Leto XXV. 10
Ptuj, 16. marca 1972
Cena 0,70 din
Ptujsko gospodarstvo na rešetu
Prejšnji torek, 7. marca 1.1. je bila
redna seja komisije za družbeno eko-
nomske odnose in ekonomsko poli-
tiko, ki deluje pri občinski konferenci
ZKS Ptuj. Komisijo, ki šteje 15
članov, večinoma uglednih gospodar-
stvenikov v občini, vodi odslej Tone
Žagar, podpredsednik skupščine obči-
ne Ptuj, sekretar komisije pa je Marjan
OSTROŠKO, dipl. ekonomist iz TP
„Merkur" v Ptuju.
Osrednja točka razprave na seji je
bil program dela komisije. Povezano s
tem je bila obravnavana celotna go-
spodarska problematika v ptujski ob-
čini, ki ni nič kaj spodbudna. Osnovni
vzrok za tako stanje ni samo v
splošnih problemih gospodarske ne-
stabilnosti, v nelikvidnosti in podob-
no, ampak v ljudeh, pri tistih, ki
vodijo in usmerjajo to gospodarstvo.
Obširno tri-urno razpravo bom skušal
strniti na dve osnovni vprašanji:
ALI VEMO, KAJ HOČEMO?
Kljub vsem naprezanjem, dreza-
njem, podaljševanjem rokov in oblju-
bam še vedno nimamo srednjeročnega
programa razvoja gospodarstva v ptuj-
ski občini, vsaj v javni razpravi še ni.
Zadnji čas večkrat pride v javnost
takšna ali drugačna vest, čeprav se
podobni razgovori čuvajo kot naj-
večja poslovna skrivnost, da želi to ali
ono podjetje od drugod na ptujskem
območju odpreti svoj obrat, ki bi
omogočil 150, 200 itd. novih delov-
nih mest (npr. Tekstil-indus, Iskra
itd.). Taka podjetja želijo na našem
območju vlagati zato, ker jim za
nadaljnjo širitev doma primanjkuje
delovne sile in ker bi lahko koristila
ugodnosti kreditov iz sklada za neraz-
vita območja. Navadno tudi postav-
ljajo zahtevo, da bi naj polovico
investicijskih naložb zagotovila ptuj-
ska občina in banka. Tega pa ne
moremo, ker ni sredstev in tako
navadno ostane le pri dogovorih,
željah, ugibanjih in prelaganjih konč-
ne odločitve. Pojavljajo se tudi kriti-
ke, da zaradi takega cincanja še bolj
ekonomsko zaostajamo in podobno.
Toda nekatera ptujska podjetja ima-
jo napravljehe svoje programe razvoja,
katerih uresničitev bi pomenila odprt-
je več sto novih delovnih mest.
Nekatera podjetja bi tudi sama vložila
do 70 dostotkov lastnih sredstev za
investicije in le 30 odstotkov bi naj
prispevala banka. To pa je precej
ugodnejše kot ponudniki od drugod.
Poleg tega je nesprejemljivo, da bi
tujim ponudnikom nudih ugodnejše
kreditne pogoje kot domačim. Zave-
dati se moramo, da bodo tako ali
drugače, močnejša ptujska podjetja
glavni nosilec našega hitrejšega gospo-
darskega razvoja. Ni rešitev v odpira-
nju novih dejavnosti, temveč je real-
nejša rešitev v hitrejšem razvoju dejav-
nosti, ki jih že imamo. Predvsem velja
to za kmetijstvo in živilsko-predelo-
valno industrijo, kjer ima prav Ptuj
največ realnih možnosti, da postane
nosilec te panoge za širše območje.
Kovinsko-predelovalna industrija se
bo nujno morala bolj vezati na Mari-
bor. Tu mora biti bolj prisoten pod-
jetniški interes, ki ga je mnogo pre-
malo in v tem je glavni vzrok stagna-
cije. V okviru tega podjetniškega
interesa je nujno tudi hitro povezova-
nje in sodelovanje med nekaterimi
ptujskimi podjetji samimi. Marsikje bi
lahico prišlo do integracij, če ne bi bil
vmes subjektivni dejavnik. Večje go-
spodarske organizacije imajo tudi
boljše pogoje za kredite in s tem za
hitrejšo rast.
Marsikatera teh dilem bi odpadla,
če bi že imeli izdelan trden in realen
srednjeročni program razvoja gospo-
darstva občine. Vedeli bi, katere
dejavnosti pospeševati, kreditirati, ka-
terim partnerjem od drugod omogo-
čati odpiranje obratov na našem ob-
močju itd. Dosledno izvajanje takega
programa bi tudi prisililo, v svojo
majhnost zaverovane delovne organi-
zacije, da bi začele iskati širše sodelo-
vanje in povezovanje. Odpadla bi tudi
kritika, če bi kakega ponudnika od
drugod zavrnili.
Komisija pri občinski konferenci
ZKS bi naj bila pri tem glavni
usklajevalec in usmerjevalec, saj so v
njej strokovnjaki iz vseh področij
gospodarstva. Na osnovi strokovno
preučenih in utemeljenih predlogov bi
iskala najustreznejše rešitve, z močjo
argumentov vplivala, da bi jih pristoj-
ni organi v gospodarskih organizacijah
in v občinski skupščini sprejeli, upo-
števali in izvajali. Pri vsem tem gre
tudi za disciplino komunistov na
odgovornih položajih. Če se za neka
stališča demokratično in argumenti-
rano dogovorimo, če jih skupno spo-
znamo kot najboljše rešitve, potem
smo jih vsi komunisti dolžni dosledno
izvajati.
Tako zastavljeno delo komisije ob-
činske konference ZKS za družbeno
ekonomske odnose in ekonomsko
politiko bo prav gotovo k napredku
ptujske občine prispevalo več, kot pa
samo tarnanje, da smo manj razviti,
da gospodarsko zaostajamo in podob-
no.
Komisija je med drugim tudi skleni-
la, da bo posamezne gospodarske
organizacije, skupno z njihovimi pred-
stavniki obravnavala povsem konkret-
no, V okviru tega sklepa je bila v
torek, 14. marca že skupna seja s
predstavniki Tovarne avtoopreme
Ptuj, na kateri so obravnavali kadrov-
ska vprašanja v tem podjetju.
Franc Fideršek
VREME
do nedelje, 26. marca 1972
Mlaj je bil včeraj, 15. marca 1972.
Napoved: Danes je ponedeljek,
13. marca in predstavite si, kako
težko je napovedati padavine, ko
pa danes tako lepo sije sonce in se
je zračni pritisk dvignil na 1038
milibarov. Torej vsi znaki za lepo
vreme. Kljub temu pa bomo imeh
še precej padavin pred nedeljo,
26. marca. Bo pa topleje.
Alojz Cestnik
KDO NAJ ZAMISLI
URESNIČUJE?
V ptujski občini imamo poleg sveta
za gospodarstvo pri občinski skup-
ščini še več podobnih komisij pri
družbenopolitičnih organizacijah.
Vsak od teh organov zase ugotavlja
probleme na področju gospodarstva,
nakazuje rešitve, vendar zadovoljivega
učinka ni, ker manjka usklajevalca in
uresničevalca. Zato so na seji sklenili,
da se v Ptuju ustanovi klub gospodar-
stvenikov, saj je v občini nad sto
strokovno usposobljenih ljudi, ki se
ukvarjajo z gospodarstvom. V takem
klubu bi za posamezne gospodarske
panoge iskali najustreznejše, strokov-
ne, tehnične in organizacijske rešitve,
ki bi jih posredovali ustreznim orga-
nom. Gre za uresničevanje vsega ti-
stega, kar je na gospodarskem področ-
ju dozorelo.
Priprave na
karavano in OF
Izvršni odbor konference SZDL
Ormož in nekateri predstavniki druž-
benopolitičnih in delovnih organizacij
Ormoža, so se minuh petek pogovar-
jali o pripravah na proslavo dneva
Osvobodilne fronte in o prihodu in
sprejemu letošnje „Kaxavane bratstva
in prijateljstva".
Svečana proslava dneva OF bo na
predvečer praznika, to je 26. aprila.
Nastopili bodo združeni pevski zbori
z območja ormoške občine, godba na
pihala in recitatorji. Podelili bodo
tudi srebrne in bronaste značke OF.
Najpomembnejša slovesnost, ki jo pri-
pravljajo Ormožani za dan Osvobo-
dilne fronte, bo svečani podpis hstine
o pobratenju občin Vrnjačka Banja in
Ormož.
Kot smo že poročali, bo vlak
bratstva in prijateljstva iz Srbije prišel
v Slovenijo 6. junija. S karavano pri-
dejo tudi delegacije občinskih skup-
ščin, V Ormož bo prišla delegacija
občine Vrnjačka Banja. Občinska
konferenca SZDL Ormož in druge
družbenopolitične in delovne organi-
zacije Ormoža, bodo gostom iz Srbije
med drugim pripravile piknik na Jeru-
zalemu. V posameznih krajevnih cen-
trih bodo organizirali izseljeniške ve-
čere.	jr
TITO DRUGIČ HEROJ
Z dolgotrajnim aplavzom so sprejeli
odborniki bistriške občine predlog
svoje komisije za volitve in imenova-
nja, da se tovarišu Titu za izredne
zasluge ob njegovi 80-Ietnici podeli
drugič naziv narodnega heroja. S tem
so izrazili odborniki željo vseh ljudi
občine Slov, Bistrica.	tf
Delavec in politika
Pred nedavnim je bila v prostorih
uprave kmetijskega kombinata Ptuj
seja sindikalnega odbora kmetijskega
kombinata, medobčinskega odbora
sindikata in predsednikov osnovnih
organizacij sindikata delavcev v kme-
tijstvu, živilski in tobačni industriji
občin Ptuj, Ormož in Slovenska Bi-
strica. Na seji so razpravljali o tezah
za drugo konferenco Zveze sindikatov
Jugoslavije, ki bo nosila naslov Sindi-
kati v samoupravnih družbenopolitič-
nih in ekonomskih razmerah.
Iz zelo živahne razprave povze-
mamo le nekaj osnovnih mish:
Na seji so med drugim poudarili, da
sindikat vse premalo posega v proiz-
vodno področje in da se če sto pojav-
lja premalo spoštovanja do sindikal-
nega statuta. PoudariH so, da je
sindikat dolžan omogočiti neposred-
nemu delavcu, da sodeluje v politič-
nih organizacijah, kljub temu, da se
pri tem često pojavljajo težave in
nerazumevanje vodilnega kadra v go-
spodarski organizaciji. Nekdo od na-
vzočih je tudi poudaril, da dober
delavec ne more biti dober politik.
Žal pa je tako pojmovanje verjetno
preveč laično, oziroma je v sedanjem
stanju mogoče tudi upravičeno. Vse
premalo možnosti dajemo delavcu za
udejstvovanje v političnih organiza-
cijah, ker so tu in tam težnje, da bi
delavec naj ustvaril čim več dobrin, s
politiko pa naj bi se ukv^ali le
vodilni uslužbenci, kot da njihovega
časa, ki ga uporabijo za razne seje in
priprave nanje, ni škoda. To pa je le
način, kako onemogočiti neposred-
nemu delavcu, da bi se tudi on
seznanil s političnimi problemi gospo-
darske organizacije in širše okolice.
Navzoči so se močno zavzemali
tudi za večjo uveljavitev delavskega
razreda v samoupravnih organizacijah
in za večjo samostojnost sindikata pri
svojih stališčih.
Skratka, navzoči so dali precej
umestnih pripomb na teze, ki so
predvidene za drugo konferenco Zve-
ze sindikatov Jugoslavije, poudarili pa
so tudi, da naj se odgovorne na višjih
forumih sindikata pokliče na odgo-
vornost, če ne bodo izvrševali vseh
nalog, ki jih bo zavzela druga konfe-
renca. Ti ljudje so za sindikalno delo
plačani in naj bodo tudi odgovorni.
-mn-
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 16. marca Ij^j
Ormoški komunisti
o sebi
II. konferenca ZK Jugoslavije je
postavila pred komuniste veliko od-
govornost, so minuli ponedeljek po-
novno ugotovili člani komiteja občin-
ske konference ZK Slovenije Ormož
na svoji drugi razširjeni seji. Razgovo-
ra o delu in odgovornosti članov ZK v
sedanji politični situaciji so se udeleži-
li tudi direktoiji delovnih in predstav-
niki drugih družbenopolitičnih orga-
nizacij Ormoža. Prisoten je bil tudi
sekretar medobčinskega sveta ZK Ma-
ribor Slavko Soršak.
Sekretarka OK ZKS Ormož ing. Te-
rezija Štefančič je v svojem uvodu v
razpravo opozorila komuniste, da je
potrebno napovedati bitko vsem ti-
stim silam, ki zavirajo proces razvoja
pa naj bo gospodarskega ali politične-
ga. Za dosego tega cilja bo potrebno
okrepiti vrste komunistov z novimi
člani iz vrst delavcev v neposredni
proizvodnji. Pri tem je potrebno še
posebej skrbeti za ženske in mladino.
Prenehati bi morah tudi z nepotreb-
nim besedičenjem in prekladanjem
besed, ki prav ničesar ne spremenijo.
S konkretno zadolžitvijo posamezni-
kov za posamezne naloge in z
majhnimi bitkami bi lahko dosegh
rezultate velikega pomena. Partija mo-
ra biti konkretna, saj je v zgodovini
mobilizirala delavski razred samo na
konkretnih akcijah. Samoupravni od-
nosi, kot jih določajo ustavni amand-
maji morajo dobiti konkretne oblike v
praksi. Člani ZK in tudi nečlani, ki so
direktorji podjetij, so odgovorni za
zakonito in uspešno vodenje delovnih
organizacij. Boj za kilograme in tone
produktov pa ni nič pomembnejši od
boja za demokratične odnose znotraj
posamezne gospodarske organizacije.
Pri tem je potrebno tudi skrbeti za
izobraževanje. Ing. Terezija Štefančič
je tudi ugotovila, da na vodilnih
mestih v sindikalnih organizacijah ni
neposrednih delavcev. Vodilni usluž-
benec ah sekretar podjetja je obenem
predsednik sindikalne podružnice. Ne
moremo tudi mimo mnenja delavcev,
da se je pri nas razvil sloj nekakšne
gospode. Tudi v Ormožu se pozna
mrtvilo, ki je v ZK nekaj časa vladalo.
Član partije se mora držati stališč, ki
so bila izoblikovana v demokratični
razpravi.
V nadaljevanju razgovora so pre-
gledali akcijske programe šestih delov-
nih komisij, ki delujejo pri občinski
konferenci ZK Slovenije Ormož. Z
zadovoljstvom so ugotovih, da so
programi dobro zasnovani. Posebej je
dobro, da so ugotovili, da so akcije
časovno določene in konkretne. Pro-
grami delovnih komisij so obenem
program komiteja.
Slavko Soršak je v svoji razpravi
poudaril, da v Zvezi komunistov prav-
zaprav ni nič kaj dosti novega. Seda-
nja prizadevanja pomenijo le druga-
čen način dela in drugačen pristop k
reševanju vprašanj. Vrste zveze ko-
munistov je potrebno disciplinirati in
vključiti v družbo. Pri tem pa naj bo
bistveno konkretno delo za čas, v
katerem živimo.
Ormoški komunisti so načeli mnoga
vprašanja o svoji aktivnosti in neaktiv-
nosti in priznali, da so včasih malo
premalo prizadevni. Prisotna je pred-
vsem komoditeta. Na drugi strani pa
so poudarili, da so mnogo na slabšem,
kaj se prostega časa tiče, kot nečlani.
Komunist mora skoraj vsako soboto
na sestanek, nekomunist pa lahko gre
ta čas na vikend. Vprašanje časa
sestankov in udeležba na njih je precej
kritično postavil predsednik občin-
skega sindikalnega sveta Ormož Lojze
Balažič. Ob koncu pa so vseeno
ugotovili, da so sobote najprimernejši
čas za sestanke.
Milan Ritonja, direktor tovarne Jo-
že Kerenčič Ormož je glede udeležbe
na sestankih povedal, da so delavci
skoraj malo razočarani. Pred časom
so namreč slovenski sindikati objavili
nivo svojih osebnih dohodkov, iz
katerih se vidi, da je delo funkcionar-
jev v sindikatu zelo drago plačano.
Sindikat kot nosilec samoupravnih
sporazumov jih sam krši. Administra-
tivne službe npr. so neenako plačane
itd. To po besedah Milana Ritonja
ljudi muči.
Ob koncu so pri komiteju občinske
konference ZK Slovenije Ormož usta-
novili aktiv direktoijev delovnih orga-
nizacij in dislociranih obratov s po-
dročja ormoške občine. Po predlogu
nekaterih članov komiteja so v ta
aktiv vključili tudi vse ormoške po-
slance, načelnika za gospodarstvo in
predsednika skupščine občine Ormož.
jr
S seje SO
Slovenska Bistrica
Minuli petek je bila 22. skupna seja
občinskega zbora in zbora delovnih
skupnosti Skupščine občine Slov. Bi-
strica. V zelo obsežnem dnevnem
redu so odborniki razpravljali najve'č
o materialih, ki gredo kot predlogi na
zbore volivcev in jih bo skupščina
sprejemala dokončno konec t. m.
Predlog osnov družbeno ekonomske
politike občine v letu 1972 je bil
sprejet v obliki, ki so jo odborniki
sprejeli v materialih za sejo. Nekateri
odborniki so imeli pomisleke na real-
nost gospodarskih predvidevanj za
leto 1972 (večina kazalcev je nad
republiškimi predvidevanji) in na inve-
sticijsko potrošnjo. Le ta se nanaša v
glavnem na kredite in je zato dvom
opravičen. Tudi na kmetijsko politiko
(jugoslovansko) je bilo izrečenih pre-
cej kritičnih pripomb, zlasti za po-
dročje živinoreje in poljedeljstva.
Kljub kvaUtetni spremembi izdelave
osnov družbeno ekonomske politike
za leto 1972, napram prejšnjim letom,
so bila tudi mnenja, da bi morale le te
biti še bolj konkretne in daje še v njih
dosti „pravljic" (Ingolič). Seveda pa
niso izostale tudi pozitivne ocene
razvoja Slov. Bistrice in njenega go-
spodarstva, ki se vidi v večini delovnih
organizacij. V razpravi seveda ni iz-
ostala tudi komunalna problematika,
ki je za Slov. Bistrico zelo pereča.
Glede na spremembo financiranja
vzdrževanja cest (udeležena je tudi
republika), se tudi na tem področju
predvideva izboljšanje.
Predloga odloka o davkih in pri-
spevkih za leto 1972 m proračuna
občine Slov. Bistrica sta bila soraz-
merno mirno sprejeta. To je razumlji-
vo, saj so davki ostali na lanskih
stopnjah, proračun pa je z nekaterimi
dopolnilnimi sredstvi republike precej
večji in so proračunski potrošniki s
predvideno razdelitvijo zadovoljni. Pri
tem je treba omeniti, da se proračun-
ska potrošnja na prebivalca povečuje
od lanskih 330 dinarjev na 460
dinarjev v letošnjem letu, kar je brez
dvoma velik napredek.
V nadaljevanju seje so odborniki
poslušali poročilo odbora za gradnjo
šolskega prostora na območju občine.
Zanimala jih je zlasti realizacija virov
iz samoprispevkov in podražitve do
sedaj opravljenih del. Odločno so
zahtevali, da podpisniki družbenega
dogovora dosledno izpolnjujejo spre-
jeto obveznost in nakazujejo 1 % od
bruto osebnih dohodkov v sklad za
obnovo šol. Drugi viri iz samoprispev-
ka se tekoče zbirajo.
Glasnejša pa je nastala razprava, ko
so odborniki morali odločiti, kakšna
naj bodo okna na Poljčanski novi šoh,
iz aluminija ali lesa. To odločitev je
zahteval od odbornikov odbor za
gradnjo šolskega prostora, ker se sam
ni mogel odločiti. Baje je bilo glaso-
vanje na odboru 3:3. Po precejšnem
prispevku delovne organizacije, ki bi
Al okna izdelala in tudi proizvajalca
aluminija, bi bila ta okna še dražja za
25 starih milijonov napram lesenim.
Glede na potrebe, ki so še na področ-
ju adaptiranja šol v občini Slov.
Bistrica je skupščina ob nekaj vzdrža-
nih glasovih (8 odbornikov je glaso-
valo za Al) odločila, da bodo okna
lesena.
Skupščina je nato še razpisala zbore
volivcev, ki bodo do 25. t. m., potrdi-
la poročila sveta za občo upravo in
notranje zadeve; sveta za zdravstvo in
socialno varstvo; sveta za urbanizem,
gradbene, komunalne in stanovanjske
zadeve; poročilo komisije za vohtve in
imenovanja ter poslušala poročilo ko-
misije za družbeni nadzor, ki je
pregledala razmere in predvsem od-
nose v kolektivu Glasbene šole v Slov.
Bistrici. Sprejet je bil tudi odlok o
ustanovitvi štaba za civilno zaščito ter
spremembe odločbe o ustanovitvi De-
lavske univerze in Doma dr. Jožeta
Potrča v Poljčanah.	tf
Začetek urejanja ptujskega živilskega
trga
V naslednjem letu?
Predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak je odbor-
niku Marjanu Berliču odgovoril na njegovo odborniško vprašanje,
kdaj se bo začelo z urejanjem ptujskega živilskega trga, naslednje:
Na postavljeno odborniško vpraša-
nje, ah se je že pristopili k realizaciji
projekta - tržnice v Ptuju in aU je
možnost zagarantirati potrebna fi-
nančna sredstva za ureditev tržnice,
vam po proučitvi zadeve dajemo
naslednji odgovor:
Urbanistični načrt za mesto Ptuj
predvideva gradnjo novega objekta ter
zaključitev neurejenega prostora na
obstoječem živilskem trgu v Ptuju. Da
bi lahko živilski trg čimprej uredili v
skladu z urbanističnim načrtom, je bil
že leta 1968 naročen idejni načrt za
kompleksno ureditev živilskega trga.
Po tem idejnem načrtu, ki ga je
izdelal Projektivni biro Ptuj avgusta
1968, je predvidena zgraditev poslov-
no-trgovske stavbe na južni strani
živilskega trga. Stavba bi bila dvonad-
stropna s skupno površino 1210 m2.
Po aproksimativnem predračunu bi
znašala investicijska vrednost tega ob-
jekta leta 1968 N din 2,158.843 din.
Ob projektiranju nove poslovne
stavbe je bila nakazana tudi optimalna
rešitev celotnega kompleksa živilskega
trga, ker je to zahtevala nova poslovna
stavba. Ta rešitev je nakazana tako, da
naj bi se spodnji trg povezal z
zgornjim prostorom ob cerkvi prek
dveh ploščadi, na južni strani pa bi
bila poslovna stavba. Prostor pod
ploščadjo je predviden za pokrito
tržnico (400-600 m2). Ker sta pred-
videni dve ploščadi, bi tako bila dva
pokrita prostora. Dostop do prvega
pokritega prostora - tržnice bi bil v
nivoju sedanjega živilskega trga, do-
stop do drugega pokritega prostora pa
bi bil po širokih stopnicah ob novi
poslovni stavbi, ki bi povezovala gor-
nji prostor ob cerkvi.
Ureditev živilskega trga v nakazani
smeri je zahtevala samostojno študijo
živilskega trga. Vendar je po teh
nakazanih rešitvah bilo možno skle-
pati, da bi taka ureditev stala že leta
1968 nad 1 mihjon dinapev.
Občinska skupščina je iskala inve-
stitorja za poslovno stavbo na živil-
skem trgu in se je v tem smislu
razgovarjala s trgovskimi podjetji v
Ptuju kakor tudi s trgovskimi podjetji
iz Ljubljane, vendar do uresničitve
tega načrta vse do danes ni prišlo, ker
nismo našh investitoija. PredvidevaU
smo namreč, da bi bilo vprašanje
živilskega trga najlažje rešiti obenem z
gradnjo poslovne stavbe. Zato smo
čakali z rešitvijo in tudi še nismo
naročili dokončne študije ureditve
živilskega trga.
Občinska skupščina je tudi sama
sprevidela, da vprašanja ureditve živil-
skega trga ni mogoče odlašati v
nedogled. Zato je bilo na posvetu o
komunalni problematiki v Ptuju s
krajevno skupnostjo Ptuj, ki je bil
18. februarja 1972, sklenjeno, da ko-
munalni sklad naroči izdelavo načrta
ureditve živilskega trga v Ptuju. Na
posvetovanju je bila obravnavana tudi
možnost financiranja ureditve živil-
skega trga. Ker upravlja živilski trg v
Ptuju Komunalno podjetje Ptuj, ki
pobira tudi tržnino, je bilo dogovorje-
no, da poleg občine sofinancira uredi-
tev živilskega trga komunalno podjet-
je in eventuelno tudi krajevna skup-
nost Ptuj.
Predvidevamo, da bi lahko k ure-
ditvi živilskega trga pristopih leta
1973.
Predsednik SO Ptuj:
Franjo REBERNAK 1. r.
REKORDNA SEJA
5 sej bi lahko imeli, če bi sprejeli v
Slov. Bistrici podoben sklep kot v
Nišu, da smejo sestanki trajati samo
90 minut, je menil odbornik po seji
Skupščine občine Slov. Bistrica mi-
nuh petek. Seja je trajala namreč
„samo" od 8 do 14,35 ure. Veijetno
rekord v zadnjih letih.	f
gpfjlK — četrtek, 16. marca 1972
stran 3
Kdaj termalno kopališče
v Ptuju?
Vprašanje iz gornjega naslova že tri ali štiri leia razvnema
Ptujčane in okoličane. Odbornik SO Ptuj dr. Tone Floijančič je s
tem v zvezi postavil skupščini občine Ptuj odborniško vprašanje in
dobil naslednji odgovor:
Na vaše vprašanje z dne 30. januarja
1972, kako daleč je z gradnjo termal-
nega kopališča v Ptuju, ki bi znatno
pripomoglo k razvoju turizma v ob-
čini, vam po preučitvi zadeve sporo-
čamo naslednje:
Z idejo o ureditvi termalnega kopa-
lišča v Ptuju se občinska skupščina
ukvaija že od leta 1968, ko ji je
podjetje Nafta Lendava sporočilo, da
je bilo pri vrtanju za iskanje nafte na
Turnišču pri Ptuju ugotovljeno, da se
v globini okrog 1000 m nahaja topla
voda, ki bi se dala izkoristiti za
termalno kopaUšče. Na predlog Nafte
Lendava, da bi se z manjšimi stroški
dalo usposobiti vrtino na Turnišču za
črpanje termalne vode, je občina Ptuj
naročila pri tem podjetju odprtje te
vrtine. Podjetje je delalo na usposo-
bitvi vrtine v jeseni leta 1969 in
spomladi naslednjega leta, vendar se
vkljub vseskozi ugodnim prognozam
podjetja v končni fazi usposobitev
vrtine ni posrečila. Stroški te raziska-
ve so znašali 103.319 dinarjev.
Kljub temu neuspehu na usposo-
bitvi vrtine na Turnišču občina ni
zavrgla zamisli o termalnem kopališču
v Ptuju. Ker smo v stikih z Nafto
Lendava dobili občutek, da slednja ni
preveč zainteresirana za termalno vo-
do v Ptuju, je občina Ptuj stopila v
stik z geološkim zavodom Ljubljana,
ki je že svojčas opravljal določene
raziskave na območju občine. Tudi
po mnenju Geološkega zavoda geolo-
ška zgradba okohce Ptuja potrjuje
domnevo, da nastopajo v širši okolici
Ptuja vodonosne plasti s termalno
vodo v globini 820-1000 m, kar bi
bilo treba preveriti z vrtanjem vrtine
globoke do 1000 m in s poiskusnim
črpanjem. Zato bi bilo potrebno
napraviti novo vrtino, ki bi jo napravil
geološki zavod.
Ker gre pri tem za geološke raziska-
ve splošnega družbenega pomena v SR
Sloveniji, bo geološki zavod za te
namene skušal dobiti del potrebnih
sredstev pri Skladu Borisa Kidriča, ki
pomaga pri financiranju takih raz-
iskav, del sredstev pa bi morala
zagotoviti občina Ptuj. V tem smislu
je občina že v razgovorih s predsedni-
kom Sklada Borisa Kidriča v Ljublja-
ni.
Na podlagi teh razgovorov je geolo-
ški zavod Ljubljana v okviru projekta
„geološke raziskave splošnega družbe-
nega pomena v SR Sloveniji" predlo-
žil v začetku letošnjega leta Skladu
Borisa Kidriča iz programa razvojnih
nalog v kreditiranju raziskovalno nalo-
go „hidrogeološke raziskave termalne
vode v Ptuju". Po oceni geološkega
zavoda bo prišlo do sklepanja pogodb
s skladom v marcu 1972. Geološki
zavod bi delo na novi vrtini opravil do
konca leta 1972 in o tem dal končno
poročilo do 31. marca 1973.
Po predračunu Geološkega zavoda
Ljubljana bi vrtina do globine 1000 m
z vstavitvijo potrebnih cevi v vrtino
stala 1,458.850 din, s tem da polovico
sredstev zagotovi Sklad Borisa Kidriča
v obliki kredita, polovico pa občina
rtuj.
Novo lokacijo vrtini je komisija
skupščine občine Ptuj določila na
Bregu južno od odvodnega kanala.
V tem predelu ni nobene ovire za
razvoj kopališča, ker ni okrog nobe-
nih objektov. Razen tega je možno ta
prostor povezati s „hajdinsko gmaj-
no", kjer se lahko uredi camp in tudi
dovozna cesta neposredno z Maribor-
ske ceste na Hajdini oziroma z novo
cesto Macelj - Ptuj.
Pri raziskavi termalne vode bo na-
stopala kot investitor občina Ptuj. Ce
bodo raziskave uspešne, misli občina
Ptuj pritegniti k gradnji termalnega
kopahšča kako močno gospodarsko
organizacijo, ki bi bila pripravljena
prevzeti gradnjo kopališča. Ce je ne
bomo našli v Ptuju, jo bomo poiskali
izven ptujske občine.
Sedanje zaprto kopahšče v Ptuju
želimo ohraniti vsaj toliko časa, do-
kler ne bo zgrajeno novo kopališče.
Kot smo ugotovili, je vzrok odtekanja
vode iz kopališča po Muršičevi ulici,
posedanje kanalizacije v tej ulici. Zato
nameravamo to kanalizacijo obnoviti.
Predsednik SO Ptuj:
Franjo REBERNAK 1. r.
SPO o združitvi
zavarovartia
Člani sveta podravskih občin bodo
v petek pod eno osrednjih točk
dnevnega reda razpravljali o možno-
stih za združitev delavskega in kmeč-
kega zdravstvenega zavaro nja na
območju komunalnega zavoda za so-
cialno zavarovanje Maribor. Sestanek
je sklical predsednik sveta podravskih
občin Franjo Muršec in bo v sejni
dvorani skupščine občine Lenart.
Dnevni red obsega še sedem točk, v
katerih bodo člani sveta podravskih
občin med drugim govorih tudi o delu
sveta v prvi mandatni dobi ter 'osnut-
ku družbenega dogovora o stanarinah
in subvenciniranju v letošnjem letu.
Ker dosedanjemu predsedniku sveta
podravskih občin poteče enoletni
mandat bodo ob koncu izvohli novega
predsednika in njegovega namestnika.
jr
Obisk pozabljenih
Praznik žena je že mimo, kljub
temu pa se še enkrat spomnimo tistih
prazničnih dni. Še enkrat se spomni-
mo tistih trenutkov veselja, ko je mož
obdai^l ženo s šopkom rož in velikim
paketom, ko je hčerkica prinesla
mamici in babici šopek rdečih nagelj-
nov ah šopek snežno belih zvončkov,
spomnimo se tistega trenutka, ko je
triletni sinek prišel s šopkom v roki in
s težavo dejal: „Vse najboljše, mami-
ca!"
Spomnimo pa se tudi tistih žena, ki
za svoj pravnik skoraj niso vedele.
Delo in trpljenje v strmih hribih Haloz
in Slovenslah goric je na njihovem
obrazu zaoralo na stotine gub, na
rokah pa jim je pustilo krvave žulje.
Njihovi otroci, ki so jih vzgajale s
pristno materinsko ljubeznijo, so jih
že zdavnaj zapustih. V teh prazničnih
dneh se veselijo in zabavajo nekje
drugje, v tujini ali v mestu praznujejo
dan žena, njihova mati pa s solznimi
očmi čaka in opazuje, kdaj se bo vrnil
mož, ki popiva nekje v gostilni in jo
bo verjetno v svoji vinjenosti tudi
pretepel, z hrepenenjem v srcu gleda
po hribu, kdaj se bo prikazal njen sin
Francelj ali hčerka Micika, ki sta jo
zapustila in odšla daleč v mesto za
boljšim kosom kruha. Tej materi ni
do cvetja in ni ji do daril. Največje
darilo zanjo je, da lahko po dolgem
času zopet samo vidi sina ali hčerko,
saj sta njena največja ljubezen. Zanju
je žrtvovala toliko noči ob zibki v
stari bajti, ki se bo vsak čas porušila,
zanju je darovala skoraj vso svoje
življenje.
Ob dnevu žena pa je zastonj čakala
na svoje otroke. Niso se je hoteh
spomniti, niso ji hoteli dati najcenej-
šega in njej naj dragega darila. Ni bila
toliko počaščena, da bi jim lahko
zopet skuhala skledo žgancev, kot je
bilo to nekoč, ko so bili še majhni,
Spoznala je, da jih ne bo. Po obrazu
so ji pritekli dve debeli solzi, bridkost
ji je zaorala še eno brazdo, na srce pa
se ji je privalil še en kamen. To je bil
kamen spoznanja, da so otroci, ki jih
tohko ljubi, nanjo čisto pozabili. In
vseeno jim je oprostila. , Morda, pa
niso imeli časa," si je mislila pri sebi.
Oprijela se je dela, ki jo je iz
razmišljanja privedlo v svet, katerega
pozna samo ona. To je svet trpljenja
in garanja.
Za nekatere žene pa je bU ta dan po
zaslugi Občinske konference ZMS
Ptuj vseeno drugačen. Na seji predsed-
stva so sklenili, da bodo obdarili 28
partizanskih mater v občini. V ta
namen so kupili nekoliko velikih
paketov, bonbonjer in rdečih nageljč-
kov. V torek so se mladinske delega-
cije odpravile na pot po celi občini in
kamorkoli so prišli, so jih tudi prijaz-
no sprejeli. Partizanske matere so bile
nad prihodom mladincev zelo navdu-
šene, saj so bili v mnogih primerih
prav mladi prvi in edini, ki so se
spomnili na njihov praznik.
Pridružil sem se eni izmed delegacij
in v občinskem avtomobilu smo se
odpeljali po slabih cestah proti Stope-
cam in naprej proti Žetalam. Najprej
smo se oglasili v Spodnji Hajdini, pri
petinosemdeset letni Mariji Petrovič,
ki je bila nad našim obiskom narav-
nost presenečena. Našli smo jo v lepo
urejeni kuhinji, kjer ji je Zvonko
podaril paket, vsi pa smo ji ob njenem
prazniku stisnili roko. Povedati pa
moram, da zna z njenim mladostnim
nasmehom zelo spretno skriti svoja
leta. Ob slovesu nam je tudi povedala,
da ima največ težav z nogami, ker ji
včasih pešajo.
Heleno Napast iz Lovrenca na Dr.
polju smo zatekli pri njenem vsakda-
njem opravilu. ,,Na stara leta sem
postala kindra", je kar po domače
povedala Helena. In res,.tistega dne je
bilo kot nalašč za sprehode, sonce je
po dolgem času zopet zasijalo in
privabilo tudi Heleno in njuni mali
vnukinji. Tudi ona je bila našega
obiska zelo vesela. Veijetno celo bolj
kot darila, ki gaje prejela.
Marija Predikaka iz Ptujske gore je
bila ob našem obisku tako vesela in
ganjena, da so jo oblile solze. S
tresočim glasom se nam je 76 letna
Marija zahvaljevala tudi potem, ko
smo bih že daleč od hiše.
Neže Kešpert nismo našli doma,
zato smo ji darilo kar nastavili. Pot
nas je vodila naprej v Stoperce, kjer je
naš šofer Konrad nekaj časa tudi
parkiral. Po naporni polurni hoji smo
prišli do večje hribovite kmetije, kjer
smo našli 72 letno Cecilijo Kolar. V
prijazni kmečki veži smo po mizi,
pogrnjeni z jedačami in pijačami
pričeU razgovor s Cecilijo, ki nam je
povedala, da je vdova že 33 let. V
času vojne je bilo zelo hudo, saj so
bili tisti hribi prav primerni za partiza-
ne. Zato pa so pri Fiderških, tako
pravijo Kolaijevim po domače, bili
cesti „gosti'^ tudi Nemci. Kljub vsem
(Nadaljevanje na 15. strani)
Marija Petrovič iz Spodnje Hajdine je
bila našega obiska zelo vesela
Helena Napast s svojimi vnukinjami,
ki jih je toplo sonce že privabilo v
zeleno naravo
Cecilija Kolar iz Stoperc med po-
govorom z mladinsko delegacijo
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 16. marca Ij^j
Kako pritegniti v bistriško občino več turistov?
že vrsto let turistična dejavnost v
bistriški občini ne daje zaželenih
rezultatov klub temu, da so prav na
območju te občine številne znameni-
tosti, ki bi jih lahko s ponosom
pokazali turistom in v prepričanju, da
se bo seznanil z nečim, česar še ni
videl. Žal pa s tem vzporedno ne
gredo tudi gostinske storitve, kjer
spričo slabe postrežbe, skromno
opremljenih turističnih objektov (ra-
zen posameznih) in pomanjkanja stro-
kovnega kadra, predvsem vi^e izobra-
ženega gost nezadovoljen zapušča ob-
činsko območje.
Že zdavnaj je minil čas, ko so se
turisti zadovoljih s pogledom na lepe
^omenike preteklosti, s prijetno oko-
hco in še s čim, kar je uspelo ohraniti
skozi stoletja. Hitra in sohdna po-
strežba, kakor tudi druge gostinske
storitve postajajo vedno pomembnejši
merilec turistične vrednosti posamez-
nega kraja in območja. Prav tega se v
bistriški občini le malokrat iz objek-
tivnih vzrokov zavedajo. Rezultat pa
potem ni daleč\ O turizmu lahko
govorimo samo kot o dejavnosti, ki ne
najde pravega mesta v gospodarstvu
občine. Ce izvzamemo grad Staten-
berg, hotel Planino in Štuhecov dom
pri Treh kraljih in nekatere na novo
urejene gostinske objekte zasebnikov,
o tej dejavnosti glasneje sploh ne
moremo govoriti.
Eden izmed vzrokov za takšno
stanje je pomanjkanje finančnih sred-
stev. O tem problemu so nedavno
razpravljali tudi na seji turističnega
društva z namenom, da bi pristopih
bolj organiziramo k reševanju te za-
deve. Splošno stanje v tej dejavnosti je
narekovalo iskanje pomoči izven ob-
čine, ki so jo našli v sodelovanju z
mariborskim KOMPASOM. Odslej bo-
do delovali kot njegova agencija.
Dolgoletne izkušnje v organiziranju
obiskov tujih turistov pri nas bodo
društvu v vehko pomoč. Tako je moč
pričakovati, da bo to sodelovanje
prineslo že letos dobre rezultate v
razvoju turistične dejavnosti v občini.
Pred koncem leta 1971 je bil
izvoljen za novega predsednika bistri-
škega turističnega društva Pavle Bla-
žič. Pa tudi sicer sestav novega odbora
kaže na spodbudnejše premike v turi-
stični dejavnosti.
Akcijski program društva obsega
kar najširše informiranje o stanju
turističnih zmogljivosti, pridobivanju
novih članov društva, propagandno
dejavnost izven občine in drugo.
Letos bo izdalo društvo turističnega
vodiča. Posebna komisija že pripravlja
potrebno gradivo. V tem bo upošte-
vano letošnje praznovanje obletnice
kmečkih uporov, ki bo nudilo edin-
stveno priložnost za poživitev turistič-
ne dejavnosti v občini.
Na prvem skupnem sestanku turi-
stičnih delavcev v občini, ki bo te dni
bodo sestavili program letošnjih turi-
stičnih prireditev, ki ga bodo posredo-
vah tudi turističnim agencijam v drža-
vi in zunaj nje. Med predlogi, katerih
realizacija bo letos pomenila poživitev
sicer mrtve turistične sezone, bo
prikaz narodnega običaja, kar bi po-
stalo tradicionalna prireditev. V tem
pogledu so možnosti v izvolitvi pohor-
skega cveta, v pohorski ohceti in
podobnem. Za enega teh običajev se
bodo odločih na temelju preučevanja
v naslednjih dneh. Zopet nameravajo
uvesti tekmovanje v urejanju okolja
turističnih objektov, v sposobnosti
nudenja domačih specialitet, v hitri in
solidni postrežbi. Ocenjevanje bi bilo
tokrat večkratno.
Bistriško turistično društvo ima v
središču mesta poslovalnico, ki jo je s
pomočjo KOMPASA letos obnovilo.
Tu dobijo obiskovalci vse informacije
s področja turizma.
Med pogoji, ki v največji meri
vplivajo na obseg turistične dejavnosti
v občini, so finančna sredstva. Tako
skromna so, da ne omogočajo širše
dejavnosti. Da bi pridobilo sredstva,
bo moralo društvo organizirati prire-
ditve, na pr. kulinarično razstavo, ki
naj bi bila v marcu ah aprilu v hotelu
Planina, gostinski ples, itd. Nekaj
sredstev nameravajo dobiti s turistič-
no takso in članarino. Vendar zbrana
sredstva še zdaleč ne bodo zadostova-
la za izvedbo akcijskega programa,
zato upravičeno pričakujejo pomoč s
strani občine in republiškega sklada
za razvoj turizma.
Da bi vlaganja v turizem dosegla
svoj namen, bo treba v bodoče po-
svetiti vso pozornost vključevanju
gostinsko-turističnih dejavnikov v po-
membnejše turistične prireditve, za-
gotoviti višjo gostinsko etiko in vzgo-
jiti več gostinsko-turističnih kadrov.
VH
Mr. Carter gre s sinom mimo ve šal.
»Kjg pa je to? " vpraša sinek.
„Na to pripravo obešajo uboge greš-
nike, ki so zaslužili smrtno kazen,"
pojasnjuje oče.
„Uboge grešnike? " ponovi deček,
„in kam obesijo bogate grešnike? "
„Cetudi vsi zdravniki dokazujejo,
kako škodljiv je tobak, kajenje ne
opustim, ker je tobak vendarle velika
dobrota."
„Kakšna pa? "
„Kakor hitro prižgem pipo, tašča
odide iz sobe."
Skromen teden
Predsedniki občinskih sindikalnih
svetov občin Cakovec, Koprivnica,
Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in
Varaždin so se prejšnji teden v torek
zbrali v Ormožu in se pogovorih o
načinih financiranja letošnjega tedna
bratstva in prijateljstva. Sprejeli so
sklep, da bo vse prireditve ob proslavi
XI. tedna bratstva in prijateljstva fi-
nanciral medobčinski odbor sodelujo-
čih občin. Doslej je bilo to urejeno
tako, da so ti stroški bili v breme
občini, ki je bila nosilec tedna. Vse
prireditve bodo organizirali skupno in
jih tudi skupno financiraU. Kot smo
že dejali, gre samo za prireditve
osrednje proslave. Sodelovanje v obli-
ki izmenjav kulturnih in drugih sku-
pin med posameznimi občinami bodo
še naprej financirale posamezne orga-
nizacije in družbenopolitične skup-
nosti same. Poudarih so tudi, da
morajo varčevati in zaradi tega finan-
cirati samo dejanske stroške.	jr
V TVI zadovoljivi rezultati
Pred nedavnim nam je v Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku
direktor tovarne dipl. oec. Franc Lašič na naša vprašanja takole
odgovoril:
Za jugoslovansko tekstilno in-
dustrijo je v zadnjem obdobju
značilno precejšnje stagniranje.
Kako ste v vaši tovarni zadovoljni
z lanskimi proizvodnimi rezulta-
ti?
Priznati moram, da smo z proizvod-
nimi rezultati, kljub težavam, ki so
značilne za vso jugoslovansko tekstil-
no industrijo, lahko zadovoljni. Do-
segh smo rezultate, ki so relativno
zadovoljivi in tudi boljši, kot so bih v
prejšnjih dveh letih. Kvaliteta naših
proizvodov je precej boljša. Po kvali-
teti in proizvodnih rezultatih smo
med jugoslovanskimi tekstilnimi to-
varnami v zgornji polovici lestvice.
Upoštevati pa moramo, da imamo
večinoma zastareli strojni park, kar
nam onemogoča večjo produktivnost.
Nedvomno nas je lani zelo prizadela
devalvacija dinarja, oziroma revalvaci-
ja tujih valut, saj smo zaradi tega
izgubili 200 milijonov starih dinarjev,
ker moramo uvoziti 90 % surovin iz
Avstralije, Južne Amerike in delno
tudi iz Holandije. Kljub temu pa smo
lani zabeležih 60 % porast proizvod-
nje v primerjavi z letom 1970. Se
vedno pa se ubadamo s problemom
nelikvidnosti. Uspeh pa smo izboljšati
obračanje sredstev v vseh ciklusih
proizvodnje in uspelo nam je tudi
izplačati osebni dohodek vedno ob
roku.
Kako gospodarite letos?
Tudi letos moramo računati z uvo-
zom osnovnih surovin. Zaradi januar-
ske revalvacije tujih valut predvideva-
mo, da bomo izgubih okrog 500 sta-
rih milijonov dinarjev. Precejšnje pro-
bleme imamo tudi z blokiranimi devi-
zami. Uvoz surovin se v tekstilni
industriji vrši v začetku leta, takrat pa
imamo devize blokuane. S Jemi pro-
blemi pa se ne srečujemo samo v naši
tovarni, ampak so značilni za celotno
jugoslovansko tekstihio industrijo.
Žal pa nam deviz tudi primanjkuje.
Kljub vsem težavam, s katerimi se
bomo srečevah v letošnjem letu, pa
predvidevamo 10 % porast proizvod-
nje v primerjavi z lan^im letom.
Prej ste omenili zastareli strojni
park. Zdi se, da se v zadnjem
času močno ubadate z obnovo
strojnega parka in z rekonstruk-
cijo tovarne ter, da obstojajo pri
obratu „volnica" dve varianti -
ali jo likvidirati ali pa razširiti.
Kako si zamišljate rešitev teh
problemov?
v razvojnem programu tovarne ima-
mo obnovo strojnega parka in rekon-
strukcijo. Letos se bomo močno
zavzemali za delno obnovo strojnega
parka, vendar so finančne možnosti
zelo slabe in lastna sredstva ne bodo
zadostovala. S pomočjo družbenih
sredstev pa se bomo zavzemali tudi za
rekonstrukcijo tovarne, kar bi po
razvojnem načrtu omogočilo dodatno
zaposhtev 100 ljudi. Sedaj imamo za-
poslenih 470 ljudi. Glede volnice pa si
bomo prizadevali za njeno razširitev v
več proizvodnih artiklov, kajti taka,
kot je sedaj, ne bo mogla obstojati. Z
likvidacijo tega obrata bi izgubilo
zaposlitev 60 ljudi, kar pa za te kraje
veliko pomeni. Vsekakor pa je tudi tu
prisotno vprašanje finančnih sredstev
in pa sedanja zamrznitev cen.
Kakšna pa je zasedba strokov-
nega kadra in kako rešujete vpra-
šanje štipendiranja?
Zasedba strokovnega kadra je tre-
nutno sohdna in zadovoljiva. Ž novo
produktivnostjo, ki jo predvideva raz-
vojni načrt, bomo morali računati
tudi z zasedbo dodatnega strokovnega
kadra. Zato bomo morah v bodoče
posvečati še več pozornosti štipendi-
ranju, pri tem pa bomo dajali pred-
nosti mladim iz okohce. Tudi vsi naši
štipendisti so do sedaj dobivah zapo-
shtev pri nas in t^o bo tudi v
bodoče.
Kako rešujete stanovanjska
vprašanja v podjetju?
Velika sredstva vlagamo v zasebno
stanovanjsko gradnjo, ker imamo pre-
cejšnje težave z delavci, ki se vozijo iz
Ptuja in to po tako slabih cestah. V
načrtu imamo gradnjo novega bloka,
za kar že imamo predvidena sredstva.
K gradnji bloka pa se bodo lahko
vključih tudi ostali, ki bodo priprav-
ljeni plačati tolika sredstva. To bo za
te kraje velika pridobitev.
Kakšne pa so trenutne možno-
sti za zaposlitev v vaši tovarni?
Lani smo zaposlih okrog 15 ljudi,
trenutno pa so vsa delovna mesta
zasedena. Verjetno pa bomo tudi
letos zaposhh nekaj ljudi iz okolice,
pri tem pa bodo imeli prednost
socialno problematični delavci, -mn-
ZRVS ORMOŽ - EDINA
Občinska organizacija Zveze rezerv-
nih vojaških starešin Ormož je minulo
soboto in nedeljo izvedla krvodajalsko
akcijo. Udeležili so se je rezervni
vojaške starešine z območja ormoške
občine, vojni obvezniki in mladinci,
stari nad 18 let. Akcije je bila
organizirana za transfuzijski zavod
ptujske bolnišnice. Krije darovalo 85
oseb. Vsakemu so vzeli poprečno
330 ccm te dragocene tekočine. Tako
se je k reševanju splošhe potrebe po
krvi pridružile tudi občinska organiza-
cija Zveze rezervnih vojaških starešin
Ormož. Vodja zavoda za transfuzijo
ptujske bolnišnice dr. Jožica Vrečko
nam je povedala, da je z akcijo
izredno zadovoljna, saj so ormoški
„vojaki" pokazali, da so tudi pleme-
niti in dobri ljudje. Tajnik občinske
organizacije ZRVS Ormož Franjo Lo-
renčič pa je dejal, da je njihova
organizacija prva in do sedaj še edina
v Sloveniji, kije poskušala organizirati
krvodajalsko akcijo in tudi uspela.
jr
Dipl. oec. Franc Lašič, direktor TVI
Majšperk.
TEDNIK — ČETRTEK, 16. marca 1972
STRAN 5
Nezanimanje
članstva SZDL
Krajevna organizacija SZDL Ormož
je na območju ormoške občine naj-
manj aktivna. Prejšnji teden so se
člani te organizacije zbrali na redni
letni konferenci in se pogovorili o
svojem delu ter pripravah na volitve v
upravni in nadzorni odbor KO SZDL.
Iz poročila predsednika Franca
Pucka lahko sklepamo, da so največ
težav imeli zaradi neudeležbe članstva
na sestankih, razpravah in drugih
zborih. Vodstvo organizacije si je ves
čas prizadevalo poživeti delo, vendar
ga je članstvo vedno puščalo na
cedilu. Tako se je npr. razprave o
ustavnih amandmajih udeležilo le de-
set članov. Po tej udeležbi lahko
sklepamo, da se te razprave niso
udeležili niti vsi odgovorni ljudje in
tudi ne vsi komunisti, ki jih je na
področju KO SZDL Ormož približno
sto. „Za obstoj in delovanje neke
organizacije, je potrebna množica
vztrajnih in prizadevnih ljudi, teh pa v
krajevni organizaciji SZDL Ormož
manjka" je podčrtal Franc Pučko.
Nekaj . vodilnih delovnih članov je
resnično premalo in v tem je tudi
bistveni razlog in vzrok neaktivnosti
ormoške krajevne organizacije SZDL.
Primanjkuje predvsem mlajših ljudi in
žensk. Po drugi strani pa je slišati
pripombe, da le-ti nimajo možnosti za
uveljavljanje svojih interesov in am-
bicij. Vodstvo organizacije si je zato
Dostavilo nalogo, pomladiti vodstvo in
lanstvo z ljudmi, ki so pripravljeni in
sposobni delati v tej ormoški družbe-
nopolitični organizaciji.
Prisotnost Socialistične zveze, kot
najštevilnejše organizacije v Ormožu,
bi se morala čutiti povsod. V primeru
dobrega delovanja bi morala sodelo-
vati pri akcijah" drugih družbenopoli-
tičnih organizacij in društev. Temelj
njene dejavnosti pa bi naj bil reševanje
socialne, gospodarske in poUtične
problematike Ormoža. Delovati bi
morala npr. v krajevni skupnosti, pri
vprašanjih kmečkega zavarovanja, šo-
lanju in vzgoji otrok, sodelovala bi
lahko z mladinskim klubom itd. O
navedenihh problemih so člani uprav-
nega odbora sicer razpravljali in skle-
nili s temi vprašanji seznaniti član-
stvo. Do teh množičnih sestankov ni
prišlo zaradi nezainteresiranosti član-
stva. V dveh letih delovanja doseda-
njega upravnega in nadzornega odbora
je prišlo le do dveh ,,množičnih"
sestankov, čeprav so vsakega posa-
meznega volilca povabili pismeno.
Najbolj čudno je, da se ljudje v
Ormožu ne zanimajo več niti za
stvari, kijih zadevajo neposredno. KO
SZDL je sklicala sestanek, kjer bi naj
razpravljali tudi o stanovanjsko ko-
munalnem razvoju Ormoža in bližnje
okolice ter o razdeljevanju in porabi
sredstev, ki jih Ormožani plačujejo za
uporabo mestnega zemljišča. Udelež-
ba je bila tako skromna, da niso vedeli
ali bi sploh še kaj lahko ljudi zanima-
lo.
Dosedanje vodstvo KO SZDL Or-
mož je moral organizirati pobiranje
članarine in to za tri pa tudi štiri leta
nazaj. Prejšnje vodstvo jim je namreč
pustilo to malo čudno dediščino.
Akcija jim je uspela le na področju
mesta in delno na Hardeku. V drugih
krajih, ki so v sestavu KO SZDL
Ormož pa članarine niso pobirali.
Vzrok je v nepravilni izvedbi volitev
pred dvema letoma. Takrat v vodstvo
KO SZDL niso bili predlagani in tako
tudi niso bili izvoljeni predstavniki
vasi Hardek, Pavlovci, Dobrava,
Litmerk, Lešniški vrh in Lešnica.
Tako je bilo delovanje krajevne orga-
nizacije SZDL Ormož onemogočeno v
celoti pa tudi pri pobiranju članarine.
V razgovoru o pripravah na nove
volitve vodstva krajevne organizacije
SZDL Ormož so poudarili, da je
potrebno izvoliti takšne ljudi, ki bodo
voljni delati in niso obremenjeni že z
množico drugih funkcij. Pri tent je
treba upoštevati, da mora članstvo
prej naštetih vasi dobiti svoje pred-
stavnike v vodstvenih organih.
Pomenili so se tudi o nekaterih
problemih v Ormožu. Tako so načeli
vprašanje pokopališča in gradnje nove
"mrliške veže. Beseda je tekla tudi o
700-letnici Ormoža, pojavih nepisme-
nosti, ki so jih zaznamovah v zadnjem
času itd. Po udeležbi na zadnjem
sestanku lahko sklepamo, da bo or-
moška krajevna organizacija SZDL
končno zaživela. Zabeležili so rekord-
no število prisotnih - 45.	jr
Kapacitete so zadovoljive
Po zadnji konferenci ZKS smo
povsod v Sloveniji pristopili k izvrše-
vanju stališč in sklepov te konference,
ki je bila skoraj v celoti posvečena
odpravi socialnih razlik, ki so bile v
zadnjem času predmet razprav v vseh
družbenopolitičnih organizacijah v
Sloveniji, kakor tudi v ptujski občini.
V Ptuju se socialne razlike kažejo
predvsem pri otrocih in ostarelih
občanih. Nedvomno pa so te razlike v
naši občini najbolj vidne v hribovitih
predelih Slovenskih goric in Haloz,
O teh problemih in težavah je pred
nedavnim tekla beseda z vzgojitelji-
cama otroškega vrtca v Majšperku,
Zdenko Urh in Jožico Habjanič.
Kapaciteta otroškega vrtca v Maj-
šperku }e 45 otrok, sedaj pa ga
obiskuje le 40 otrok. Pomeni torej, da
vrtec ni popolnoma zaseden. Temu pa
je verjetno vzrok velika oddaljenost
od centra tega dela Haloz. Vsaka
prošnja, kije prišla na upravo vrtca, je
bila ugodno rešena in pri sprejemu
niso delali razlik med prošniki. Sest
socialno ogroženih otrok obiskuje
otroški vrtec zastonj.
Vsekakor je odprto vprašanje, kako
odpraviti razlike, ki se pojavljajo med
otroci iz bližine Majšperka in tistimi,
ki so bolj oddaljeni. Dejstvo je, da §o
otroci v hribih v predšolski dobi
popolnoma odrezani od družbe in
sveta. Zato so ob vstopu v šolo često
boječi in tudi po učnem uspehu
zaostajajo.
Vzgojiteljici iz majšperškega vrtca
ne vidita rešitve tega problema. Ne
poznata razmer v teh krajih, ker sta,
kot pravita, ,,uvoženi". Najbrž bo
treba okrepiti tako imenovane male
šole. Verjetno pa bi bila tudi zelo
primerna oblika rešitve tega proble-
ma, vsaj enkrat tedensko obiskati te
predšolske otroke v hribih, jih zbrati v
nekem prostoru, jih tam vzgajati in
učiti, da bi se tako vsaj delno privadili
otroški družbi, raznim igram in po-
dobno. Veijetno je v teh krajih to
edina možna oblika vsaj delne od-
prave razhk med otroci. Vsekakor pa
to zahteva izdatnejša finančna sred-
stva, ki pa jih že sedaj žal primanj-
kuje.	-mn-
Drugič za narodnega lieroja
Pred nedavnim je predsedstvo Ob-
činske konference ZMS Ptuj obravna-
valo vprašanje, kot so programi raznih
komisij za letošnje leto in delovni
program republiške konference ZMS.
Nekatere komisije sicer še niso
uspele narediti svojih delovnih progra-
mov za letos, druge pa so izdelale zelo
obširne programe, za katere upajo, da
jih bodo tudi realizirali. Najobsežnejši
program dela imata vsekakor komisija
za SLO in pa komisija za sodelovanje
z JLA.
Kot eno zelo važnih nalog so
postavili ustanavljanje mladinskih or-
ganizacij v nekaterih krajih občine,
kjer so organizacije že bile in so iz
določenih vzrokov razpadle ali pa jih
še splon ni bilo. Tako imajo sedaj
pred durmi ustanovitev mladinskega
aktiva v Hajdošah, , pri trgovskem
podjetju Izbira in v Merkurju. Na seji
so med drugim sklenili, da morajo
tiste komisije, ki še niso izdelale
svojih delovnih programov za letošnje
leto, le-te predložiti predsedstvu do
sledeče seje.
Ptujska občinska konferenca ZMS
je na svoji zadnji seji pridružila pred-
logu, naj" bi predsednika Jugoslavije
Josipa Broza Tita ob njegovi osem-
desetletnici v drugič razglasili za na-
rodnega heroja Jugoslavije. S tem bi
predsednik dobil samo delček prizna-
nja za delo in trud, ki ga je imel med
NOB in tudi po njej. Omeniti pa velja,
da je bila občinska konferenca ZMS
prva družbenopolitična organizacija v
Ptuju, ki je dala tak predlog. -mn-
Pogovor o ptujskem radio klubu z njegovim predsednikom in
sedanjim direktoijem Radia Ptuj, Mihaelom Gobcem
YU 3 DJK - Ptuj
Predsednika ptujskega radio kluba
Mihaela Gobca sem našel v prostorih
Radia Ptuj, kjer bo v kratkem prevzel
dolžnost direktorja tega zavoda. Pogo-
vor sva speljala na nedavni letni občni
zbor amaterskega radio kluba, ki šteje
radiotelegrafistov, vezistov, telefoni-
stov itd.
Radio klub v Cirkulanah je nekoli-
ko mlajši in rabi tudi nekoliko
opreme. Zanimivo pa je, daje ravno v
tem klubu veliko zanimanje za delo,
zlasti še mladine.
Na svojem občnem zboru so si
postavili tudi nalogo, da morajo
amatersko radio mrežo razširiti na
celotno področje ptujske občine in
zato imajo pred durmi ustanovitev
radio kluba v Slovenskih goricah.
Poleg svojega rednega delovanja pa
se člani radio kluba udeležujejo tudi
raznih tekmovanj, tako obveznih kot
tudi prostovoljnih v medobčinskem
kot tudi republiškem merilu. Povsod
pa so do sedaj dosegali vidne rezul-
tate, saj je član ptujskega radio kluba
Durica Rašek zasedel prvo mesto v
republiškem tekmovanju in tako osvo-
jil prehodni republiški pokal.
Mihaela Gobca sem zaprosil tudi za
nekaj besed o Radiu Ptuj in njegovem
novem delovnem mestu, vendar pravi,
da bo o tem govoril kdaj drugič.
Mihael Gobec, dosedanji in dolgoletni
predsednik ptujskega radio kluba in
novi direktor Radia Ptuj
skupno 53 članov in je razdeljen v tri
sekcije: ptujsko, kidričevsko in cu-ku-
lansko.
Na občnem zboru so navzoči
ugotovili, da so bile vse naloge, ki so
si jih postavili v celoti realizirane in so
si istočasno postavili tudi nove, za
letošnje leto. Pred nedavnim pa so
rešili tudi problem prostorov na
gradu, ker so bili sedanji zelo
nefunkcionalni. Nove prostore so si
uredili prav tako na gradu in sicer v
pritličju. Cesto pa se srečujejo tudi s
problemi financiranja, kajti stroški za
nabavo aparatur in za delovanje kluba
nasploh, so zelo veliki. Takoj pa velja
omeniti, da bi v primeru agresije na
Jugoslavijo ta in drugi radio klubi
odigrali veliko vlogo. Tega se zaveda
tudi oddelek za narodno obrambo v
Ptuju in zato v veliki meri finančno
podpira radio klub. Temu pa se
pridružujejo tudi družbeno-politične
organizacije.
Radio klub Kidričevo, z uradnim
nazivom YU 3 DEU - Kidričevo je
bil do nedavnega v TGA in ni bil
dostopen širšim množicam, zato so ga
prenesli v prostore krajevne skup-
nosti, kjer upajo, da bo zanimanje
zanj večje, želja kluba pa je, pridobiti
v svoje vrste čim več mladih fantov,
ki so služili vojaški rok v vrstah
OBČNI ZBOR
STRELSKE ZVEZE PTUJ
V	petek, 17. marca bo v Železničar-
skem domu v Ptuju redni letni občni
zbor Strelske zveze Ptuj, na katerem
bodo izvolili novo vodstvo za prihod-
njo mandatno dobo, ki bo trajala dve
leti. Razpravljali pa bodo tudi o
gradnji strelišča za vojaško puško,
pregledali bodo finančno poslovanje
zveze in odprli novo šolo za strelske
inštruktorje in sodnike. Razpravljali
pa bodo tudi o nekaterih drugih
vprašanjih strelske zveze.
Vidno mesto bodo v referatih in
razpravah posvetili tudi lanskoletnim
uspehom Strelske zveze Ptuj na raznih
tekmovanjih v občinskem, republišken
in medrepubhškem merilu.
V	nedeljo bo tudi občinsko tekmo-
vanje za zlato puščico, na strelišču v
Turnišču.
Podrobneje o občnem zboru Strel-
ske zveze, o uspehih tekmovalcev in o
izidu tekmovanja za zlato puščico
bomo poročali prihodnjič. -mn-
„Ali si bila včeraj na koncertu?
Kako je bilo? "
»Zanimivo! Jana in Jule se ločujeta,
Džek ima spet novo punco, Joco sejo
zaletel z Drejčevim avtomobilom, Ti-
ne pa že tri dni popiva, medtem ko
Alenka še vedno čaka na porod."
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 16. marca Ij^j
Delo komisij ZK Ormož
Komisija za družbeno ekonomske
odnose in ekonomsko politiko pri
komiteju občinske konference ZKS
Ormož sije v mejah pristojnosti, kijih
določa statut ZKS ter na osnovi
sklepov in resolucij zveznih, repubh-
ških ter občinskih organov ZK posta-
vila svoj program dela za čas enega
leta.
Glede na aktualnost razmer bo
komisija delala v treh smereh. Kot
prvo nalogo si je postavila področje
odkrivanja in odpravljanja socialnih
razlik med občani. Nadalje bo komisi-
ja spremljala in analizirala gospodar-
ske tokove na območju občine
Ormož ter v tej zvezi dajala pripombe
in priporočila. Komisija bo še skrbela
za skladen razvoj družbenih služb na
območju občine Ormož.
Za dosego teh ciljev si komisija za
družbeno ekonomske odnose in eko-
nomsko politiko postavlja nekaj kon-
kretnih nalog. Na področju socialnega
razhkovanja dogodku v soboto, se v
nedeljo spočijete. Donosna vožnja v
torek, zaposlenosti in osebnih dohod-
kov ter analizirah ukrepe na področju
stanovanjske pohtike.
Na področju gospodarstva bo komi-
sija ocenjevala gospodarska gibanja po
posameznih panogah dejavnosti in
delovnih organizacijah (polletno in po
zaključku poslovnega leta). Pri tem se
bodo posluževah anahz službe družbe-
nega knjigovodstva in občinskih virov.
Komisija bo obravnavala še konfliktne
situacije v gospodarskih organizaicjah,
spremljala bo reahzacijo ustavnih
amandmajev, zlasti XXI. in XXII.
amandmaja, ocenjevala položaj dislo-
ciranih obratov ter spremljala realiza-
cijo razvojnih pro^amov delovnih
organizacij.
Na področju družbenih služb pa
program komisije za ekonomske od-
nose in ekonomsko politiko predvide-
va akcijo za uvedbo nacionalnega
zdravstvenega zavarovanja. Razprav-
Ijah pa bodo še o izobraževanju kot
temeljnem faktoiju za hitrejši razvoj
občine, otroškem varstvu v pogojih
manj razvitih občin ter o telesno-
vzgojnih organizacijah ter aktivnosti
mladine v športu.
Predsednik komisije za družbeno-
ekonomske odnose in ekonomsko
pohtiko pri komiteju občinske kon-
ference ZKS Ormož je Milan Ritonja,
direktor tovarne „Jože Kerenčič"
Ormož.
jr
V znamenju cvetja in veselja
Letošnje praznovanje dneva žena je bilo na območju bistriške občine bolj
živahno kot kdajkoh poprej. To potrjujejo številne prireditve, ki so jih za svoje
zaposlene žene pripravile delovne in druge organizacije.
S pripravami na letošnji dan žena so pričeli že okrog 1. marca. V tem
času je bilo prodanega več cvetja, predvsem nageljnov, kot kdajkoli poprej v
tako kratkem času. Po bistriških uhcah skoraj ni bilo trenutka, da ne bi mošici
in otroci prenašah daril in cvetja. Zadnji dan je bilo v bistriških cvethčarnah
težko dobiti še kakšni cvet. Trgovine so bile polne moških kupcev.
Prizor, kot jih v preteklem tednu ni manjkalo
Letos okrog 8. marca najbrž ni bilo kraja ah celo hiše, kamor ne bi
prinesli cvetja ah skromnega darila.
Ta dan pa so po svoje izkoristili tudi moški, kakor da bi to bil tudi njihov
dan. Prilastili so si pravico do praznovanja in tega je bilo na pretek. Čeprav so
se nekateri spustih v razne kuharske avanture (tega najraje ne bi opisovali, ker
so žene in dekleta ta poskus morale potem prenesti na lastni koži, oziroma na
lastnem želodcu), so drugi izginili na praznovanje skupaj z ženo ali celo brez
nje.
Tekst in foto: VH
nov delovnlCas v upravi skupščine
občine slov. bistrica
Na zadnji seji je Skupščina občine
Slov. Bistrica določila nov delovni čas
upravnim delavcem. Po novem raz-
poredu bodo delah od 1. januarja do
31. marca in od 1. oktobra do 31. de-
cembra ob ponedeljkih, torkih, četrt-
kih in petkih od 7. - 15. ure, ob
sredah pa od 7. - 17. ure. Od
1. aprila do 30. septembra pa ob
ponedeljkih, torkih, četrtkih in pet-
kih od 6. — 14. ure, ob sredah pa od
6. - 16. ure. Cas za sprejem strank bo
v jesenskem in zimskem času v pone-
deljek in petek od 8. do 14. ure ter v
sredo od 8. - 16. ure, od 1. aprila do
30. septembra pa v ponedeljek in
petek od 7. - 13. ter sredo od 7. -
15. ure.
S tako razporejenim delovnim ča-
som bodo delah upravni delavci 42 ur
tedensko.	tf
Toliko cvetja še nisem dobila
Dom počitka dr. Jožeta Potrča v
Poljčanah je bil v preteklem tednu, v
času praznovanja 8. marca, gostitelj
mnogih skupin predstavnikov družbe-
no političnih organizacij, delovnih in
krajevnih skupnosti iz občin Sloven-
ska Bistrica in Maribor, od koder je
največje število oskrbovancev.
V	tem tednu so oskrbovanci sprem-
ljali razhčne kulturne programe. Žene
so dobivale šopke cvetja in čestitke.
Od vsega izrečenega v tem tednu je
bilo najprisrčnejše to, kar je izjavila
najstarejša oskrbovanka doma Anto-
nija Capi, ko je dejala: Tohko cvetja
nisem še nikoU dobila.
Ta oskrbovanka bo kmalu dopolnila
103 leta življenja; kljub temu pje še
kar čila in sama hodi.
V	domu povedo, da se je zanimanje
za ostarele v zadnjih dveh letih popra-
vilo in da je postala družba do
starejših končno tako pozorna, kot si
to zaslužijo.
V	tem tednu so za oskrbovance
pripravih razne kulturne programe.
Sodelovah so otroški vrtec in osnovna
šola iz Poljčan, OK ZMS Slovenska
Bistrica, razni orkestri in recitatorji in
drugi.
Mnogi obiskovalci so prinašali dari-
la, vendar' se je po sporazumu z
vodstvom doma obdarovanje spreme-
nilo v tohko, da prejemajo oskrbovan-
ci redno mesečno žepnino, ki je
znašala prej po 20 N din mesečno,
sedaj pa znaša 40 din.
V	domu je trenutno 260 oskrbovan-
cev, od tega 173 žena.
VH
Povsod so praznovali
Najštevilnejša udeležba na proslavi dneva žena je bila v Središču: okrog 500
obiskovalcev
Dan žena je bil nedvomno najpo-
membnejši dogodek minulega tedna v
ormoški občini. Proslavili so ga v vseh
delovnih in družbenopolitičnih orga-
nizacijah, zavodih, šolah in krajevnih
skupnostih. Najbo^ slovesno je bilo v
otroških vrtcih, kjer so drobne roke
malčkov pripravile svojim mamicam
skromna darila. Najmlajši pa so v
kratkih nastopih z recitacijami in
pesmicami pokazah tudi, kaj so se
naučih v zadnjem času.
Sindikalne podružnice delovnih
organizacij so pripravile sprejeme za
svoje ženske člariice kolektivov, jih
pogostile in obdarile. Družbenopoli-
tične organizacije so se tudi spomnile
svojega ženskega dela članstva ter jim
zaželele še mnogo let dela in ustvarja-
nja v naši samoupravni družbi.
Dejah smo. že, da so tudi v vseh
krajevnih centrih občine tudi bile
slovesnosti ob dnevu žena. Vehko
večino teh proslav so organizirale
krajevne organizacije SZDL skupaj z
osnovnimi šolami. Le-te so pripravile
programe proslav. Za vsa praznovanja
je značilno, da so jih organizirali
moški in kot smo izvedeli, v zadovolj-
stvo večine udeleženk.
Mednarodni dan žensk, 8. marec, je
tako tudi na področju ormoške
občine dobil svojo veljavo. Prireditelji
in organizatorji so poskrbeli, da
slovesnosti niso izzvenele v nevscbin-
sko veseličarstvo z mnogo dragega
cvetja in pijače, kot se je včasih že
dogajalo. Vse prireditve so bile
skromnejše kot po navadi in obrnjene
v pomen mednarodnega dneva žensk,
v tisti pomen, kot si gaje predstavljala
ena velikih bork za ženske pravice,
Klara Zetkin. Spomnili so se napredne
vsebine revolucionarnega ženskega
praznika.
Boju za enakopravnost ženske in
moškega pri delu, ki seje proti koncu
prejšnjega stoletja močno razgibal, so
sledile tudi slovenske delavke. Prebu-
jati so se pričele zgodaj, ob prvih
začetkih industrije so pričele demon-
strirati svoje nezadovoljstvo nad raz-
merami v podjetjih.
V svetu, kjer je bil razvoj industrije
hitrejši, se je hitreje utrjevalo in širilo
delavsko in z njim tudi žensko
napredno gibanje. Ženski nastopi so
postali vse bolj organizirani. Tako so
sociahstke ZDA priredile februarja
1910 „sociahstični ženski dan" in na
njem terjale enakopravnost. Ta akcija
je porodila misel, da bi socialistke
vseh dežel vsako leto priredile ženski
dan z zahtevo po volilni pravici, za
resnično žensko enakopravnost, za
resnično svobodo. Predlog se je hitro
uveljavil v mnogih deželah. Posebno
pomembno v zgodovini pa je prazno-
vanje ženskega dne 8. marca 1917, ko
so ruske delavke priredile velike
demonstracije po petrograjskih ulicah
in zahtevale mir in kruh. „Poleg svojih
pravic in še pred njimi" je dejala Klara
Zetkin „ženske terjajo mir. In ta boj
za mir, je vehko zgodovinsko dejanje,
s katerim bodo ženske v naših dneh
potrdile svojo politično zrelost in
svojo pravico do politične enakoprav-
nosti."

gpfjlK — ČETRTEK, 16. marca 1972
STRAN 11
nudje "adi pomagamo tistim, ki so pomoči potrebni. Toda,
pomagati človeku - invalidu, ki še od rojstva ni stopil na svoje noge,
•^dolžnost. Zato pomagajmo tudi
malemu Ivanu
o vsem tem sem razmišljal tisto
dopoldne, ko nas je Ivan obiskal. Do
jjja se nam je zasmilil, ko se je 60 cm
visok možiček s pomočjo dveh bergelj
[g s težavo pomikal do stola, ki smo
mu ga ponudih. Ko smo mu hoteli
pomagati nanj, je to odklonil in se je
sam dvignil na bergljah ter sedel.
Takoj v začetku je povedal, da išče
denarno pomoč, za nakup ortoped-
skega vozička na motorni pogon.
Ivan Repič ah po domače Mali Ivan
seje rodil pred 35 leti v Podvincih pri
Ptuju in je vse živpenje 100 % invalid.
Že ob rojstu se je usoda poigrala z
njegovim življenjem in od rojstva še ni
stopil na svoje noge, brez pomoči
drugih ali pa svojih bergelj. Zadnjih
deset let pa uporablja skoraj že
dotrajani ortopedski voziček na ročni
pogon. Kljub temu mu je še vedno
^■est prijatelj, ki ga zaradi bolezni
"lora zapustiti. V roke se mu je
naselila reuma in nima več toliko
jnoči, da bi se pripeljal dlje od 500 m.
Ivan je tudi pripovedoval, kako je bil
ko je prvič sedel na ta
^'oziček. Odpeljal se je v mesto, ki ga
tako želel videti, lahko se je vozil
^ domači vasi, lahko si je našel tudi
[•ružbo. To so bili Ivanovi najsrečnejši
trenutki.
Vsa ta sreča pa ga je zapustila, je s
Mizami v očeh ugotavljal Ivan in se
ozrl po sestri, ki ga je sprem-
na-kot da bi jo hotel vprašati, ah je
Pvedal vse in ah ni morda kaj
^pustil. Povedal je tudi o svojem
npt je bil nekoč čevljar in je že
j let pod grudo. Od njega se je
mucil čevljarskega dela. Mati, ki ima
J^aj zemlje, dobiva skromno pokoj-
[^'JJ^- od katere dobi nekaj Ivan.
. ge pomoči ne dobiva, kljub temu,
''^^Je potreben.
obij®" je prišel prosit pomoči in
Dom '	'""i	bomo
^^	ortopedski
Zonpt , motorni pogon, da bi
zoj!: /^hko prišel v mesto, da bi
Ije R prišel med svoje prijate-
čevli K ^ mestu našel kakega
Pomn- ^^ mojstra, ki bi ga vzel za
pri delu, ker bi tako tudi
nekaj zaslužil. Vse to pa je pogojeno z
novim vozičkom. Nekateri so mu
pomoč že obljubih. Na zavodu za
socialno zavarovanje bo dobil toliko,
kot stane navaden ortopedski vozi-
ček. Seveda bo moral zato najprej k
zdravniku, ortopedu. Župnik mu je
obljubil 900 dinarjev. Nekaj je prihra-
nil sam, nekaj mu bodo dali sorod-
niki. Kljub temu pa bo to premalo, saj
stane voziček na motorni pogon nad
8.000 dinarjev.
Zakaj mu ne bi pomagali še drugi,
ki smo zdravi, ki lahko hodimo in
smo sposobni za delo? Zakaj ne bi
namenih kakega starega tisočaka in ga
poslali Ivanu? Tudi Ivan bi rad delal,
ko bi le mogel! Samo pomislimo, za
koliko vsega je usoda prikrajšala Iva-
na! Ni imel možnosti videti lepot
narave, ne pozna gledahšča in kina
niti zabave. Nekoč, ko ga bomo
srečali na vozičku, si bomo lahko
dejah: „Tudi jaz sem ti pomagal, da se
sedaj lahko premikaš po svetu in da
lahko živiš vsaj del tistega življenja, ki
ga živimo drugi ljudje."
Akcija se je torej pričela. Gospodar-
ske organizacije ah posamezniki, ki se
bodo odločih za pomoč Ivanu, naj
pošljejo svoje prispevke na žiro račun
Občinskega odbora Rdečega križa
Ptuj, številka 542-8-26 (Zraven šte-
vilke pripišite za MALEGA IVANA).
Bravce bomo sproti obveščali o rezul-
tatih akcije.	-mn-
Mali Ivan, ki vas prosi pomoči meri
vvišino samo 60 cm.
POSVETOVANJE
PREDSEDNIKOV KS
Prejšnji četrtek je bilo v ptujskem
magistratu posvetovanje predsednikov
krajevnih skupnosti ptujske občine.
Na posvetovanju so razpravljali o
povzetku poročila o dejavnosti krajev-
nih skupnostih v letu 1971. Obravna-
vah pa so tudi program del krajevnih
skupnosti in možnostih njihove reali-
zacije v letu 1972. Posvetovanja so se
udeležili predsedniki krajevnih skup-
nosti in vodje krajevnih pisarn.
Ker je občinska skupščina na svoji
zadnji seji sprejela tudi spremembo
odloka o določitvi in upravljanju cest
IV. reda in se je dotedanji odbor
cestnega sklada preimenoval v skup-
ščino sklada, so v njo po enega
predstavnika delegirale tudi krajevne
skupnosti. O izboru delegatov so
skupščino občine krajevne skupnosti
obvestile pismeno do 15. marca.
PREVELIKA HITROST
Zaradi neprimerne hitrosti in vinje-
nosti se je prejšnjo sredo pripetila
prometna nesreča na cesti, ki pelje iz
Sikol v Kidričevo.
Voznik osebnega avtomobila Vojko
Belšak iz Ptuja je izgubil oblast nad
volanom in ga je zaneslo v obcestni
jarek. Pri nesreči je bil ranjen in so ga
po daljšem iskanju odpeljali v ptujsko
bolnišnico. Dobil je pretres možganov
in lažje telesne poškodbe. Prav t^o je
bil lažje ranjen sopotnik Dušan Goj-
kovič.
Škoda na avtomobilu znaša 20.000
dinarjev.	-mn-
HUDA PROMETNA NESRECA
Pred nedavnim se je na križišču
Mariborske in Zagrebške ceste v Ptuju
pripetila huda prometna nesreča med
voznikom osebnega avtomobila Hicta-
ler Edvardom, inženirjem iz Slovenj
Gradca in zaposlenim pri Cestnem
podjetju Maribor in voznikom tovor-
njaka priklopnika z beograjsko regi-
stracijo, zaposlenim Transšped -
Beograd.
Edvard Hictaler, ki je imel v
avtomobilu še hiri sopotnice, je
pripeljal v križišče z veliko hitrostjo
in ga je zaradi mokre ceste zaneslo v
predzadnje kolo priklopnika. Pri ne-
sreči so bili hudo ranjeni: voznik
osebnega avtomobila Edvard Hictaler,
njegova žena Marija, sopotnice Majda
in Tatjana Kovačič ter Marija Pipan.
Ponesrečenci se zdravijo v ptujski
bolnišnici.	-mn-
IZSILJEVANJE
PREDNOSTI
V	ponedeljek, 13. marca se je v
Osojnikovi ulici, pri železniškem, pre-
lazu v Ptuju pripetila prometna
nesreča, ki je terjala dva lažje
poškodovana in 17.000 dinarjev mate-
rialne škode.
Do nesreče pa je prišlo zaradi
izsiljevanja prednosti turškega držav-
ljana Kayan Osmana, ki je začasno
zaposlen v ZRN. Kayan je pripeljal iz
Maribora in zapeljal naravnost v
Osojnikovo ulico. Istočasno je po
Ormoški cesti proti Mariboru pripeljal
voznik osebnega avtomobila Franjo
Katalenko iz okohce Varaždina. Ka-
yan mu je na križišču vzel prednost in
je prišlo do trčenja, pri katerem sta
bila lažje poškodovana Katalenkova
sopotnika Štefan Mihin in Josip
Mihin.
VLOM V HIŠO
V	nedeljo je Manuel Džokič iz
Ormoža ob prihodu v svojo hišo na
Svetinjah pri Ivanjkovcih opazil, daje
nekdo šaril po notranjih prostorih
sicer zaklenjene hiše. Zadevo je takoj
prijavil pohciji, kije še isti dan pričela
z akcijo. Hitro in zavzeto delo (bila je
nedelja) je tudi rodilo uspeh. Milični-
ki Beno Volk, Janez Cimerlajt, Vinko
Megla in Ivan Debevc iz oddelka
mihce Tomaž so storilce kmalu
izsledili. To sta Peter Kavčič iz
Mihalovec in mladoletni B. Z.
V	notranjost prostorov sta prišla
skozi drvarnico, kjer sta prebila leseni
strop ter se skozi podstrešje hiše
splazila v notranjost.
Prestopriika sta v hiši demontirala
zvočnik z radia, odnesla nekaj slivov-
ke in polomila nekaj vrat, ko sta
hodila iz prostora v prostor.
jr
DENAR OD BENCINA
NA CESTE
Skupščina občine Slov. Bistrica od-
ločno zahteva od republiškega izvrš-
nega sveta, da 65 par od htra prodane-
ga bencina, kar po novih podražitvah
pripada republikam, nameni za ceste.
Odborniki bistriške občine se ne
morejo strinjati z drugačnim načinom
koriščenja ..bencinskega" denarja. To
zahtevo bodo podah tudi svetu po-
dravskih občin in vsem pristojnim
repubhškim organom. Na tako odloč-
no zahtevo je verjetno spodbudila
odbornike odločitev Zveznega izvrš-
nega sveta, da ..svoj" del sredstev od
podražitve bencina nameni za pomoč
industriji konfekcije in obutve. Naša
republika pa se je že večkrat v
preteklosti zavzemala za namensko
uporabo bencinskega denarja in zato
sedaj tudi ne bi smela denarja upora-
biti v druge namene.	tf
Proslava dneva žena v Senešcih
Prostovoljno gasilsko društvo v
Senešci je v soboto, 4. marca priredilo
proslavo ob dnevu žena. Povabili so
vse ženske, zlasti pa starejše in
matere. Žene je v imenu društva
pozdravil poveljnik Franc Mesarec.
Zaželel jim je prijetno počutje in jim
čestital ob prazniku žena. Nato je bil
kratek kulturni program. Vse žene so
dobile šopke nageljnov, ki jim jih je
darovalo društvo.
Proslave se je udeležil tudi zvezni
poslanec Vlado Ožbolt. Ob dnevu
žena je obširno seznanil zlasti matere
o načrtih za nov otroški vrtec,
mlečno kuhinjo in celoletno malo
šolo, ki jo nameravamo zgraditi pri
Veliki Nedelji. Poudaril je nujnost
otroškega varstva, ki z vedno večjo
zaposlenostjo žensk izredno narašča,
zlasti pa je poudaril velik pomen male
šole, kajti doslej so vsepovsod ugoto-
vili, da otroci, ki pred rednim
poukom obiskujejo malo šolo, veliko
lažje dojemajo snov in se prilagodijo
rednemu učenju, saj začetne težave
prebredejo že pred tem, se vključijo v
družbo otrok in vzgojiteljev. Kako
nujno je, da otrok konča osemletko,
vemo danes vsi. Ob naglem razvoju
družbe je človeku splošna izobrazba
več kot nujna.
Sredstva za montažno stavbo s
štirimi učilnicami bo prispevala delo-
ma repubhka, nekaj občina, ostanek
pa bodo prispevah sami s samorpi-
spevkom, ki bo znašal 1 % od
katastrskega dohodka letno, za zapo-
slene štiri odstotke od enomesečnega
dohodka letno, za upokojence pa dva
odstotka od enomesečne pokojnine.
Kot smo videli, se vsi seneški
vaščani, zlasti pa žene in matere
strinjajo s tem, da čimprej zgradimo
in uredimo vse potrebno. Upamo, da
se bodo vaščanom Senešc v mnenju in
odločanju pridružili tudi drugi Veli-
konedeljčani in bomo tako s skupni-
mi močmi zgradili nekaj, kar bodo
lahko s ponosom pokazali naši otroci,
ko bodo imeli sami že naslednike.
Po programu je bila skupna večerja,
ki so se je udeležih tudi možje,
sredstva zanjo pa smo zbrah vaščani
sami.
Seneški gasilci so se tokrat res
izkazah, saj so za vse poskrbeli sami.
Ženske so le spekle pišcance, seveda v
družbi fantov, pri večerji in tudi
pozneje pa so nam stregli postavni
mladi gasilci. Vedro razpoloženje seje
stopnjevalo in kmalu privabilo mladi-
no iz okohce.
Proti jutru, ko so žene morale
domov, ker so jih klicala domača
dela, se je večerna proslava žena
spremenila v jutranjo mašo moških.
Tistim, ki so še ostah, so se namreč
pridružili možje iz sosednjih vasi, ki
so šli k prvi maši. Ko so videli
razpoložene moške, so popili tudi oni
jutranji kozarček pri njih, nato pa kar
ostali. Ko so videli iti druge od maše,
so počasi odšli za njimi vsi, seveda kar
precej blagoslovljeni.
Vse se je srečno končalo, razen če
kakšen blagoslov ne bo obrodil sadu.
Toda v ta namen bodom vendar
gradili otroški vrtec.
Takih prireditev si seneške žene še
želijo.
Slava Rakova
Vlomilec se je ponoči splazil v
zakonsko spalnico. „Si ti. Tone? " je
vprašala žena.
„Ne," je odvrnil vlomilec, „to sem
jaz. Tone leži pod posteljo in šklepeče
z zobmi."
„Gospod direktor, tista dekhca vče-
raj zvečer v kavarni je bila prav
gotovo vaša hčerka? Čestitam!'
„Že v redu! Toda tega vam ni treba
trobentati okoh, da ne zve moja
žena."
Nemalo sem bil presenečn nad mo-
gočno zbirko raznih spominkov in
okraskov, ko sem obiskal Sandija Raj-
ha, zbiratelja iz Ptuja. Njegovo de-
lovno mesto je pri KK Ptuj, obrat
»Slovenske gorice" in morda ga je
prav pokUc, ki ga opravlja s,podbudil,
da je pričel zbirati razne miniaturne
steklenice z alkohohiimi pijačami. S
tem pa se ni zadovoljil ter je pričel
zbirati vse, kar je lepega ter ima tudi
neko svojo vrednost. Sandi se zavze-
ma, da bi v Ptuju in tudi drugje
ustanovih nekakšne klube, v katere bi
se včlanih vsi, ki zbirajo kakršnekoh
spominke, zlasti pa še numizmatiki,
filatehsti, zbiralci raznih značk, prti-
čev itd. Prepričan je, da bi si on kot
vsi drugi prav s pomočjo takšnega
združenja lahko svoje zbirke spomin-
kov dopolnjevah in si jih med seboj
izmenjavah.
Kaj vse je mogoče videti v njegovem
sicer utesnjenem stanovanju? Naj mi-
mogrede omenimo, da bi Sandi rabil
za ureditev svojih zbirk že kar po-
sebno sobo. Med drugim ima nad
2600 raznih športnih, planinskih, to-
varniških in drugih značk. Na steni
dnevne sobe visi tudi okrog 400 obe-
skov za avtomobilske ključe in vsak
zase predstavlja nčkaj posebnega. V
njegovi vitrini oziroma omarici v
dnevni sobi ge prava zakladnica lepih
steklenic, v katerih se lesketajo vse-
mogoči šampanjci. Med drugim ima
šampanjce iz Francije. Ta dežela je
sicer znana po najboljših šampanjcih,
sledijo šampanjci iz Anglije, Španije,
Avstrije, Rusije, Cehoslovaške, Izra-
ela, Italije in še kaj. Na vrhu te
omarice pa se lesketajo miniaturne
steklenice z alkoholnimi pijačami raz-
nih domačih pa tudi tujih proizva-
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 16. marca Ij^j
MIRKO ŠOŠTARiC:
Izleti v ptujsko okolico
in preteklost
(Nadaljevanje)
Temu kraju so domačini še pred
nedavnim rekh „perka fara"; to
skakaško kapelo je morala protirefor-
macijska komisija dvakrat podirati,
ker so jo privrženci sekte obnovih. 2e
leta 1787 je moral lenarški trški
sodnik prisegati po slovenskem obraz-
cu; na trške svoboščine so spominjali
stari predmeti, shranjeni v rotovžu
(sodni palici, meč, vrč in cina, ki je
rabil za volilno skrinjico, sejemski
privilegiji) in „gerihtni križ" ob cesti
proti Velki. V Radehovi sta
11. 2. 1945 v Vutejevi hiši v boju z
Nemci padla dva partizana. Na Dami-
ševi domačiji v Radehovi 19 in
Ornikovi v Sp. Gasteraju 4 gnezdijo
štorklje. Lenart je rojstni kraj ilirskega
pisatelja Lovra Vogrina (1810-1869).
V bhžnjih Žerjavcih in Porčiču sta
dva slatinska vrelca, medtem ko
slatina na Pozhčevem posestvu v Zg.
Ščavnici (ki jo omeiya Puff pred 110
leti), danes ni več znana. V Obratu
zajemajo sosedje v preprostem zaje-
malnem vodnjaku dobro trikraljevsko
slatino, medtem ko vrelca v Bene-
diktu in v Drvanji nista več uporabna.
Nadaljnji vrelci slatine so v Ihovi,
Lokvacu (Negova), Ivanjševcih, Stave-
šincih, Očeslavcih, Sp. Sčavnici trije,
v Sp. Ivanjcih in drugod - vseh je
preveč za naštevanje, saj jih je bilo
nekoč v Slovenskih goricah nad 40.
Od Lenarta_ pelje cesta ob Velki
navzgor čez Žice in Ročico (rojstni
kraj jezikoslovca O. Cafa); naziv kraja
je izpeljan iz nemške besede za
»strelci" - Schutzen) v Zg. Ščavnico
(Sv. Ana na Kremperku); ob cesti
pred vasjo je v nekdanjih peskolomih
videti vehke, skalam podobne kose
trdno sprijetega drobnega proda, ki
jim domačini pravijo „samejaki": tod,
na višini 356 m je torej v pradavnini
tekla prareka in odlagala prod. Baroč-
na cerkev ima Holzingerjev oltar, v
bhžini je znamenje, ki spominja na
kugo leta 1647. Vas leži vrh grebena z
izrednim razgledom čez vinograde na
Slovenske gorice in Apačko polje.
Kot poroča Puff pred 115 leti, je
takrat rastla tod izredna bukev z
orjaškim, pet sežnjev obsegajočim
deblom, pod njo bi našlo baje senco
500 ljudi; danes takšnih primerkov
(premera pribl. 2,8 m) sploh nikjer
več ne najdemo. Tu je bil rojen
slovenski bibhograf J. Šlebinger.
Ce se iz Zg. Ščavnice odpravimo
proti jugovzhodu, smo v dobri uri
hoda pri razpadajočem Colnikovem
gradiču v Drvanji: najbolje ohranjeni
so solidno obokani hlevi z baročnimi
stebri, mogočni dvojni slovenski ko-
zolec z letnico 1862 pa sosedje že
počasi demontirajo. Nadstropni gra-
dič s slepimi okni Ima v veži zanimive
freske z danes komaj še čitljivimi
verzi iz slovenskih ljudskih pesmi in s
podobami Bleda, Triglava, polja in
Slovenskih goric v ovalih, kamniti
balkon je že demohran (vijakasto
izklesane stebre je že nekdo odpe-
Ijal. . .) Nadaljevanje prihodnjič
REPORTAŽA O KONJICKARJIH
Obisk pri ptujskem
zbiratelju spominkom
jalcev. Sandi pove, da zanj ni tolj
važna vsebina, ki se v teh steklenic
nahaja, ampak predvsem njena oblj
zlasti pa še etiketa, s katero projj i
jalci „vabijo" potrošnike.	,
S tem še seveda nismo povj
izčrpah naštevanja spominkov
okraskov, ki jih je mogoče videt
stanovanju. Na steni visijo trije p
ninski klobuki, na katerih je kai v
sto raznih planinskih značk, čepi
Sandi ni hribolazec. Ima pa željo,
bi skupaj s svojo družino, pri tt
mish na ženo Faniko, hčerko Špei;
in njenega moža, stopih na najvij
goro v Jugoslaviji to je na Triglav
upajmo, da se mu bo ta želja tii
uresničila. Tu je mogoče videti tu
stara glasbila, star denar, suho roM
miniaturne ter umetniško izrezlja;
kasete in še kaj.
Zelo vneta zbiratepica je tudi njeg
va hčerka Špelca, ki je že kot otn
pričela zbirati miniaturne avtomobi
čke, traktorje ter jih bo kmalu ima
200. Špelca pa zbira tudi znamk
kozarce, razglednice. Zadnjih ima;
štiri polne albume s vseh petih koa
nentov sveta in gramofonske ploS
Ko smo se zanimah, kakšno vre
nost vse to predstavlja, smo ostij
brez odgovora. To je razumljivo. Td
ko je namreč oceniti pravo vrednoi
vsega tega. Dejstvo pa je, dajei
zbirko vloženo precej denarja, daj
treba vedno znova iskati nove priiM
ke in ne nazadnje tudi nova pozna
stva ter zbirke vedno dopolnjeval
Prav to pa narekuje potrebo po usd
navijanju klubov zbirateljev. Ta zbiit
ima tudi svojo senčno stran. Cišžei?
zbirke oziroma redno brisanje prab
ki se na njih sčasoma nabere, vzai
ženi Paniki precej časa.	p |
Del zbirke obeskov in okraskov Sandija Rajh?
gpfjlK — ČETRTEK, 16. marca 1972
STRAN 13
)odgorčani za
)iikološki institut
pripravljalni odbor za ustanovitev
/hora RK za območje vasi Podgorci
, na svojem sestanku sklenil, da bo
proslavi dneva žena pod okriljem
rtstovoljne gasilske čete Podgorci
J^dil še prostovoljno zbirko pri-
J^kov za Onkološki inštitut v Ljub-
ici namerava nabaviti novo apa-
aturo za odkrivanje začetka rakastih
(bolenj. Začetek proslave je bil v
itroškem vrtcu, kjer so najprej naj-
'igjji čestitah svojim mamicam, na-
loljevalaje šola z v ta namen izbranim
^amom. Za zaključek proslave pa
e oskrbela PG Podgorci, pri kateri je
kjio zelo veselo, kjer ni manjkala
»odba ne pesem. V sredi najboljšega
«dušja so organizirah zbirko, ki je
glede na število udeležencev zelo lepo
^adla, saj skoraj ni bilo udeleženca,
ki ne bi dal svojega zrna po pregovoru
Zrno do zrna pogača". Nabrah smo
iupno 351,00 N din. Nabrani znesek
bomo nakazah Onkološkemu inšti-
itutu v Ljubljani namensko za nave-
deno aparaturo.
Izrekamo še enkrat vsem daroval-
cem najlepšo zahvalo z željo, da nas še
(iiugod posnemajo. Ce bi ob dnevu
sna vsaka vas v Sloveniji zbrala vsaj
približno tolike, bi bil to najlepši dar
v tednu borbe proti raku in dovolj
velik za nabavo aparature.	I. L.
razstava planinske
uterature
V prostorih Ljudske in študijske
icnjižnice bo v četrtek, 16. marca, ob
16. uri popoldne, otvoritev razstave
planinske literature. Razstavljen je
bogat izbor iz planinske strokovne
ferature, leposlovja, poezije, kart itd.
Razstava bo odprta do konca maja.
Vabljeni na ogled!
Planinsko društvo Ptuj!
„Mama," je dejal Bojan, „očka pa
ve, kaj so nebesa. Slišal sem ga, ko je
rebl sosedu, da so bili tisti dnevi, ko
si bila ti na izletu, prava nebesa."
Moja prijateljica
Moja prijateljica je Brigita Verlič.
Spoznali sva se v prvem' razredu. Od
tedaj sva vedno dobri prijateljici, le v
drugem razredu sva se enkrat sprli.
Spor ni dolgo trajal. Drugi dan sva bili
spet dobri prijateljici. Obe hodiva v 4.
razred osnovne šole Trnovska vas.
Brigita se v šoli pridno uči. Vsak
razred izdela z odličnim uspehom.
Doma je v Trnovskem vrhu. Živi pri
starših, očetu in mami. Ima tudi
mlajše sestre, starejše polsestre in
starejšega polbrata. Moja prijateljica
ima doma psa, ki ga ima rada. V
počitnicah se obiskujeva. Pri domačih
nalogah, če so zapletene, si dru^a
drugi svetujeva. Skupaj se igrava m
bereva knjige. Brigita je moja prijate-
ljica, zato ker ji lahko vse zaupam in ji
povem svoje težave. Težek bo tisti
trenutek, ko se bova morali ločiti. To
bo že v petem razredu. Vendar ne
bova druga na drugo pozabili, ker se
bova v prostem času obiskovali in si
dopisovali. Želim ji mnogo uspehov v
šoli in v nadaljnjem življenju.
Verica Majerič, 4. raz.
OŠ Trnovska vas
Slovo od zime
Pogosto sem sama doma. Ko sem
tako sama, sedem k oknu in premiš-
ljujem o zimski naravi. Gledam in
gledam. Po hribih je južni veter že
stopil sneg, snežnica pa je stekla v
dolino.
Na bližnjem hribu kažejo drevesa
gole veje proti nebu, ki je vedno
polno črnih oblakov.
Veter se poigrava z že zdavnaj
odpadlim listjem.
V skritih dolinah šumijo potočki.
Po vzpetinah vidim hiše, zidane in
lesene. Za njimi smreke, jelke in
drugo drevje.
Zdi se mi, da že prihaja pomlad.
Pod mojim oknom ze cveti troben-
tica. Stekla bi po njo in jo prinesla v
sobo. Toda kaj, ko imam nogo v
mavcu.
Sonce potuje po nebu v vedno
večjem loku. Vsak dan se skrije za
hribom, ki mu pravimo Vildon. Ta-
krat se pokaže na nebu škrlatno rdeča
zarja. Takrat vse utihne in na moje
okno leže mrak.
Irena Podgoršek, 7. raz.
OŠ Podlehnik
Moja mama
Moja mama je morala že od mlado-
sti trdo delati. V družini je bila
najstarejša in ker je bila njena mama
vedno bolehna, je morala opravljati
vsa dela, ki jih je zmogla.
Bolj ko je doraščala, bolj je morala
delati. Oce, ki je bil mizar, se ni
zanimal za gospodinjska dela, niti za
živino ali polje. Dela pa je bilo dovolj
tudi tam, čeprav niso imeli kmetije.
Malo so jo razbremenili šele tedaj, ko
so dorasli bratje.
Ko je bila stara sedemnajst let, je
morala iti služit. Tam je morala zopet
opravljati vsa dela, vendar je to ni
motilo, ker je bila tega vajena. Vendar
to ni dol^o trajalo. Nekega dne je
prišel ponjo brat, češ da je mati na
smrtni postelji. Vrnila se je domov,
kjer je zopet morala prevzeti gospo-
dinjstvo, poleg tega pa še skrbeti za
bolno mater ter za komaj štiri leta
staro sestrico.
Materi se je pozneje sicer stanje
izboljšalo, vendar iz postelje ni mogla.
Tako je morala mama naprej skrbeti
za sedemčlansko družino ter opravlja-
ti drugo delo, ker so bili bratje z
očetom zaposleni v delavnici.^
Nikdar ni imela prostega časa^ niti
ni mislila nanj. Vesela je bila, ce je
lahko vse opravila in če je lahko za
trenutek pogledala bolno mater. V
tem času ji je največ pomenilo, če jo
je oče pohvalil in še z večjo vnemo se
je lotila svojega dela.
Ko je pozneje mati ozdravela, je
bila moja mama že odraslo dekle.
Potem, ko se je omožila, se nas je s
časom nabralo devet njenih otrok, od
katerih sta dva umrla, vendar je vse to
prestala in skrbela za nas, ki smo
ostali, še bolj pridno.
Pri svojem delu je natančna. Sedaj
je že precej v letih in ji moči že
pešajo. Natančnosti in marljivosti, ki
se je naučila v trdem delu, je navajala
tudi nas in nas še navaja, čeprav misli,
da nam to ne bo tako potrebno, kot
je bilo njej J
Ko jo včasih opazujem pri delu in
gledam njene zdelane roke, hitro
poprimem, da bi ji kaj pomagala in jo
vsaj malo razbremenila.
Anica Kopše, 8. raz.
OŠ Podlehnik
Asfalt
skozi Leskovec
Pred kratkim so se prebivalci krajev-
ne skupnosti Leskovec v bistriški
občini sestali na letnem zboru krajev-
ne organizacije SZDL, istočasno pa je
bil zbor krajevne skupnosti*
Po pregledu lanske dejavnosti je
organizacija sestavila predlog akcijske-
ga programa za naslednje obdobje.
Udeleženci so posebno pozornost po-
svetili problematiki kraja in poudarjali
potrebo po asfaltiranju ceste skozi
naselje Leskovec v dolžini 750 m. Z
zbiranjem sredstev so začeli letošnjega
januarja in so zbrah že okrog 1,5 milj.
S din. Bistriška občina je obljubila
svoj prispevek z zneskom 2 milj. din,
vendar predvidevajo, da bo skupno
potrebnih cca 12 milj. S din. Manjka-
joča sredstva bodo zbirali s priredi-
tvami, prebivalci pa so se obvezali, da
bodo prispevali tudi prostovoljno de-
lo, vsak po 20 ur.
V	delu vasi, kjer še ni električne
cestne razsvetljave, jo bodo uredih.
Sredstva za to so že zbrah.
V	kraju je v poletnem času problem
pomanjkanje vode. To jih je napotilo
k razmišljanju o gradnji vodovoda,
vendar tega glede na trenutne druge
akcije ne bodo mogU takoj izvesti.
Udeleženci zbora so se pridružili
predlogu, -- da se predsedniku Titu
ponovno podeli odhkovanje narod-
nega heroja.	VH
NEPREVIDNOST
V	vasi Obrež pri Središču ob Dravi
se je pri hiši št. 70 na cesti II. reda
pripetila prometna nesreča zaradi
neprevidnosti.
Voznik Avgust Čavničar, ključavni-
čarski obrtnik iz Obreža je vozil svoj
osebni avtomobil z domačega dvori-
šča na cesto II. reda in zavijal v levo.
Medtem je iz središke smeri pripeljal
osebni avto last Vladimirja Zoreča.
Zoreč je zadel s prvim levim blatni-
kom v prednja leva vrata čavničarje-
vega avtomobila. Pri trčenju je Čavni-
čarjev avtomobil zaneslo v desno, čez
dovozno cesto, kjer se je prevrnil po
nasipu.
Telesnih poškodb ni bilo, škoda pa
znaša 8000 dinarjev.
Voznika sta bila preizkušena z
alkotesti in sta bila oba trezna. jr
KIMDI I N \ KAVKA MAKIIKVI!
Nagradno žrebanje bo v mesecu
aprilu. Za vsakiii 1000 dinarjev
vloge poseben žrebni listič.
KREDITNA BANK P fU ]
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 16. marca Ij^j
DR. FRAN BRUMEN:
Re¥matična obolenja
(Nadaljevanje)
Nekateri nespecifični činitelji, ki
pogojujejo ali vsaj pospešujejo to
bolezen so: srednja starostna doba -
n^češče v četrtem desetletju starosti,
med mlajšimi bolniki so pogosteje
prizadete ženske, dalje vlažnost pod-
nebja, kjer vlažnost zraka pretežno
presega zgornjo mejo 75 %, pa tudi
težke fizične in duševne obremenitve.
Klinično sliko, torej razvoj in potek
te bolezni lahko podelimo na tri
stopnje: predhodni štadij; začetni šta-
dij in končno štadij že razvite bolezni.
V začetne^ še nediferenciranem šta-
diju se pojavijo diagnostično neopre-
deljivi znaki: splošna prizadetost, pre-
nehanje apetita, telesno hujšanje in
oslabelost, včasih tudi povišana teles-
na toplota. Torej sami splošni bole-
zenski znaki, kijih opažamo v začetni
dobi tudi pri različnih drugih bolez-
nih. V tej ptedhodni dobi še ne
opažamo bolezenskih sprememb na
sklepih.
V drugem, začetnem manifestnem
stadiju začne bolezen že kazati svoje
diagnostične značilnosti. Povečini na-
stopajo počasi, ne brutalno, prve
spremembe na sklepih. Le izjemoma z
naghm nastopom, navadno pri otro-
kih pod sliko akutnega sklepnega
revmatizma. POSEBNO ZNACILNO
ZA RAZPOZNAVANJE MED AKUT-
NO IN KRONIČNO OBLIKO JF
DEJSTVO, DA PRI AKUTNEN!
OBOLIJO NAJPREJ VELIKI SKLE-
PI, PRI PRIMARNO KRONIČNI OB-
liki pa majhni in srednji
sklepi in to po veČini sime-
trično. Kot zgodnji znak se pojavi-
jo na srednjih sklepih prstov vnetne
otekline tuljavaste oblike, otekline
osnovnih prstnih sklepov, redkeje za-
pestnih in komolčnih sklepov. V
nekaterih primerih se podobno poja-
vijo slične bolezenske spremembe na
nogah. Včasih pa se ta bolezen zače-
nja tudi z vnetjem enega samega
omenjenih sklepov, ah pa z vnetjem
kitnih ovojnic oziroma burzalnih me-
šičkov.
V razvitem stadiju opažamo nihanja
te bolezni v nekaj tednov trajajočih
zagonih z vmesnimi ponehanji. V
razhčnih primerih se bolezen zelo
različno razvija oziroma napreduje.
Celotna doba trajanja presega leta in
desetletja. Včasih so prizadeti tudi
nekateri notranji organi telesa. Na
sklepih, posebno na prstih rok se
razvija stalno in počasi napredujoč
proces značilnih deformacij, ki zapu-
ščajo trajna, zelo značilna razobliko-
vanja zvijuganih, otrdelih, skrčenih, v
posameznih sklepih negibnih m ne-
uporabnih prstov zmahčene roke.
Radi neuporabnosti plahnijo mišice in
nastane končna slika pohabljenosti.
Posebna značilnost reumatoidnega
obolenja je, da skoraj nikdar direktno
ne prizadene srca. Po dolgih letih
bolehanja taki bolniki zapadajo oto-
pelosti in počasnemu izbiranju.
In zdravljenje? Glavna in naj-
pomembnejša naloga je telesna in
duševna higijena. Torej splošno nego-
vanje. Osveževati jih duševno in kre-
piti s primerno hrano bogato na
beljakovinah in vitaminih. Cesto je
potrebno tudi ukrepati proti postopo-
ma nastopajoči slabokrvnosti. Za
ohranitev gibljivosti in krepitev miši-
čevja so potrebna razgibavanja, smotr-
na gimnastika in masaže. Zdravil je
mnogo vrst v obliki tablet, svečk in
injekcij, ki jih izbiramo z velikega
kupa protirevmatičnih medikamen-
tov. Vsi ti delujejo ponavadi proti
bolečinam in obenem proti vnetnemu
procesu. IZBIRO PREPUSTIMO
ZDRAVNIKU, KI JO BO USMER-
JAL PO KLINIČNI SLIKI IN LABO-
RATORIJSKIH IZVIDIH, KATERI
SO NEOBHODNI. Pri takem zdravlje-
nju velja vedeti eno, da vsa protirev-
matična zdravila delujejo bolj ah manj
škodljivo na jetra in predvsem na tiste
bolnike, ki so nekoč ali pa še sedaj
bolehajo radi razjed v želodcu oziro-
ma v dvanajsterniku. Zato je potrebna
strokovna izbira. POSEBEN NACIN
ZDRAVLJENJA POTREBUJEJO
TUDI TISTI BOLNIKI, KI BOLEHA-
JO NA SLADKORNI BOLEZNI.
Končno še malo o kopahškem
zdravljenju in tophcah. Na kratko.
Toplice ne škodujejo revmatični bo-
lezni, pač pa mošnji. Včasih bi morda
obolela gospodinja napravila bolj
prav, če bi si za isti denar najela
pomočnika za tega dela. Kdor pa se
more zdraviti v tophcah tako, da traja
zdravljenje primerno dolgo in da ga ne
skrbijo izdatki, tisti se bo odpočil in
si težave malo oblažil. Kajti kronična
revmatična obolenja zaenkrat lahko le
lajšamo in sedaj žal še niso ozdrav-
ljiva.
(Konec)
Lovska razstava
v Ptuju
v soboto, 18. marca bo zveza loy.
skih družin Ptuj in Ormož odpti.
razstavo trofej, ki so jih dobile lovsl;,
družine obeh občin na domačih it
tujih tekmovanjih ter loviščih. Razstj!
va, katere pokrovitelj je skupšči^j
občine Ptuj in jo bo odprl predsednij
skupščine Franjo Rebernak, bo ,
lovskem domu v Ptuju, Potrčeva 46 ij
bo odprta do prihodnje nedelje.
Namen razstave je, pokazati razvoi
lovstva v obeh občinah in strokovni
izpopolnitev vseh članov družin, kei
bodo v okviru razstave tudi strokovna
predavanja iz štirih tem in sicer; o
srnjadi, vzreji fazana in zajca ij
kinologiji (vzreji psov). Predavanjj
bodo prvo in prihodnjo nedeljo.
Zanimivost razstave bo predvsem v
tem, da bi imela vsaka lovska družina
obeh občin svoj razstavni prostor, dj
bo moč videti napredek in razvoj
posameznih družin, kakor tudi lovskt
zveze kot celote. Lovci priporočajo
tudi skupinske oglede vsaj nekaterih
bližnjih šol, ker bi tak ogled lahko
koristil učencem pri njihovem pouku,
-mn-
Profesor prava vpraša študenta:
„Na kratko povejte, kaj vse je treba
za testament!"
„Mrhč in premoženje," odvrne
kratko študent, „pa še žalujoči osta-
h."
„Pomish, moja pomočnica je slana
ples, pa z mojo obleko!"
„To še ni nič, moja pa je šla na ples
z moiim možem!"
omah"'!'
gpfjlK — ČETRTEK, 16. marca 1972
STRAN 15
TOBER DEN NO BOTE LEPO PO
j^ROVLENI!
Gnes, gdo van jas to za vnar<re;
jjšen, je nedela. Tan okoli sedme vure
vun od štampeta pogledna, pa ga
ndi hujdiča — vuni je fse belo. Po
(pen februari, ki je že^ čista brez
jnega bija, nan je sunčna uprova
jfgoč poslala malo tote snežne opoj-
nosti za muštro. Najboj posrečeni je
bija moj sosid Juža, ki je vutro zarana
š( v spalni vreči k meni pridropa no se
ijčeja na ves glos okoli voglof dreti:
Lujzek, Mica - poglednica, v štacuni
jJui je cuker sfalija, zaj pa so nan ga
sam bogec z nebes poslali . ." Juža je
«jč še zasponi misla, da je namesto
snega - cuker spod neba kapa. Kumer
sen ga prepriča, da je to navoden
sneg, če ^lih bi nan v totih dneh, gdo
so Udje ze skoro fse sladkorne zaloge
pokupili pasalo^ da bi se kaj tokega,
seveda nemogočega zgodilo. Zaj^ ke
smo glih že pri cukri, van moren se to
povedati. Tudi v naši vesi momo enih
ipor magriatof, ki so si cele vreče
■ sladkega živleja pokupili. Kak sen v
cajtngah šteja pa je bilo še več tokšnih
»ekulantof po mestah. Zato pa neje
čudno, če so vsa skladišča prozna. Do
tote cukromanije je prišlo zavolo,
seveda „neutemeljenih" gučof, da de
se pre cuker podroža. Odgovorni no
neodgovorni za zvišaje cen nan obe-
čovlejo, da se to nede zgodilo, samo
sjj vete, kak je s ten. O ten smo se
Ithko prepričali pred nedovnin pri olji
ao bencini. Za bencin je bilo v
cajtngah napisano, da de jjodražitev
prizadela samo tiste obcone s ta
Jebelimi mošnjami — tiste seveda, ki
mjo avte. Jas pa le provin, da do pri
Kn prizadeti tudi delavci, ki nemajo
; vejicih ploč no se morejo vsoki den z
aopiprdalon ali pa eni tudi s fičoki
»•ožiti po deset ali pa še več kilome-
trov na ■ delo ali kak tumi boj po
Jomočen provimo — v službo.
Tak kak se to čuje, se nan v
krotken še več podražitev obeta. Vete
Jrogi brolci, zaj pa de te resen tak,
kak smo pravli ob začetki reforme, da
Jo debeli shujšali, ta sloki pa pomrli,
fa saj nede tak hujdo, saj nibena župa
neje tak vroča kak se kuha.
Ja pa ša neke van moren povedati.
Tan negi v Halozah na enen bregi pre
"Pjdič stroši. Seveda ja do zdaj še
neje vida, pa ce glih se je
"ujdičomanija tak daleč razposla, da
* po večerih lidje celo iz Ptuja vozijo
^ Haloze satana lovit. Saj rečen,
Amenkanci na mesec — hujdič pa na
zeniljo. Jas se sploh nič ne čudin, če
je hujdič glih v Halozah gnezdo
"®reda, saj si je tan živleje že od negi
s hujdičom v zlohti. S ten
"iislin seveda to povedati,^da je živleje
tistih puklastih bregacah trdo no
neusmiljeno glih tak kak v naši Prleki-
[' 2ato pričakuvlemo, da de hujdič v
"otken začeji tudi po Prlekiji strasti.
iamo nekaj pa mi pri toti zadevi ne
Pe v glavo. Zakaj si satan neje rajši
eora enega haloškega vikenda za
rezidenco, zakaj glih more boge
strasti? Vena se v slomnati hišici
"o^aren počuti?
^ogi brolci pa ke si nete mislili, da
" jas vražjeveren. Jas v nadnarav-
na hujdiča sploh ne verjen^pač pa
no se boj bojin peklenšcakof,ki
T j.'°veški podobi po sveti hodijo,
ne H 1 seveda niše preveč ne lovi no
j^ela senzacij okoli njih . . . ^
m^® pa pustimo rajši peklenščake pri
Bn ' se rajši o drugih stvareh malo
'^^^cimo.
ItjK^^^ren van povedati no napisati,
'iste^^" se to pred por dnevi razvesela
Pen^? zokona, ki guči o kmečkih
fasle	^^^
^eki	spomladanski zvun-
^Unii '^ mo si s tisti penzijo glih lehko
PakI	cukra no
taboka. Seveda pa je bojše
nekej, kak čista nič. Jebal ga na
motkin štil, to pred dnevi mi je pisala
moja ta mlajša hčer iz Nemčije, da se
misli oženiti no da bi si rada duma
gostuvaje služila. Pjebi, to de veselo!
Z Micoj že zaj računama kejko de nas
toti hec košta. Samo vete, to de
devizno gostuvaje, saj nama je hčer v
toti namen že poslala 500 mark. Ju,
hu hu . . .
Srečno, vaš Lujzek.
Obisk pozabljenih
(Nadaljevanje s 3. strani)
hudim trenutkom, ki so jih tista leta
jreživeli pa se je le vse srečno
cončalo. Ob slovesu nam je Cecilija
zaželela srečno pot in dejala, da naj se
pri njih oglasimo še večkrat.
Nedvomno lahko trdim, da nam je
bila ta dan sreča res naklonjena. Ob
prihodu v Žetale smo kmalu izvedeli,
da je Skledaijeva iz Kočic nekje v vasi
in da nam bo tako skrajšana pot v
hribe. Marijo Skledar smo povabih v
krajevno pisarno in ji tam izročili
darilo.
Naša naloga je bila s tem opravljena
in kmalu smo bili zopet v Ptuju.
Opravili smo jo tako kot je treba in
povsod so nas z veseljem sprejeh.
-mn-
NEDELJA, 19. MARCA
6.00—8.00 Dobro jutro, vmes ob 6.05
Poročila; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00
Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za kmetoval-
ce; 7.50 EP; 8.00 Poročila; Radijski in
TV spored; 8.05 Radijska igra; 8.45
Skladbe za mladino; 9.00 Poročila;
9.05 Srečanje v studiu 14; 9.5 5 EP;
10.00 Poročila; 10.05 Se pomnite,
tovariši; 10.25 Pesmi borbe in dela;
11.00 Poročila; 11.15-13.00 Poslu-
šalci čestitajo, vmes ob 12.00-12.10
Poročila; 13.00 Poročila; 13.15 Obve-
stila in zabavna glasba; 13.30 Repor-
taža; 13.50 Domači ansambli; 14.00
Poročila; 14.05 Veliki zabavni orke-
stri; 14.30 Humoreska tedna; 14.50
EP; 15.00 Poročila; 15.05 Športno
popoldne; 17.00 Poročila; 17.10 Iz
opernega sveta; 17.30 Radijska igra;
18.08 Lahka glasba; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Glasbene razglednice; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.00 Poročila; 22.20 Godala; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Jazz; 24.00 Poročila.
VSAK DAN, RAZEN V NEDELJO,
JE ZJUTRAJ NASLEDNJI SPORED:
4.30-8.00 Dobro jutro, vmes ob 5.00
Poročila; 5.30 Za vas; 5.45 EP; 6.00
Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50
Rekreacija (v ponedeljek, sredo in
petek); Na današnji dan (v torek,
četrtek in soboto); 7.00 Poročila;
7.15 EP; 7.25 Radijski in TV
spored;7.45 PE; 8.00 Poročila.
PONEDELJEK, 20. MARCA -
14.00 Zbori Benjamina Brittna; 14.30
Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Dela Franca Su-
ppeja; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester
hollywoodskih simfonikov; 17.00 Po-
ročila; 17.10 Glasbeno popoldne;
18.00 Poročila; 18.15 Lepe melodije;
18.35 Interna; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansam-
bel Toneta Žagarja; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Musorgski:
odlomki iz opere Boris Godunov;
22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Plesna glasba; 24.00 Poročila.
TOREK, 21. MARCA - 14.00
Poročila; 14.10 Glasba niladih; 14.30
Ansambel Jožeta Kampiča; 14.40 Na
poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Recital Jožeta
Falouta; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orke-
ster Paul Bonneau; 17.00 Poročila;
17.10 Simfonični koncert; 18.00
Poročila; 18.15 V torek nasvidenje;
18.45 Svet tehnike; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Štirje
kovači; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Prodajalna melodij;
20.30 Od premiere do premiere;
21.40 Lahka glasba; 22.00 Poročila;
22.15 Skladbe Igorja Štuheca; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Melodije; 24.00 Poročila.
SREDA, 22. MARCA - 14.00
Poročila; 14.10 Zamejski zbori; 14.30
Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Francoski skladate-
lji; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester
newyorških filharmonikov; 17.00 Po-
ročila; 17.10 Jezikovni pogovori;
17.25 Glasbena galerija; 18.00 Poro-
čila; 18.15 Popevke; 18.30 Naš
razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila, 19.15 Glasbene raz-
glednice; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Glasbena medigra; 20.15 Kon-
cert simfoničnega orkestra; vmes
Kulturni globus; 22.00 Poročila;
22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Zabavna
gla§ba; 24.00 Poročila.
ČETRTEK, 2 3. MARCA - 14.00
Poročila; 14.10 Pesem mladih; 14.30
Ansambel Mojmira Šepeta; 14.45
Mehurčki; 14.55 EP; 15.00 Dogodki
in odmevi; 15.30 Glasbeni inter-
mezzo; 15.40 Beethoven: Variacije na
pesem Jaz sem krojaček Kakadu;
16.00 Vrtiljak; 16.30 Orkester Ro-
nald Binge; 17.00 Poročila; 17.10 Po
željah poslušalcev; 18.00 Poročila;
18.15 Klavir v ritmu; 18.30 Iz kasetne
produkcije; 18.45 Znanstveniki pred
mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otro-
ci; 19jl0 Obvestila; 19.15 Ansambel
Silva Stingla; 19.25 EP; 19^^30 Radij-
ski dnevnik; 20.00 Domače pesmi;
21.00 Pesnik Josip Glaser; 21.40
Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila;
22.15 Bolgarski skladatelji; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Jazz; 23.40 Popevke; 24.00
Poročila.
PETEK, 24. MARCA - 14.00
Poročila; 14.10 Kaj pripoveduje glas-
ba; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55
EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Lahka glasba;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester svicar-
sjcega radia; 17.00 Poročila; 17.10
Človek in zdravje; 17.30 Operni
koncert; 18.00 Poročila; 18.15 Signa-
li; 18.50 Ogledalo časa; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Ansambel Milana Križana; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Sloven-
ski skladatelji; 20.30 Top-pops; 2 1.15
O pomorščakih; 22.00 Poročila;
22.15 Iz logov domačih; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Jazz; 24.00 Poročila.
SOBOTA, 25. MARCA - 14.00
Poročila; 14.10 Sobotno popoldne;
14.55 EP; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Pojo operni pevci; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Orgle; 16.45 S knjiž-
nega trga; 17.00 Poročila; 17.10
Gremo v kino; 17.50 Ansambel
Francija Puharja; 18.00 Poročila;
18.15 Operete; 18.50 Pogovor s
poslušalci; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel
Lojzeta Slaka; 19.25 EP; 19.30
Radjski dnevnik; 20.00 Sobotni ve-
čer; 21.00 Melodije; 22.00 Poročila;
22.20 Za izseljence; 23.00 Poročila;
23.05-01.00 V novi teden; 24.00
Poročila; 01.00 Poročila.
Razprava o rekreacijskem centru
v Kidričevem
v sredo, 8. marca 1972 je bil v
prostorih krajevne skupnosti Kidriče-
vo razgovor o programskih možnostih
razvoja rekreacijskega centra Kidriče-
vo za leti 1972/73, ki so se ga poleg
predstavnikov krajevne skupnosti in
KO SZDL Kidričevo udeležili še
generalni direktor TGA Kidričevo
MILAN KRAJNIK, podpredsednik
občinske skupščine Ptuj ANTON
ŽAGAR, direktor kreditne banke
Ptuj VIKTOR CVIRN, načelnik za
gospodarstvo in finance ANTON
PURG ter tajnik krajevne skupnosti
Ptuj ALBIN PIŠEK. Predsednik KS
Kidričevo ANTON KOSI je uvodoma
seznanil vse prisotne z opisom stanja
glede razvoja rekreacijskega centra v
naslednjih dveh letih, nakar se je
razvila široka razprava, v kateri so
sodelovali skoraj vsi prisotni vabljeni
predstavniki. Osnovne značilnosti te-
ga posvetovanja so bile v tem, da so se
vsi strinjali s predvidenim načrtom
razvoja rekreacijskega centra v Kidri-
čevem, čeprav je povsod pri tem le
bilo jasno vsem, daje najbolj aktualno
vprašanje sredstev, ki bi jih za to
potrebovah. IVO TEŽAK, podpred-
sednik KS Kidričevo je med drugim
poudaril, da moramo to vprašanje
reševati načrtno in pametno v okviru
celotne ptujske občine ne glede, če
bo sedaj trenutno ta center v
Kidričevem ali v Ptuju ah še kje
drugje! Jasno nam namreč mora biti,
da to vprašanje rešujemo v okviru
občine in, da bodo sredstva, ki bi jih
dobili s tem centrom tako in tako
ostala v občini, pri vsem pa moramo
najbolj misliti na novo cesto Zagreb-
Ptuj-Maribor, ki bo vodila tudi skozi
našo občino in, da bi morali že sedaj
pametno in tehtno razmisliti, kje in
kako zadržati vse več turistov, ki
bodo potovali skozi naša kraje.
Prizadevati si moramo, da ne bi ta
cesta postala le dirkahšče po katerem
bi drveli turisti skozi naše kraje.
Morah jih bomo znati zadržati in jih
zainteresirati za naše možnosti, pri
tem pa seveda moramo prej kaj storiti
in pripraviti. Generalni direktor TGA
je poudaril, da vsekakor podpira
prizadevanja KS, vendar bo potrebno
storiti tudi nekaj v drugi smeri, da bi
se vsi tisti, ki živijo na območju KS in
občine pa šo zaposleni v TGA, v
celoti tudi zavedali svoje pomembne
vloge pri reševanju krajevne problema-
tike oz. v okviru občine. Zato bo
potrebno storiti vse potrebno in
konkretno ter temeljito pripraviti
zaposlene ljudi v TGA, da gledajo bolj
širše na probleme v KS in občini in,
da bi naj tudi stanovalci naselja I
končno tudi sami prispevali svoj delež
pri reševanju krajevnih problemov v
obliki krajevnega samoprispevka, ki bi
ga bilo treba izglasovati na podlagi
točnih in konkretnih programov, ki bi
pa morali biti jasni in razumljivi vsem
občanom oz. stanovalcem naselja I, ki
so na žalost edino območje v KS, ki
še nima uvedenega samoprispevka.
Tudi ostah so poudarjah podporo
zamislim in predlogom za rešitev tega
problema.
M. F.
UTONIL JE
V sot^oto, 11. marca ob pol desetih
zvečer se je Jože Pišek iz Janškega
vrha pri Ptujski gori smrtno ponesre-
čil. Vračal se je iz dnine. Pri hiši
Jožeta Gajzerja, prav tako z Janškega
vrha mu je spodrsnilo in je padel v
mlako. Kljub poiskusom, da bi se
rešil, mu to ni uspelo in je utonil.
-mn-
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 16. marca Ij^j
STRELSKO TEKMOVANJE
OB DNEVU ŽENA
Občinska strelska zveza Slov. Bistri-
ca je skupno s komisijo za šport in
rekreacijo pri obč. sind. svetu pripra-
vila v okviru praznovanja dneva žena
že tradicionalno tekmovanje v strelja-
nju z zračno puško.
Letos je tekmovalo 8 ekip strelskih
družin in ekip sindikalnih podružnic v
občini.
Tekmovanje je bilo ekipno in posa-
mezno. Največ uspeha pa so letos
imele tekmovalke iz Prebukovja.
Izid ekipnega tekmovanja: 1. SD
Jesen, Prebukovje 346 krogov; 2.
Sind. podružnica obč. sk. I. 322
krogov; 3. IMPOL I. 308; 4. EMMI
Poljčane 306; 5. IMPOL III 262; 6.
Emi, Poljčane 242; 7. IMPOL II 236;
8. Obč. sk. II (dve tekmovalki) 188
krogov.
Med posameznicami je bila naj-
uspešnejša Anica Brezovšek iz SD
Prebukovje s 137 krogi in Hedvika
Kralj, sind. podr. EMI Poljčane s 119
krogi. Prvoplasirana ekipa je prejela
pokal in diplomo. Nagrajene so bile
tudi najuspešnejše posameznice.
VH
OTROK SAM IZ VRTCA
V četrtek, 9. marca se je otrok
Branko Zaje iz Kidričevega sam vračal
iz otroškega vrtca v Kidričevem. Prišel
je do ceste in nekoliko počakal, nato
pa se je nenadoma spustil na cesto.
Ravno v tem času pa je po cesti
pripeljal voznik osebnega avtomobila
Srečko Muršec, elektrikar, zaposlen v
TGA Kidričevo. Vozil je z hitrostjo
okrog 40 km/h. Zaradi premale raz-
dalje pa nesreče ni mogel preprečiti in
je otroka zadel s prednjim delom
avtomobila in ga lažje poškodoval.
Krvodajalci
KRVODAJALCI IZ STOPERC
24. FEBRUARJA 1972
Franc Adam, Stoperce 13;Evzebija
Lampret, Stoperce 59; Anica Zunko-
vič, Grdina 2, Katica Nemec, Stoper-
ce 7; Matilda Frlež, Stoperce 41; Dra-
gica Frlež, Nadole 74; Andrej Lah,
Stoperce; Matevž Narat, Crmožiše 23;
Ana Kovačič, Stoperce 41; Jožefa Že-
rak. Strmec 43; Ivan Golob, Nadole
83; Ivan Jus, Stoperce 75; Alojz Ko-
vačič, Nadole 80; Anton Kovačič,
Stoperce; Anton Kores, Nadole 64;
Mira Potočnik, Crmožiše 9; Alojz
Kos, Grdina 12; Marija Galun, Crmo-
žiše 1; Vlado Kos, Grdina 12; Marija
Rampre, Stoperce 16; Vinko Jerič,
Sveča 5; Julija Lorber, Crmožiše 17;
Rozi Vtič, Nadole 81; Marija Sledič,
Stoperce 23; Majda Lampret, Stoper-
ce 40; Jerica Galun, Stoperce 7; Mar-
jeta Jus, Nadole 64; Tončka Koražija,
Stoperce 42; Martina Plavčak, Crmo-
žiše 10; Angela Kidrič, Crmožiše 7;
Marija Doberšek, Crmožiše 19; Tere-
zija Adam, Stoperce 13.
KRVODAJALCI IZ VITO-
MARC 26. FEBRUARJA 1972
Katica Vilčnik, Vitomarci 43; Fran-
čka Dolinar, Vitomarci 29; Marija
Vilčnik, Vitomarci 45; Marija Petro-
vič, Hvaletinci 9; Feliks Vojsk, Drbe-
tinci 49; Kari Vršič, Smolinci 15;
Stanko Lovrenčič, Drbetinci 23;Ivan
Vršič, Vitomarci 86; Alojz Lovrenčič,
Drbetinci 21; Ana Rojs, Vitomarci
75; Cilka Rajšp, Vitomarci 33; Matil-
da Horvat, Slavšina 26; Liza Samprl,
Drbetinci 56; Franc Toš, Vitomarci
49; Anton Kramberger, Slvšina 10;
Marija Kovačec, Hvaletinci 20; Marija
Ceh, Hvaletinci 18; Roza Gavez, Vito-
marci 35; Franc Kocuvan, Drbetinci
3; Frančka Kramberger, Slavšina 6;
Angela Vršič, Slavšina 2; Angela
Rajšp, Slavšina 1; Antonija Kvar, Hva-
letinci 12; Marija Kramberger, Smo-
linci 28; Marija Danko, Slavšina 29;
Anica Kostanjevec, Vitomarci 86.
KRVODAJALCI IZ KIDRIČE-
VEGA 29. FEBRUARJA 1972
Edi Kirbiš, Draženci; Štefka
Letonja, Kidričevo 32; Štefka
Žnidarič, Zg. Jablane; Jože
Lovrenjak, Kidričevo 40j Anton Ka-
ro, Kidričevo 14; Mirko Zuran, Kidri-
čevo 9; Stanko Črnila, Videm; Kari
Levanič, Ptuj; Franc Kokol, Rogozni-
ca 66; Konrad Rižnar, Spuhlja 111;
Anton Veronek, Zg. Hajdina; Janko
Reš, Kidričevo 16; Anton Vavpotič,
Ptuj; Mirko Štumberger, Gruškovec
97; Vinko Svenšek, Kidričevo 39; Pe-
ter Gegič, Kidričevo 7; Bogomir Top-
lak, Gorišnica 73; Janez Kacjan, Lan-
cova vas 56; Rudi Horvat, Bolečka vas
5; Štefan Vidovič, Zagrebška 41;
Maks Satler, Jablovec 7; Anton Mo-
horko, Kidričevo 10; Štefan Bezjak,
Spuhlje 113; Štefan Predikaka, Lo-
vrenc 63/a; Anton Kokol, Njiverce
11/a; Franjo Majačič, Kidričevo 29;
Anton Crnezel, Ptuj; Alojz Strelec,
Bukovci 62.
POSAMEZNI KRVODAJALCI
V FEBRUARJU 1972
Vlado Matjašič, Zlatoličje 72; Mari-
ja Kramberger, Levanjci 12; Stanko
Malinger, Kidričevo 41; Stanko Do-
hška, Cirkovci 73; Helena Pajenk,
Ptuj; Ivan Maher, Pobrežje 114, Ivan
Kosec, Gorišnica 74.
V imenu bolnikov vsem krvodajal-
cem iskrena hvala!
Splošna bolnišnica Ptuj
in Rdeči križ Ptuj
Horoskop
OVEN: Zelo raste osebno zanimanu
za osebo, s katero vam najlažje teij
pomenek. Po dveh stopnicah boste ii
navzgor in vse dobili.
BIK: V večje zadovoljstvo vam bo
novost, ki vam je šla doslej na živce
Dva privlečeta zaželeno. Noro zaljub!
Ijena oseba bp dvakrat tam, kjer bostt
vi.
DVOJCKA: Počasi vam bo bolj v^j
hitri, ki vas poskuša razjeziti. Sorodni-
ca, ki se izkaže z žrtvovanjem, povf
tudi pridigo. Lepo praktično darilo
RAK: Veseli dogodek pretrga dolgo!
časje med sorodniki. Ljubljena oseba
še goji smisel za romantiko, vi pa
gospodinjstvo. Klic srca vas zvabi v
nedeljo.
LEV: V ljubezni boste trdno priveza-
ni. Za vse manjše želje bo dovolj
denaija. Pri dveh znancih boste
opazili, daje eden zaljubljen.
DEVICA: Izvabili vas bodo v družbo
zato, da vas bo tam eden spoznal. Po
veselem dogodku v sobozo, se v
nedeljo spočijete. Donosna vožnja v
torek.
TEHTNICA: Močneje se boste zani-
mah, če gre vehka reč res po načrtu.
Več kot polovico bo opravila vaa
hubezen. V ponedeljek izjemna pot
ŠKORPIJON: Po dolgem pogovoru
bo vsa reč minila. Nekdo v okolici vas
bo crkljal. Močna, telesno in duševno
razvita oseba se vam še ni priljubila.
STRELEC: Neka oseba vas ima tako
rada, da bo zanemarila svoje znance in
sorodnike. Družabna znanka vas bo
koristno opozorila. Starejši vas hvali
pred vsemi.
KOZOROG: Opravke zaradi otrok
opustite, ker potrebujete čas zase.
Kljub vsemu se zmenite za sestanek,
Kaže, da bo nastopila zaljubljena
oseba.
VODNAR: Končno bo vse v redu, ker
bo nepravi odšel, prava pa ostala.
Zdravje se vrne, okrasna zadeva več
ne pride v poštev. Ohoh bo spet
sladek.
RIBI: Navdušenje, ki vas je doslej
hromilo, vas začne zabavati. S svinč-
nikom boste sporočili in dobili.
Muzikalna oseba zve nekaj važnega.
MALI OGLASI
DEKLE vzamem na stanovanje za
pomoč v gospodinjstvu. Naslov v
upravi.
SPREJMEM kmečko dekle za čuvanje
dveh otrok. Plača po dogovoru. Jakob
Ferleš, Ul. Lackove čete 5, Ptuj (Nova
v^s).
Okenske pohce, teraco material, ka-
kor nagrobne spomenike vam izdela
po naročilu cementninar OTMAR
KOBAN, 62327 RACE.
OSEBNA KRONIKA
RODILE SO:
Ela Gavez, Gruškovec 68 - Majdo
Rozalija Planine, Podleže 140 -
Tončeka; Ivanka Č^ran, Gorišnica
101 - Vladimira; Štefka Tkalcec
Gruškovec 95 - Elviso; Elizabet!
Solina, Muretinci 58 - Kristino; Tere
zija Zajšek, Apače 137 - Igo"
Terezija KrošI, Majšperk 1 - Natašo
Lidija Bauman, Apače 49/a - ^^^
tejo; Marta Čuš, Bratislavci 50 '
Cirila; Antonija Toplak, Središče ot
Dravi 256 - dečka; Jožica Kokot
Moškanjci 51/a - deklico; Heleni
Selinšek, Ljubstava 32 — Jožeta.
UMRLI SO:
Marija Emeršič, Mali Okoč 61,
1910, umrla 5. 3. 1972.; Marjeta V
dovič, Budina 58, roj. 1898, uinr';
9.3. 1972.; Frančiška Mlinarič, Kaj
žar 15, roj. 1891. umrla 7.3.
Elizabeta Vidovic, Podlehnik, roi
1900, umrla 10. 3. 1972.