlično jima pomaga pri misijonskem delu Indijanec Alojžij, ki se jo izšolal v Franciji,- sta začela misliti, kako bi več mladih Hurondev poslala v š6lb. Da bi jih pošiljali v Francijo, ni bilo misliti. Posvetovala sta se s predstojniki in ti so odločili, naj ustanove šolo za indijanske dečke v bližini Quebeda. Misijonar Brebeuf je predlagal za ravnatelja te šole Antona Daniela; ostali misijonarji se pa kar niso mogli sprijazniti s to mislijo; kajti polfeg BrčbeuM je le Daniel dobro obvladiil hurbnŠčino in je imdl tudi velik vpliv na HuL ronce. Vendar so se morali vdati, ker ni bilo drugega niisijoharja, ki bi bil kos tej Težki nalogi. Misijonar 'Brčbeuf je v doib'ro - pripravljenem govoru pridobili starše, da So; biiP vofjhi pošlati bvdje dečke^V tö'Sdlb. Prijavili so dvanajst1 dečkod. A ko je-bilo treba'Oditi ha dolgo pot in se ločiti od doma, so riiatere svoje otroke'tako milovale, diVOo se razen enega vsi
Premislili. Le deček Satouta je ostal Antonu Danielu, «vfest Irt muiettvpričo ostalih omahljivcev obljubil, da bo šel z njim kamorkoli, tudi v Francijo. Ta dečkova zvestoba je na misijonarja Daniela zfelo blagodejno vplivala, Pa tudi na ostale Huronce. Takoj sta se še dva 'dečka odtočila, da gretitä z njim. Nastopili so dolgo in nevarno potijVendari 'šb srtično IpriSpeli-iftä oilj. Novi francoski misijonarji, ki so se z misijoriatijeto Antohtim Danieldiii Po dveh letih spet srečali, so brali na njegbvätti ogorelem obrazu, koliko trdot in naporov je moral pretrpeti v teH'itiVäh letthz; <a ogčhj njegovih °či in vesela dovtipnost sta pričala, da jldf>še ostail:veSelij;'poguirini Daniel. Medtem so Huronci poslali v šolo 'še' tri dečke, šola jfe stalä' Bb obali reke Svetega Karla, dve milji oddal jeriä öd Quebecs 1 "Zk' zavetrtic"6 si je misijonar izbral Marijo, kraljico ‘angelbV. S' to Solob-je-cbifo toliko t®|žav, da se je predstojnik sam izrazil:	So križi in 'preizkušnje‘trderi
temelj za zgradbo, ki naj služi božjemii ktalještVu, potem 'je' fä'1 šola za Huronce zelo trdno zgrajena.”	.alnvoiUn oain sila ajiaflaiii
Najprej je bilo zelo težko dobiti teh šest dečkov za šolo. Še težje jih •*e bilo obdržati v šoli. Kajti otroci prirode" vajtiüi gozütiv. in rek, !se 'jjišo ^ogli vživeti v red in disciplino, še rtianj v učenje, 'ti kako 0,1*0 :š'6 Vzdržali pri knjigah. Zato je misijonar “Daniel določil žanje, veli kB proštMa casa ter časa za igranje in šport. Učil jih je brati in pjsati, krščahskbgh nauka, strežbe pri maši, govorništva in petja; pa tudi raznih obrti. 'A komaj je šola dobro stekla, pride nova preižk^išrija. Edeh od upehceV' zboli ln kljub skrbni zdravniški negi umre. Komaj so njega pokophfi,. gboli ’Sa-,°uta, ponos šole in misijonarju najbfifj Vtitini’ učenec z izrednimi täl'Bnji. Misijonar Daniel je stal ob njegovi bohijški hoštetijji ridč jh dhp, a ga' rij mogei rešiti. Tudi ta je umrl. Misijonarja Dahiela 'so te phBizkiišnje talko Prizadele, da je zbolel še sam. Več dni je višel meti' Žiyljenjerri in sm¥ti'n. Ho je prišel konec šolskega leta, sta ostkfa ie.Še tiVa učepcti?'Arm,anti jh Jožef. V počitnicah pa so se po celi1 'firir6Wiip*Širile ndtiiče, kako ddb!r<5"fe kodi dečkom v tej šoli, zato je ob začptku.hb.Vega šolskega leta veliko dBčfcov Prosilo za vstop. A previdni Daniel je zbral Id' tri, pa je flfl 18 tirenftfln Previden. Ti trije dečki so samo izrkbjli, rhis'rjotiärjeVo tiobrpto. V šotj" kB Pokradli mnogo dragocenih stvari ih pekBga ‘tirih"', ižkmili 'H ■Soliš' ter;;še Paskrivaj s čolnom odpeljali nažaj V HjiirBH.ijo. Tako, sta pštala migijti-Parju zvesta le Armand in Jožef J. ,	“£V I8flV rievnlgotr^t ovt .nosni v
rfiienbolnu rloev tovBoq Inona? 9[ .intoioe
tedaj je v Huroniji izbruhnila, nalezljiva : .bpiepeni, ki je,.zorhtpy<v)a Prnogo žrtev. Smrt je kosila v mnpžicah po, vseh vaseh, zato ge iš-e .zpjgnjli niso za smrt teh dveh dečkov v šoli. V Huroniji je vstala tudjfgiina gonj» zoper misijonarje, češ da so ti krivi te bolezni. Huronci so že hoteli gfe m*sijonarje izgnati. Zato so predstojniki izbrali, misijonarja Daniela, naj ?e z mlatieničema Armandom in Jožefom vrne v Huronijo. Ta dva bogta ze znala Huronce prepričati o nedolžnosti misijonarjev, ki hopejo Huron' oem le dobro. Šolo je bilo treba zapreti.
Misijonar Daniel se je z mladeničema vrnil v Huronijo. Na poti pa je Popolnoma obnemogel in zaostal. Mišlil je že, da bo osamljen umrl; A Hü-r°Pci so ga že tako vzljubili, da so bili pripravljeni se žrtvovati zanj. Ko s° mod potjo zapazili, da je pogrešati; so se vrnili nazaj,- ga' iskäli in gh Ppsli popolnoma obnemoglega in boltiega na bregu reke. Pokrepčali so ga, *P;u stregli kakor so znali ter rim pomagali v čoln. Tako je bil rbSön:Sriirtä ’P je’ končno' pö silnih riapbrih shečno dospel na cilj.	i Viq ir
“Hozana” in “križaj ga.”
Tedaj so misijonarji tam, kjer je danes Midlandska božja pot kanadskih mučencev, zgradili Trdnjavo Svete Marije. Začelo se je vsestransko in uspešno delo med Huronci. Misijonar Daniel je bil poslan v vas, imenovano po Janezu Krstniku. Ležala je blizu jezera Simcoe (Lake Simcoe). Vaščani so Daniela navdušeno pozdravili. Sicer so se prav tedaj koze razširile tudi v to vas, a misijonar, ki je noč in dan oskrboval bolnike, je še pridobil na ugledu. Naredil je tudi nekaj čudežev. Tako je n. pr. z blagoslovljeno vodo pokrižal nekega slepega indijanskega fanta in ta je v hipu izpregledal. V zahvalo za ozdravljenje je pripravil veliko večerjo in nanjo povabil vse vaščane. Na tej je poveličeval vsemogočnega Boga, ki mu je vrnil vid. Postal je katoličan in je pridobil za katoliško vero še mnogo drugih vaščanov. Kazalo je, da bo kmalu vsa vas pokristjanjena. Toda peklenske sile niso mirovale. Nekega dne se je pojavil v vasi Indijanec, ki je izgledal kakor obseden. Začel je pripovedovati, da je imel prikazen in da se mu je prikazal kralj sveta, tisti, o katerem govore francoski misijonarji, da je Jezus, pa ga ne poznajo. Toda kralj sveta mu je povedal, da je Huronija pod njegovo zaščito in da bodo rešeni bolezni in drugih nadlog le, če bodo pregnali iz nje vse misijonarje. Naročil je, da morajo obnoviti plese z nečistimi orgijami v čast hudim duhovom; bolnikom pa morajo dati čarobno pijačo. Na mah so mu verjeli. Zvečer je bila že vsa vas v divjem plesu; slekli so se do nagega in počenjali najhujše nesramnosti ter šli od koče do koče in dali bolnikom piti predpisano pijačo. Isto se je ponovilo naslednji večer, ko je bil ravno sveti večer pred praznikom rojstva našega Gospoda. Bilo je kot da so hudiči vstali iz pekla. Misijonar Daniel ni mogel verjeti, da se bodo kar čez noč tako zelo spremenili, dasi je poznal nestanovitnost njihovega značaja. Njega bi bili že pobili, ako bi ne bil stanoval v hiši poglavarja vasi. Ta mu je bil še vedno naklonjen in ga je ščitil. Vsi drugi pa so se obrnili proti njemu, celo tisti fant, ki ga je čudežno ozdravil slepote. Misijonar Daniel mu je očital to črno nehvaležnost, pa mu je fant nesramno odgovoril: “Kaj je vendar stalo Boga, da mi je vrnil vid?! Ti si rabil le navadno vodo, katero je tu v Huroniji tako lahko dobiti.” Ostal je zakrknjen in misijonarju sovražen. Ko je poglavar vasi videl, da so misijonarju že vsi vaščani nasprotni, je sklical posvet vseh uglednejših vaščanov. Na posvetu je misijonar Daniel nastopil kot glavni govornik. S silo logike in z dejstvi jim je dokazal, kako neosnovane so vse laži zoper njega in koliko je moral žrtvovati, da bi jih rešil iz oblasti teme in praznoverja. Huronci so spoznali svojo krivdo. Molče so se razšli; naslednji dan pa so mu že začeli odpirati svoje koče in so spet poslušali njegov evangelij. Spreobračanja so bila vedno številnejša. Vse je lepo kazalo, ko jim začne groziti vojna nevarnost od Irokezov. Trdnjava Svetega Janeza je bila najbolj izpostavljena napadom Irokezov. Začeli so se izseljevati iz nje in so se naselili v Trdnjavi Svetega Jožefa, dvajset milj jugovzhodno od Trdnjave Svete Marije. Vas je štela okrog 2000 prebivalcev in je bila središče krščanstva. To misijonsko postajo je ustanovil leta 1638 misijonar Brebeuf. Leta 1646 je imela že veliko kapelo z zvonikom. Misijonar Daniel se je z begunci vred preselil v to vas. Kristjani so živeli zelo zgledno. Mnogi so hodili tedensko k svetim zakramentom. Med njimi je misijonar Daniel uspešno deloval dve leti in spreobračal Indijance v množicah. A to je bil le mir pred viharjem.
Usodni 4. julij 1648.
Zadnje srečne dneve je preživel misijonar Daniel v začetku poletja 1648. Delal je skupaj z ostalimi sobrati svoje letne duhovne vaje v Trd-nJavi Svete Marije, ki so se končale 2. julija zjutraj. Misijonarji so se ysi srečni med seboj pogovarjali in delali nove načrte za bodoče misijonsko delo. Kot vedno je bil tudi to pot središče pozornosti veseli in dov-lipni misijonar Daniel. A ko se je tako veselo z njimi eno uro pogovarjal, Je nenadno vstal in rekel, da se mora nemudoma vrniti k Svetemu Jožefu. Vsi so ga prosili, naj ostane še kak dan z njimi in se spočije, tudi superior, a pe ni dal preprositi. Slutil je, da se mora takoj vrniti. Ko je bil že na pribu, je še enkrat pomahal v pozdrav misijonarjem, ki so se ozirali za njim lz trdnjave. Vsi so slutili, da on nekaj ve, a jim skriva. Misijonar Daniel ?e je boril v sebi, že se je mislil vrniti nazaj k njim, pa se je spet premagal *n se z odločnim korakom spustil v dolino ter izginil izpred njihovih oči. Naslednji dan je sklical k maši vse kristjane in jim govoril o pripravi na smrt. Nato je še cel dan obiskoval družine, spovedoval in krščeval, češ 6a imajo le še malo časa pred smrtjo. Zvečer je šel na hrib in se oziral {Joti pokrajini Irokezov. Vse je bilo tiho; nobenih vidnih znakov, da se bliža sovražnik. Morda pa notranje razsvetljenje, ki ga je imel na duhovnih vajah, le ni bilo od Boga. Tudi hudobni duh se lahko spremeni v ar*gela luči, da vara in bega. Nekam pomirjen se je vrnil domov. Otroci
80	se zbrali okrog njega. Blagoslavljal jih je in se z njimi pogovarjal pozno v noč. Kar pozabil je na težke slutnje in je šel ves pomirjen spat. A ko-*Pa) je naslednje jutro odmaševal, že kristjani pribite v kapelo s krikom:
živeti in priti v Kanado samo zaradi teh trenutkov. Bil je res v vlogi irokezi so tu!’’ Misijonar je skočil iz cerkve in videl, da so Irokezi vdrli {Ji neutrjenih vratih v trdnjavo. Več Huroncev se je že rešilo z begom; c*rugi so šli oboroženi branit vhod. Vsi so bili zmedeni. Dobri kristjani so Prosili misijonarja Daniela, naj beži in se reši. A on je odklonil, češ da j{a ljubezen do bolnih in umirajočih veže, da ostane pri njih. Hotel je rešiti, Kplikor se je še rešiti dalo. Tistim, ki so vhod branili, je dal odvezo. Mnogi,
81	še niso bili krščeni, so prosili za krst. Krščeval je v vsej naglici, kajti trenutki so bili dragoceni. Vsem je klical: “Nebo se vam odpira, pogumno Pretrpite muke smrti!” Medtem se je kapela napolnila s starčki, bolniki in °troki. Irokezi so že vdrli v vas in vse sproti pobijali in požigali. V teh /enutkih so se spreobračali tudi najbolj zakrknjeni. Misijonar Daniel je Krščeval, odvezoval od grehov in delil na vse strani tolažbo in pogum. Daši
bili to najtežji trenutki, so bili zanj vendar najsrečnejši. Splačalo se '-'drešenika in je stoterim odprl vrata v nebesa zadnji hip. Vedel je, da y_ora sovražnike zadrževati in zamotiti, da se medtem rešijo starci in otroci. 'anj so bili to trenutki notranje sreče, ki je izvirala iz zavesti, da se daruje za druge. Irokezi pridejo pred kapelo. Misijonar Daniel stopi neustrašeno prednje, visok in dostojanstven kakor je bil. Za hip so odstopili 81 nazaj, tako jih je presenetila njegova mirnost in neustrašenost. A poglavar Irokezov se je opogumil in zavpil: “Kaj ste babe, da trepetate pred v?1.®1 samim človekom!" Dal je ukaz in naperili so vanj loke ter spro-1*1- Puščice so se mu zabodle v prsi. Vendar se ne zvrne, kar Irokeze vavda s strahom: morda je nesmrten. Tedaj nek pogumen Irokez naperi misijonarja puško in jo sproži naravnost v misijonarjevo srce. Misijonar aniel se zgrudi z vzdihom Jezus na ustih ter umre. Tedaj Irokezi planejo
na Daniela, ga slečejo in njegovo telo razsekajo na drobne kosce, obraze in roke pa umijejo v njegovi krvi, da bi se navzeli njegovega poguma in moči. Potein vržejo njegovo truplo v gorečo kapelo, katero so pravkar zažgali. Starci in otarolei ,80 Se malo preje rešili iz nje, ker ie Irokeze zadržal misijonar :Daniehj Zanje se je žrtvoval misijonar Anton Daniel — prvi mučenec v Huroniji-.Irokezi so pobili ali odpeljali v sužnost nad 700 mož in žena;, drugi so spe pa rešili. Junaška mučeniška smrt misijonarja Antona, Daniela je navdala s ponosom Huronce in misijonarje. Sedaj je z daritvijo svojega življenja dokazal, kako podle so bile laži tistih, ki so hoteli Huronce prepričati, da so misijonarji prišli k njim, ne da jih odrešijo, ampak da. jih pogube.
rnij.n ns il/riiso jb ok iJ ,r	®
V nebeški slavi.'
Vsi misijonarji so bili zbrani v Trdnjavi Svete Marije, ko so zvedeli za Danielovo mučeniško smrt in za grozno divjanje Irokezov. Vsi zaskrbljeni zaradi svoje bodočnosti in še bolj zaradi bodočnosti Huroncev so padli na kolena in začeli prositi Boga pomoči. Tedaj se soba, v kateri so bili zbrani; v hipu razsvetli. Pred njimi stoji v nebeški slavi blaženi Anton Daniel; ves srečen steža proti njim roke in jim razpodi vse skrbi in dvome iz src ter jih napolni z močjo in pogumom. Ko prikazen izgine, tiho vstanejo in se gEedo v kapelo zahvalit Bogu za to milost. Vsi pogumni se vrnejo na svoje misijonske postojanke v živi zavesti, da že imajo v Danielu mogočnega priprošnjika pri Bogu. Dal jim je občutiti, da se trpljenje in muke, ki jih bodo še pretrpeli, ne dajo primerjati s slavo, ki jih čaka v nebesih. 1
Prav to je ščdaj poslanstvo svetega mučenca Antona Daniela. Posreduje pri ‘Bogu Za vse, ki se trudijo v zaledju in misijonih za razširjanje kraljestva Kristusovega na zemlji. On, ki je tako zelo ljubil mladino in j p tudi tdkb zelo liizumel —saj se je moral tudi sam kot mlad fant dolgo tiöriti za misijonski poklic— je še posebej priprošnjik za mladino, ki se odldča za ptiklic.’ Njemu, ki je prvi začel šolati indijansko mladino za hjibstoiško delo; so še posebno pri srcu šole v misijonih in tiste šole v zaledju, ki vžghjajo mladino za misijonski poklic.
Sveti Ahtipri Daniel, prosi za nas in za vso šolsko mladino doma in v Pflisijpnjh, da iz teh šol izšlo čimveč idealnih misijonarjev, ki bodo pripravljeni yse žrtvovati, tudi svoje življenje za Kristusa in Njegovo kraljestvo!	;
ab /jj. 1-iboV .(ji . iocrto ni’ io'neta
os nb .ifgyvcx	v
ii. V ::	SVETI KANADSKI MUCENCI!
-oq A .Isonožn
-PROSITE ZA NOVE SLOVENSKE MISIJONSKE
sseko’iT Ui/f , hoqsn sarfoil 'fsnotiaiM .03 ot'H'ßlq is9/[<
POKLICE!
MAKSIMILJAN KOLBE
NORČEK NAŠE LJUBE GOSPE
Priredil RUDA JURCE C
XIII.
Bili so časi, ko so apostoli in njihovi učenci odhajali peš po svetu in oznanjali evangelij. Niso bili bogato oblečeni in bili so skromni. Vse so dali ^a širjenje nauka, vendar so ostajali skoraj nevidni. Moderni časi so vse ,° spremenili. P. Maksimiljan se modernih sredstev ni ustrašil, ampak jih le uporabil za Brezmadežno. Večkrat je izjavljal: “Vse iznajdbe in vsa dobra sredstva moramo znati uporabljati za Njeno slavo.”
Malo pred drugo svetovno vojno, se je pečal z mislijo, da bi poleg Niepokalanowa zgradil moderno letališče, kjer bi mogla pristajati štiri ve-*'ka letala, ki bi bila last njegovega podjetja. Letala bi vozila po vsem svetu -nJegovo revijo, tiskano v vseh jezikih. Poleg tega bi Niepokalanowo imele svojo radijsko postajo z najmočnejšimi oddajniki. Načrt o radijski postaji J.e kmalu izvedel in je njegova postaja oddajala tako prijeten spored, da j® bila med najbolj priljubljenimi na Poljskem. Nazadnje je sklenil ustanc-viti filmsko podjetje za izdelavo modernih katoliških filmov.
Vse, kar je počel, je preveval velik optimizem. Vse je sprejel v svoj delovni načrt — obsojal je samo greh. Vkljub temu pa je bil zelo previden ln svoje sodelavce je opozarjal vedno in povsod na priliko o sejalcu in o semenu. Bog je tisti, ki presej a in rešeta žito. Njegova sodba je pravilna 'n samo On določi čas, kdaj je treba kreniti na delo in kdaj je sad že dozorel. Ves ta čas pa je treba delati tako, kakor da je vse odvisno od “°ga, obenem pa vztrajati. Ko so v času okrog 1932 iz Moskve oznanjali Uspeh prve petletke, je sam zagrabil za ta misel in sestavil petletko za Niepokalanowo. Samo njegova je res uspela, v celoti.
Delo v domovini bi mu moralo biti v zadostno zadoščenje. Vendar ni miroval pri svojih razglabljanjih in pri iskanju novih poti. Nekega dne se Je v vlaku srečal s skupino mladih japonskih akademikov. Zapletel se je 7: njimi v razgovor in jim razdelil čudodelne svetinjice Matere božje. Spre-■]eli so jih z odkritim veseljem, kakor je sam sprejel razne obeske in kipce lz Japonske. Vse to je prinesel domov in sporočil sobratom, da je treba ?rz iti na Japonsko in tam ustanoviti novo Niepokalanowo. Kajti ves svet J® treba pridobiti Kristusu in Brezmadežni. Poljska ne more biti edini c'lj in konec. Niepokalanowo je samo začetek.
Načrtov ni mogel pustiti neizpeljanih. Brž ko je sam zase premislil, Je vedno sklenil ponesti zamisel pred svoje predstojnike. Provincijal reda
je bil takrat na Poljskem p. Czuprik. Nekega dne je prišel k njemu p. Maksimiljan in mu povedal, da hoče oditi na Japonsko, kjer bi ustanovil novo Niepokalanowo. Poljsko Niepokalanowo je imelo šele tri leta in ni bilo še predobro zasidrano. Sedaj pa misli že na Japonsko...
Med njim in provincijalom se je razvil razgovor teh besed:
“Ali imate denar za odhod na Japonsko?"
“Ne.”
“Ali znate japonsko?”
“Ne."
“Vsaj nekaj prijateljev imate tam? Vsaj nekaj podpore, ki so vam jo obljubili?"
“Ne. Toda prijatelje bom našel, ako je božja volja.”
Pater privincijal je bil resen in moder mož. Vsi so ga dobro poznali ravno po teh lastnostih. Ko mu je p. provincijal naročil, da naj nikomur ničesar ne omenja in da ga k temu zavezuje pod redovno pokorščino, je p. Maksimiljan vse obljubil in dodal, da ni prišel “da bi nanj kakorkoli vplival”. Kakor vedno, bo tudi tokrat slepo ubogal. Če je volja Brezmadežne, da bo šel na Japonsko, bo Ona storila ostalo. Vsaj to bi želel provincijal, da bi se začel z njim podrobno razgovarjati. Toda ne: vse prepušča odločitvi predstojnikov in kar bodo sklenili, to bo storil. Kolikšno breme za predstojnike! ”Jaz sem storil svoje, sedaj pa odločite vi, moji predstojniki,” tako je izgledalo, ko je odhajal iz provincijalove celice.
Poslej je bil ves. miren, nemirni so bili predstojniki. Ali ni Niepokalanowo najboljši dokaz, da je imel p. Maksimiljan vedno prav in da je bila volja Brezmadežne, da je zraslo Njej na čast takšno podjetje? Ali smejo ovirati njegovo zamisel o odhodu na Japonsko?.
Ravno ob tej priliki se je zgodilo; njegov največji “nasprotnik” v zboru predstojnikov je. postal njegov največji zagovornik in se je navdušil za zamisel. Dobro je zmagovalo na vsej črti, bilo je bolj “nalezljivo” kot zlo in p. Maksimiljan je kmalu dobil dovoljenje, da sme na Japonsko.
Opremljen z vsemi listinami je. v začetku leta 1930 odpotoval skupno s štirimi brati na Japonsko. Najprej so odšli v Francijo, kjer se je podal na božjo pot v Lurd in k Mali Tereziki v Lisieux. Ko je bil pred votlino v Lurdu, je “slutil vso bližino Brezmadežne,” kakor je pisal svojim sobratom na Poljsko. V Lisieuxu je bil nekoliko razočaran zaradi preveč zunanjih znakov, ki so bili na nekaterih romarjih. Ugotovil je, “da je v Lisieuxu mogel opaziti, kakšne poraze doživlja mala svetnica in da ni brez njih, kakor tudi oni ne bodo nikdar brez udarcev pri vsem svojem delu.” V pismih ni pisal nič o sebi, vedno le o Njej.
Na ladjo so se vkrcali v Marseilleju. Parnik je potoval počasi, bil je cenejše vrste in še tam so se on in njegovi sobratje pomešali med potniki najcenejšega tretjega razreda. Seveda ni prav nič miroval. Med sopotniki je začel širiti svoje misli, prirejal pobožnosti in jim pridigal v več jezikih. Našel je nekaj Japoncev in se začel učiti japonščine.
V Saigonu se je ustavil dalj časa in takoj poiskal anamske katoličane ter jim razložil svojo zamisel. Navdušili so se zanj in predno je odšel, je že mogel imeti v rokah prvi izvod svoje revije v anamskem jeziku. Revija je do vojne 1941 redno izhajala.
Japonska sveta gora Fudžijama. V ospredju cvetoče češnje...
Y Šanghaju je prišel do katoliškega miljarderja Lo Pang Hoja. Bo-kh.l-x ^e-	Pristal na njegov predlog in revija bi morala izhajati v
j «vi ' Toda mesto je bilo razdeljeno v vplivnostna področja in kmalu bilo odrejeno, da sme revija izhajati in se razpečavati samo na področju isijonarjev-frančiškanov... Pisal je: “Revija bi smela izhajati samo med arni. Prihajali so k meni številni pogani in se ponujali, da bi mi po-akali ,in revijo širili. Bili so še pogani in med njimi je bilo več razu-evanja kot pa med kristjani...”
Ladja se je bližala Japonski in pozneje so bratje navajali, da je bil P- Maksimiljan le nekoliko nemiren, ko so vozili med otoki v pristanišče esta Nagasaki. Na otokih so še bili kristjani, ki so prešli v katoliško vero Pred več ko 400 leti. Ostali so dolgo brez dušnih pastirjev in mnogo je bilo e<l njimi mučencev. Zanašal jih je spomin na jezuita Adelberta Mecin-K®ga, ki je bil sodobnik pozneje za svetnika proglašenega poljskega je-u,ta Andreja Bobole. Tudi p. Mecinski je končal mučeniške smrti in se *vi med skupino japonskih mučencev za vero. Tod so se še poznale njegove .?Pi_nje: v bornih kočah po otokih so še viseli znaki krščanstva in med Umi je bil najpogostejši kip Device Seibo, japonsko ime Marije Device, ^eveda se je na Njej že mnogo spremenilo. Bila je že podobna japonski °kinji Kwanom... vendar so molitve in prošnje še veljale Njej, Materi ^Dstusovi.
in + ^a^asaki je bilo mesto v polnem razvoju. Središče japonske industrije trgovine. Način življenja je bil tak, da je bilo le malo izgledov za plodno
delovanje na duhovnem polju. Hodil je po mestu in se oziral, kje bi bilo primerno začeti. Zunaj mesta je bil hrib, nazvan med kristjani “gora mučencev”. Tja se je najpogosteje oziral in iskal možnosti, kako bi tja prodrl.
Katoliški škof v mestu je bil msgr. Hyasaki. Zelo se je začudil, ko je spoznal poljskega frančiškana p. Maksimiljana. Nad mislijo, da bi izdajali revijo v japonščini, ni bil prav nič navdušen. Odgovarjal je, da so njegovi načrti brez zdrave podlage in da so neizvedljivi. Ker je pač že prišel, naj začne s čim drugim, in ko mu je p. Maksimiljan povedal, da je na Gre-goriani dosegel dva doktorata, je bil škof kar navdušen. V svojem bogoslovju namreč nujno potrebuje profesorjev. Predavati naj začne kar v latinščini. P. Maksimiljan je zagrabil. Kje bi mogel najti ugodnejša tla za svoje načrte? Mladi bogoslovci• in semeniščniki bodo njegovi prvi sodelavci in pomočniki!
“Rad postanem profesor na bogoslovju, vendar pod pogojem, da mi dovolite izdati vsaj prvo številko revije...”
Škof je rad pristal; saj bo že s prvo številko vse opravljeno... in druge številke več ne bo!
Rekel je samo: “Pomagajte si, kakor veste in znate...”
Dne 24. aprila se je s sobrati izkrcal v Nagasaki in dne 24. maja je že izšla prva številka revije in sicer — v japonščini. Še isti dan je poslal v Niepokalanowo brzojavko: “Poslal prvo številko revije. Imamo tiskarno. Živela Brezmadežna. — Maksimiljan.”
Bratje so debelo gledali, še bolj pa so se čudili besedam “imamo tiskarno.” To je bilo možno samo pri tistem, ki besede “nemogoče” ni poznal.
Japonci so zelo občutljivi in predvsem silno vljudni. Navdušijo se hitro za vse plemenito, terjajo pa spoštovanje do svojih navad in zlasti ne puste, da bi kdo vdiral v njihove domove. Še pisma z reklamnimi letaki ne smejo prihajati v njihove hiše, ako sami niso tega poprej dovolili. Ko je izšla prva številka, so jo širili zastonj in nekaj dečkov.poganov je rado prevzelo to nalogo na Maksimiljanovo prošnjo. Le naročeno jim je bilo nekaj novega. Komur bodo dali revijo, naj zaprosijo, da jim da svojo vizitko. Bilo je proti vsem japonskim predpisom in navadam. Toda “udarec” ni bil prehud; skoraj vsi so se po prvem začudenju uklonili prošnji in vizitko tudi dali. In ko so prebrali revijo s čudnim dolgim imenom (izraz Brezmadežna je neprevedljiv v japonščino samo z enim izrazom in tako je bilo treba uporabiti več besed): Mugenzai no Seibo no kishi - - - so postali pozorni.
Najprej je p. Maksimiljan kupil staro tiskarno in delali so noč in dan. Prve dni je bilo hudo in imeli so zvečer krvave prste. Japonščina je takrat imela še dva tisoč znakov in kakšna muka je bila iskanje črk zn ljudi, ki jezika niso poznali. Ob tiskarni so si postavili barako in preživeli v njej še nekaj tednov zime. Streha je bila slaba in skozi deske je snežilo. Neko jutro so se zbudili in opazili, da so bili skupno s prostorom v baraki pokriti s snežno odejo. Kuhali so na prostoru pred barako. P-Maksimiljan je spet zbolel. Najbrž se je zastrupil pri jedi, kajti vse telo so pokrivali abcesi, ki se odpirajo. Najhujše je, da ne more hoditi. Zjutraj mašuje tako, da ga med vso mašo dva brata podpirata, kajti stati more samo na eni nogi. Nekega dne se je sesedel na cesti in ni mogel naprej-Našel ga je sobrat in ga odnesel domov.
I*. Kolbe (z brado) na Japonskem skupaj z druijino japonskega ministra M. Kawaia, ki ga je spreobrnil na smrtni postelji.
V teh okoliščinah je bil še vedno poln načrtov. Prav v tistih dneh Je pisal svojim sodelavcem na Poljskem: “Ko bomo ustalili postojanko na Japonskem, bomo šli in ustanovili enako podjetje v Indiji, kjer se bo čakala revija za vso Azijo. Ob tam bomo šli v Beirut, kjer bomo tiskali list Za arabska plemena. Kp bomo to dosegli, bo število naših bralcev prišlo na eno milijardo, to je: zajeli bomo polovico človeštva.”
Revija je kmalu presegla prvih 10.000 in vsa Japonska je prisluhnila novemu glasu. Stik je bil vpostavljen in pravi izraz uspeha je bil pač v tem, da se je začelo prijavljati toliko novincev za vstop v red in v obrat.
Iz mesta se je bilo treba seliti. Tisk in razvoj postojanke je to zahteval. P. Maksimiljan je. imel kraj že izbran, šli bodo na “goro mučencev”. Mnogi so mu prigovarjali, da naj ne hodi tako daleč od vseh središč in stikov s prebivalstvom. Še bolj so se čudili, ko je izbral načrt za poslopje tako, da je ležalo nekako v zatišju hriba in je mestu kazalo od strani hrbet. Nikdo ni tega razumel. Toda ko je 1. 19*45 druga atomska bomba •"azdejala Nagasaki, je to poslopje izven mesta pritisk vzdržalo ravno za-radi te svoje lege. Bomba je razbila samo vse šipe.
Nezadovoljstvo se je med brati začelo širiti. Med novinci celo ni bilo Pravega razumevanja. Prišlo je do prvih izstopov iz reda. P. Maksimiljan le bil zelo žalosten in je v pismih celo tožil o “odpadnikih in izdajalcih ’.
Toda to mu ni škodovalo. Za vsakega, ki je odšel, se je prijavilo dvoje novih. Na pomoč so mu prihajali celo pripadniki drugih ver. Neki metodistični pastor je dolgo hodil na delo k njemu; res je, da je potem kmalu prestopil v katolicizem in kar ostal v tiskarni. Tudi bonci so hodili občudovat “čudež”. Pozneje so našli fotografijo, kjer je p. Maksimiljan slikan sredi boncev.
Revija se je širila in prihajali so prvi glasovi o njenih uspehih. Začele so se prve konverzije pod njegovim vplivom; pozneje jih je bilo že toliko, da jih niso mogli več šteti.
Med največjim delom pa je prišlo iz Poljske povelje: sklicana je bila konferenca provincialov, kjer bo moral zagovarjati svoje delo na Japonskem. Prišle so namreč številne pritožbe in obtožbe proti njemu. Tiskarna je šele prav stekla in na griču se dela še niso začela.
Vedel je, kaj je pokorščina, se uklonil in šel. Sprejem je bil zelo hladen in brž po začetku zasedanja, so se začeli napadi. Uvodoma je seveda najprej dobil besedo p. Maksimiljan, ki je obširno, a preprosto razložil vse, kar se je storilo na Japonskem. Potem je sedel in se ni oglasil ves čas zasedanja. Videli so samo, da je imel roke vedno pod redovno obleko, kjel 30 prsti prebirali rožni venec. Bila je poplava zdravamarij in konec ni mogel biti drugačen: p, Maksimiljan je prejel popolno priznanje in izrečeno je bilo popolno zaupanje njegovemu delu. Še. to so ugotovili, da se je s postojanko na Japonskem znatno okrepilo delovanje frančiškanskih misijonarjev na Japonskem in v vsej Aziji.
Na Japonsko se je vračal po železnici čez Rusijo. Po sovjetskih železnicah je potoval v redovni obleki in vzbujal nemalo pozornost. Več dni je moral v Moskvi čakati na zvezo in si ogledal mestne zanimivosti. Znano je, da je obiskal tudi Leninov mavzolej. Že prej pa je sproti zasledoval vse, kar je proti veri bilo napisanega in natisnjenega v Rusiji. Vse je bilo spravljeno pri njem v posebnem kovčku v njegovi celici. Pozneje je pogosto govoril o vtisih s potovanja po Rusiji in o Moskvi. Razgovore je zaključeval z besedami, ki jih je govoril tudi malo pred smrtjo: “Boste videli, da bo kip Brezmadežne še kraljeval na vrhu Kremlja.” Toda dodal je: “Poprej pa bo še teklo mnogo, mnogo krvi.”
Nagasaki ga je čakal nestrpno. Njegova odsotnost je porazno vplivala na razvoj. V nekaj mesecih je bilo vse na tleh. Začeti je bilo treba skoraj čisto znova. Toda v žepu je imel dovoljenje, da sme v Nagasaki zgraditi pravo podružnico Niepokalanowa.
Dve leti pozneje je prejel naročilo, da naj gre v Indijo, kjer naj skuša ustanoviti novo Niepokalanowo. Bil je izčrpan in vročica sploh ni več popustila. Toda vse življenje mu je dokazovalo, da se velike stvari dosežejo samo s sredstvi križa. Med potjo v Indijo, se je ustavil v Singapurju, kjer je takoj ustanovil revijo v malajščini. Naklada je že porastla, ko je bil on še tam.
Ernakulam je bil sedež katoliške nadškofije v Indiji. Šel je takoj k škofu in zaprosil za dovoljenje... Sprejem je bil hladen in nezaupljiv. Med Indijci se je širilo nerazpoloženje do odposlancev iz Evrope; nikjer ni bilo videti izhoda iz zagate, v katero je zašel po razgovoru z nadškofom.
Pater Kaksimiljan Kolbe v krogu svojih redovnih bratov.
Obiskal je katedralo in tam je opazil kip Male Terezike. V Rimu se ?e ze zaobljubil mali svetnici, ko ji je rekel: “Jaz bom molil za tvojo anonizacijo, če mi obljubiš svojo pomoč.”
. Vroče je molil pri oltarju in nenadno opazil, da je padla cvetka ob Jegovo nogo. Sklonil se je in ugotovil, da je bil cvet iz posode ob nogah Vetnice. “Bomo videli,” je rekel. “Vsekakor je to zanimivo.”
Čez nekaj dni se je vrnil k nadškofu in spoznal, da je bilo res: vsi Pomisleki so odpadli in nadškof je odobril izvedbo načrtov. Nadškofov gene-ami vikar je celo prejel nalog, da naj pošlje v latinščini pismo poljski Provinci in zaprosi za večjo skupino poljskih frančiškanov.
>. Iz Indije se je vrnil na Japonsko, kjer se je med tem redovna dru-vlrla zelo pomnožila. Poslopje je postajalo premajhno... Vsa Japonska je z I.ubila p. Maksimiljana in njegovo revijo in tukaj se je njega in nje-0v'h sodelavcev oprijelo ime: norčki Naše Ljube Gospe.
Zdravje pa se je p. Maksimiljanu tako poslabšalo, da je moral ubogati Predstojnike: moral se je vrniti na Poljsko, kjer je bil izvoljen za pred-■tojnika v Niepokalanowu. Upal je, da ne bo ostal stalno doma in da se ° še vrnil na Japonsko. Želel je umreti mučeniške smrti v misijonih. Toda 0 mu ni bilo dano: umrl je mučeniške smrti, a drugod.
(Sledi.)
naši misijonarji pišejo...
Doktor Janež
Našemu misijonskemu zdravniku na kitajski Formozi smo v zadnjem pismu omenili, da so se o njem v Argentini širile čudne vesti... Na vse to on prav v svojem značilnem tonu takole odgovarja:
Dragi gospod Lenček!
Lepa hvala za Vaše pismo in hitim z odgovorom. Gotovo ste medtem že prejeli moje drugo pismo s slikami. Iz njih vsakdo lahko jasno vidi, da še vedno raje Kardinalom in škofom roke poljubujem, kot pa da bi maršalom in podobni šari zadnjice lizal. Povejte ljudem, da priznam, da sem norec in se tega dobro zavedam, da sem, ampak ne tako daleč, da bi prostitutka postal. Po 14 letih begunstva sem še vedno, to kar sem bil prvi dan — brezdomec, begunec... Sem tako, ker mi tako ugaja... Nikdar v življenju nisem vpil živijo... vsaj 6x sem v zaporih bil — zakaj ? Ker moja narava rada reče — ne! To pa seveda močnim ni všeč in pokažejo svojo moč — bajonete! Vem, da nikdar pred človekom na kolena padel nisem — to storim samo pred Bogom! Zato mi je Bog poklonil čast, da že 11 let v misijonih smem delati, kjer imam toliko in tako lepega dela, da se drugim zdravnikom kaj takega niti sanjati ne more!
Malo pišem in malo fotografiram! Mnogo dela imam! Vedno več. To pomlad bo nova bolnica na griču bolnike sprejemati začela! Sem zelo zdrav in močan, vse gre v najlepšem redu — nobenih večjih težav in če je kdaj bilo kaj, se je vse ugladilo. Sem pa seveda kot sem bil — če mi kaj ne ugaja, pa povem in tudi predstojniku pridigo naredim — me ne zanima, če mu je všeč ali ne... jaz nisem njegov podložnik in sem mu odkrito povedal, da ne morem molčati, če mi kaj ne ugaja — lahko pa naredi kar hoče — on je predstojnik! Gre res vse lepo in me dobro poznajo ter mi ne zamerijo, če včasih malo tifon izbruhne — kirurgi so menda vsi malo strupeni! Saj smo taki radi bolnikov in samo zanje. . .
Mojemu molku ne zamerite — nimam volje pisati — mi bolj ugaja delo kot propaganda, javnosti si pa ne želim. Včasih se bom že oglasil — kot sem to storil doslej. Le ne bojte se zame, da bi s poti..krenil — sem vedno bolj zadovoljen in vedno bolj prepričan, da nisem mogel boljšega narediti kot rdeče capine pustiti in v misijone delat iti! Ni na svetu denarja in je ni Časti, da bi jnoj “paradiž” zapUstjl ker sem v njem popolnoma srečen, če se na tem svetu lahko kdo srečen imenuje;
Sem kratek, ker hočem z oddajo hiteti in itak nimam namena ,za pri-občenje pisati, saj sem Vam članek in slike poslal ter bo za lep čas dovolj o meni napisanega. Lepa hvala za vso pozornost in molite zame!
10. 3. 59.	Vdano pozdravljam — Janež
Prvo pismo novega misijonarja
p. Radka Rudeža S.J. iz zdaj nemirne afriške Rodezije.
Katondwe Mission, 12. februarja 1959.
Od več strani me vabijo, naj se Vam oglasim za “Katoliške misijone”. Tem vabilom se hočem odzvati vsaj s kratkim dopisom.
Samo dve besedi o mojem dosedanjem življenju. Rejen sem bil v Istri )eta 1922, kot sin železničarja. Kmalu po rojstvu sem moral za nekaj let v Lizino Genove, kamor je bil oče premeščen. Ko sem imel pet let, mi je oče u,nr]. Z mamo smo se vrnili v Gorico, kjer nas je mama vse tri dečke dala Y šole. Dva sva študirala v semenišču ter postala duhovnika: brat Branko 'eta 1945, jaz pa 1946. Nadškof me je poslal za kaplana v Cerkno, kjer so *945. umorili oba. kaplana. Ostal sem tam dve leti, dokler mi niso prepovedali dušnopastirskega udejstvovanja. Po dolgem čakanju na zopetno dovoljenje ao mj zagotovili, da do tega nikoli ne bo prišlo in da naj se kot ita-bjanski državljan vrnem v Italijo. To se mi je upiralo. Stopil sem v januar-lu 1949 k jezuitom v Zagrebu s prošnjo, da bi me odločili za misijone. Ostal sem v Zagrebu, kjer sem končal noviciat, filozofijo in eno leto magistratu-re> oziroma prefekture v zagrebškem deškem semenišču, do leta 1955, ko so Poslali na Štajersko, da prevzamem župnijo Vurberg. Po desetih mese-Clh delovanja, v katerih so se sveta obhajila na prve petke dvignila od 17 na 182, so mi oblasti odrekle nadalnje bivanje v Jugoslaviji ter sem moral juliju 1956 deželo zapustiti. Šel sem najprej v Rim, nato v Avstrijo, da bl končal svojo jezuitsko formacijo, septembra 1957 pa v London, da se naučim angleščine. Zadnji dan leta sem bil spet v Trstu, na poti v Rim in tam — v Afriko, v severno Rodezijo, kamor sem prispel 25. februarja !958.
Ker je bil ravno postni čas, so me do velike noči zaposlili med Italijan-skimi emigranti v Lusaki (glavno mesto Sev. Rodezije) in v Karibi, kjer n®ko italijansko podjetje gradi enega največjih jezov na svetu, na Zambe-*iu. Z jezom bodo ustvarili največje umetno jezero na svetu, dolgo okrog .00 km, široko pa 100. Slednjič so me 18. aprila poslali k učenju afriškega Jezika činjandžija na mejo Nyasalandije. Do konca junija sem že tako do-_0 vozil činjanščino, da so me kar samega pošiljali učit krščanski nauk po Vaseh. Prve dni v juliju sem prejel povabilo, naj obiščem italijanske emigrante na jugu Nyasalandije okoli Blantyre, kjer delujejo monfortski patri.
^ot je bila zame prava milost božja. Spoznal sem, da je prava zibelka ei,1JandšČine Nyasalandija. Tam sem v vsej širini spoznal lepoto tega pregostega in vendar po sestavi tako logičnega, glasovno pa tako blagodone-5®8a in po izražanju tako sijajnega afriškega jezika. Monfortski patri so 1116 vodili na vse svoje postojanke do sto kilometrov naokoli, uvedli me v 8^oje göje druge üstknöye (bolnišnice, porodnišnice itd.). Ostal sem pri rt[ih tri tedne, ki so bili do zdaj najlepši v mojem afriškem življenju. Nya-8alandija je po legi mnogo Slikovitejša kot Rodezija, zaradi veličastnega je-*ei’a> lbpih gora, ki so jih Evropejci posadili z dišečimi borovci, pa jtiradi Prelepih' čajnih-plantaži ki se raztezajo desetine milj daleč, in končho zdra-i večje naseljenosti; ko Srečavate precej pogosto ob dešti lepe vrste :tr&o-A1 ki so navadno v rokah Indijcev. V aVgustu sem šel pomagat afHškbhiu ‘kofu Korneliju Ghitsulo v Dedza-Bembeke, v srednjti Nyasalärrdijö; Pi*i
njem sem ostal kar pet tednov. Bila je to doba najtemeljitejšega učenja či-njandščine, ker sem tudi pri mizi govorili izključno v tem jeziku. Sam škof me je vodil in mi razkazoval glavne postojanke svojega vikariata, ki je večinoma na višini 1500 do 1700 metrov, sega pa do lepega Nyasa jezera. Tam sem prevedel “Po jezeru Nyasalanda”. Tri dni sem kaplanoval V neki gobavski naselbini, v rojstnem kraju mojega gostitelja. Kjer koli sem bil, povsod so se čudili mojemu znanju činjandščine, posebno čisti izgovorjavi. In kar v glavo jim ni šlo, da sem komaj nekaj mesecev šele v Afriki, še posebno ker sem kar iz rokava stresal afriške pesmi ter jih v mnogih šolah tudi učil. Od srede septembra do srede oktobra sem bil gost bratov maristov v Mtendere, 50 km od Dedze. kjer imamo prelep juniorat in noviciat na krasnem kraju. Za dva dni sem skočil tudi v Mozambik na obisk k našim patrom. Ti so me takoj “mobilizirali” ter me kar trikrat poslali učit petje njihove vernike v cerkev. 2. oktobra sem bil slednjič spet v Lu-saki.
Čeprav najmlajši misijonar v vikariatu, sem obšel največ misijonskih postojank belih očetov, monfortskih patrov in maristov, se spoznal s šestimi škofi, z okoli dvesto misijonarji, trideset domačimi duhovniki ter se pri tem naučil še činjanščine, da kramljam v nji kar po naše, kar je velikega pomena za pridiganje, saj ne jemlje več časa kot pridiga v materinščini. Za božič so mi naročili, naj pripravim desetminutno činjandžja oddajo na radiju. Za Vse svetnike sem nastopil svoje mesto v Katondvve, kakih 250 km od Lusake, prav v kotu, kjer se reka Luangwa izliva v Zambezi. Na vzhodu meji moja postaja na Mozambik, na jugu pa na južno Rodezijo. No, o tem morda v kakem drugem pismu.
P. Radko Rudež S.J.
Uršulinke v Siamu
Pismo č. m. Marije Frančiške Novak O.S.Urs., iz Bangkoka, dne 1. 1. 1959.
Srečno in blagoslovljeno novo leto 1959 vsem dragim bralcem in prijateljem “Katoliških misijonov” in rojakom po vsem svetu! Na božično noč pri polnočnici in še tolikokrat pri molitvi sem se Vas spominjala in izročala Vaše zadeve božjemu Misijonarju, zdaj ljubeznivemu Detetu v jaslicah, ki vsako leto znova, se zdi, začenja svoje poslanstvo, ko se na božično noč spet rodi na oltarju pri daritvi svete maše in v naših srcih pri božičnem svetem obhajilu.
Spet v “Mater Dei”
Po sedmih letih sem spet praznovala božič v Mater Dei, v Bangkoku-Daši sem preživela pet lepih, pa tudi napornih let na severu v Regina Coe-li, v Čiengmaj, in potem skoro dve leti v mladem zavodu Regina mundi ob “Lunini cesti” kot pomočnica naše drage siamske velečastite matere provin-cialke, je bilo le lepo, vrniti se v hišo “prve ljubezni”, v Mater Dei, kjer sem pred enajstimi leti začela z misijonskim delom. Ko gledam ob vhodu v kapelo in nad oltarjem prelepi kip naše drage Mater Dei z Detetom, ki neu-morno razprostira ročice v pozdrav, spodbudo, pomoč, in se potem zazrem
v tabernakelj, kjer isti Bog resnično živi, vem, da je tu moči dovolj za življenje, ki ga Bog od nas zahteva; da bi jo le znala izkoristiti!
Spremembe
Mesec april, ki je tu mesec poletnih počitnic, je bil za našo malo uršu-linsko misijonsko provincijo čas velikih sprememb. Velečastita mati provin-cialka je bila imenovana predstojnica v Mater Dei in tako' se je morala poloviti od mlade, drage ji enajst članske misijonske družine v Regina mun-di- Kot tajnica sem z njo odšla tudi jaz. Pa moje tajniško delo je v resnici Zelo skromno: prav kot v Regina mundi je tudi tu največji del mojega ča-Sa uporabljen v šolskem delu. Veleč, mati je prišla v Mater Dei kot predni-Ca in glavna ravnateljica, saj imajo po novem siamskem zakonu pravico v°diti šole samo v Siamu (in niti ne na Kitajskem!) rojene osebe, ki mo-*aJo imeti seveda potrebne diplome. Mati Ksaverija Pirc, ki je bila ravnateljica tu dolgo vrsto let, je odšla na novo delovno področje v Regina Coe-1 (Ciengmaj). To slovo je bilo zanjo velika žrtev, vezi tolikerih let se ne P°trgajo brez bolečin; pa je bila naša draga mati Ksaverija tako velikodušna in vsa usmerjena v Boga, da je mislila le Nanj in vse darovala Nje-*u, ki se ne da prekositi v plemenitosti. Kako je morala biti ta žrtev boga-■u za duše! Ravnateljica tukajšnje osnovne šole pa je odšla kot prednica v Kegina mundi in tako smo tu v Mater Dei začele v maju novo šolsko leto.
je bilo prve mesece po spremembah posebno naporno. Prostega časa ni blIo nič, dela vedno čez glavo, pri najboljši volji nisem mogla najti časa za sPodobno pismo.
Življenje misijonarke
Ali naj Vam opišem “svoj dan”, da boste vedeli, kako uporabljam čas in zakaj mi ga še vedno manjka? Dan se začne ob petih, ko je vse okrog še *-ema: sledi dveurna molitev, ki se začne z oficijem (zdaj imamo veliko srečo, da lahko molimo brevir) in se konča s sveto daritvijo. Pred osmo že uitim na delo: 56 katoliških deklic iz osnovne šole me čaka na katekizem,
.V.ujenkc zavoda Mater Dei” v 15i*ngkoku z e. m. Jvsaiverijo Pirc
druge, manjše poučujeta dve katoliški učiteljici, teta in nečakinja iz vzor-; ne katoliške družine. Večje katoliške učenke iz gimnazije poučuje pater je' zuit, ki pride za sveto mašo. Tu imamo razmeroma kar veliko katoliških učenk, nad 300, medtem ko je vseh skupaj nad 1300. Mnoge te “katoliške’ pa so le iz na pol ali pa sploh ne katoliških družin. Le nekaj jih je bil° krščenih že ob rojstvu. Druge se le počasi pripravljajo na krst. Vsak petek ob osmih je sveta maša za te otroke v šolski dvorani, ker je kapela zanj61 mnogo premajhna; v nedeljo pa gredo k maši na svojo faro.
Ko je ob pol osmih katekizem za katoliške učenke končan, se začn6 pol ure katoliške moralke za vse učenke v vseh razredih od pred-Univerz® ali osme gimnazije do otroškega vrtca. Tu grem poučevat v peto gimnazijo; nato ura angleškega jezika v isti gimnaziji, nadzorstvo učiteljic na osnovid šoli, pomoč veleč, materi, pouk risanja... Ob treh se šola konča, pet ut in pol pouka je zadosti za to tropično podnebje, ki hitreje izčrpa telesn6 in duhovne sile. Nato še stiki s starši in sorodniki otrok, ki pridejo s proŠ' njami, zlasti hoteč nam zaupati nove učenke, ki jih moramo zopet in zO' pet zavrniti, ker ni prostora in ne dovolj misijonark. Že je čas za večern0, molitev in oficij, malo razvedrila ali nadzorstvo gojenk in delo v pripravo ; za naslednji dan, pa je že čas za počitek, da si naberemo moči za delo naslednji dan.
Molitev in delo, delo in molitev za duše naših otrok in preko njih z* vse to ljudstvo, ki nas obdaja, za rast božjega kraljestva, to je jedro našega življenja; kaj več bi si mogla želeti, razen da bi bolje izkoristila zaklad molitve na polju našega redovnega življenja v čast božjo in v zveličanje duš, in da bi vsakdanja dela, posvečena z molitvijo, opravljala kat najbolj po božji volji pod vodstvom Marijinim.
Manjka misijonark!
V maju nas je bilo 16 misijonark v Mater Dei (10 različnih narodnosti!) za začetek šolskega leta, a ena najstarejših je imela kot edin6
Gojenke v “Mat6 Dei” so zbral6 mnogo oblek in j1^ poslale Itdečen1'* križu v pomoč 2 najpotrebnejše-
opravilo — molitev. Huda bolezen v žilah jo je spravila na rob groba že nov. 1957, pa je še malo okrevala in se vrnila iz bolnice. Junija pa je za stalno obležala in prav na misijonsko nedeljo sprejela sv. poslednje olje. Spet je odšla v bolnico in se dobro zavedala, da se živa ne bo več vrnila v Mater Dei. 2. dec., prav za praznik sv. Frančiška Ksaverija pa je po tednih in niesecih zelo hudega trpljenja odpotovala v večnost. Bila je to M. An-nunciata Woegerer, Avstrijka iz Salzburga. Dolgo je delovala na Kitajskem, dokler se vrata Kitajske niso zaprla za njo kot za tolikimi drugimi misijonarji. Tako je končala v Bongkoku. Njena največja želja je bila, da bi ostala do konca misijonarka tu na misijonski zemlji. Bistri avstrijski alpski zrak je ni prav nič mikal. Biti misijonarka do konca! In ji je Gospod željo uslišal. Do zadnjega smo prihajale k njej s prošnjo, naj pomaga Pri tej ali oni misijonski zadevi z molitvijo in žrtvijo. Kako dobro je vršila svojo dolžnost! In kar je še bolj čudovito, odkar je odpotovala v večnost, jo še bolj zvesto vrši. Ste v zadregi s tem ali onim otrokom, imate to ali °no težavo, obrnite se na M. Annunciato, pa pride pomoč! — Naša 75 letna sestra M. Jeanne, ki ima že 30 let misijonskega življenja za seboj, si je pri delu v pralnici maja zlomila nogo v kolku. Sledili so meseci prav yelikega trpljenja v bolnici, pa ni nikdar zgubila poguma ne dobre volje, še je hotela ostati misijonarka in se nam je oktobra vrnila domov. S pomočjo stola lazi okrog in še pomaga, kar more. — Sestra Bernardeta, naša yelo spretna angleška sestra kuharica, ki je tudi prišla sem z m. Anunciato, je pa odšla na novo polje in tako nas v Mater Dei ostane samo 14, novih misijonskih poklicev pa ni ali pa so silno redki. Zadnji naraščaj je prišel zdaj že pred skoro dvemi leti iz Avstralije: dve zelo ljubeznivi in delavni sestri. Koliko dela že imata in poleg tega se morata še pripravljati za lzpit iz siamščine. Domači poklici v našem malem novicijatu v Regina Coeli so tudi redki in le prav počasi zore. Molite, prosim, za misijonske Poklice! O, ko bi vedeli bralci “Kat. misijonov”, koliko sreče, miru in Pravega veselja je najti v službi Gospodovi! Seveda je treba začeti z žrtvijo in iti na pot s križem, ki nas nikoli ne zapusti, a kaj zato, prav križ postane največji vir sreče, ker je to najbolj gotova pot do božjega Srca.
Gršuliuske
kojenke v Bangkoku pri telovadni uri.
Božično praznovanje
Božič smo jako lepo obhajale, hvala Bogu! Letos se je zadnji tri-rhester šolskega leta začel že 12. dec., prej kot navadno, tako da smo mogle pripraviti učenke. 24, dec. zjutraj smo imele najprej igro o Bernardki in nato božično igro, kjer so povečini igrale male iz osnovne šole in otroškega vrtca. Bila je res ljubka božična igra. Po končani igri je 7 letna Marija z Detetom in 8 letnim sv. Jožefom šla v vsak razred osnovne šole, 9 jih je. Povsod so jo sprejele učenke z velikim spoštovanjem in ljubeznijo, ji poklonile cvetove, obleke in drugih predmetov za uboge in še lepo vsoto denarja, ki so ga mesece prej začele zbirati za uboge. Vse je bilo tako prisrčno in preprosto, pa tako skrbno pripravljeno, in ne bi uganili, da je bilo med temi učenkami manj kot 25 % katoliških. Božič je najlepši praznik naših otrok. To je čas, ko so najbolj sprejemljive za našo sveto vero in za našo vzgojo sploh.
Ob priliki smrti sv. očeta Pija XII. smo tudi opazile, kako so mn >ge učenke čutile našo izgubo kot skupnega očeta, tako spoštljivo so o njem govorile in občudovale njegovo delo in se potem zanimale za vse, kar je bilo v zvezi z izvolitvijo novega Svetega Očeta.
Zdaj se pridno pripravljamo na slavnost stoletnice lurških prikazovanj. Vse katoliške šole v Bangkoku sodelujejo z velikim “College de 1’Assump-tion”, ki je v rokah bratov sv. Monforta. Tudi mi sodelujemo, kar le največ moremo. Naj Marija vse to delo blagoslovi in ga uporabi za razširjanje kraljestva svojega Sina.
Z raznih postojank
Tri misijonske gojenke oblečene v japonsko narodno nošo
Iz japonske Yokohame piše dne 7. XII. 1958 frančiškanska Marijina misijonarka s. Marija Maknisa Luževič:
Čas tako bliskovito beži in spet je leto okrog. Z naiglimi koraki se nam približujejo božični prazniki. Sprejmite moja iskrena voščila za boižič in novo leto! — Misijonsko delo počasi napreduje, zlasti tudi zato, ker manjka misijonskih delovnih moči, kar prav dobro izrabijo oznanjevalci krivih ver, da zapeljujejo nevedno ljudstvo. Novih redovnih poklicev se zdaj veliko manj javlja kot je bilo nekaj časa po vojni. Na Koreji smo začele z novo postojanko in tja je odšlo iz našega samostana 9 naših sester. Tam se obeta bogata žetev in veliko misijonsko delo. Meseca novembra pa je odšlo .pet naših isester japonske narodnosti v Brazilijo, kjer je naseljenih mnogo Japoncev, ,m:ed katerimi bodo vršile lepo
apostolsko delo. Tu v Yokohami imamo Pred vsem novicijat, zraven pa še zavetišče za starke, katere rade sprejemajo sveti krst, ko jih poučimo; ko ene Urnrj e j o, sprejmemo druge,ki tudi kmalu postanejo deležne sreče sv. krsta; l-ako se vrši lepo apostolsko delo. Poleg tega tu nadaljujemo z nedeljsko šolo. Imamo že dve sestri iz nedeljske šole v noviciatu. Nekaj delokroga imamo tu-*h v bolnišnici, kamor zahajate dve sestri po trikrat tedensko.
Prav tako iz Japonske, a iz glavnega •Pesta Tokyo, nam piše kanosijanka s. ■Anica Miklavčič pismo z dne 8. marca. Piše ,pa tole:
“Včeraj mi je dospel zaželjeni dolarski ček, za katerega se Vam iz srca zahvaljujem! Dospel mi je prav v času, ko denar najbolj potrebujem, kajti motorno plačati kup dolgov, ki smo jih napravile z zidavo. Popravili in povečali umo naš penzionat, ki je itak še premajhen. Študentke prosijo za vstop, a j*h moramo z žalostnim srcem odklanjati. Večinoma so iz katoliških družin •n veliko jih je, ki pristopajo k vsakdanjemu svetemu obhajilu, preden gredo v solo. To pomeni zanje nemajhno žrtev, kajti potem imajo še več kot eno uro vožnje v šolo, ki je bolj v središču mesta. Pa tudi tiste od naših študentk, ki f6 niso katoličanke, so prav zadovoljne •n se lepo navzemajo krščanskega duha •ned nami, kar je v teh razmerah že Veliko, zlasti če pomislimo, kako je tu v Tokiju mladina na splošno pokvarjena- Vsak dan čujemo žalostne reči, posledica velike prostosti, ki mladino spe-na slaba pota. Ta mesec marec je v Tcikyu Z(.[0 živahno, ker pride veliko •nladine v to univerzitetno mesto od bli-Zu in daleč, da napravijo izpite pred vpisom na univerzo. Koliko lepega apostolata bi se dalo organizirati med to •nladino, če bi bilo dovolj misijonarjev in dovolj sredstev! — A moje glavno delo Jn v otroškem vrtcu. Zaupani so mi najrajši, tri do štiri leta stari otročiči, nied katerim uživam pravo veselje. Zelo
Japonski prestolonaslednik Akihito, ki se je v aprilu poročil z bivšo gojenko katoliškega zavoda. Papež je mlademu paru poslal blagoslov, častitke in dar.
pridni so, bi videli, kako lepo že znajo risati! In strižejo papir, delajo otroška ročna dela in celo angleščino jih že po malem učimo, te malčke. O Jezusu pa še ne vedo 'dosti, ker So vsi pogani, zato jim pa jaz o Njem kaj lepega pripovedujem in zelo radi poslušajo. Prav včeraj sem jim govorila o nebesih in o angelcih, pa me je mala triletna Mariko pobarala: Sen si (učiteljica), jaz bi rada v nebesa, hočem postati lep angelček, a tam so angelci z belo obleko in zlato krono, jaz bi pa rajši rdečo obleko
z dato krono; ni li v nebesih rdečih angelčkov? — Seveda sem ji vse lepo razložila in bila je srečna. Danes pa, ko je prihitela v šolo, mi je že na vratih pripovedovala : Sen si, včeraj sem tudi mami povedala, da so v nebesih angeli v belih oblekah z zlato krono na glavi, a ona ni o tem še ničesar vedela... Ali ni to veselje, gojiti ta mlada, nedolžna srčeca 1
M. Ksaverija, Pirc, uršulinka, ki je zidaj, na severu Siama v Ciengmaju, se je spet oglasila s prijaznim pismom z dne 15. marca tega leta. Povzemamo sledeče: Lepa hvala za pismo z dne 11. februarja. Zelo .mi je žal, da se je naša pošiljka izgubila! (Misijonarka je namreč pred meseci poslala našemu uredništvu pošiljko lepih siamskih predmetov, pa je doslej še nismo prejeli.) Bila je kar dragocena za naše razmere; zlasti filmske sličice v barvah, katerih vsaka stane po 1 ameriški dolar. Seveda sem jih dobila v dar kot spomin na Mater Dei. Ker pa jaz ne potrebujem nobenih tvarnih spominov, sem jih poslala Vam. Mogoče pa vendar še pridejo. Od nas do Vas je pač zelo daleč. — Zopet
Oče Lojze Demšar na bolniškem stolu
je nekaj na poti do Vas: poročilo o delovanju betaramskih misijonarjev tu v okolici Cijengmaja. Ker imamo veliko skupnega delokroga z njimi, Vas bo gotovo tudi zanimalo. Priložila sem tudi nekaj mojih risb karianskih deklic. Poslala sem Vam tudi zavojček siamskih znamk. Mogoče Vam bodo prav prišle. Tu v Ciengmaju imamo obilo prelepega dela za razširjanje kraljestva Gospodovega tako v šoli kakor izven šole. Prav kar imamo počitnice in smo v naši primitivni koči sredi gozda, ki pokriva gričevje okrog Cienigmaja. Nekaj ur hoda od tu živi še pleme “Meo”, ki še nima katoliških misijonarjev. Prihodnji teden jih gremo obiskat.
Tudi m. Deodata Hočevar OSU iz Jave nam napoveduje v :p-ismu z dne 8. marca daljše pismo s poročilom o misijonskem delovanju njihovega področja. Poslala bo tudi slike, prav za prav neko knjigo o Indoneziji, polno slik; gotovo bo marsikaj zanimivega tudi za objavo v našem listu. Pošiljke se že veselimo.
Zelo prijazno pismo je pisal dne 2-1. marca misijonar o. Lojze Demšar S.J. iz Kalkute, ki nam napoveduje vrsto člankov, kakor jih samo on zna pisati in jih celo z lastnimi slikami opremi. Iz pisma posnemamo za naše bralce sledeče zanimivosti:
Osem let sem že na tem mestu kot minister v kolegiju in zdi se mi, da je vsak dan več dela. čas ni moj, ampak sobratov, ki kar valovijo v hišo. Skozi celo leto imam po desiet gostov na dan; nekateri se preje javijo, drugi pa kar padejo v hišo: “Tukaj sem, nisem mogel pisati, ni bilo časa...” Ker nimamo dovolj sob za goste, je vedno težava, kako vsakemu dodeliti sobico. A vseeno se mi v osmih letih ni dogodilo, da bi moral koga poslati izven hiše prenočevat. Hvala Bogu, zdravje mi dobro drži; lansko leto sem bil nekaj bolan, letos se pa počutim zdravega kot riba v vodi. Le zdi se mi, da sem se začel hitro starati, odkar sem si roke (polomil na stre-
,• ■ • ni več tiste mladostne živahnost ne tiste energije za delo, a sem šele l^tdeset let star! — Vsi naši misijonarji zdravi in lepo delujejo. Jože Cukale 'e prarv zdaj na duhovnih vajah, p. Stanko Poderžaj 'zida novo šolsko po-sloPje, p. Viktor Sedej pase svoje backe ^aleč, daleč doli ob bengalskem zalivu, ar- Franc Drobnič zopet zida v darjje-■Pskih hribih kolegij in penzionat za Wildente, br. Janez Udovč je kot vedno Pobral vse nagrade na cvetličnih raz-s ta Vah, br. Jože Lukan dnevno vsaj de-^^krat zapodi svojega motornega ko-Pjička po Kalkuti, da nabavi vse potrcb-1)0 za misijonarje, br. Leopold Vidmar Pa mizar; in teše v svoji mizarnici, de-. °kna in vrata za hiše, ki jih France Tako imamo vsi polne roke le-P®6a dela, vse v večjo čast božjo v tej
Poganski deželi.
Bv. Janez Udave S.J., o katerem piše Zgoraj ,p. Lojze Demšar, da je spet po-fal vse vrtnarske nagrade Indije, sam P|se o tej svoji vrtnarski umetnosti in ? marsičem drugem v obširnem pismu, nam ga je pisal iz indijskega Darjee-'nga dne 17. marca 1959 in iz katerega
Posnemamo sledeče:
^oje skromno delovanje za podvig vrtnarstva v tej deželi, zlasti na -misijonih postajah, se je toliko razvilo, da n* morem več ipogrešati “tople grede’’.
nata France Drobnič in Leopold Vid-f'ar mi prav zdaj postavljata dve stegni lopi, katerih ena služi za gojenje cvetlic, ki uspevajo brez umetne toplo! e, o^uga pa bo služila gojitvi cvetlic z jhnetno toploto, ki jo bomo ustvarjali s nnjenjem. Vrtnarstvo gojim predvsem ta(li semenja, za katero me vedno od Va&h strani prosijo; zlasti ne pustim . 'ti praznih rok misijonarjev in misi-l°nark, ki odnesejo semenje na svoje Pasijonske postaje, da tamkaj potem ^°je cvetke v olepšavo in Bogu v čast. »radnjo toplih gred financiram iz iz-Ppička prodanega semenja.
Prilagam sliko mojih igralcev, ki so • februarja igrali igro o sv. Boštjanu.
Novo misijonsko poslopje v Darjeeling«
Igro sem prevedel v nepalščino iz knjižice, ki ste mi jo bili Vi pred leti poslali iz domovine. Predstava je prav lepo uspela in naša velika dvorana je bila nabito polna, d asi je bila huda zima. Doslej sem vsake letne počitnice prevedel kako igro za moje drage Nepalce; z igranjem, ki seveda preje zahteva veliko skušenj, jiih lepo zaposlim, da jih ne za-jomejo in zavzamejo druge nasprotne sile, ki ne spijo. Ko študirajo posamezne vloge, s tem bolj in -bolj spoznavajo krščanstvo in krščanske kreposti ter se počasi te miselnosti in teh idealov na-vzamejo. Igralci s» večinoma -sinovi naših služabnikov in pa dijaki srednjih in višjih šol, pa sinovi novokrščenih katoličanov. Zgledi junakov naše svete vere so jim zelo všeč. Tolažilno je tudi dejstvo, da so se začeli javljati celo -samostanski in duhovniški ipoklici -med tem nepalskim ljudstvom, tako -med fanti kot še jako mlado.
Meseca februarja sem bil v Kalkuti, kjer sem kupoval razne potrebščine za kolegilj. Srečo sem imel, da sem se srečal z vsemi našimi misijonar j i-«obrati, ko ISO prišli, enkrat e,den, drugič drugi v to velemesto po opravkih. Vsi so še kar zdravi, z menoj vred, in delajo vsak na svojem mestu z veliko vnemo in iznajdljivo ljubeznijo za razširjanje božjega kraljestva v tej naši novi domovini. Br. Drobnič je vedno zaposlen s kako gradnjo in raznimi administrativnimi zadevami kolegija, ki ima obširno posestvo in veliko uslužbencev, katere mora on nadzirati. Je tudi filatelist, s čimer lahko pomaga marsikakemu ubožnemin misijonu. Brat Vidmar ipri stavbah, ki jih zida br. Drobnič, dela vse, kar je lesenega; ima celo četo mizarjev iz naše kalkutske industrijske šole, ki jo on vodi. V njegovi delavnici se izdeluje tudi najfinejše pohištvo in pisarniška oprema. Njegova zabava so eksotične ribice, za katere ima šest akvarijev. Ribice
mu prinašajo misijonarji s svojih poto-vanj v druge dežele; on jih vse zna»' stveno klasificira, s čimer napravi pri' rodoslcvni znanosti marsikako ulslugo. Tako brat Drobnič kot brat Vidmar sta v istem kolegiju kot jaz, tu v Darjee-lingu. Drugače pa je z bratom Lukanom, ki je v Kalkuti, kjer se budi ukvarja z izidanjem. Tako na primer prav zdaj vodi gradnjo še enega nadstropja, za katero bodo dvignili kolegij sv. Frančiška Ksaverija. To nadstropje bo služilo predvsem misijonarjem na potovanju, ki se navadno vsi tu ustavijo na svoji poti v misijone, pa je začelo primanjkovati za tu primernih sob. — Hrvateki sobrat br-Mijo Schmidt S.J. bo letos slavil svoj 60 letni redovniški jubilej, in isicer 1; maja. Za to ipriložnost smo vsi slovenski in hrvatski misijonarji povabljeni v Kalkuto, da se udeležimo te izredne slovesnosti. Br. Schmidt je bil rojen v DjakovU in je v Indiji od leta 1924, torej kar petindvajset let.
Brat Janez Udovč S.J. v Darjeelingu sredi igralcev “Sv. Boštjana”.
m	BUBE	j	I
»■ghSwiePl	llPIIgj k	
• «'. -V «HM		
Ko sem bil v Kalkuti, sem bil po-vabljen za člana komisije, ki je morala obiskati 32 najlepših kalkutskih vrtov in določiti nagrade. Poleg mene sta sestavka komisijo še dva strokovnjaka. V ^reh dneh smo prevozili nad 200 milj, '*a smo vse ogledali. iPirecej je bilo tre-?a misliti in primerjati, če smo hoteli lzreči pravično sodlbo. Na koncu tega ,>Cenijeivan j a vrtov in razdelitve nagrad, srn<> morali oceniti še nekaj: razstavo Cvetlic, povrtnine in sadja, pri čemer Se m bil zaposlen kar tri dni. Sicer je £1°. naporno to delo, a zelo poučno tudi.
oleg tega pri takih komisijah dobim dragocene istike s poklicnimi in nepoklic-n'mi gojitelji cvetlic in drugega rastii-riJa> kar mi velikokrat zelo prav pride.
I® Južne Afrike so se spet oglasile pi slovenske oblatinje sv. Frančiška Sa-mSkega. S.Terezija Benigna STEH piše <ne 3i. j jz misijona Amghrabies sledeče:
Pretekli teden sem prejela denar, ki s*;e ga zbrali misijonski prijatelji. Zelo sem Vam vsem hvaležna in v molitvi °m Bogu priporočala vse, ki so kaj Prispevali, — Že dolgo Vam nisem pi-sala, vendar v molitvi pogosto mislim na f°jake, kj ;so tudii daleč od domovine !n ne morejo nazaj. — Naša šola je Ptos prepolna za štiri učiteljske moči. rišlo je trideset otrok več kot lani, ta-0 da imamo zdaj 163 -učencev. Misijo-v ar je naredil nove klopi, pa ne zadosti, . r ni bilo denarja. Zato je Vaš misijonski dar -silno prav prišel; z njim bo nilsijonar kupil lesa in drugega potreb-rieSa in bo sam naredil še več klopi; je (‘ ° ročen za delo, vse sam zida in na-l<1[*i. Misijon zato -lepo napreduje, če-I av so dohodki zelo skromni. Po šestih etih štedenja in zbiranja smo preteklo e.to kupili mali avtobus, da gremo z h'n iskat katoličane, ki so oddaljeni od ksijona in ne morejo tako daleč peš. , b navadnih nedeljah jih gre misijonar skat po pet milj daleč. Ob večjih pra.z-^ ih pa tudi do dvajset rniilj oddaljene. a božič je šel še-stkrat z avtobusom
r
Prva šola misijona Aughrabies, kjer deluje misijonarka s. Benigna Šteh.
v kraje po 15 do 20 milj oddaljene. Veselje je bilo videti toliko ljudi pri polnočnici, veliko več kot prejšnja leta. — Meseca avgusta sem bila na misijonu Vredendal, kjer deluje moja rodna in redovna sestra Terezija Alojzija šteh. Upam, da Vam je že sama kaj pisala o slovesnosti posvečenja nove cerkve. Meseca junija bo pa posvečena cerkev v misijona Matycskloof, kjer je sedež našega škofa in kjer ima tudi naša družba
Uboga katoliška vdova v Keinioesu, Južna Afrika.
svoj novici j at. — Pisali so Vam že drugi misijonarji!, kako trepetamo za naše šole. T.o je prevažna zadeva, ki jo zelo toplo priporočamo misijonskim prijateljem v molitev. Radi bi imeli čim več sester-učiteljic, a poklici so redki, današnja mladina ni več požrtvovalna.
Iz misijona Pella je pisala s. Elizabeta POGORELC dne 1. februarja tole:
Samo nekaj vrstic, da se Vam zahvalim za pirejeti dar 30 dolarjev, katere sevn včeraj prejela. Prav rada bi se dostojno zahvalila vsem slovenskim darovalcem. Hvala Bogu, da se še najdejo med Slovenci v zaledju požrtvovalne duše in nam tako omogočijo delo na misijonskem polju. V misijonih potrebujemo vedno več sredstev, kajti moramo se posluževati tudi modemih načinov delovanja, če hočemo vzdržati tekmo s protestanti. Tako na primer moramo naši mladini od časa do časa nuditi filme, kateri pa veliko več stanejo kot morejo otrotii plačati. Veliko dobrega se more storiti ttidi v klubu za mladino in odrasle; treba je le številnih iger, katere imajo tako radii. Upamo, da bodo iz klu-
bov izšle vzorne krščanske družine, kj?( bosta oba, oče in mati, katoličana in si' cer dobra katoličana; le na podlagi takih družin bo katolištvo v Južni Afriki vzdržalo. Z Vašim darom bom pomagala k dograditvi isirotišča za afriške malčke. Tisočera zahvala Vam in vsem slovenskim rojakom! Vsak dan Vas spremljajo naše molitve.
In iz misijonske postaje Keimoes, piš6 sestra Vincencija NOVAK dne 27. januarja:
Denar, ki ste mi ga poslali, mi bo zelo prav prišel, kajti začenjamo zidati šolo zunaj Keimoesa, ker smo v veliki nevarnosti, da mam vlada odVzame vse šol6 j v Keimoesu. iPo božjii dobroti ise nam j6 posrečilo kupiti košček zemlje, na katere m mislimo zidati, da bomo vsaj privatno mogli šolati naše otroke. — Letošnje počitnice sem doživela veliko veselje, da sem lahko obiskala moje ir* eosestre Slovenke, ki so nekatere 300 milj oddaljene od .mene. šle smo tudi k morju, kjer smo po 25 letih občudovale krasoto in vsemogočnost božjo, kakor s6 nam razodeva v veličastju narave. Drag6
Zamorske
prvoobhajanke
ia
Afrike,
kjer
delujejo
slovenske
oblatinje
svetega
Frančiška
Šaleškega.
sosestre So jako vnete za razširjanje	duši jn na telesu spet vrnile vsaka	na
božjega kraljestva vsaka v svojem važ-	svoj ljubljeni misijon. Skoraj bo 25	let,
nam. delokrogu. Skoraj pa nas je bilo	kar me je ljubi Bog obdaril :s to	ve-
sram, ker niti ena ni zmogla -gladko go-	liko -milostjo, da delujem tu v Južni Afri-
Vori-ti -slovensko, kajti -smo zelo odda-	ki za božje kraljestvo. M-e-d Odsotnostjo
'Jene druga od druge in ne moremo go-	se mli je delo tako nakopičilo, da se iz
v°riti našega jezika, razen vsaka sama njega “ven ne vidim” in Vas torej pro-s seboj... Opravile smo tudi letne du- sim, da oprostite mojemu kratkemu hovne vaje in se nato pokrepčane na piisanju.
Darovi za
V SKLAD ZA VSE SLOVENSKE MISIJONARJE:
Italija: Častite sestre, Bela Peč 700 po mons. Silvani (Opčine) 10.000 Lir; ga. Marija Glavič 500 Lir.
Argentina: Družina Markež, namesto dobitka -za veletombolo 100 pesov.
Toronto: N. N. 5 dol.
SPLOŠNO ZA MISIJONE:
Dr. Ivan Sinkovič, St. Catharines 2 dob; Kokelj Ančka, Toronto 5 dol.
DŠV
Bikec Helena in Pikee Ludvik 15 pe: Sov.
ZA BARA-GOVO MISIJONIŠČE IN CERKEV MARIJE KRALJICE V LANUSU
Argentina (v pesosih): “Sveti Trije Kralji” na obisku v Slovenski vasi 1.705; Ignacij Hladnik, Lanus, 1.400; Selan 'rane, Transradio, 200; Gril Ludvik, Transradio, 500; g. in ga. N. N., Trans-radio, 400; Franc in Helena štefe, Trans-^a(*io, 200; Lovše Andrej, Berazate-gui, 2;D0; N. N., Berazategui, 500; Lojze Lampret, Ramos Mejia, 10; ga. NN., La-*'Us, 20-0; ga. Koprivnikar, Lanus, 50; KN., Lanus, 100; gdč. Pavla Petek, San 'Tusto, 100; N. N., Lanus, 50; N. N., La-200; Brata Urbanč, Lanus, 395; Va-
misijone
lentin Draksler, Lanus, 1.000; družina Virant, Lanus, 100; Škerl Stane, Berazategui, 2-00; Omahna Jože, Berazategui, 100; Andrej Lukažič, Berazategui, 100; Snoj Stane, šuilmes, 300; Dolenc Matevž, šuilmes, 200; ga. N. N., Lanus, 100; Janez Habič, Lanus, 10; družina Urbanija, Lanu-s, Baragi v,zahvalo za udravje, 500; družina Zabukovec, Lanus, 100; ga. N. N., Lanus, 500; Rot Zdenko, Lanus, 100; č. s. Marija Camloh, Punta Arenas, Chile, 175; Glinšek Ignacij, Lanus, 1.0-00; Šiler Ivanka, Saavedra, 300; N. N., San Justo, v zahvalo za zdravje, 100; Vilfan Franc, Lanus, 100; Rev. Martin Radoš, 500; Marija Božnar, v -zahvalo Baragi, 200; N. N., 50; Radko Kokalj, Caipital, 100; družina N. N., Lanus-, 250.
Ecuador: -Rev. Stanko Boljka CM, za Baragovo misijoni-šče, 1.000 dolarjev.
Venezuela: Anton Ilija, 90 bolivarjev.
USA: Miss Marica Preša, 25 dolarjev; Mr s. Marija -Posaroch 5 dol.
Canada: družina Mraže Frank, 5 dol.
VSEM DAROVALCEM ISKRENI BOG POVRNI!
ROJAKI, DARUJTE ZA SLOVENSKE MISIJONARJE! SODELUJTE PRI GRADNJI CERKVE KRISTUSOVE TAM, KJER JE ŠE NI!
po misijonskem svetu
ZNAMKA Z MARIJINO PODOBO.
Na pobudo svojih škofov so se katoličani Južnoafriške Unije predzadnjo nedeljo v lanskem novembru posebej' posvetili Materi božji. V vseh cerkvah so pridigali o Materinstvu preblažene Device in molili zadostilne molitve. Ta pobožnost je bila posledica prepovedi južnoafriških oblasti, da ibi katoličani prodajali posebne znamke z Marijino podobo.
Vsako leto za božične praznike južnoafriška pošta izda posebno znamko, katere izkupiček gre :za zdravljenje jetičnih otrok. Za lanski božič so izbrali za to dobrodelno znamko podobo Matere božje iz; Detetom. Holandska reformirana protestantska Cerkev pa je proti izdaji te znamke ostro protestirala, češ da podoba na znamki žali verska čustva južnoafriških protestantov; posebej še, ker je nimib okrog Marijine glave večji kot okrog Detctove. Protestanti ugotavljajo, da je Marija navadna greišnica kot vsak smrtnik, da pa jo katoličani hočejo napraviti enako Bogu...
Znamko so morali zaradi protestantske gonje vzeti iz prometa. Namesto nje so natisnili novo s podobo nordijskega starčka “božička” z brado... Katoličani javno niso protestirali. Opravili so le zadostilne pobožnosti v svojih cerkvah. Pač pa so se druge protestantske ločine odločno zgražale nad nestrpnostjo holandskih reformatorjev. Zanimivo pa je, da se je po znamki, ko so jo vzeli iz prodaje, začelo velikansko povpraševanje na vseh koncih in krajih.
DRŽAVNI UDAR V SUDANU IN “SUDANIZACIJA”
V lanskem novembru je prišlo v Sudanu do vojaškega udara, ki ga je izvedel general Ibrahim Atiboud, zago-
vornik od Egipta docela neodvisne su- ! danske politike in odločen protikomunist j Skoraj po prevzemu oblasti je general sklical časnikarsko konferenco, pri ka- ; teri je ibil navlzoč tudi zastopnik agencij® I “Fides”. Sešli so se poročevalci vseh j mogočih narodnosti, razen Egipčanov, ki jih h konferenci niso povabili. Iz izjaV generala Ibrahima Abbouda je razvidno, da bo le-ta z vso odločnostjo izvedel “sudanizacijo” na vseh področjih sudanskega življenja. Besedo “sudanizacija” ■ so prvič začeli uporabljati 1. 1955, ko se je Sudan osamosvojil. Z njo so hoteli povedati, da bodo Sudanci nadomestili vse tujce v deželi, posebno Angleže. V zadnjih časih pa so nekateri sudanski časopisi začeli govoriti tudi o potrebi “sudanizacije” Cerkve.
Misijonsko delo katoliške Cerkve V Sudanu je zelo krepko in se prav lepo razvija, posebno na jugu, kjer je 240.000 | katoličanov, 200 duhovnikov in 200 cer- [ kva. Po večini so ti misijonarji Italijani-V cerkvenih krogih je bojazen, da bodo morda nove sudanske oblasti vse inozemske misijonarje prisilile k odhodu iz dežele. Do izdaj uradnih izjav o tem še ni bilo. Izgon inozemskih misijonarjev bi za sudansko Cerkev p-omenil pravo katastrofo. Sudanskih domačih duhovnikov je namreč komaj 15 in 1 škofa imajo, (ki je msgr. Irenej Dud, v škofiji Rum-bek.
JANEZ XXIII. IN PERZIJSKI ŠAH
1. decembra lani je papež Janez XXIII-v posebni avdijenci sprejel perzijskega šaha (kralja) Mohameda Reza Pahlevi-Sveti oče je šaha nagovoril v francoščini, se mu zahvalil za obisk in omenili : da je Cerkvi v veliko izadoščenje, “ker že dolga leta lahko koristno doprinaša , svoj delež k duhovnemu in kulturnemu razvoju Perzije.” Zahvalil se je šahu
Slovenska (misijonarka iz Južne Afrike med svojo mladino.
tudi za naklonjenost, ki jo on in perzijske oblasti Izkazujejo krščanskim ustanovam v Iranu.
Šah je v svojem odgovoru poudaril, da se čuti izredno počaščenega nad sprejemom pri sv. očetu in pripomnil: “Prepričan sem, da bodo katoličani v Iranu tako kot vedno do zdaj požrtvovalno in nesebično (pomagali vsem potrebnim, pol-P* evangeljskega duha, ki ga vsi občudujemo in visoko cenimo.”
.JANEZ XXIII. PRIPOROČA POMAŠNE MOLITVE
Sveti oče Janez XXIII. je 25. novembra lani slavil svoj 77. rojstni dan. Po-castil ga je z zgodnjo jutranjo mašo y svoji zasebni kapeli, ob navzočnosti številnih (zastopnikov cerkvenih oblasti ln svojih sorodnikov ter rimskega plemstva. po končani daritvi je s povzdignjenim glasom opravil pomašne molitve.
Nato se je obrnil k navzočim in poudaril, da je te molitve uvedel Leon XIII. prav z namenom, da po posredovanju sv. nadangela Mihaela, poveljnika nebeške vojske proti Satanu in njegovim angelom, izprosimo pri Bogu zase in za vso vesoljno Cerkev varstvo pred napadi kneza teme, v naših časih še posebej, ko Cerkev v mnogih deželah veliko silo trpi...
KITAJSKI VISOKOŠOLCI V NEMČIJI
V lanskem poletju so se v residenci Alteniberg pri Kölnu zbrali nemški in kitajski duhovniki v izseljenstvu, da se pomenijo o vprašanju kitajskih akademikov, ki študirajo na univerzah v Nemčiji. Predsedoval je kitajski kardinal msgr. Tien, pekinški nadškof, ki kot izgnanec živi v Nemčiji. Ugotovili so, da kitajski visokošolci študirajo na štirih nemških univerzah: v Miinchenu jih je
27 (2 duhovnika in 25 katoličanov); v Münstru jih je 19 (irned njimi 4 duhovniki); v Aquisgranu 9 (5 katoličanov), v Friiburgu pa 6 (1 duhovnik in 1 katoličan). Odločili so, da bo en kitajski duhovnik skrbel za dijake v Aquisgranu, dva pa za študente na univerzah v Bonnu in Kölnu. Konferenca je tudi sk'e-nila začeti s posebno akcijo, ki naj poveže vse kitajske izobražence v Nemčiji in jih pripravlja na dan, ko se bodo lahko vrnili v osvobojeno Kitajsko.
LETOŠNJI KONGRES DRUŽBE
SV. DETINSTVA JEZUSOVEGA
Otroška veja papeških misijonskih družb, ki jo poznamo pod imenom Družba Sv. Detinstva Jezusovega, bo imela letos v dneh od 8. do 4. junija svoj 7. mednarodni kongres. Zastopniki iz vsega sveta se bodo izbrali v portugalski prestolnici Lizboni. Glavna vsebina kongresa bo razmotrivanje vprašanja “Otrok in njegov bodoči poklic".
Novost na letošnjem kongresu bo, da se bodo vzgojitelji spremenili v učence, ko bodo poslušali strokovna predavanja znamenitih teologov, psihologov, socio-
logov, pedagogov, sindikalistov in g°' spodarstvenikov, ki bodo z vseh strani osvetlili globoko in -zamotano vprašanj6 poklica. Šele potem bodo razpravljali 0 pravih pogojih za resno pripravo otrok na bodoči poklic in njega izbiro, pa 0 naporih, ki so potrebni za boljšo človečansko in krščansko vzgojo današnje mladine, ki jo čakajo tako velike nalog6 v bližnji bodočnosti pri ustvarjanju božjega kraljestva v svetu.
KITAJSKI KOMUNISTI SO ODPRAVILI POMAŠNE MOLITVE
Rdeči oblastniki na Kitajskem so duhovščini in vernikom prepovedali moliti pomašne molitve pred oltarnimi stopnicami, češ da so “reakcionarne”... V pomašnih molitvah namreč prosi Cerkev pomoč sv. nadangela Mihaela proti silam teme in breaboštva. Kje se bodo ustavili kitajski komunisti ? Nedavno se je v Hongkong vtihotapilo pismo iz Pekinga, v katerem poročajo katoličani, da so komunistične oblasti črtale iz vseh cerkvenih in tudi mašnih molitev vsako invokacijo papeža.
NA?BARAGA
POŽIVLJENI “BARAGOV VESTNIK" Leto VII. - 1, Marec 1959.
Res prijetno presenečenje! Tako po vsebini kot po zunanji obliki ureditve. Vidi se, da je uredništvo prišlo v roke človeku z literarno žilico. Dr. Brank«» Rozman, novi urednik “Baragovega vestnika”, je ne le duhovnik, ampak tudi pesnik in pisatelj. Uspelo mu je to. prvo “svojo" številko “Baragovega vestnika" narediti res zanimivo in bralno, pa tudi prepričevalno.
Nova “glava" lista je topla; človek bi si želel vanjo vključeno Baragovo podobo. Prva stran prinaša Baragove besede o njegovi ljubezni do domovine! nanje je naslonjen članek “Kaj pravite ki navaja opozorilo dveh vidnih slovenskih javnih delavcev na nevarno-st, ki preti obstoju našega naroda danes in jutri; pa zaključuje: “Bodo naše sile zadostovale za ohranitev? Bodo naravne moči kos veliki nalogi?... In mislim na našega svetnika... Mislim na Barago. Na našega prijatelja pri Bogu, ki z nami čuti, ker je z naše izemlje doma—
Ali ni delo iza njegovo kanonizacijo delo tudi za naš narod ? ” S tem člankom postavi pisec Baragovo zadevo v sredo naše narodne problematike in ,prav je tako. ® tem pa seveda ni rečeno, da bi Cerkev proglasila Barago za svetnika predvsem ''•uradi našega naroda in za naš narod. A čisto razumljivo je, da se Italijani zle-Pu ne bodo obračali na Barago in ga častili, ko imajo lastnih svetnikov toliko ,n vedno več; pač pa je gotovo, da bo Ves verni slovenski narod s povzdignje-njem prvega svojega sina na oltarje tu-*11 sam visoko povzdignil svojega duha k Bogu in k Cerkvi. V tem smislu bo “Uraga - svetnik predvsem prav prišel Pum, bolj kot drugim.
Druga stran prinaša poročila, kaj sto-rimo “Mi za Barago”, namreč za njego-
vo beatifikacijo, in kaj dela “Baraga za nas” v nebesih s svojo priprošnjo, z u-sliišanji. Tretja stran navaja z vso natančnostjo, kje je mogoče v zamejstvu dobiti novo knjižico “Barago na oltar"’. Zadnja stran pa v res prijetni obliki kramljanja v razgovoru razglablja o tem, “Kdaj bo” Baraga proglašen za blaženega in iza svetnika. In ker je to razglabljanje posebno poučno in zanimivo, naj bi ga brali tudi vsi naročniki in bralci “Katoliških misijonov”. Zato ga v celoti ponatiskujemo.
“Baragov vestnik” razpošilja Južnoameriška Baragova zveza brezlačno vsem, ki ga žele. Treba je samo pisati na naslov: “Baragov vestnik”, Rivadavhi 234, Adrogue FCNGR, prov. Buenos Aires, Argentina.
KDAJ BO?
■— Kdaj bo Baraga proglašen za svetnika?
— Sam Bog ve.
— Gotovo. A kolikor moremo o tem po človeško soditi: v koliko letih Moremo pametno upati na razglasitev?
— Prej si je treba postaviti drugo vprašanje: ali bo prišlo sploh kdaj d° razglasitve?
— Dvomite o Baragovih junaških krepostih?
■— Nikakor. A druga stvar je imeti junaške kreposti, druga pa, dokazi. da jih je imel. Pa tudi ko bi se to posrečilo: ali bo Bog hotel s čudeži Potrditi Baragovo svetost?
— Včasih se omenjajo kaka čudežna ali skoro čudežna uslišanja na Baragovo priprošnjo.
— Tudi tu ni isto čudež sam in pa dokaz tistega čudeža. Zahteve za dokaz so zelo stroge.
— Recimo , da se bo oboje posrečilo. Prvo, ker strokovnjaki delajo res-P° in natančno in sami trdijo, da se jim je posrečilo preiti marsikatero zapeko, ki se je včasih zdela nepremagljiva. Drugo, ker bi bila razglasitev Barage za svetnika v večjo božjo čast. Recimo torej, da se bo oboje posrečilo. Kdaj moremo upati na razglasitev?
-— Ločimo najprej dvoje: razglasitev za blaženega in razglasitev za cvetnika. Za razglasitev za blaženega se zahtevata dva dokaza: prvi, da je Rhel krščanske čednosti v junaški stopnji, in drugi, da so se na njegovo priprošnjo po njegovi smrti zgodili čudeži. Za prvo je treba zbrati življenje-Pisno gradivo o Baragi: neoporečne kopije vsega, kar je Bagara kdaj napi-
sal ali pa je bilo za njegovega življenja o njem napisanega. Število teh dokumentov in pisem gre v tisoče, kajti Baraga je živel sedemdeset let zelo aktivnega življenja. Dokumenti so raztreseni po mnogih arhivih Evrope i11 Amerike. Baragovo življenje je tako tesno združeno z. zgodovino Gornjega Michigana, da ni mogoče reševati enega brez drugega. A zgodovina Michigana je še zelo neraziskana: Baragovci morajo s tem prevzeti novo, zamudno nalogo. Od Baragove smrti do danes je vsaj ducat zgodovinarjev posvetilo po več let zbiranju obširnega pisanega gradiva. Baragova zveza se od svoje ustanovitve, to je: 28 let bavi s tem.
— Kdaj je potemtakem mogoče računati, da bo zbrano vse potrebn6 gradivo in se bo tako proces mogel začeti? V treh letih? V petih? V desetih•
— Težko je kaj reči. A raje rečem v desetih kot v petih.
— Potem pride preiskava spisov, škofijski postopek o tem, da se Baragi ni izkazovalo javno češčenje, vsaj pet sodnikov naj preiskuje v mar quettski škofiji, kako je z Baragovimi čednostmi in čudeži. . .
— In ne pozabite, da je delo uradnikov treba plačati in da je mai" quettska škofija zelo majhna in torej revna in da more pomeniti pomanjkanje denarja zavlačevanje v procesu.
— Recimo, da bo šlo vse delo lepo od rok. Potem pride še v Rimu večkratno razpravljanje o čednostih in čudežih. Pa še o tem, ali je varno razglasiti kandidata za blaženega. Vse to utegne trajati dolgo? Pet, deset let?
— Težko je kaj reči. Na vsak način postopek v Rimu traja po več let-Recimo, da bo trajal deset let.
— Potemtakem bomo še dvajset let čakali na razglasitev Barage z-1 blaženega?
— Da. In to, če bodo vsi gornji '“recimo” postali dejstva in če boirV vsi delali za razglasitev. In celo menim, da bo hitro, če bo v tem času prišlo do beatifikacije. Proglasitev za svetnika pride kasneje. Res pa je, da tam že ni več dela z zbiranjem življenjskih podatkov.
— In tega časa ni mogoče skrajšati?
— Mogoče je. Vedno seveda govorim pogojno: če Bog hoče, da Baraga dospe do časti oltarja.
— Kako bi se čas skrajšal?
— Čim več je sodelovanja, manj časa je treba za postopek. Če bi na primer imeli dosti denarja, bi mogli nastaviti potrebno število zgodovinarjev, ki bi zbirali gradivo. Tako bi isto delo, za katerega bo porabil en strokovnjak dvajset let, dvajset strokovnjakov opravilo v enem letu. Čas postopka bi se zelo skrčil. Isto velja za molitev pri čudežih. Če ljudje za čudeže nc bodo prosili, jih gotovo ne bo. Čim bolj pa bodo prosili, več verjetnosti je, da Bog čudeže po Baragovi priprošnji stori; s tem pa tudi več dokazljivih čudežev, kar pomeni za postopek veliko olajšavo.
— Torej ?
— Moja zadnja beseda?
— Da.
— Čim več ljudi in čim več dela, širjenja poznanja Barage, toliko prej in toliko bolj z gotovostjo bomo mogli upati na tisti trenutek, ko bodo naša prizadevanja doživela uspeh.

VSEM, KI BI ZMOGLI!
Velika prošnja tistim misijonskim prijateljem, ki bi radi in mogli kaj več pomagati Baragovemu misijonišču!
Piva skupina misijonskih gojencev je že vstopila v Baragovo misijonišče v Argentini. Ob tej priliki se še posebej obračamo s prošnjo za velikodušno sodelovanje k tistim slovenskim misijonskim prijateljem po svetu, ki jim je dobri Bog dal dvojno milost: da morejo in da hočejo s svojimi prihranki pomagati pri vzgoji'in vzdrževanju bodočih slovenskih borcev na misijonski fronti Kristusovi.
Prosimo te dobrotnike misijonov, da prevzamejo vzdrževanje po enega misijonskega gojenca Baragovega misijonišča!
Morda bi ta ali oni misijonski odsek v slovenskem zamejstvu mogel prevzeti eno tako vzdrževanje.; to bi bil prekrasen delokrog!
Letna vzdrževalnina bi bila
200 dolarjev
120.000	lir
100.000	franc, frankov
5.000	šilingov
12.000	pezov
70 funtov
Letni prispevek lahko plačujete tudi v obrokih. Prijave oziroma vplačila naj bi morebitni dobrotniki naslavljali na: Rev. Petek Janez C.M., Cochabamba 1407, Buenos Aires, Argentina.
Dobrotniki! Z vzdrževanjem misijonskega gojenca Baragovega misijonišča boste vršili odlično dobro delo za rast božjega kraljestva na zemlji in Bog Vam bo obilen plačnik!
Za vse dobrotnike Baragovega misijonišča se že dve leti opravljajo mesečne svete maše in dnevne molitve v Slovenski vasi v Lanusu, kjer stoji Baragovo misijonišče; za vse tiste pa. ki bodo vzdrževali kakega misijonskega gojenca, bodo le-ti še Posebej dan za dnem skupno molili.
Rojaki, misijonski dobrotniki! Lepo prosimo in vabimo: Žrtvujte za vzdrževanje gojencev Baragovega misijonišča! Podprite to prevažno slovensko misijonsko akcijo!
Baragovo misijonišče v Slovenski vasi v Lanusu
IZ VSEBINE: Kristus, misijonar krvi — Tristoletnica važne misijonske listin.1 — Apokaliptični jezdeci — O narodih in ljudstvih v misijonskih deželah:	Srednje-n’ 'j
Južnoameriški p.ljedelci — Duh sv. Vin' cencija: IV: Kristusova volja — Žrtev ljubezni — Maksimiljan Kolbe — Naši misijonarji pišejo: Doktor Janež; Prvo pismu novega misijonarja o. Rudeža S.J.; Uršu-linke v Siamu; Z raznih postojank — Darovi za misijone — Po misijonskem svetu — Poživljeni Baragov vestnik — Kdaj bo?
Osnutek za naslovno stran: arh. Marijan Eiletz.
K SLIKAM OVITKA: Naslovna stran: Kitajska Brezmadežna, delo domačega umetnika v Hongkongu. — Tu zgoraj: Slovenski misijonar br. Joško Kramar S.D.B. na obisku v domovini med sorodnikoma v narodnih nošah.
Registro de la Prop. Int. No. 528.263
TARIFA REDUCIDA
CONCFSION r,r.12
Director responsable: Lenček Ladislao CM’ Domicilio legal: Cochabamba 1467, Buenos Aires.
“KATOLIŠKI MISIJONI” so splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih družlb, slovenskih misijonarjev, “Slovenske misijonske zvelze”. Izdaja ga “Baragov» misijoniišče”. Urejuje in upravlja Lenček Ladislav C. M. — Naslov uredništva in uprave: Montes de Oca 320, Bs. Aires, Argentina. Tiska “Federico Grote”, Montes de Oca 320 (Peršuh Janez). S cerkvenim dovoljenjem.
NAROČNINA : V Argentini 00 pesov; v U.S.A. in Kanadi 3.— dolarje; v Italiji 1.400 lir; v Avstriji 40 šilingov; v Angliji in Avstraliji 1 funt; v Franciji 1000 frankov.
PLAČUJE SE NA SLEDEČIH NASLOVIH:
Argentina: Franc Buh CM., Misijonska pisarna Montes de Oca 320, Buenos Aires. U.S.A.: Rev. Charles Wolbang CM., St. Vincent’s Sem., 500 East Chelten A ve., Philadelphia 44, Pa. — Rudi Knez, 13810, Eaglesmere, Cleveland 10, Ohio. — Anica Tushar, Box 731, Gilbert, Minn.
Kanada: Rev. Franc Sodja CM., 594 Manning Ave, Toronto 4, Ont.
Italija: Dr. Kazimir Humar, Corte s. Ilario 7, Gorizia.
Trst: Oddajati na naslov: Marijina družba, Via Risorta 3.
Francia: Louis Klančar CM., Rue de Sevres 95, Paris (VI).
Avstrija: Rev. Alojzij Luskar, Kamen 14, P. St. Kanzian i. J. Kärnten. — Rev. Miklavčič Anton, Spittal a/Drau. D. P. Camp, Kärnten, B. Seelscrgeamt, Viktringer Riu-26, Kiag-enfurt.
Avstralija: Franc Vrabec, Archbishop’s House, West Tee. Adelaide, S. Avstralki-V ostalih deželah sprejemajo naročnino iz prijaznosti slovenski dušni pastirji.