TRGOVSKI LIST
V
Časopis asa trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v torek, 14. aprila 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 42.
Vinski trgovci in skupni davek na poslovni
promet.
Skupni davek na vino se po novih predpisih pobira hkratu z državno trošarino od nabavne ceste vina po fakturi, odnosno če fakture ni, po krajevni ceni, kateri se prištejejo prevozni in drugi postranski stroški.
Pri vinski trgovini je zelo težko po fakturah določati podlago za pobiranje skupnega davka. Pri naših vinih je le prevečkrat potrebno rezanje in križanje raznih vin, da se pijača tako prilagodi potrebam in zahtevam konsumentov. Za rezanje in križanje v okviru določil zakona o vinu ima vsaka firma že desetletja svoje posebne »recepte«, katere je sestavila po dolgoletnih preizkušnjah. Način rezanja in križanja je ena najglav-nejših poslovnih tajn vsakega trgovca, katerih vendar ne more razodeti niti organu, ki trošarino pobira, ker nima nikakih garancij, da bi o tako razodetih receptih ne izvedeli ljudje, ki bi jih utegnili ob priliki izrabiti v konkurenčne namene.
Težava je tudi s fakturami. Večina trgovcev z vinom kupuje vino razen v Banatu in v Dalmaciji vino naravnost od producentov. Od vseh takih nakupov trgovci faktur sploh nimajo. Pokazati bi mogli samo obračune, katere vsaka firma prilagodi svojim potrebam. Pri vseh nakupih vina bi torej prišla v poštev ocena, to je krajevno običajno cena s pri-računjenim transportom. Krajevno običajna cena je jako različna. Ponekod Je visoka, drugod pa zopet
nizka, niker pa ni nepobitno določena, ker je le preveč odvisna od tega v koliki meri reflektirajo trgovci z vinom in gostilničarji na nakup vina iz dotičnega kraja. Ker torej krajevno običajna cena za posamezne kraje ni določena, bodo organi, ki bodo pobirali skupni davek, nabavno ceno brez dvoma različno ocenjevali, kar bo ustvarjalo v gotovi meri neenakost davčnega bremena.
Ljubljanska sekcija veletrgovcev z vinom je o teh težavah, ki so nastale za vinsko trgovino, že ponovno razpravljala in prišla do prepričanja, da bi se dalo nastale težave preprečiti edino s tem, da se določi s povprečno nabavno ceno vina enotna baza za pobiranje skupnega davka na poslovni promet. Odpadle bi s tem težave pri rezanem ali križanem vinu in ustvarila bi se enotna podlaga za pobiranje skupnega davka, kar bi brez dvoma v veliki meri poenostavilo poslovanje. Povprečna cena pa bi tudi šele omogočila zakonito ugodnost, da se skupni davek v fakturah za vino posebej zaračunava.
Sekcija je v tem zmislu naslovila potom ljubljanske zbornice spomenico na ministrstvo za finance in je trdno uverjena, da bo finančna uprava njeni želji ugodila tembolj, ker Je za Dalmacijo že določila tako povprečno ceno, ki znaša po informacijah iz Splita Din 2-60 za en liter prodanega vina.
POZDRAV PRAŠKE ZBORNICE LJUBLJANSKI ZBORNICI TOI.
Na čestitke in pozdrave, ki jih je poslala ljubljanska zbornica TOI praški zbornici ob priliki podpisa trgovinske pogodbe s češkoslovaško republiko svoji posestrimi v Pragi, je prejela naslednjo pozdravno brzojavko:
V naj globoke j šem spoštovanju podpisana zbornica je prejela s posebnim vzradoščenjem brzojavne čestitke sestrske zbornice in se zanje naj-prisrčneje zahvaljuje.
Popolnoma delimo s sestrsko zbornico nado, da pomeni ravnokar sklenjena trgovska pogodba korak k razširitvi gospodarske podlage našega sodelovanja in da bo zelo izdatno prispevala k pojačanju in poglobitvi naših gospodarskih stikov.
S tem delom smo se zopet bolj približali onemu cilju na polju naših odnošajev, h kateremu je stremelo naše delovanje in prizadevanje obeh naših sestrskih korporacij.
f>rtb-tf*°tav^amo sestrsko zbornico naj-
hi tnri?SnČ^e,1e’ da se bomo trudili, da
ST.HFV	POtrpež-
ijivim in udanim sodelovaniem nri spereli k veijemu zbllZlmju J, p
čanju naših gospodarskih temeljev
Sprejmite, gospodje, i2raz na ' globokega spoštovanja in odkritosrčne udanosti.
Upravna komisija Trgovske in obrtniške zbornice v Pragi.
Predsednik v. z.: Fischer 1. r. Generalni tajnik: Dr. F. Samek 1. r.
PREDAVANJE O NOVEM ZAKONU NA POSLOVNI PROMET.
Novi zakon o davku ,na poslovni promet in njega izvajanje je predmet javnega predavanja, ki ga priredi Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani v četrtek 16. aprila 1931 ob pol 9. uri zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezde«. O tem važnem davčnem problemu izpre-govori gospod Franc Žagar, konzulent Zbornic© za TOI v Ljubljani, ki vsestransko pozna to važno in pereče davčno vprašanje. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli.
POLOVIČNA VOŽNJA ZA OBISKOVALCE I. BANOVINSKE VINSKE RAZSTAVE, ZDRUŽENE Z VINSKIM SEJMOM, KI BO OD 10. DO 12. MAJA 1931 V MARIBORU.
Generalna direkcija državnih železnic, komercijalno odelenje, v Beogradu je z nairedbo z dne 24. marca 1931. G. D. br. 25.103/31 odobrila polovični popust vozne cene za obiskovalce I. banovinske vinske razstave in sejma, ki bo od 10. do 12. maja 1931 v Mariboru. Polovični popust voznih cen vellja od 6. do 16. maja 1931 za vse vlake jugoslovanskih državnih železnic, izvzemši S. O. E.
Legitimacije za polovično vožnjo se dobe pri Vinarskem društvu za Dravsko banovino v Mariboru. Naročilom legitimacij je pridejati po 2 Din v znamkah za vsako legitimacijo.
Za razstavne predmete vellja popust, predviden v tarifi del. II., odsek B. XIII.
Važna konferenca o sistemizaciji pristanišč na Sušaku, v Martinščici in Bakru.
Po odredbi prometnega ministrstva se bodo 16. t. m. na Sušaku sestali zastopniki prometnega in trgovinskega ministrstva, trgovskih zbornic v Ljubljani in v Zagrebu ter celokupnega gospodarstva, ki teži proti gornjemu delu našega Primorja. Konferenca bo imela značaj ankete in bo trajala več dni. Razpravljali bodo o zgraditvi celokupnega kompleksa luk v gornjem delu Primorja, in sicer Sušaka, Martinščice in Bakra. Sestali se bodo v konferenčni dvorani nove občinske zgradbe na Sušaku dne 16. t. m. ob 9. uri dopoldne.
Na prvem sestanku bodo razpravljali o vseh predlogih, ki se nanašajo na vprašanje luke v Martinščici v zvezi z ustvaritvijo načrta za sistematizacijo pristaniškega kompleksa v
gornjem delu Primorja. Naslednjega dne bodo odšli na lice mesta, da v Martinščici, Bakru in pri Sv. Ani primerjajo predloge z dejanskim stanom. Na poslednjem sestanku, ki se bo vršil drugi dan na Sušaku, bodo končno sklepali o vseh stavljenih predlogih. Ker je železniška zveza med bakarsko postajo in luko že dograjena in je prvi vlak že preizkusil progo od postaje do morja, je odstranjena zadna zapreka, da se tudi Bakar pridruži pristaniškemu kompleksu gornjega dela Primorja. Na anketi bodo poleg drugega tudi ugotovili, kaj je še vse potrebno, da se dovrši gradnja bakarske luke, brez katere ne bo mogoča organizacija pristaniške manipulacije.
M. D.
Kupujmo domače blago!
Naloge in nekaj predlogov za to prepotrebno akcijo.
Trgovski list je prinesel v zadnjih številkah nekoliko člankov o važnosti in potrebi te akcije. Sam naš g. minister trgovine in industrije J. De-metrovič se je izrekel proti omalovaževanju domačega blaga in precenjevanju blaga tujega izvora ter je izrazil željo in dal iniciativo, da se pokrene akcija, da vsakdo uporablja v prvi vrsti blago, ki se pridela doma in kolikor ga imamo doma. (Glej Trgovski list št. 35.) Pa tudi neizprosna kriza in težak položaj naše industrije in trgovine sta menda danes že odprla marsikomu oči, da je uvidel koristnost in potrebo akcije. 2e leta 1929. je pisec teh vrstic napisal v Trgovskem listu št. 27 in 28 članek o važnosti take akcije in dal nekaj predlogov za tako akcijo. Stopil je osebno v stik z nekaterimi industrije!, da bi jih pridobil za tako akcijo, žal ni našel razumevanja. Upajmo, da je danes v tem oziru bolje.
Cilj take akcije je: Dvigniti kon-zum oz. prodajo domačih izdelkov in s tem omejiti uvoz in to predvsem z odpravo napačnega predsodka pri trgovcih preprodajalcih in konsumen-tih, da je tuje blago boljše ali cenejše oz. da ima sploh dobre lastnosti, ki jih domače blago nima, in da je torej nakup tujega blaga ugodnejši. Naj zadostuje imenovanje tega praktičnega cilja in ne bomo podrobno naštevali še celega števila drugih podrejenih ciljev, ki so s tem v zvezi, kakor: poboljšanje trgovinske bilance, omejitev brezposelnosti, davčno in gospodarsko okrepitev države in naroda, omogočanje razširitve in raci-jonalizacije domačih podjetij itd.
Da se ta cilj doseže mora biti delovanje te akcije usmerjeno na dve strani:
1. Napram preprodajalcem-trgov-cem.
2. Napram konzumentom.
Preprodajalci trgovci: Kot vsak
človek imajo tudi preprodajalci oz. trgovci to lastnost, da delajo radi in želijo ter hočejo to, kar smatralo za sebe ugodno, o čemur so prepričani, da je v njihovem interesu. Ako smatrajo, da je nakup inozemskega blaga zanje ugodnejši, cenejši in da bodo istega lažje ali bolje prodali, ter pri tem več zaslužili kot pri doma-
l čem blagu, potem bodo kupili ino-i zemsko blago. Ako pa bodo smatrali, da je nakup domačega blaga zanje ugodnejši, da ga bodo lažje in bolje prodali, in da bodo pri njem več zaslužili kot pri inozemskem blagu, skratka, da je nakup domačega blaga v njihovem interesu, potem bodo sigurno kupili domače blago. Dejstvo je, da se odloči vsak človek v vsakem konkretnem slučaju za ono dejanje, za katero smatra, da je zanj od vseh danih možnosti najugodnejše, oz. ako so vse možnosti, izmed katerih more izbirati zanj neugodne, se odloči za ono, ki je zanj najmanj neugodna. To je tkzv. zakon ugodja in neugod-| ja, po katerem se ravnajo vsa živa ■ bitja.
Pri vrednotenju, t. j. ocenjevanju posameznih možnosti, izmed katerih mora recimo trgovec v konkretnem slučaju izbrati, to je odločiti se za u i možnost, pa ne odločajo vedno objektivna dejstva, temveč subjektivno mišljenje dotičnega, ki pa je lahko tudi napačno, t. j. trgovec ali oseba, ko se odloči za neko dejanje, je subjektivno, to je, on sam za sebe, popolnoma prepričan, da je njegova odločitev izmed vseh možnosti, ki jih je imel, zanj najbolj ugodna in v njegovem interesu. N. pr.: Trgovec hoče kupiti neko blago in ima na izbiro 10 ponudb, deloma domačih, deloma od inozemskih ponudnikov. Odločil se bode samo za eno ponudbo. Razlogi oz. motivi, ki vplivajo na trgovca pri izbiri oz. nakupu so najrazličnejši: to je v prvi vrsti cena, nadalje kvaliteta blaga, dobavni in plačilni pogoji, dosedanje izkustvo, upeljanost znamke, navada publike, m#da, reklama, ki jo dela producent za svoje blago, s čimer olajša trgovcu prodajo, zaupanje oz. nezaupanje napram posameznemu dobavitelju, konkurenčni oziri, osebna znanstva in prijateljstva, mnenje prodajnega osobja, izjave ali objave ki jih je či-tal o blagu gotove znamke ali firme ali provenience. Nekateri od teh motivov imajo pri odločevanju nakupa večjo, nekateri pa manjšo važnost. Pri raznih ljudeh imajo eni in isti razlogi lahko različno vrednost, da celo pri eni in isti osebi ima eden in isti razlog oz. motiv v različnem času različno vrednost. Ti motivi so
logiko tudi podzavestni, to je trgovcu, je ena znamka ali en dobavitelj zelo všeč, a sam ne ve zakaj. Vzrok so temu njegovi doživljaji, ki jih je doživel kdaj prej, katerih se sedaj sicer točno ne zaveda, ali vendar taki doživljaji (n. pr. reklama, hvali-tev blaga s strani potnika ali drugih Q$$p, in, §lično), uplivajo podzavestno na njegovo mišljenje, hotenje in od-ločevarije. Vsi ti najrazličnejši razlogi in motivi takorekoč tekmujejo medsebojno v trenutku odločevanja oz. ocenjevanja posameznih ponudb. Ena ponudba ima n. pr. najnižjo ceno, a se trgovcu ne dopade kvaliteta, v drugi vrsti oz. znamki še nima izkušnje, o tretji, jih že ima, nadalj-no hvali pismena ponudba nadvse, o nadaljni ima dobro mnenje, ker j|e iz gotovega kraja, n. pr. inozemstva, itd. Motivov je brez števila. Trgovec pa se odloči in kupi tisto vršijo oz. znamko, za katero misli, da je od vseh najugodnejša, za katero govori največ in najtehtnejših razlogov oz. motivov.
Yidimo, da je vse to vrednotenje ih ocenjevanje posameznih motivov pri izberi ponudb oz. ob nakupu odvisne) od trgovčevih doživljajev, iz izkustev in celega njegovega dosedanjega doživljanja od vseh njegovih dosedanjih duševnih vtisov, nazorov % simpatij in antipatij, če to pomi-takoj uvidimo, da mora pro-
I. Banovinska vi
Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru ima V. redni letni občni zbor in priredi obenem tudi III, vinarski kongres in I. banovinsko vinsko razstavo z vinskim sejmom, ki se bodo vršili 9., 10., 11. in 12. maja 1931. v Mariboru.
RAZPORED:
9. maja — sobota:
ob 16. uri seja glavnega odbora in delegatov podružnic in redni letni občni Zbor Vinarskega društva v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti v Mariboru.
I. Dnevni red seje glavnega odbora:
1. Poročilo društvenih funkcijo nar jev.
2. Poročilo urednika in upravnika »Naših goric«.
3. Obravnava predlogov in pritožb s strani podružnic in čftanov vinarskega društva.
4. Predlogi glavnega odbora za občni zbor: članarina, kraj in čas prihodnjega ol>čnega zbora.
5. Predlogi za volitev predsednika, podpredsednika, 12 odbornikov in dveh preglednikov računov.
0. Slučajnosti.
II. Dnevni red občnega zbora:
1. Otvoritev občnega zbora.
2. Imenovanje dveh zapisnikarjev in dveh skrutinatorjev.
.3. Poročili« predsednika, tajnika, blagajnika in preglednikov računov.
4. Poročilo urednika in upravnika > Naših goric«.
5. Odobritev odborovili predlogov za dobo do sledečega občnega zbora: višina članarine in kraj prihodnjega občnega zbora.
6. Volitev predsednika, podpredsednika, 12 odbornikov in dveh preglednikov računov za dobo 1 leta.
7. Obravnava predlogov in morebitnih pritožb s strani podružnic in društvenih čilanov.
8. Slučajnosti.
•>
10.	maja — nedelja:
I. Ob 8. uri III. vinarski kongres v dvorani Zadružne gospodar, banke na Aleksandrovi cesti v Mariboru.
Dnevni red:
1. Splošni pregled našega vinarstva, poroča g. Lovro Petovar, (predsednik Vinarskega društva itd., Ivanjkovci.
2. Izvoz vina v inozemstvo, poroča g-Niko Petrič, direktor vinske sekcije Priv. A. D. za izvoz, Beograd.
3. Obnova vinogradov, poroča g. ing-Ivo Zupanič, referent za vinograd-
paganda za domače blago uplivati na trgovca s čim več reklamnimi in ar-gumentalnimi sredstvi, da ima tako trgovec čim več doživljajev, duševnih vtisov, motivov in argumentov, ki govore za nakup domačega blaga, in tako delujejo zavestno in podzavestno v slučaju nakupa v prilog domačemu blagu, vsled tega se trgovec raje in večkrat odloči za nakup domačega blaga in se tako polagoma privadi dajati prednost istemu, to pa je ono, kar želi doseči naša akcija.
Dejstvo, da je neko blago gotove pro-venijence, recimo iz inozemstva, vsebuje običajno pri trgovcu neko ugodno ali neugodno mnenje, oz. vrednotenje glede cene, kvalitete prodajne (možnosti in drugih lastnosti tega blaga napram drugim vrstam ali znamkam tega blaga. To ugodno ali neugodno .mnenje, oz. vrednotenje o ceni, kvaliteti itd. nekega bi!a-ga napram drugem blagu pa lahko sloni na resničnih dejstvih, to je, da je to blago, napram drugim znamkam res poceni, dobro in da se lahko prodaja itd., ali pa sloni to mnenje, oz. vrednotenje samo na subjektivnih mišlenjih trgovca, t. j.: blago ni resnično poceni, ni dobro in se ne prodaja lahko itd. v primeri z drugiimi znamkami, (n. pr. tuzemskimi znamkami), temveč le dotični trgovec je osebno popolnoma prepričan, da je to blago z ozirom, na druge vrste in znamke poceni dobro in t. d. Torej trgovec se moti v tem slučaju. (Konec pihodnjič.)
razstava in vinski
ništvo pri kr. banski upravi, Ljubljana.
4.	Resolucija.
II.	Ob 11. uri 30 .minut otvoritev I. banovinske vinske razstave z vinskim sejmom v dvorani pivovarne »Union« na Aleksandrovi c. v Mariboru.
11.	maja — ponedeljek: Izleti:
1. Ogled banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru.
2. Ogled banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah, tvornice za dušik v Rušah in elektrarne Fale.
3. Ogled Rogaške Slatine.
4. Oglled Zgornjih Slovenskih goric od Svečine do Št. lija. — Izletov se morejo udeležiti samo tisti, ki se bodo do 5. maja 1931 prijavili za nje pri Vinarskem društvu v Mariboru.
12. maja — torek:
Vinska razstava z vinskim sejmom bo trajala 10., 11. in 12. maja 1931 in bo odprta vsak dan od 8. do 18. ure. — Zaključek.
...........II ! I ........  ■*'	—
Že v 24 urah barva, plesira in
kemično' snazi obleke, klobuke Ud.
Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Perc, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
SLADKORNI SPORAZUM V PARIZU.
Mednarodna konferenca sladkornih ek športnih držav se je po odklonitvi znanih javanskih protipredlogov od strani Kube sporazumela na sledeči pod-ilagi:
1. Če doseže cena za 1 funt sladkorja fob Kuba ‘2 cents, postane avtomatično za ekspoirt prostih 225.000 ton.
2. Ce doseže cena 2-25 cents, more sladkornoeksportni odbor dati za ekspert na prosto 2-5% kvote.
3. Če doseže cena 2‘50 cents, postane avtomatično za eksport prostih novih
225.000	ali pa 112.500 ton; količina za-visi od tega, ali je bil pri ceni 2’25 cents omenjeni 2'5-odstotni ekspertni kontingent dan od odbora za enksport na prosto ali ne.
Svetovna sladkorna konferenca je rešila nato še nekaj vprašanj manjšega pomena.
Naše delniške družbe.
uiasniK zavoda za pospeševanje zunanje ugovine« priobčuje v svoji številki' z une i. aprila t. 1. statistiko naših delniških družb, iz katere posnemamo, cta je bilo koncem 1. 1929. v celi državi 1340 delniških družb s b milijardami 402 milijona vplačane giavmee in kojih bilančna svota je znašala 31-7 milijard Din.
t, ozirom na stroko so bile delniške družbe takole razdeljene:
št. vplačane bilančna zav. gl. (mil. D) svota
den. zavodi	637	2192	18.419
za varov, zavodi	25	54	807
industrija	247	1258	5.01,0
trgovina	107	177	821
razne	324	1709	6.721
če dodamo vplačani glavnici še zaklade, tedaj dobimo sledečo sliko (milj. Din): denarni zavodi 2951, zavarovalni zav. 87, industrija 1902, trgovina 191, razne 2440.
Kakor vidimo, stoje v vsakem pogledu na prvem mestu med našimi delniškimi družbami denarni zavodi, na drugem mestu stoje razne, na tretjem industrijske, na četrtem trgovinske in na zadnjem zavarovalne družbe.
Od 25 zavarovalnih družb jih je 15 domačih s 522 milj. Din aktivne bilančne svote in 10 podružnic tujih družb s 284 milj. Din aktivne bilančne svote.
Po posameznih panogah so delniške družbe takole razdeljene:
št. družb vplačane gl.
in	rezerve
Poljedelska ind., živin, in ribol. 38	325
trgovina	107	192
industrija prehrane	78	640
kemična industrija	55	574
gozdarska	54	528
gradbena	45	210
obdel. kovin in strojev	45	?45
rudarstvo	43	494
vodovodna in elektr.	35	178
transportna	33	341
predelava kož	30	48
tekstilna Ind.	30	223
tiskarske	27	56
hotelske	12	38
zdraviliške	11	15
konfekcijske	11	86
gledališke in kino ter radio 10	6
posredniške	10	26
papirna industrija	8	86
ostale	51	155
Iz tega je razvidno, da zavzemajo po množini vplačane glavnice in rezerve prvo mesto družbe industrije prehrane, po številu pa trgovske delniške družbe. Takoj za industrijo prehrane prihaja kemična industrija, nato gozdarska, rudarstvo, poljedelska, živinorejska in ribarska ter transportna podjetja.
Povprečno odpade na vsako to družbo 6-2 milj. Din kapitala.
Izmed vseh industrijskih podjetij v državi je i/4 delniških družb.
723 delniških družb izkazuje v letu 1929. 254 milj. Din čistega dobička, kateri daje z ozirom na vplačano glavnico 3.145 milj. Din (brez rezerv) 7-45% obresti. Toliko znaša tudi povprečni dobiček v industriji v letu 1929.
-------------- 1..TU-------------
ZUNANJA TRGOVINA ITALIJE.
Na podlagi statističnih podatkov ugotavljajo italijanski listi, da trgovina Italije z deželami Srednje Evrope stalno pada. Od leta 1927. do L 1929. je padel izvoz v Avstrijo od 486 na 426 milijonov lir, izvoz v Češkoslovaško od 203 na 162 milijonov, izvoz v Jugoslavijo od 307 na ‘277, v Romunijo od 288 na 267, v Ogrsko od 156 na 116, v Nemčijo od ‘2234 na 1776, v Anglijo od 1527 na 1459 milijonov lir. Obratno je pa narasel uvoz iz Nemčije v Itallijo od 1963 na ‘2674 milijonov lir, iz Francije od 1802 na 2044, iz Jugoslavijo od 603 na 637, iz Ogrske od 117 na 187, iz Anglije od 1821 na 2039 milijonov lir itd. Podatki so povzeti vseskoz po italijanskih statistikah. Itailija vedno pravi, kako pasivna je njena trgovina v razmerju do Jugoslavije; gornje številke pa pričajo, da tudi razmerje do drugih držav ni dosti ugodnejše.
O velikem notranjem jugoslovanskem posojilu v znesku 500 milijonov dinarjev [poroča dunajska »Stunde«. Obrestovalo naj bi se s 7 ali 8 odstotki.
V Duuavski banovini so izdali lani za hidrotehniška dela, zlasti za zgradbo zaščitnih nasipov, 17,800;000 Din.
Novo tovarno sladkorja in špirita so ustanovili poljedetci v čurugu, 30 km od Novega Sada. Vodilno udeležbo ima londonska banka Edmond Walter. Temeljna glavnica znaša ‘2&.000 angleških funtov.
Tudi poljski industrijci so se napotili v Rusijo, med njimi zlasti zastopniki kovinske in kemične industrije.
I.	G. Farben bo v nasportju z dosedanjimi vestmi razdelila zopet 12odstotno dividendo.
S sladkorno peso obdelani svet v češkoslovaški bo -letos v skladu z mednarodnimi dogovori reduciran za 22 odstotkov; vsled nizke cene sladkorne pese pričakujejo celo 30-odstotno redukcijo.
Cosulichova družba je po doligem času določila zopet izplačilo dividende, ki bo šestodstotna.
Znižane so romunske pristaniško pristojbine, tičoče se transportov po Donavi in po morju. Znižanje velja za domače in za inozemske pošiljke.
Zboljšanje konjunkture v Nemčiji je na vidiku. Izraženo je bilo že v aprilskem poročilu »Koipmerz- und Privat-bank«-e. Od sirede marca dalje prihajajo večja eksportna naročila.
Zlate zaloge Francosko banke so se po dolgem času prvič skrčile, in sicer za 20 milijonov frankov na 56.097 milijonov.
Obtok bankovcev v Nemčiji se giblje okoli 4400 milijonov mark in je krit v zlatu in devizah s 57 odstotki.
Švedska telefonska družba Ericsson je imela v preteklem letu 7,180.000 švedskih kron čistega dobička in bo izplačala nespremenjeno 8-odstotno dividendo.
Hranilne vloge v Nemčiji so dosegle
vsoto 10.938 milijonov mark, kar je pol milijarde več kot lani ob tem času.
50-odstotno dividendo ali 100 Kč, totti-ko kot lani, izplačuje tovarna cementa v Kral. Dvoru na Češkem.
Med Italijo in Bolgarijo se vršijo pogajanja v svrho dosege carinskega sporazuma; glede ital. tekstilij in bolgar. tobačnih produktov se je tak sporazum že dosegel.
Kreuger in Toll d. d. izkazuje za preteklo leto nad 122 milijonov švedskih kron dobička; dividenda je 30-odstotna. Vsa aktiva znašajo nad poldrugo milijardo švedskih kron.
70-odstotno dividendo izplačuje neko podjetje kalija v Alzaciji. Lani je bila dividenda celo 91-odstotna in je letos samo zaradi velikih investicij manjša.
Proti ruskemu dumpingu priporoča St. Lausanne v »Le Matin<-u kot najboljše protisredstvo najstrožjo uporabo kompenzacijskega sistema.
Na mednarodni sladkorni konferenci v Parizu je bil dosežen v vseh važniih točkah sporazum. Z Javanci je bil sklenjen kompromis. Sedež sladkorne konference bo Brusellj.
Obtok bankovcev v Avstriji je v znesku 930 milijonov šilingov krit s 83%.
Železo in železobeton namesto lesa priporoča ogrski trgovski minister. S tem naj se zboljša trgovska bilanca.
Čslov. železniški blagovni promet je letos mnogo manjši kot je bil lani, Pa je bil že lani slabši kot l&ta^ 1929-	^
90-odstotno dividendo razdeljuje južnoafriška rudarska družba Rand Mineš; lani je bila dividenda celo 100-odstotna.
»Austro-Hungaria« se imenuje na Dunaju ustanovljena družba, ki naj pospešuje blagovno izmenjavo med Avstrijo in Ogrsko. Pripisujejo ji veliko važnost.
»Empress of Britain« se imenuje nov parnik družbe Canadian Pacific, ki bo odpotoval 25. maja prvič v Ameriko in skušal prekositi rekord nemškega parnika »Europa«. Vsebuje 42.500 ton, hitrost mu je 27‘6 milj na uro.
Nerazdeljeni dobiček Fordovega podjetja je narasel leta 1930. od 664 na 708 milijonov dolarjev.
Rolls Royce razdeljuje iz čistega dobička v znesku 147.000 funtov zopet 10-odstotno dividendo.
Odlikovanje zaslužnega restavraterja.
V soboto popoldne se je vršila pri načelniku Zveze gostilničarskih zadrug in predsedniku kuratorija za zgradbo gostilničarske šole v Ljubljani g. Franu Kavčiču na Privozu št. 4 seja kuratorija, na kateri so razpravljali o novi stavbi gostilničarske šole, ki je že ppd streho in se bo jeseni v njej že otvorila prva gostilničarska šola v Dravski banovini. Ta šola ne bo le ogromnega pomena za naš gostilničarski naraščaj, temveč tudi za naš tujski promet. Bo to prva šola te vrste v Jugoslaviji in gre že za to našim gostilničarjem, zlasti pa g. F. Kavčiču naj večje priznanje. Sola je v surovem stanju že pod streho in bo do jeseni že popolnoma gotova, opremljena in pripravljena za sprejem vajencev. Dela napredujejo izredno hitro. Oprema šole, zlasti kuhinje bo odgovarjala vsem zahtevam najmodernejšega zavoda te stroke.
Po seji kuratorija se je vršila v posebni sobi pri zadružnem načelniku g. Kavčiču intimna slavnost v čast g. Franu Krapežu, restavraterju in kavarnarju v »Zvezdi«, ki ga je ku-ratorij zadružne strokovne obrtno-nadaljevalne šole imenoval ob 40-letnici njegovega nesebičnega ln vzornega obrtniškega delovanja za Častnega člana. Intimne slavnosti so se udeležili zastopniki banovine, mestne občine, Zbornice za TOI in drugih uradov in korporacij, ter obilo
odličnih predstavnikov našega gostil-ničarstva.
Slavnost je otvoril predsednik g. Kavčič, ki je pozdravil vse navzoče, predvsem župana dr. Puca, dvornega svetnika dr. Marna, banskega inšpektorja Mihajla Prešla, mestnega fizika dr. Rusa, generalnega tajnika zbornice TOI dr. Frana Windischerja, magistratnega nadsvetnika Govekarja, tajnika zbornice TOI dr. Plessa, mestnega stavbenika Zupana, predsednika Zveze obrtnih zadrug Rebeka, ravnatelja Pustoslemška in zastopnike listov.
O delovni preteklosti g. Krapeža je poročal g. Kovačič in orisal niz zaslug, ki si jih je stekel g. Krapež kot gostilničar in človek. G. Kavčič je nato izročil jubilantu diplomo, umetniško delo akademskega slikarja g. Gasparija. Diploma predstavlja g. Krapeža sredi med angelci, ki mu strežejo, in je res mojstrsko delo našega' umetnika.
Govorili so še in mu čestitali župan dr. Puc, dvorni svetnik dr. Marn, dr. F. Windischer, ki je v toplih in prisrčnih besedah orisal g. Krapeža takega, kakor v resnici je. Zaključil je svoje čestitke z besedami: »Fant od fare si, in takega si te želimo še dolga, dolga leta!« Prisrčne besede so ganile odlikovanca do solz. Gosp. Krapež se je globoko ginjen zahvalil za čestitke, poudarjajoč, da je storil samo svojo dolžnost. Zahvalil se je za čast in priznanje, za katero bo ostal vsem večno hvaležen.
Tekmovanje industrijskih držav v Jugoslaviji.
G. M. Eisen iz Zagreba piše v »N. Fr. Pr.«:
Uvoz industrijskih predmetov v Jugoslavijo je v letu 1930. vobče padel; tekoče leto kaže enak razvoj. Konkurenca se je zopet poostrila, ker hočejo industrijske države v dobah krize stare trge ohraniti in si novih pridobiti. Največji uspeh na tem polju ima v Jugoslaviji pač Nemčija. Kot država, ki je mogla v preteklem letu svoj eksport v Jugoslavijo še dvigniti, je Nemčija skoraj osamljena. Avstrijski eksport v Jugoslaviji je na primer po jgsl. statistiki padel od 172 tisoč ton in 1320 milj. Din v letu 1929 na 141.000 ton in 1170 milj. Din v letu 1930; eksport Italije od 137 tisoč ton in 823 milj. Din na 120.000 ton in 783 milj. Din; eksport Ogrske od 184.000 ton in 490 milj. Din na
130.000 ton in 405-5 milj. Din; eksport Poljske od 163.000 ton in 170 milj. Din na 83.000 ton in 113-5 milj. Din; eksport Češkoslovaške od 139 tisoč ton in 1330 milj. Din na 120 tisoč ton in 1220 milj. Din; eksport Francije od 66.000 ton in 300 milj. Din na 37.000 ton in 269 milj. Din;1 eksport USA od 42.000 ton in 360 milj. Din na 22.000 ton in 285 milj. Din; eksport Švice od 4290 ton in 112-25 milj. Din na 2040 ton in 111 milj. Din, eksport Holandske od 15 tisoč ton in 98 milj. Din na 12.300 ton in 85 milj. Din; eksport Belgije od 23.000 ton in 76-6 milj. Din na 10.400 ton in 68 milj. Din. Dvignil se je pa eksport iz Romunije od
177.000 ton in 182 milj. Din ha 225 tisoč ton in 223 milj. Din in eksport iz Nemčije od 189.000 ton in 1190 milj. Din na 272.500 ton in 1220 milj. Din. Zlasti pomembna pri nemških številkah je prirastek na teži. Jugo-slov. statistika za leto 1929 našteva uvoz iz Nemčije v 152 ločenih skupi-
Na Za L 1930- v 186 skupinah.
dobaviteljice , S° najvažnej§e strijske izdelke vohA «1 ® Z& indU_
ložaj ta, da sredn? Je stvarni P°_ v svoji CIO«	j“»*
trg daleko obvladajo in da ]e zooet Nemčija odločno prevzela vodstvo Zlasti bo nemško konkurenco občutila Češkoslovaška, ki je mogia do~ slej vsled pogodbe biti na prvem mestu.
Omenjeni stvarni položaj je spri-o trgovske politične združitve Av-KVn Nemčije velikega pomena. Avstrija je konkurent Češkoslovaške v tekstilnih predmetih, ki tvo-
rijo najmočnejšo postavko čslv. dobav za Jugoslavijo, in ona konkurira Češkoslovaški tudi v kovinskem blagu, transportnih sredstvih, strojih, papirnem blagu itd. V strojih in sploh v tehniških predmetih je Nemčija danes daleko v ospredju, kar se izraža v dvigu njenih dobav v dolgi vrsti skupin, ob istočasnem in deloma zelo občutnem zmanjšanju v istih skupinah od strani drugih dobaviteljev.
Bodoči razvoj se bo gibal pač v znamenju še nadalje se poostrujoče konkurence Nemčije—Avstrije, Češkoslovaške In Ogrske, pri čemer se pa more ra,čunati tudi s tem, da bodo tudi oddaljenejše države svoj napor na jugoslov. trgu zelo ojačile, tako Anglija, Francija, Belgija, Holandska, Poljska in tudi švedska, dalje pa zlasti USA. Italija je morala zaznamovati v zadnjih letih stalno rastočo prodajo in je veliko vprašanje, če bo mogla v tekstilijah, za katere tu v prvi vrsti gre, vzdržati konkurenco srednjeevropskih držav, ki je kvalitativno zelo visoko stoječa.
Poravnave in konkurzL
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o olvorjeniih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza
/:a oas od 1. do 10 aprila 1931.
A. OTVOltJENI KONKURZI:*
Dravska banovina:	Lenard	Josip,
Ljubljana, Dunajska cesta 20; Mazoran Anton, »Mariborska konzerva«, Maribor; >Veha«, družba z o. z., Ljubljana, Gosposvetska cesta 8.
teavska banovina:	Diklič	Dragutin,
Otocac; Leonard Leopold, Zagreb, Zagorska ul 33.
Driuska banovina: Kazaferovič Hači A v,dag, Tribija Vareš,
Zetska banovina: Zairuovič Abaz, Bije lo Polje.
Dunavska banovina:	Dragin Mirko,
Debeljača; Feher lgnjat i Mikloš, Senta; Lang ilugo, iluk; iiott Josip naslj. i Bela Rott, Ruma.
Vardarska banovina:	Cekič	Jovan i
sinova, Leskovac; Filipovič Javta i sin, Ohrid, Nešič Milan, Kacanik.
1$. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Dravska banovina: Vodlak Lizika, Polzela.
Savska banovina: Jeras Hubert, prej A. Ivančič, Crikvenica; Koller Stjepan, Suhopolje; Marinič Danijel, Ogulin; Štern Jakob, Varaždin; Šojat Tomo, Krapina; Šuntešič Dragutin, Sv. Križ, Začretje.
Primorska banovina: Madirazzi V. A. Brača, ilastnik Ante Madirazzi, Trogir.
Drinska banovina:	Boškovič Gnijo,
Dobrinac.
Dunavska banovina:	Balaž	Andrija,
Vel. Bečkerek; Engel Adolfa sin, Novi Sad; Halter Josip, Indjija; Jovanovič Ivkov Sofronij, Sfeve i Jovanka, Ruma; Lakatoš Lajoš i Švare lgnjat, Mol; Mandl Leo, Bella crkva; Torina Andraš, Mol; Vajs Josip, Subotica; Virta Jelka, »Ignis Virt«, Subotica.
Moravska banovina: Popovič A. Siniši, Negotin.
V okrožnici štev. 14 z dne 1. aprila t. 1. pod napisom »Otvorjeni konkurzi« izkazana tvrdka Engel Adolfa sin, Novi Sad, ni v konkurzu, marveč v prisilni poravnavi izven konkurza. Napačno izkazana je bila vsled nianipullativne napake, ki jo s tem popravljamo.
C. ODPRAVLJENI KONKURZI:
Dravska banovina:	Dragar	Bogomir,
Velenje; Hanžel Alojz, Ljutomer.
* Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, ge izvedo v društvenem tajništva.
**) Vzrok, zakaj je bilo postopanje od. pravljeno, se izve v društvenem tajništva
Svetovna investicijska banka.
Potovanje guvernerja angleške narodne banke Montague Normana v Ameriko so različno komentirali ter iskali različnih vzrokov in povodov za to. Četudi zagotavljajo, da je imel obisk edinole ta namen, da se je Norman osebno seznanil 's predsednikom Federal Reserve Systema, vendar ne dvomijo, da so na tem sestanku govorili o raznih finančnih in gospodarskih zadevah. »Berliner Borsen-courier« z dne 8. t. m. je objavil poročilo iz Washingtona o dalekosež-nih načrtih, ki jih bodo po doseženem sporazumu med Anglijo in Združenimi državami severoameriški-mi v kratkem sporočili mednarodni javnosti. Navzlic temu, da gre le za privatno informacijo, ki jo je treba vzeti na znanje s precejšnjo rezerviranostjo, vendar ne smemo prezreti tega sestanka.
Predvsem je baje prišlo med guvernerjem Montague Normanom in zastopniki Federal Reserve Systema ter drugimi zastopniki ameriških gospodarskih in finančnih krogov do sporazuma o še ožjem sodelovanju narodnih bank obeh držav, v kolikor gre za porazdelitev zlatih zalog in pa za mednarodno izravnavanje kapitala. V zvezi s tem so se baje tudi sporazumeli o ustanovitvi nove mednarodne kreditne organizacije. Gre za investicijsko banko s kapitalom 100
milijonov dolarjev, ki bi ga prevzele narodne banke, velike mednarodne banke in gospodarske organizacije. Udeležila bi se je tudi banka za mednarodna plačila, katere del agend bi prevzela nova banka. Ta Svetovna investicijska banka naj bi prevzemala obligacije in akcije, predvsem pa državne papirje onih držav, ki trpe vsled velikega pomanjkanja zlata in kapitala. Banka kot taka bi pa izdajala certifikate, katerih donos naj bi se uporabljal za kritje kreditnih potreb dotičnih držav. Upajo, da se bodo ti certifikati lahko plasirali z ozirom na jamstvo, ki bi ga banka nudila. Polovico kapital^ bi prevrele ameriške in angleške banke, upajo pa, da bo v znatni meri sodeloval tudi francoski kapital. Na prihodnji seji upravnega sveta mednarodne banke bo baje guverner Norman sporočil rezultat newyorških posvetovanj drugim narodnim bankam in jih bo pozval k sodelovanju. Na občnem zboru mednarodne banke, ki se bo vršil 10. maja t. 1., bodo izvršili konečne sklepe, tako da bo ta nova svetovna banka pričela še letos delovati ter prispevati k zboljšanju gospodarske krize. Predvsem nameravajo zavesti denarni tok v Srednjo Evropo, Južno Ameriko, Avstralijo in na Kitajsko.
Savska banovina: Motoinehauika s. o. j., Zagreb; Schmitz Gizela, Zagreb, Samostanska ulica 3.
Primorska banovina:	Petrošič	Emil,
Vjekosfav, Split.
Drinska banovina:	Nikšič	Milenko,
čačak; Radojičič Dragomir, Lončanik; Savič Aleksander M., čačak.
Zetska banovina: Radivojevič Drago-Ijub, Ivanjica.
Dunavska banovina:	Ivkovič	Lazar,
Zabalj; Janče Vase, Deliblato; Skandar-ski Milioš, Zabalj; Spicer Mariško, Soni-bor.
Moravska banovina: Lazič D. Matej, Petrovac.
Vardarska banovina: Mišič Taško, Skoplje; Tasič Dimitrij, Prilep.
Beograd, Zemun, Pančevo: Miljkovič Todor, Beograd.
bona
Tečaj 13. aprila 1931.	Povpia- šovanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. .	—•—	22-825
Berlin IM 		- • _	13-54$
Bruselj 1 belga		—•_	7-9102
Budimpešta 1 pengd .	—■—	9-9206!
Curih 100 Jr		1094-10	1097-10
Dunaj 1 šiling		7-9828	8-0128
London 1 funt .	275-09	276-79
Newyork 1 dolar ...	56-675	56-875
Pariz 100 fr		—•_	222-44
Praga 100 kron		16811	168-91
Trst 100 lir		296-64	298-64
Vpisale so ae nastopne firme:
Sedež: Zagreb, podružnica Ljubljana.
Besedilo: Slavonska trgovska družba za premog Kaufmanu in drugi, podružnica Ljubljana.
Imetnik: Emil Kaufmann, trgovec v Zagrebu.
Pooblaščenec v smislu čl. 47. odst. 1 trg. zak.: Turel Slavko, zasebni uradnik v LjuMljani, Zalokarjeva uL 14.
Tvrdka je podružnica pri sudbenem stolu v Zagrebu iprotokolirane firme »Slavonsko trgovačko društvo ugljena Kaufmann i drugovi v Zagrebu«. :
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. februarja 1931. (Firm.
79/91 - Rg A VII 44/1).
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Ljubljana:
Besedilo: »Deotoria«, Franjo Kokolj.
Besedilo firme odslej: »Dentalit«, Fr. Kokolj.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. februarja 1931. (Firm. 159 - Rg A VI 17/2),
♦
Sedež: Ljubljana:
Besedilo: Carl Pollak d. d.
Vpiše se član upravnega sveta Friede Osvald, tovarniški ravnatelj v Ljubljani. Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd. IH., dne 7, februarja 1931. (Firmi 142 — Rg B I 129/20).
*
Sedež: Vrhnika.
Besedilo: Prodaja tehničnih proizvodov, družba z o. z. Hamag.
Vsled sklepa izrednega občnega zbora družabnikov dne 13. januarja 1931 se ji družabna pogodba z dne 16. febr. 1928 opr. št. 1065 pr. vp. 78/28 izpremenila v odstavkih Tretjič, Sedmič, Osmič, Devetič in Sedemnajstič. Družba ima od sedaj sedež v Ljublljani.
Družba ima dva poslovodji, ki ju izvoli občni zbor družabnikov.
Poslovodji zastopata družbo kolektivno in podpisujeta družbeno tvrdko na ta način, da pristavita pod od kogarkoli pisano ali natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno besedilo tvrdke kolektivno svoja podpisa.
Ako se postavi in imenuje prokurist, podpisuje ta družbeno tvrdko kolektivno z enim poslovodjo, vedno pa s pristavkom, ki označuje njegovo prokuro.
Vpiše se podelitev prokure Tavčar
Ivi, zasebni uradnici v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17, in pa novi družbeni poslovodja Sirk Josip, civilni zemljemerec v Ljubljani, Miklošičeva c. št. 14.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. februarja 1931. (Firm. 149 — Rg C III 212/6).
Sedež: Ljubljana:
Besedilo: Ivan Samec.
Vstopili so v tvrdko kot javni družabniki:
Samec Ivan, Samec Vašo in Samec Leon, vsled tega javna trgovska družba od 29. januarja 1981.
Javni družabniki so:
Ivan Samec, veletržec v Ljubljani, Krojaška ulica 2;
Ivo Samec, sin veletržca v Ljubljani, Resljeva cesta 1;
Vašo Samec, sin vefetržca v Ljubljani, Masarikova cesta 1;
Leon Samec, sin veletržca v Ljubljani, Krojaška ulica 2.
Tvrdko zastopata kolektivno po dva družabnika in podpisujeta za njo na ta način, da pod pisano, natisnjeno ali s štainpiljo odtisnjeno besedilo firme pristavita svoja osebna podpisa.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. februarja 1931. (Firm.
143 — Rg A VII 39/2).
Sedež: Tržič.
Besedilo: Tržišča avtoprometna družba z o. z.
Vsled sklepa izrednega občnega zbora družabnikov z dne 3. januarja 1931. se je spremenil odstavek Tretjič družabne pogodbe z dne 12. marca 1929.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. februarja 1931. (Firm.
140 — Rg C IV 47/7).
*
Sedež: Celje.
Besedilo: Diehl & Comp.
Prokura se je podelila:	Oswatitsch
Maksu sen. in Osvvatitsch Maksu jun., oba trgovca v Celju.
Podpis firme se izvrši odslej tako, da pod tiskanim, pisanim ali štampiljiranini besedilom firme podpisujeta svoje ime en prokurist in g. Oswatitsch Maks sen. ali en družabnik in g. Osvvatitsch Maks sen.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 18. februarja 1931. (Firm.
31/31 - Rg A III 70/3).
Sedež: Ljubljana: j Besedilo: Gombač & Cerkvenik, agentura in komisija, družba z o. z. v likvi-j daciji.
Izbrisala se je po končani likvidaciji.
Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. februarja 1931. (Firm. 159 — Rg C IV 82/8).
Izbrisale so se nastopne firme:
Sedež: Ljubljana:
Besedilo: V. M. Barešič & Co., trgo-ina z avtomobili, motornimi kolesi in lOtrebščinami ter mehanična delavnica, todružnica v Ljubljani.
Izbrisala se je vsled opustitve obrata.
)ežcl. kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
dd. III., dne 7. februarja 1931. (Firm. 11 — Rg A VII 14/27).
Avstrijska žitna produkcija. Za preteklo leto 1930 se navaja produkcija žita v Avstriji s sledečimi zneski (v milijonih meterskih stotov): pšenica 31 (isto kot 1. 19zy), rž 5-2 (5T), ječmen 25 (2-7), oves 3-9 G*5), koruza IT (1*2). Hektari so bili pa sledeči:	pšenica
203.000 (208.000), rž 373.000 (374.000), ječmen 168.000 (158.000), oves 309.000 (197.000), koruza 56. 300 (55.800).
Prepovedan uvoz vžigalic v Združene države scveroameriške. Vlada Združenih držav ameriških je prepovedala uvažati vžigalice iz Finske, Norveške, Es-landije, Švedske, Letsike, Avstrije in Nizozemske. Ta prepoved je že stopila v i veljavo. Priporočamo naši tovarni v Rušah, da se nekoliko pobriga za ta trg. Morda bo tudi naš urad za pošpeševanje izvoza šel v tem oziru našim interesentom na roke.
Nadprodukcija ameriške avtomobilske industrije. Ameriška avtomobilska industrija je precenjevala prodajne možnosti na domačem trgu in tudi na tujih trgih. Producirali so več nego so mogli prodati. Vsled tega je ameriška avtomobilska industrija svoj produkcijski program bistveno omejila, kar učinkuje tudi na jekleno industrijo. Vendar pa cenijo produkcijo meseca marca na okro-gflo 300.000 komadov napram 240.000 komadom meseca februarja in 171.000 v januarju.
L1UBL1ANA
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
BiMHi
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. aprila t. J. ponudbe glede dobave raznih tiskovin. — Direkcija državne železarne Vareš-Maj-dan sprejema do 22. aprila t. 1. ponudbe glede dobave tračnic, spojk, vijakov itd.
— Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 22. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 30 kg peska za izdelovanje umetnega kamna, gllede dobave impregniranega platna in 20 kv. m mreže iz železne žice. — Direkcija državnega rudnika Serijski Rudnik sprejema do 27. aprila t. 1. ponudbe glede dobave ene hladilne naprave za izdelovanje ledu, 1 naprave za polnjenje akomulatorskih baterij, klešč za merjenje struje, 1 aparata za preizkušanje električnih svoj-stev, 50 komadov železnih nosilcev in 1 aparata za čiščenje transformatorskega olja. — Direkcija državnega rudnika j Zenica sprejema do 30. aprila t. 1. ponudbe glede dobave kompresorja in 2 tisoč kilogramov karbolineja. — Dne 27. aprila t. 1. se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 50.000 kg mila. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubi jan dinteresantom na vpogled).
Prodaja odpadkov od starih vreč, Dne
15. aprila t. 1. se bo vršila pri Dravskem intendantskem skladišču v Ljubljani licitacija gllede prodaje 4500 kg odpadkov od starih vreč. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču).
oračih
TRŽNE CENE V MARIBORU
dne 1. aprila 1931.
Govedina: 1 kg govejega mesa I. Din 18—20, II. 14—16, III. 10—12, jezika svežega 18—20, vampov 5—12, pljuč 5 do 8, ledvic 16—18, možganov 20, parkljev 4—5, vimena 8—10, loja 2-50—10.
Teletina: 1 kg teletine I Din 22—35,
11. 12—18, jeter 20—25, pljuč 16. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa Din
14—24, sala 15—16, črevne masti 10 do
12, pljuč 8—10, jeter 8—12, ledvic 20 do 24, glave 8—10, nog 6—8, slanine sveže 13—15, papricarine 18—24, prekajene 18—20, masti 16—20, prekajenega mesa 16—32, gnjati 24—28, prekajenih nog 6 do 8, prekajenega jezika 18—30.
Klobase: 1 kg krakovskih klobas Din 28—32, debrecinskih 26—28, brunšviških 16—19, pariških 28, posebnih 25, safalad 25, hrenovk 25—28, kranjskih 34, 1 kom. prekajenih 5—6, 1 kg mesenega sira 28, tlačenk 18—20, salame 80—100.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. Din 10, II. 5.
Khže: 1 komad konjske kože Din 125, 1 kg goveje kože 10, telečje 17—18, svinjske kože 6—7, gornjega usnja 65 do 90, podplatov 60—65.
Perutnina: 1 piščanec majhen Din 20 do 25, večji 30—45, kokoš 30—45, raca 80—40, gos 60—80, puran 60—130, zajec domač, majhen 10, večji 35.
Ribe: 1 kg krapov Din 22, morskih rib 16—48, polenovke 12—26.
Mleko, maslo, sir, jajca: 1 liter mleka Din 2—3, smetane 10—21, 1 kg surovega masla 32—40, čajnega masla 44, masla kuhanega 36—44, ementalskega sira 60—80, polerrtentalskega 20—26, trapist-nega 26—34, grojskega 30, tilsitskega 30—32, parmazana 80, sirčeka 7—8, eiio jajce 0*75—1.
Pijače: 1 liter vina novega Din 9—14, starega 16—26, piva 9, 1 steklenica piva 5—5*50, 1 sodček piva (25 1) 150, 1 liter žganja 36—44, ruma 36—56, sadjevca 4 do 5, 1 pokalica 1*50—2.
Kruh: 1 kg belega kruha Din 4, črnega kruha 3*50, 1 žemlja 0’50.
Sadje: 1 kg jabolk 5—12, posušenih sliv 10—12, 1 (limona 050—1, 1 oranža 0*75—2'50, 1 kg rožičev 6—8, smokev 7—21, dateljnov 40, mandeljnov 40—56, orehov 8, luščenih 30—32, rozin 14—24, imaka 12—16.
Špecerijsko blago: 1 kg kave I. Din 40—90, 01. 40—70, pražene I. 48—96, II. 44—64, čaja 60—250, soli 2-75, popra celega 44—60, mletega 48—60, cimeta 54—60, paprike 40—60,. testenin 7—11, marmelade 18—36, pekmeza 8—10, medu 13—24, slladkorja v prahu 13—14, v kristalu 11*50—12, v kockah 13—13*50, kvasa 34—40, škroba pšen. 12—16, riževega 16—20, riža 4—19, kisove kisline 45—50, kisa navadnega 2, vinskega 3 do 8, olja olivnega 17—20, bučnega 11—14, špirita denat 7—11, 1 kg mila 13—18, sode 1*80—2, ječmenove kave 8—15, cikorije 17—24.
Žito: 1 kg pšenice Din 2, rži 2, ječmena 2, ovsa 2*20—2*50, koruze 1*80—2, prosa 2—4, ajde 2, fižola 2*50—3, graha 12—14, leče 10—14.
Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke OOg 3*20—3*50, 0 3*20—3*50, 1 3*10, 2 3—3*25, 4 2*80—3 ,5 2*60—3*25, 6 2*30 do 3, 7 1*50—2*50, ržene moke I. 2*80 do 3*20, II. 2*55 3, prosene kaše 3*20 do 4*50, ječinenčka 3*20—14, otrobov 1*15 do 1*75, koruzne moke 1*50—2, koruznega zdroba 2*45—4, pšeničnega zdroba 3*60—4*50, ajdove moke št. 1 5—6*50, 2 3*25—6, kaše 4*50—6.
Krma: 1 q sladkega ali kislega sena Din 75—95, otave 85—95, ovsene, pšenične ali ržene slame 55—60.
Kurivo: 1 kub. m trdih drv Din 120 do 145, mehkih 90—110, premoga trb. 40—45, velenj. 24—28, 1 kg oglja 1*50 do 2, koksa 0*75—1, 1 liter petrclleja 7, benena 7—8, 1 kg karbida 7, sveč 14 do 32 Din.
Zelenjava: 1 kom. glavnate salate Din 2—4, 1 kupček regrata 1, motovilca 1, radiča 1, 1 glava zelja 3—5, ohrovta 2 do 6, 1 kom. karfijola 6—14, 1 kupček špinače 1, 1 šopek peteršilja 5*26—0*50, zelene 1—4, zelenjave za kuho 0*50, 1 kg i čebule 3*50, česna 14-18, 1 kom. pora 0*50, 1 kup. korenja vrtnega 1, pese rdeče 1, repe 0*25, 1 kg krompirja 0*75 do 1*50, hrena 16, zelja kislega 4—6, repe kisle 2 Din.
Sbrzoiavi: SKrispercoloniale JCjubljana — “Cele/on št. 2263
Ant. Krisper Coloniale
Častnik:	Jos
Veletrgovina koloni-	Zaloga ipirita.
jalne robe.	raznega zganja in
CPelepražarna kave. CT\	•	J w	H	m •conia'ca*
Mlini za dišave. JjUnCLJSKCL CeSta 03	Mineralne vode.
fšožna postrežba ‘Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago
Vinocel
tovarna vinskega kisa, <1. z o- z.
£ju hljeg.no.
Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, kuverte, etikete in vse druge komereljelne tiskovine dobavlja hitro in po zmernih cenah
TISKARMA lMj|
l)UBl|AMA, Gregorčičeva ulica 25
Tele! 2552. Za vetja naročila zahtevajte proračun c J
nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenično najmoderneje urejena Pisarna v Jugoslaviji
Pisarna:
Ljubljana, Dunajska c. la, II. nadslr.
Zahtevajte ponudbo!
VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske /e
lijuhlfesna
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba!
Zahtevajte cenik!
rireja dr IVAN PLESS.   Za Trgovsko - Industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja O. MICHALEK. Ljubljana