LETO XLI, ŠT. 4
Ptuj, 28. januarja 1988
CENA 300 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Prava sorta na pravo mesto (stran 2)
V slogi je moč (stran 2)
Srečanje s predstavniki verskih skupnosti (stran 3)
Če ne poznaš, ne znaš ceniti (stran 4)
Razstava v Perutnini (stran 5)
Počitnice
v Toplicah
Le še jutri in letošnje zimske počitnice se bodo za
mariborske in ljubljanske šolarje končale. Sicer so
bile bolj počitnice kot zimske, pa vendarle — luštno
je bilo.*Redki šolarji so si sami ali s starši lahko pri-
voščili drago smuko v oddaljenih smučarskih cen-
trih, zato pa je bilo toliko bolj prijetno v knjižnicah,
klubih in pokritih bazenih. V Ptujskih toplicah je
bilo kot sredi sezone in v ponedeljek se bodo nasme-
jani in spočiti obrazi spet razgubili po šolskih razre-
dih. Foto: M. Ozmec
Iz režije v proizvodnjo?
Zaostrene razmere na trgu, težji pogoji gospodarjenja in pojav
večje konkurence na področju avtomobilske industrije, hkrati pa kri-
ze celotne družbe so v Agisu razgalili tudi napačno kadrovsko politi-
ko v preteklih letih. V sedanjem Agisu je namreč 734 režijskih delav-
cev. To pomeni skoraj polovico vseh zaposlenih. V Agisu se že dalj
časa zavedajo, da s takim številom režijskih delavcev ne morejo biti
konkurenčni in na voljo imajo nekaj ukrepov, ki jih nameravajo ures-
ničiti do konca leta. Najprej bodo prerazporedili 35 režijskih delav-
cev iz pisarn v Precizno mehaniko, kjer imajo veliko dela z zagotavlja-
njem pošiljk tahografov za izvoz. Med režijskimi delavci je namreč
kar 11,6 takih, ki imajo samo osnovno šolo, in proizvodnja tahografov
je ravno primerna za njih. Za 35 teh delavcev bodo torej našli primer-
no delo, vprašanje pa je, kako bo z ostalimi. Zanimivo ob vsem sku-
paj pa je dejstvo, da bodo resnejše posege v kadrovsko strukturo pa
tudi reorganizacijo sedaj v Agisu veliko lažje speljali, ker ima glavno
besedo začasni poslovodni organ, prej pa so vse skupaj analizirali in
poudarjali, nikoli pa niso imeli moči niti pravnih možnosti, da naredi-
jo temeljitejše posege v svoj ustroj in s tem racionalizirajo proizvod-
njo in zmanjšajo stroške poslovanja.
d. I.
Danes o ukrepih
že več let se zdravstvo srečuje s
takšnimi in drugačnimi varčevalnimi
ukrepi. Sedaj imamo novi paket, o
njem bo danes odločila skupščina
zdravstvene skupnosti Slovenije.
Zdravstvo naj bi z njim privarčevalo
deset odstotkov sredstev in te naj bi
gospodarstvo porabilo za svojo
»ozdravitev«.
Zaradi novega načina plačevanja
protetičnih storitev ima zobozdrav-
stvo že zdaj težave. Vsak dan eden do
dva pacienta odklonita protezo iz ra-
zloga, ker s pokojnino ali invalidnino,
ki znaša 130 tisoč in več dinarjev, ne
moreta pokriti stroškov izdelave v
znesku dvesto in več tisoč dinarjev.
Če ljudje ne bodo imeli s čim gristi,
se bodo hujše posledice pokazale že
čez nekaj let. Problem je še hujši, če
upoštevamo, da gre za ljudi, generaci-
jo, ki je bila že tako prikrajšana, saj ni
bila vključena v zobozdravstveno pre-
ventivo, kot je današnja.
Ob takih in drugačnih čez noč na-
pisanih ukrepih se človek (ne)hote
vpraša, zakaj zdravstvo nima razvoj-
ne strategije. Na ukrepe večina ni pri-
pravljena, to je pokazala že decembr-
ska skupščina zdravstvene skupnosti.
saj so delegati odložili sprejem. Kaj
smo naredili v mesecu dni? Ukrepi so
dobili takšno in drugačno podporo le
v ozkih krogih. Zdravstveni delavci
so proti njim: pri tem izhajajo iz stro-
ke, zavedajoč se dolgoročnih posle-
dic. Tudi Ptujčani zanje niso navdu-
šeni; posebej boleči so ukrepi, ki se
narrašajo na zobozdravstvo.
Nekateri ukrepi so že taki, da pose-
gajo v pravice uporabnikov. Z nekate-
rimi se bomo morali, hočeš-nočeš,
sprijazniti. Kaj to pomeni za prejem-
nike solidarnosti, torej za območja, ki
so bila že doslej »tepena«, ni potreb-
no posebej poudarjati. Po porablje-
nem zdravstvenem dinarju na prebi-
valca je bila ptujska občina že leta
1986 med zadnjimi v Sloveniji, veliko
slabše pa bo po sprejemu varčevalnih
ukrepov. MG
P. S.
V ponedeljek so prišli v razpravo^
spremenjeni ukrepi. Vprašanje pa je,
kako se bodo lahko delegati oborožili
z vsemi »za« in »ne« iz baze, če ni bilo
mogoče organizirati kakovostne raz-
prave; in ta ni dosegla tistih, katerim
je namenjena.
MUZEJSKE ZBIRKE
NA OGLED TUDI POZIMI
Nagelj za muzej
Pokrajinski muzej v Ptuju ni samo obnovil
fasade gradu in tako poskrbel le za zunanji
videz; hkrati je vodil tudi aktivnosti za poso-
dobitev in oživitev dejavnosti, ki poteka za
grajaskimi zidovi. V prvem nadstropju gradu
je uredil ogrevanje in tako si je mogoče zbir-
ke na gradu ogledati tudi pozimi, vsardan, v
nedeljo pa po predhodnem naročilu. Tako
sodi muzej v Ptuju med tiste redke muzeje, ki
pozimi ne zapirajo vrat, pa tudi turistična po-
nudba mesta je s tem pridobila. Lani si je
muzejske zbirke in razstave ogledalo prek
50.000 obiskovalcev; od tega jih je kar četrti-
na tujcev. Kot zanimivost naj zapišemo še to,
da je vstopnica za ogled muzejskih zbirk
hkrati tudi konzumacija za vse gostinske
obrate TOZD Haloški biser in Ptujske topli-
ce. To pa pomeni, da se večina gostov, četudi
niso načrtovali, ustavi in posedi tudi v naših
gostinskih obratih. Oblika sodelovanja, ki bi
ji veljalo nameniti posebno pozornost.
Za vsa ta prizadevanja predvsem v zad-
njem letu je Televizija Ljubljana podelila Po-
krajinskemu muzeju v Ptuju turistični nagelj.
NaV
UVODNIK
Stavke
po novem
Ob naraščajočem družbenem neredu, še posebej v združenem
delu, smo zadnje^^čase vse pogosteje priča raznim konfliktnim sta-
njem. Delavci, ki nam ustava zagotavlja, da imamo oblast v svojih
rokah, te konflikte vse pogosteje poskušamo reševati z raznimi izsi-
ljenimi sestanki, prekinitvami dela in tudi s stavkami. In — po do-
sedanjih tovrstnih primerih sodeč — posameznim okoljem v glav-
nem uspeva težave na ta ali oni način odpraviti. Največkrat gre se-
veda za denar oziroma za prenizke plače, s čimer je ogroženo osno-
vno zadovoljevanje eksistenčnih potreb delavcev.
Kakorkoli že, po večdesetletnem prikrivanju in preimenovanju
so stavke vendarle postale del našega — delavskega vsakdanjika,
seveda le v primerih, ko so vse samoupravne poti zamašene in pre-
križane. In ker je sindikat najmasovnejša delavska organizacija, je
seveda prvi odgovoren, da opravi svojo vlogo pri tem. In prav je. da
so v sindikatih trdno sklenili, da bodo z delavci tudi v primerih, ko
za.škriplje, ko ni videti drugega izhoda kot stavkati in zahtevati de-
jansko udejanjenje .svoje — delavske oblasti. Pri^ tem mislim na
STAVKOVNA PRAVILA, katerih osnutek je na predlog republiške-
ga sveta Zveze sindikatov Slovenije objavljen v zadnji številki De-
lavske enotnosti.
Dejstvo je — in verjetno je to jasno tudi tistim, ki so pravila
pripravljali — da gre pri tem le za prvi tovrstni poizkus, ki bo doži-
vel do predvidenega sprejema konec marca letos še prav gotovo kup
.sprememb ali dopolnitev. Nedvomno pa bodo ta pravila lahko tudi
pozneje (po potrebi) sproti dopolnjevali z izkušnjami iz dosedanjih
in bodočih stavk.
Za marsikoga, ki je zamorjen s težavami v svojem delovnem
okolju, ki ni zadovoljen s svojo plačo in je zaradi tega nabit z vse
težje kontrolirano energijo, so stavkovna pravila naravnost smešna.
»Kdo neki bo meni določal, kako bom stavkal, če nima pojma, ka-
ko je pri nas?« ali pa: »Lahko je onim zgoraj določati neka pravila,
kako stavkati, ko imajo petkrat višje plače od nas . . .«
Vidite, pa vendarle ni tako smešno. Tudi sam sem po prvem
prebiranju stavkovnih pravil menil, da hi morda zadostoval name-
sto obsežnih petnajstih členov le prvi odstavek drugega člena, kjer
je zapisano: »Sindikat v organizacijah združenega dela na zahtevo
delavcev ali na lastno pobudo organizira stavko, če je.predhodno
sam ugotovil, da .so dejansko izkoriščene vse samoupravne možno-
sti in poti za reševanje zahtev in interesov delavcev.« Ko pa sem se
prebiranja lotil še drugič in tretjič, bolj poglobljeno, se sploh nisem
več posmihal nad. recimo, določilom, kjer je zapisano, da morajo
sindikati v ozdih posebnega družbenega pomena obvestiti organ, ki
opravlja nadzor nad njihovim delom, vsaj 10 dni pred pričetkom
stavke. Pri tem gre vendarle za zdravstvo, promet in zveze, energeti-
ko itd. Navsezadnje pa je tako tudi povsod v »gnilem kapitalizmu«,
ko gre za generalne — torej vnaprej organizirane in napovedane
»štrajke«.
S stavkovnim.i pravili pa se bomo otresli tudi vseh »divjih«
stavk, ki naj bi potekale ločeno od sindikata in povsem samostojno
ali neodvisno. Se več —'onemogočili^ bomo kakršnekoli zlorabe in
izkoriščanje stavk za namene, ki so lahko naši družbi tudi sovražni.
Vse skupaj pa je popolnoma odvisno od sposobnosti sindikalnih
vodstev v združenem delu, kajti lahko se zgodi, da bodo pravila
ostala v predalih, če se sindikalni aktivisti ne bodo intenzivneje
vključili v razreševanje konfliktov že mnogo pred tem oziroma tudi
med stavko in po njej. Roko na srce — poti za razreševanje samou-
pravnih težav, za zaščito delavcev imamo na voljo, le lotiti se jih
moramo s prave strani in taktično. Četudi se bomo odločili za stav-
ko, jo izpeljimo tako, da bomo od tega nekaj imeli, predvsem pa da
bo našim zahtevam, če se le da, tudi zadoščeno. Zahodnjaško raz-
bijaštvo nas prav gotovo ne ho nikamor pripeljalo.
Zato je pred nami osnutek STAVKOVNIH PRAVIL in bolj
kot kdajkoli prej je dolžnost sleherne osnovne organizacije sindika-
ta, da si ta pravda podrobno prebere in z njimi seznani vse člane.
Zavedajmo se. da so to naša. delavska pravila, zato ne bo odveč
nobena pripomba ali izkušnja stavkajočih in drugih delavcev.
Martin Ozmec
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
28. januar 1988 - TEDNIK
PTUJSKE TOPLICE
Širitev dejavnosti
in prostorov
Lani najslabša kopalna sezona doslej. Nočitev je bilo 22 tisoč, od tega
56 odstotkov tujih — ta rezultat jih uvršča na tretje mesto med 14 slo-
venskimi naravnimi zdravilišči. Letos naj bi pridobili več deset postelj in
več deset mest v kampu. Najpomembnejša letošnja pridobitev pa naj bi
bila fizioterapija.
V teh dneh je v toplicah zelo
živahno. Vrstijo se plavalni tečaji
za otroke in odrasle. Večji obisk
imajo tudi zaradi tega, ker so
otroci počitnikovanje na snegu
zamenjali s plavanjem.
Z letošnjim letom vstopajo v
enajsto leto obstoja. Sodeč po
načrtih je to najbolj ambiciozno
leto doslej. Razgrnili so načrte za-
razširitev avtokampa: pridobili
naj bi kilometer dodatnega zem-
ljišča; število kampirnih mest pa
bo naraslo na 120 do 150. Uredi-
li bodo sanitarije, likalnico in
pralnico, trgovine pa zaenkrat še
ne bodo pojavili, saj je breška
po normativih dovolj blizu. Že
lani so za svoje goste uvedli na-
kup mleka in kruha. Zanimivo
je, da se za tako organiziran na-
kup ni nihče odločil.
Z novimi pridobitvami naj bi
avtokamp postal bolj privlačen
tudi za zahtevnejše goste. Le-te
pa mu bodo omogočile uvrstitev
v prvo kategorijo; sedaj je v tre-
tji-
V bungalovih imajo z dodatni-
mi ležišči prostora za šestdeset
gostov. V prejšnjem letu so imeli
9456 nočitev, leta 1986 pa jih je
bilo 7400. V kampu je bilo lani
12.569 nočitev, v letu 1986 pa
7762. Vseh nočitev je bilo 22 ti-
soč.
Do načrtov za nove bungalove
bodo prišli v kratkem. Za finan-
ciranje se pogovarjajo ž nekateri-
mi delovnimi organizacijami zu-
naj občine, ki so zainteresirane,
da bi njihovi delavci počitniko-
vali v toplicah, kjer zanje pripra-
vljajo programe aktivne rekreaci-
je. V načrtih za letos ima po-
membno mesto še fizioterapija.
Po sedmih letih naj bi prešla v
sestav toplic. S tem v bolnišnici
niso najbolj zadovoljni, saj imajo
z njo drugačne načrte. Dogovor
pa je, da se s 1. aprilom letos ta
dejavnost prenese. Nekatere os-
nove za to so že dane: skupščina
zdravstvene skupnosti Slovenije
je sprejela sporazum o delitvi de-
la. Z njim so toplice pridobile
možnost sporazumevanja o svo-
bodni menjavi dela z občinsko
zdravstveno skupnostjo in ostali-
mi skupnostmi v Sloveniji.
V terapevtskem delu bi morali
razširiti čakalnico, telovadnico,
prostore za masažo in po potrebi
urediti kabinete za posamične te-
rapevtske programe. Obiskoval-
ce bodo skušali pridobiti tudi s
komercialnimi programi (pedi-
kura, lepotilni programi s termal-
no vodo in podobno).
Dodatna mesta naj bi dobila
še restavracija. Z nadzidavo ce-
lotnega objekta pa naj bi prido-
bili dodatne postelje. Nekaj de-
narja za uresničitev načrtov naj
bi dobili tudi iz tretjega občin-
skega samoprispevka — pro-
gram predvideva deset odstotkov
zbranega denarja. Za vrtino, za
katero potrebujejo 1,5 milijarde
dinarjev, so tudi že pripravili po-
trebne dokumente. Z njo bodo
zadostili potrebam po topli vodi
v dolgoročnem obdobju.
Direktor Branko Stumberger
je tudi povedal, da dajejo pri
vsakodnevnem delu največji
poudarek kakovosti in izobraže-
vanju kadrov. Učijo jih tujih jezi-
kov, nekaj pa jih obiskuje tudi
vodniški tečaj. Posebno skrb pa
namenjajo strokovnemu izobra-
ževanju. Obiskovalcem skušajo
ustreči še z bogato izbiro spo-
minkov in razglednic, le pri
znamkah so včasih težave.
Goste bodo letos vabili s pove-
čano obcestno propagando —
turistične table bodo postavili ob
cesti Šentilj —Zagreb ter na odse-
kih proti Slovenski Bistrici in Or-
možu.
Zelo uspešno pa svojo ponud-
bo že nekaj let predstavljajo v
štirih evropskih avto-moto klu-
bih. Največ pa zanje naredijo v
skupnosti slovenskih naravnih
zdravilišč v Celju.
Četudi so prejšnje leto imeli
zaradi vremena nekoliko slabšo
sezono — kopalcev je bilo za
petdeset tisoč manj kot prejšnje
leto — bo rezultat za poslovno
leto '87 pozitiven. V letni kopalni
sezoni so imeli le en dober dne-
vni obisk — pet tisoč kopalcev.
V letu 1987 se je v zunanjih in
notranjih bazenih kopalo okrog
157 tisoč kopalcev, od tega nekaj
več kot 96 tisoč v notranjih.
Bungalovi bodo zasedeni do
junija. To jim onemogoča »glas-
nejšo« ponudbo na sejmih in
borzah. Nalaga pa jim, da se
čimbolj povezujejo z združenim
delom, ki išče kakovostno reha-
bilitacijo za svoje delavce. To je
tudi edini recept, kako do novih
postelj.
MG
Šeststo delavcev
v osnovni organizaciji
v osnovno organizacijo delav-
cev na področju samostojnega
osebnega dela jih je včlanjenih
okrog 600 od 842, kolikor jih je
bilo v obrti zaposlenih ob koncu
novembra prejšnjega leta. V letu
1987 se je pri obrtnikih zaposlilo
340, odšlo pa 283 delavcev.
Predsednica osnovne organi-
zacije Mirka Murata — na ob-
čnem zboru decembra lani v Do-
brni so jim podaljšali mandat —
je povedala, da delavci vedno
bolj zaupajo v osnovno organiza-
cijo: iz leta v leto se povečuje
število članov, narašča pa tudi
število tistih, ki iščejo pomoč. Pri
reševanju težav jim pomaga pra-
vna služba pri občinskem svetu
ZSS Ptuj, v težjih primerih pa
njihove težave rešuje sodišče
združenega dela.
Osnovna organizacija tesno
sodeluje s skladom za izobraže-
vanje delavcev pri obrtnikih. Če-
prav se izobražuje vedno več de-
lavcev, pa jih je Se premalo glede
na razpoložljiva sredstva. Sklad
trenutno plačuje šolnino enaj-
stim delavcem, ki se izobražujejo
ob delu. V kratkem pa jo bodo
odobrili še dvema.
Lani so že četrtič podelili kre-
dite za stanovanjsko gradnjo.
Zahtevke je vložilo 52 delavcev,
kredit pa jih je dobilo 27. Razde-
lili so trideset milijonov dinarjev.
V bodoče pa bodo, tako so se
odločili na občnem zboru, dajali
kredite tudi delavcem v družbe-
nih stanovanjih za napeljavo vo-
dovoda in ureditev sanitarij.
Posebno skrb namenja osno-
vna organizacija osebnim do-
hodkom: med letom spremlja iz-
plačila. Tako je na primer v juni-
ju lani šestnajst delavcev dobilo
manj od zajamčenega, v oktobru
pa dvanajst. Najnižji osebni do-
hodek je bil oktobra osemdeset
tisoč dinarjev, najvišji pa 613 ti-
Od prvega januarja 1988 je
najnižji osebni dohodek nkv
delavca pri obrtniku 161.600
dinarjev. Pkv delavci imajo os-
novo 177.760 dinarjev, delavci,
ki so se izobraževali v skrajša-
nih programih, 210.080, kvali-
ficirani 274.720, s srednjo izo-
brazbo 323.200, z višjo
371.680 in z visoko 436.320 ti-
soč dinarjev. To so najnižji
zneski, ki so jih obrtniki dolžni
plačati; najvišji niso določeni.
soč. Inšpekcijske službe imajo s
kršitelji kolektivne pogodbe veli-
ko dela. Vsako leto tudi pregle-
dajo, kako obrtniki uresničujejo
izplačila glede dogovorjene ude-
ležbe v čistem dohodku obrato-
valnice.
Na občnem zboru so izvolili
izvršni odbor, komisije za stano-
vanjska vprašanja, šport in re-
kreacijo ter kadrovska vprašanja
in odlikovanja ter nadzorni od-
bor. Precej pozornosti pa so na-
menili vsebini kolektivne^pogod-
be. V pripravi je novo besedilo.
Glede na njeno pomembnost, saj
je to edini akt, v katerem so zapi-
sane vse pravice in dolžnosti de-
lavcev pri obrtnikih, ga morajo
delavci podrobno poznati.
............_ - ..-      MG
ZDRUŽEVANJE GRADBENIŠTVA V PTUJSKI OBČINI
V slogi je moč
Ideja o združitvi gradbenih organizacij v
Ptuju je stara že več kot desetletje. Prvič so se
delavci obeh gradbenih organizacij — Drave
in Gradenj odločali o združitvi na referen-
dumu leta 1974 in ostali še naprej vsaksebi.
Gradnje so TOZD Gradisa, Drava je nekaj
časa vedrila kot TOZD Stavbarja, se osamos-
vojila, danes je TOZD delovne organizacije
Komunala, gradbeništvo in promet.
Konec lanskega leta je ideja o združitvi
obeh temeljnih organizacij postala spet gla-
sna. Občinski izvršni svet je 5. II. 1987 ime-
noval delovno skupino in ta je imela prvo se-
jo v tem mesecu. Tudi obe temeljni organiza-
ciji sta na zborih delavcev konec minulega le-
ta sprejeli sklepe, da se prične izdelava ela-
borata o ekonomski upravičenosti združitve.
Kot mnogi drugi tudi obe ptujski gradbeni
organizaciji čutita težo gospodarskih težav,
ki so še posebej izrazite prav v gradbeništvu.
Zmanjševanje investicijskih naložb, spre-
membe pogojev gospodarjenja, nelojalna
konkurenca — vse to je pripeljalo obe te-
meljni organizaciji k razmišljanju o združitvi.
Eni in drugi so pod povprečjem v svoji dejav-
nosti v republiki. Oboji čutijo krizo, potrebo
po službah, ki bi jih morali imeti, pa si jih
prav zaradi svoje majhnosti ne morejo privo-
ščiti. Da je tudi enotno obvladovanje tržišča
še kako potrebno, se je pokazalo že doslej.
Obe temeljni organizaciji naj bi se združili
v okviru večje, to je Gradisove, kjer bi bilo
mogoče izkoristiti znanje in sredstva celotne
delovne organizacije Gradiš, ki obvladuje ta-
ko rekoč vse vrste gradbenih del in vso teh-
nologijo, razpolaga z delovnimi sredstvi, ima
razvoj, izdelano strategijo pridobivanja del
in obvladovanja trga. Vse to lahko zagotovi
stabilnejšo poslovno politiko.
Dokument o ekonomski upravičenosti
združitve pripravljajo in luč sveta naj bi ugle-
dal konec februarja. V marcu so predvidene
razprave o njem v 215-članski TOZD Drava
in 260-članski TOZD Gradnje. Če bo šlo vse
po načrtu, bo referendum aprila.
Ali bo odločitev zdaj, po skoraj petnajstih
,letih, končno v korist združitve, je seveda kot
napovedovanje vremena, ki je letos tudi v zi-
mi ostalo jesensko (kar pa je ugodno prav za
gradbeništvo). Oblika organiziranosti bo mo-
rala biti taka, da se bo vsak delavec obeh te-
meljnih organizacij v njej našel. Da pa je pri-
hodnost v skupnem pridobivanju del, v ra-
cionalnem izkoriščanju kadrov, znanja, je —
upajmo — postalo jasno slehernemu, pa če-
tudi zgolj skozi videnje lastne socialne in
ekonomske varnosti.
NaV
Ptuj bogatejši za
diskontno trgovino
V ponedeljek je Mercator-Izbira-Panonija Ptuj na Ormoški cesti
odprl novo, diskontno prodajalno. Z njo je ustregla dolgoletnim že-
ljam potrošnikov, še posebej gostinskih in obratov družbene prehra-
ne, ki kupujejo večje količine živilskih izdelkov, pijače, čistil. Poleg ži-
vil ponujajo tako alkoholne kot brezalkoholne pijače, vse vrste sadnih
sirupov in del galanterije, kot so moške in ženske nogavice, brisače;
kupite lahko tudi papirnate serviete, toaletni papir, čokolado, bombo-
ne in še kaj. Posamezni izdelki so tudi do 10 odstotkov cenejši, seveda
pa jih morate kupiti v večji količini. Zakaj lahko v tej trgovini kupuje-
te ceneje? Mercator-Izbira-Panonija se odpoveduje oziroma odstopa
del maloprodajnega zaslužka. Upajo, da si bodo pridobili stalne kup-
ce, saj jim ob večjih nakupih zagotavljajo tudi brezplačno dostavo do
5 kilometrov. Delovni čas trgovine je od 7.30 do 15. ure, ob sobotah
pa do 12. ure.
NaV
(Posnetek: -OM.)
Prava sorta na pravo mesto
Podnebne in talne razmere
vplivajo odločilneje na kakovost
pridelka zlasti v severnejšem vi-
norodnem območju. Čeprav ka-
kovosti pridelka ne zagotavlja
samo ustrezna sorta, saj je tu še
mnogo drugih dejavnikov, pa je
vendar »prava sorta na pravem
mestu« le tista, ki lahko v največ-
ji meri prispeva k dosežkom ka-
kovosti in h gospodarnosti vino-
gradništva.
Vinogradnike tokrat opozarja-
mo na za nas popolnoma »ne-
pravo« sorto, ki so jo ponekod
začeli nepreudamo saditi.
Rkatziteli je stara južna sorta,
ki izvira iz Gruzije — Sovjetske
zveze. V Jugoslaviji je razširjena
v smederevskem in južno banat-
skem vinorodnem okolišu, delo-
ma pa tudi v Makedoniji, Črni
Gori in drugod.
Rkatziteli so pred leti uvedli v
Srbiji zlasti zaradi izvoza ce-
pljenk v Sovjetsko zvezo. Upora-
bljali naj bi ga tudi za izdelavo
vinjaka. Domačo sorto smede-
revko naj bi zamenjali prav z
rkatzitelijem. Ker vsebuje več ki-
slin, naj bi prišel v poštev za re-
zanje z drugimi sortami.
Rkatziteli se je svoj čas širil tu-
di na račun domnevno večje od-
pornosti za nizke temperature.
Po izjavah odgovornih stro-
kovnjakov v upravnih in znan-
stvenih ustanovah v Srbiji in Voj-
vodini pa je danes stanje nasled-
nje:
— Z rkatzitelijem je zasajenih
okrog 200 ha tako imenovani
matičnih vinogradov (največ od'
vseh sort), v katerih režejo cepiče
za razmnoževanje — cepljenje.
Izvoz rkatzitelija in drugih
vinskih sort v SZ je popolnoma
odpadel; izvažajo izključno ce-
pljenke namiznih sort.
— Vinjaka ne izdelujejo iz
rkatzitelija.
— Smederevke niti slučajno ni
zamenjal rkatziteli.
— Za rezanje z drugimi sorta-
mi se ni obne^sel.
— Kot samostojna sorta ne
ustreza okusu potrošnika.
— Ugotavljajo precejšnjo iz-
menično rodnost rkatzitelija, ki
sicer ni majhna v zanj ustreznih
podnevnih (južnih) razmerah.
— Je zelo pozna ali najpozne-
je dozorevajoča sorta — celo v
Makedoniji.
— Odpornost rkatzitelija za
nizke temperature ni nič večja ali
boljša kot pri smederevki ali la-
škem rizlingu.
— V vršačkih vinogradih
(40 ha) ugotavljajo zlasti v slab-
ših legah celo večjo občutljivost
za pozebo rkatzitelija v primerja-
vi z laškim rizlingom. Izjavljajo,
da so v zadnjih osmih letih imeli
samo dve normalni trgatvi te sor-
te.
— V Vojvodini in Srbiji ne sa-
dijo niti trsa te sorte več.
Nasprotno pa so začeli sedaj
saditi rkatziteli ali popularno
imenovani »ruski rizling« neka-
teri nadebudneži v naših najka-
kovostnejših vinorodnih okoli-
ših. Zimske pozebe v zadnjih le-
tih in nepreudama priporočila,
da prenese rkatziteli tudi do
— 40" C nizke temperature, so
vnesla med nekatere — težje bi
rekli »ta prave« — vinogradnike
pravo zmedo.
Odpornost rkatzitelija na tako
nizke temperature je navadna,
zlonamerna in vsega obsojanja
vredna izmišljotina, ki ji ni para.
Kaj lahko pričakujemo »pame-
tni« Slovenci od te sorte? »Obi-
čan kiseliš« — pristavljajo prej
navedeni strokovnjaki.
Najbrž je po vsem navedenem
odveč opozarjati pred nakupom
in sajenjem rkatzitelija pri nas.
Zaupamo razsodnosti vinograd-
nikov, bojimo pa se, da le-te mo-
čno primanjkuje tistim, ki take in
podobne sorte oz. trsne cepljen-
ke dobavljajo oziroma prodaja-
jo. Namesto da bi vinogradni-
kom ob nakupu cepljenk pravil-
no svetovali in tako skrbeli za
kakovostni razvoj slovenskega
vinogradništva in vinarstva, jih
zanima zgolj zaslužek, ki je povr-
hu še celo popolnoma neupravi-
čen. Na raču naših domačih, vi-
sokoselekcioniranih, klonskih in
vsestransko kakovostnejših ce-
pljenk, ki so zato tudi dražje,
prodajo po isti ceni trsne cepljen-
ke, ki so jih dobili od drugod po
polovični ceni. Poleg nekaterih
semenarskih trgovskih podjetij,
ki preprodajajo izključno doba-
vljene cepljenke od drugod, žal
ugotavljamo, da se temu donos-
nemu poslu pridružujejo tudi ne-
katere naše kmetijske zadruge
oz. kooperacije. Slabo se piše na-
šemu vinogradništvu in vinar-
stvu, če si išče pospeševalec svo-
jo plačo v prekupčevanju s trsni-
mi cepljenkami!
Naj bo povsod, kjer trsno ce-
pjjenico prodajajo, jasno razvid-
no, od kod izvirajo, stopnja se-
lekcije, sorta, cene idr. Vsaj to si
je naš pošteni vinogradnik-kmet
in ljubitelj zaslužil, potem naj se
pa sam odloči, kaj bo kupil ozi-
roma sadil. Nalijmo mu čistega
vina že ob nakupu trsnih ce-
pljenk! Razni jalovi izgovori in
celo prepričevanje v trgovinah in
tudi zadrugah, da so to naše sor-
te, podlage, selekcije itd., je golo
zavajanje vinogradnikov.
2e tako je slovensko vinograd-
ništvo in vinarstvo v veliki krizi
oziroma izgubah, kar že resno
zavira redno in prepotrebno ob-
novo vinogradov. Naj še tisto,
kar obnavljamo, zasadimo z neu-
streznim in pomešanim sorti-
mentom — z neselekcioniranimi
cepljenkami dvomljive kakovosti
— samo zaradi zaslužkarstva?
Preveč grenkih izkušenj in
škode smo doživeli pred 15 — 20
leti. Vinogradniki, ne dovolimo
oz. ne ponovimo napak tudi to-
krat!
mag. Tone Zafošnik,
dipl. ing. agr.,
, KMETIJSKI INŠTITUT
SLOVENIJE,
Tudi letos izobraževanje kmetovalcev
Kmetijska zadruga Ptuj je in bo tudi letoš-
nje zimske mesece izrabila za izobraževanje
svojih kmetovalcev. Pri tem pomagajo stro-
kovnjaki zadruge in seveda cela vrsta stro-
kovnjakov z različnih področij in različnih
delovnih organizacij in ustanov.
Najbolj množično je bilo doslej izobraže-
vanje proizvajalcev mleka; potekalo je že v
Ptuju, pa tudi v mnogih mlekarskih skupno-
stih. Letos je poleg predavanja to izobraževa-
nje obogateno še z videofilmi in tako mnogo
bolj zanimivo. Glavna tema je seveda higiena
v prireji mleka, o novostih v prehrani živine,
pridelavi krme, gnojenju in zaščiti rastlin.
V teh dneh potekajo tudi predavanja o pri-
delavi krme in prehrani živine: v ponedeljek
in torek je bilo tako predavanje v Ptuju in Pr-
vencih, danes ob 9. uri pa seje pričelo preda-
vanje v Trnovski vasi, jutri ob isti uri pa bo
predavanje v Žetalah.
Drugega februarja, torej v torek, bo na Ob-
dravskem zavodu za veterinarstvo in živino-
rejo v Ptuju seminar o gradnji hlevov. Name-
njen je vsem, ki želijo obnoviti ali zgraditi
nov hlev tako za živino kot prašiče. Na semi-
narju boste dobili vse informacije o načinu
gradnje, o tehnologiji, o materialih, potreb-
nih za tako gradnjo. Pospeševalci bodo po-
stregli tudi z informacijo o kreditiranju take
zidave in o premijskih sredstvih za te name-
ne.
V petek, 12. februarja, pripravljajo preda-
vanje veterinarji: ob 9. uri v Obdravskem za-
vodu o prvi veterinarski pomoči, plodnostnih
motnjah in mastitisu. Predavanje je namenje-
no živinorejcem in prašičerejcem.
V ponedeljek, 15. februarja, bo v osnovni
šoli v Cirkulanah predavanje za vinogradni-
ke. Tema bo obnova in nega nasadov. Enako
predavanje bo 18. februarja še v Juršincih.
Pripravljajo tudi predavanje za sadjarje; to
bo v Vitomarcih, datum pa še ni določen.
Pomembno izobraževanje poteka poleg
ustaljenih oblik v kmetijski šoli še za članice
aktivov kmečkih žensk. Poleg predavanja gre
v tem primeru tudi za praktično usposablja-
nje za gospodinjstvo. Vse skupaj je izredno
zanimivo in odziv kmečkih žensk je velik.
Izobraževanje poteka že drugi mesec, in sicer
ob ponedeljkih: prvi ponedeljek v mesecu za
članice aktivov kmečkih žensk iz Polenšaka,
Domave, Moškanjcev, Juršincev in Gorišni-
ce, drugi ponedeljek je rezerviran za ženske
iz aktivov Destmik, Ptuj, Vitomarci in Cir-
kovce, tretji ponedeljek v mesecu za aktive iz
Majšperka, Stoperc, Hajdine in Vidma ter
zadnji ponedeljek v mesecu za ženske iz akti-
vov Žetale, Muretinci, Stojnci, Cirkulane,
Zavrč. Dosedanje obiskovalke vabijo tudi ti-
ste gospodinje, sedanje ali bodoče, ki se še ne
izobražujejo, pa jih to zanima, da se jim pri-
družijo.
V Zadrugi pripravljajo še nekaj predavanj
za poljedelce. Seznanili jih bodo z najnovej-
šimi ugotovitvami, pomembnimi za pridelo-
vanje osnovnih poljščin. Pred začetkom sezo-
ne, kmetijske seveda, pa bodo pripravili še
seminar za pridelovalce vrtnin.
Vse skupaj ima namen, da bi šli v novo
kmetijsko sezono strokovneje pripravljeni.
Navsezadnje je tudi pri kmetovalcih že vko-
reninjeno spoznanje, da se lahko s kmetij-
stvom uspešno ukvarja le izobražen človek.
In to bo iz dneva v dan pomembneje. Ne do-
volite torej, da bi potekalo vam namenjeno
izobraževanje brez vas!
JB
TEDNIK ~   j«""«'' 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Srečanje s predstavniki verskih skupnosti
v sejni dvorani SO Ptuj na
magistratu je bilo v sredo, 20. ja-
nuarja, tradicionalno srečanje s
predstavniki verskih skupnosti z;
območja ptujske občine. Sreča-j
nje sta pripravili predsedstvi SO!
Ptuj in OK SZDL Ptuj. Poleg šte-i
vilnih duhovnikov so se srečanja'
udeležili tudi člani koordinacij-
skega odbora za odnose med sa-
moupravno družbo in verskimi
skupnostmi in člani verske komi-
sije pri SO Ptuj ter predstavniki
javnega obveščanja.
Z ZAUPANJEM V PRIHOD-
NOST
Gorazd Zmavc, predsednik
SO Ptuj, je v svojem pozdravnem
nagovoru poudaril, da so odnosi
z verskimi skupnostmi v občini
dobri, da se normalno razvijajo,
zato tudi probleme rešujemo
sporazumno v okvirii obstoječih
možnosti in v korist našim obča-
nov. Kot primer je navedel obna-
vljanje nekaterih zgodovinsko
pomembnih verskih objektov
(minoritski samostan), prenos sa-
kralnih objektov na versko skup-
nost in podobno.
Predvsem pa je v svojem nago-
voru predstavil dejavnost v ptuj-
ski občini v letu 1987. Čeprav ni-
smo dosegli vsega, kar smo žele-
li, rezultati niso slabši, kot so v
povprečju drugje po Sloveniji.
Kljub temu imamo v občini še
veliko nerešenih problemov. Iz
sredstev tretjega občinskega sa-
moprispevka smo lansko leto ob-
novili precej krajevnih cest in za-
čeli načrtovano modernizacijo
ptujske bolnišnice. Oboje bomo
s sredstvi samoprispevka v letoš-
njem letu nadaljevali. Letos bo
stekla proizvodnja aluminija iz
nove hale v TGA Kidričevo in
upravičila velika vlaganja; prav
tako bodo začela dajati boljše re-
zultate vlaganja v Perutnini in v
nekaterih manjših delovnih orga-
nizacijah. Tudi turistična dejav-
nost je globoko vtkana v naš raz-
voj, zato jo bomo nenehno kako-
vostno dvigali in širili. Možnosti
napredka imamo tudi na drugih
področjih, ponuditi jim je treba
samo nove in kakovostne progra-
me. Ob tem se zavedamo, da so v
občini, enako kot v drugih delih
naše domovine, težke krizne raz-
mere ne le na gospodarskem po-
dročju, temveč gre tudi za krizo
odnosov, — je poudaril Gorazd
Žmavc.
SMEJO ZVEZDE UPANJA
V imenu duhovnikov rimsko-
katoliške Cerkve je spregovoril
dekan dr. Vinko Škafar, pozdra-
vil navzoče tudi v imenu škofa
dr. Krambergerja, nato pa govo-
ril o dogajanjih v svetu, poveza-
nih z ekumenskim duhom, ki ga
vodi r. k. Cerkev in si uspešno
prizadeva za sodelovanje vseh
cerkva. Po navedbi več konkre-
tnih primerov v svetu, med dru-
gim tudi načrtovan obisk pred-
sednika ZIS Branka Mikuliča v
Italiji in pri papežu, je poudaril,
da nam sijejo zvezde upanja in
da želimo graditi mostove zbliža-
nja naprej.
Za tem je dekan Škafar govoril
o razmerah v ptujski občini, kjer
vladata dialog in strpnost, odno-
si so dobri in pozitivni. V lan-
skem letu je bila odprta nova
cerkev v Kidričevem in novo
župnišče v Cirkulanah. Uspešno
so obnovili zunanjost minorit-
skega samostana, ki bo prihod-
nje leto slavil visoki jubilej, rešu-
je se zadeva oltarja sv. Jurija v
Ptuju, s smerokazi je označena
lokacija Ptujske Gore itd. Govo-
ril je tudi o prizadevanjih v zvezi
s praznovanjem božiča in pri tem
kritično ošvrknil uredništvo-
TEDNIKA, ki je objavilo sesta-
vek, poln ironiziranja in bodic
na račun prazaovanja božiča.
Poudaril je, da so nad tem bili
razočarani tako naši zdomci kot
bralci doma.
Udeležence srečanja je po-
zdravil tudi Janez Borse, novi
pridigar krščanske adventistične
cerkve v Ptuju. Poudaril je, da se
adventisti čutijo odgovorni druž-
bi, spoštujejo in opravljajo vse
državljanske in družbene obvez-
nosti. Povedal je, da ima njihova
cerkev začasno prostore v zaseb-
ni hiši v Cankarjevi ulici v Ptuju
in izrazil upanje, da bodo ob ra-
zumevanju družbe prišli do
uglednejših prostorov.
KOORDINACIJSKI ODBOR
NI »TROJANSKI KONJ«
Navzoče je pozdravil tudi Ja-
nez Belšak, novi predsednik OK
SZDL Ptuj, Gorazd Žmavc pa je
še predstavil Stanka Brodnjaka,
podpredsednika IS SO Ptuj, kije
tudi predsednik verske komisije
pri SO Ptuj v tem mandatu, in
Stanka Meglica, tajnika te komi-
sije.
Franc Zadravec, predsednik
koordinacijskega odbora za od-
nose med samoupravno družbo
in verskimi skupnostmi pri OK
SZDL, je na kratko poročal o de-
lu tega odbora in o uspešnem re-
ševanju vseh vprašanj, ki se na-
našajo na odnose med samou-
pravno družbo in verskimi skup-
nostmi v občini.
K besedi se je oglasil tudi
Dimče Stojčevski in ugodno oce-
nil besede dekana dr. Škafarja;
omejil se je le od tistega glede
članka v Tedniku, ker ga pač ni
prebral in ga zato ne more oce-
njevati. Predvsem je poudaril po-
zitivno vlogo koordinacijskih od-
borov pri SZDL, ki delujejo sa-
mo na območju SR Slovenije.
Ko smo pred leti ustanavljali te
odbore, so nekateri modrovali,
da je to »trojanski konj« v slo-
venskem prostoru. Praksa pa je
pokazala, da ni tako, da se v
okviru teh odborov lahko strpno
pogovarjamo in dogovarjamo za
najboljše rešitve, sprejemljive za
vse.
Uradni del srečanja so končali
s prepričanjem, da bomo tudi v
bodoče naše skupne interese re-
ševali uspešno za boljši jutri in v
zadovoljstvo občanov. Po urad-
nem delu so se udeleženci še ne-
kaj časa zadržali v prisrčnem ra-
zgovoru.
FF
Predstavniki verskih skupnosti na tradicionalnem srečanju.
Foto: M. Ozmec
Pred gorišniškim praznikom
v krajevni skupnosti Gorišnica bodo v začetku februarja prazno-
vali. Že vrsto let je 4. februar njihov praznik, ko se spominjajo padlih
kurirjev TV-14. Slovesnost bo v dvorani zadružnega doma na dan
praznika ob 18. uri. Poleg krajanov so nanjo povabili tudi predstavni-
ke pobratene KS Strahoninec iz sosednje Hrvaške.
Lani so v tej ptujskopoljski KS veliko naredili zlasti na cestah. S
pomočjo denarja občinske skupnosti za ceste, tretjega občinskega sa-
moprispevka in sredstev občanov so modernizirali kilometer ceste
Muretinci —Bori ter dobre štiri kilometre ceste Zamušani—Gorišnica.
Pri tem so Gorišničani prispevali nekaj nad 26 milijonov dinarjev,
ostalo so sredstva tretjega občinskega samoprispevka in občinske
skupnosti za ceste.
Tudi letos ambiciozno načrtujejo. Prednost bosta imela vodovod-
na in telefonska povezava. Predvsem naj bi s pitno vodo oskrbeli bli-
zu 250 gospodinjstev na območju Moškanjcev, Gorišnice in Cunko-
vec. Nove telefons*ke priključke so sicer planirali že lani, vendar so bi-
li z denarjem na tesno. V plan za letos so zapisali 200 telefonskih pri-
ključkov, vendar že zdaj dvomijo, da jih bo toliko, saj tudi letos ne bo
veliko denarja.
Na slovesnosti ob krajevnem prazniku se bodo zahvalili vsem, ki
so se v prejšnjem letu nadpovprečno trudili za nove krajevne pridobi-
tve in na kakršenkoli način pomagali izboljšati delovne in življenjske
razmere. Končali jo bodo s kulturnim programom, v katerem bodo
nastopili domači amaterji in šolarji. MG
OBČINSMKOMMLNSA SZDL PTU^^
Na koga se lahko
obrnete
Pred kratkim se je sestalo novo predsedstvo občinske konference ;
Socialistične zveze delovnega ljudstva v Ptuju. Člani so si razdelili
posamezne naloge, se dogovorili, katere krajevne skupnosti bodo obi-
skovali, in sprejeli okvirni načrt in programske usmeritve za letos. Za- ■
pisali so, da se bodo borili za sodobnejšo in učinkovitejšo množično
organizacijo ljudi. Računajo, da je med ljudmi še vedno dovolj pri-
pravljenosti za premagovanje težav in odpravljanje vzrokov kriznega
obdobja. Občinska organizacija se bo zavzemala za demokratičnost
razprav o pomembnih problemih, odprt in strpen dialog in za javnost
dela na vseh področjih. Še bolj pa se bo odprla za pobude ljudi, ki jih
v preteklem letu ni bilo malo in so bile tehtne. V podrobnejšem pro-
gramu po mesecih so določili, da bodo v februarju in preostanku ja-
nuarja razpravljali o ustavnih spremembah, posvetovali se bodo z
vodstvi krajevnih konferenc, analizirali uresničevanje zdravstvenega
varstva, pripravljali se bodo na volitve za najodgovornejše funkcije v
Vodstvo posameznih organov so v tem mandatnem obdobju
prevzeli:
Marjan Ostroško — koordin. odbor za uresničevanje stano-
vanjske politike;
Zalika Obran — odbor za samoupr. organiziranost potrošni-
kov;
Marija Korpar — odbor za razvijanje socialistične solidarno-
sti;
Jože Vidovič — odbor za družbene organizacije, društva, pro-
slave in prireditve;
Franc Zadravec — odbor za urejanje odnosov med samoupra-
vno družbo in verskimi skupnostmi:
Jože Slodnjak — odbor za informativno dejavnost;
Janez Belšak — odbor za kadrovska vprašanja;
Vida Vidovič — odbor za vloge in pritožbe;
Alojz Čuček — odbor za vprašanja naših delavcev na začas-
nem delu v tujini;
Srečko Kolar — odbor za družbenopolitično izobraževanje;
Franc Golob — odbor za pomoč narodnoosvob. gibanjem in
žrtvam imperialistične agresije;
Franci Golob — izvršni odbor;
Andrej Žmauc — volilna komisija;
Franci Golob — odbor za organiziranost vlaka bratstva in
enotnosti;
Marica Fajt — svet za družbenopolitični sistem:
Janez Vrečar — svet za družbenoekonom. odnose v kmetijstvu,
gozdarstvu in na vasi;
Valter Pliberšek — svet za organiziranost, razvoj in kadre v
SZDL;
Greta Vaupotič — svet za položaj žensk;
Branko Voljč — svet za varstvo okolja;
Anton Velikonja — svet za znanost, kulturo, vzgojo in izobra-
ževanje ter telesno kulturo;
Stanko Meglic — svet za LO in DS ter usmerjanje mladih v
vojaške in obrambne poklice;
Andrej Fekonja — svet za ohranjanje in razvijanje revoluc.
tradicij, spomeniško varstvo in aktiviste bivših okrožij OF;
Mitja Mrgole — svet za zdravstvo, social. politiko, alkoholi-
zem, narkomanijo ter družbeni položaj invalidov;
Radenko Salemovič — svet za družbenoekonomske odnose.
IZOBRAŽEVALNI SISTEM NE PRENESE VEDNO NOVIH POSEGOV ^
Kako bo predlog resolucije učinkoval
na vzgojo in izobraževanje
v predlogu resolucije za leto 1988 je oce-
njeno, da so materialne možnosti za vse obli-
ke porabe (osebne, splošne in skupne, razen
sredstev SPIZ) v letu 1988 zožene do te mere,
da se morajo ob enoodstotnem realnem po-
večanju dohodka v gospodarstvu realno
zmanjšati za 3 odstotke. Drugače povedano:
to pomeni, da bodo morala sredstva za druž-
bene dejavnosti (razen sredstva za SPIZ) za 8
indeksnih točk zaostajati za nominalno rastjo
dohodka.
Na osnovi zveznih načrtov inflacijskih gi-
banj je v republiških bilančnih izračunih oce-
njeno, da se bo v Sloveniji dohodek gospo-
darstva v letošnjem letu povečal za 82 odstot-
kov — upoštevaje omejitve rasti sredstev za
porabo. Taka ocena pomeni da se sredstva za
osnovno in usmerjeno izobraževanje (in dru-
ge družbene dejavnosti) lahko povečajo za 74
odstotkov.
Na področju OSNOVNEGA IZOBRAŽE-
VANJA hitri posegi v zagotovljeni program
niso možni, saj je le-ta opredeljen z zako-
nom; v občinskih izobraževalnih skupnostih
bodo zato preverjali predvsem obseg doda-
tnih programov, ki pa so v nekaterih okoljih
že zelo osiromašeni, zato se postavlja vpraša-
nje, ali jih bo možno skrčiti v takem obse-
gu,da bi ohranili dosedanji materialni polo-
žaj na tem področju.
Materialni okviri, kakršne opredeljuje re-
solucija za tekoče leto, pa kažejo, da tudi na
področju USMERJENEGA IZOBRAŽEVA-
NJA zastavljenih nalog ne bo mogoče uresni-
čiti v predvidenem obsegu.
Resolucija na področju usmerjenega izo-
braževanja za osnovni program namenja 7,8
odstotkov manj sredstev, kot so potrebna za
to področje. V okviru planiranih stalnih na-
log usmerjenega izobraževanja (brez nacio-
nalnih investicij) predstavljajo 88 odstotkov
denarja sredstva za vzgojno-izobraževalne
programe, 12 odstotkov pa gaje namenjene-
ga za druge, tako imenovane skupne naloge.
Zaradi tega razmerja tudi ni mogoče obsega
doseči le s krčenjem skupnih nalog, temveč je
racionalnost potrebno doseči predvsem pri
izvedbi vzgojno-izobraževalnih programov,
sicer se bo učinek omejenih sredstev zopet
najbolj odrazil na osebnih dohodkih zaposle-
nih. V kolikšnem obsegu bodo potrebni pose-
gi v vzgojno-izobraževalne programe, bo mo-
žno z večjo verjetnostjo povedati takrat, ko
bodo znani podatki o doseženi ravni osebnih
dohodkov v gospodarstvu in šolstvu za prete-
klo leto in s tem podatki jo ravni usklajenosti.
Sedanje ocene potrebnega obsega raciona-
lizacij se giblje med 10 in 15 odstotki. Da bi
dosegli realnejše cene vzgojno-izobraževal-
nih programov, pa bi bila racionalizacija po-
trebna najmanj v obsegu 25 odstotkov.
(Zapis z razširjene seje predsedstva Izobra-
ževalne skupnosti Slovenije.)
SLAVA ŠARC
članica predsedstva
Izobraževalne skupnosti Slovenije
Skrb za idejno izobraževanje sindikalnih delavcev
Minuli teden je na področju
sindikalnih aktivnosti potekal ze-
lo razgibano. Tako so se v četr-
tek sestali člani predsedstva ob-
činskega sveta Zveze sindikatov
občine Ptuj. Uvodoma so po-
drobneje razčlenili predlog pro-
grama aktivnosti za letošnje leto
ter se v zvezi s tem opredelili tu-
di do politike financiranja občin-
skega sveta in njegovih organov.
V nadaljevanju so ugodno oceni-
li aktivnosti sveta v januarju, po-
sebej pozitivno pa so ocenili pri-
zadevanja začasnega kolegijske-
ga organa v ptujskem Agisu, saj
si ta močno prizadeva za čim-
prejšnjo ureditev vseh negativnih
pojavov in normalizacijo razmer.
Člani sveta so razpravljali tudi o
vsebini priprav na razširjeno
programsko sejo občinskega sve-
ta Zveze sindikatov in se dogo-
vorili, da naj bi ta potekala pred-
vidoma 10. marca. Do takrat pa
bodo vsebino programa aktivno-
sti še konkretizirali in dopolnili z
morebitnimi pripombami. Ob,
koncu pa so se podrobneje dogo--
vorili še o poteku občinske sindi-
kalne šole.
Ta se je pričela dan potem, v
petek, 22. januarja, zjutraj v de-
lavskem domu Franca Kramber-
gerja. 30 slušateljev, v glavnem
tistih, ki so na novo sprejeli
funkcije predsednikov osnovnih
organizacij in konferenc osnov-
nih organizacij sindikata iz zdru-
ženega dela občine Ptuj, je uvo-
doma pozdravil Gorazd Žmavc,
predsednik SO Ptuj. V kratkem
je predstavil gospodarsko in po-
litično situacijo v občini. Zatem
pa so slušatelji z zanimanjem
prisluhnili Janezu Železniku,
predsedniku odbora za družbe-
nopolitično usposabljanje pri re-
publiškem svetu Zveze sindika-
tov Slovenije. Tema njegovih
predavanj je bila aktualna, saj je
govoril o ustavi in zakonski
opredelitvi vloge Zveze sindika-
tov Jugoslavije, pa o oblikah in
vsebini dela Zveze sindikatov v
sedanjih gospodarskih in politi-
čnih razmerah. Posebej zanimivo
je bilo njegovo razmišljanje o
prekinitvah dela ter o stavkovnih
pravilih, o čemer je zadnje čase v
sindikatu in nasploh v javnosti
veliko govora. S predavanji so
nadaljevali tudi v soboto, ko je
Božo Glazer govoril o zakonito-
sti družbenega razvoja. Sicer pa
je treba povedati, da je v vsebini
učnega načrta omenjene sindi-
kalne šole zajeto 25. zanimivih in
poučnih predavanj, ki se bodo
vrstila vsak petek in soboto tja
do konca februarja. V tem času
bodo sindikalni aktivisti prav go-
tovo pridobili dovolj znanja za
aktivnejše in konkretnejše delo v
svojih okoljih.
V petek dopoldne pa se je se-
stala tudi komisija za varstvo pri
delu, ki jo vodi Miro Vanberger.
Člani so ocenili svoje delo in
aktivnosti v minulem letu ter se
dogovorili za program v letu
1988, pri čemer bodo posvetili
vso pozornost pravni ureditvi
varstva pri delu. _ OM
Prvi dan predavanj iz programa občinske sindikalne šole je potekal z
Janezom Železnikom iz RS ZSS. (Foto: M. Ozmec)
skupščinah občin in republike ter samoupravnih interesnih skupno-
stih, pripraviti nameravajo problemsko konferenco o družbenih orga-
nizacijah in društvih ter preveriti, kako so v delovnih organizacijah,
ki so poslovale z izgubo, uresničevali sanacijske in predsanacijske
programe. Nalog je veliko in marsikatero bodo člani predsedstva in
člani posameznih delovnih teles opravili skupaj z ostalimi vodstvi
družbenopolitičnih organizacij. Trenutno pa se na občinski konferen-
ci sestajajo komisije, koordinacijski odbori in sveti ter podrobneje do-
ločajo svoje dejavnosti. d. 1.
Zamujanje delno
upravičeno
Programsko-volilne seje v osnovnih organizacijah ZKS
bi morale biti končane do konca lanskega leta, toda predsed-
stvo OK ZKS Ptuj je ugotovilo, da je do sredine januarja bila
opravljena naloga le v dveh tretjinah organizacij. Zaostanke
ponekod opravičujejo s kadrovskimi težavami, ponekod pa z
organizacijskimi spremembami.
V TGA Kidričevo so se delavci na referendumu odločili
za enovito delovno organizacijo, zato so sedaj tudi ukinili OO
ZKS po tozdih in ustanovili enotno OO ZKS z desetimi od-
delki. Na podobno preoblikovanje se pripravljajo tudi v Agi-
su, pa tudi v drugih delovnih okoljih ponekod združujejo
manjše OO ZKS. Tako bo po končanih programsko-volilnih
sejah v ptujski občini precej manj osnovnih organizacij ZKS
kot doslej; trenutno jih je 141.
Predsedstvo O K ZKS je sklenilo, da morajo povsod seje
končati do konca januarja. To je potrebno zato, da se v febru-1
arju lahko začno kadrovske, vsebinske in organizacijske pri-
prave na programsko sejo občinske konference ZKS in načrt-
no idejno usposabljanje sekretarjev OO ZKS, ki so praviloma
tudi predsedniki komitejev za SLO in družbeno samozaščito.
FF.
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
28. januar 1988 - TEDNIK
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
— Marjeta Ciglenečki
Štajerska — dežela gradov
o salzburškcm nadškofu Konradu I. smo že govorili. Zveze med
Ptujem in Salzburgom so bile tesne, vendar nadškofje nikoli niso žive-
li v našem mestu. Konrad I. je celotno ptujsko gospoščino podelil v
fevd gospodom ptujskim, ki so se proslavili kot dobri vojščaki v bojih
proti Ogrom. V našo umetnostno zgodovino so se najlepše zapisali
kot ustanovitelji cerkve na Ptujski Gori. Verjetno so bili na našem
ozemlju takrat edina dovolj močna rodbina, ki je uspela poklicati v
deželo mojstre iz neposrednega nasledstva Petra Parlerja. Ptujčani so
izumrli leta 1438.
V Veliki Nedelji je bival križevniški red. Zgodovina nam do 17.
stoletja sicer ni sporočila imen, ki bi jih lahko povezali z umetnostni-
mi naročili, vendar je posest v 15. stoletju dosegla zavidljivo raven, ki
se je odrazila tudi v gotski plastiki, ohranjeni na tem gradu.
Če potujemo skozi zgodovino naprej, vzbudijo pozornost Leslie-
ji. Cesarski general Jakob Leslie je 1656 kupil ptujski grad in se takoj
lotil obsežnih prezidav. Leta 1802 je rodbina po moški strani izumrla.
Vneti graditelji so bili tudi Sauerji. Barokizirali so Bori in začeli
preurejati Domavo, v mestu Ptuju pa so posedovali znamenito Sauer-
jevo palačo in postavili pred minoritsko cerkvijo steber v zahvalo za
odvmjeno turško nevarnost.
O Attemsih ne kaže izgubljati besed. Njihovo ime je bilo vedno
povezano z velikimi gradnjami. Poleg Domave so imeli nekaj časa v
posesti tudi Vurberk.
Zadnji lastniki ptujskega gradu pred nacionalizacijo so bili Her-
bersteini. Ptujski grad so kupili šele leta 1873, a so imeli na Štajer-
skem več posesti, med njimi tudi Hrastovec in Vurberk. Častitljiva.
rodbina se je v zgodovini uveljavila največ v diplomaciji. Žiga Her-
berstein je bil najimenitnejši med njimi. Kot eden vodilnih diploma-
tov na nemškem dvoru je dvakrat potoval po Rusiji in na starost napi-
sal »Moskovske zapiske«, v katerih pripoveduje o potovanju, ki je bi-
lo sredi 16. stoletja še prava pustolovščina. V zvezi s ptujskim gradom
so se Herbersteini izkazali kot dobri čuvarji stavb in njihove vsebine.
Zadnji lastnik Josip Herberstein je razkazoval grad kot muzej (mesto
je imelo tako dva muzeja, mestnega in grajskega), bil pa je tudi pod-
pornik arheoloških izkopavanj. Z izkopaninami, ki so bile odkrite z
njegovim denarjem, si je uredilo manjšo, a zanimivo in dragoceno ar-
heološko zbirko.
Oprema gradov je pri nas
doživljala še slabšo usodo kot
gradovi sami. Dosti gradiva je
prešlo državno mejo po prvi voj-
ni, ko so mnogi lastniki zapustili
naše ozemlje in na dražbah pro-
dali, kar se je dalo. Nekaj je od-
nesla -vihra druge vojne, še več
pa je bilo raznesene po vojni, ko
so se nekateri gradovi ponujali z
odprtimi vrati. Ptujski grad je
edini na našem območju in eden
redkih v Sloveniji, kjer je bilo za
inventar poskrbljeno in se nam
je z nekaj redkimi izjemami
ohranil tak, kakršnega popisuje
zapisnik z dne 1. januarja 1945.
Sicer pa si je o opremi v sta-
rejših obdobjih težko ustvariti
podobo. Redki so zapisi, ki opi-
sujejo prostore, in ti so večinoma
iz 19. stoletja. Arhivsko gradivo,
ki vsebuje tudi mnogo inventarje
in zapuščinske popise, pa je še
skromno obdelano. Kljub temu
smo na razstavi skušali pogledati
predvsem v notranjščino nekda-
njih plemiških prebivališč. K te-
mu nas je navajala razmeroma
dobra ohranjenost in stmjenost
tega gradiva na ptujskem območ-
ju, mikala pa nas je tudi neobde-
lanost teme in kvaliteta predmetov, ki so zbrani v ptujskem muzeju.
Postavimo pri našem opisovanju opreme na prvo mesto grad Ve-
lika Nedelja, saj so se nam v tem objektu ohranili nekateri najstarejši,
po številu skromni, a vendar najkvalitetnejši predmeti. To so gotske
plastike sv. Barbare, sv. Katarine in Sočutne. Posebno upodobitvi
obeh svetnic predstavljata vrh gotskega kiparstva na Slovenskem. Vse
tri skulpture so iz peščenca. Kipa svetnic sta originalno polihromira-
na. Sočutno pa prekrivajo sekundarne poslikave. Ometnine so datira-
ne v čas okoli 1410 in se povezujejo z umetniško dejavnostjo na Ptuj-
ski Gori, ki je v naše kraje zanesla tenkočutni in lepotno poudarjeni
mehki gotski stil. O teh kiparskih umetninah je bilo pri nas že veliko
zapisano, zato ne bomo ponavljali že znanih besedil. Opozorimo raje
še na nekaj drugih ostankov gotske in baročne dobe iz Velike Nede-
lje. Iz začetka 15. stoletja izvira odlomek nagrobnika v obliki levje
glave, ki je shranjen v mariborskem muzeju. Izdelek dokazuje dobre-
ga klesarja in mehki gotski slog. Nedavno sta bili v bližini Velike Ne-
delje odkriti še dve gotski plastiki, ki predstavljata sv. Marjeto in ne-
znano svetnico. Ne vemo sicer, ali sta kdaj krasili grajsko kapelo,
prav gotovo pa je njun nastanek vezan na že znano trojico gotskih ki-
pov. Novi najdbi se v oblikovanju posameznih detajlov, obleke, pa
tudi v drži telesa močno približujeta kipoma Barbare in Katarine.
Obe plastiki sta močno poškodovani in je vanju krepko posegel kas-
nejši čas. Datirati ju moramo kakšno desetletje kasneje kot znano tro-
jico. Tako se nam komenda v Veliki Nedelji na začetku 15. stoletja
prikazuje kot zahtevna naročnica, ki si je mojstre izbirala med nasled-
stvom Petra Parlerja iz Prage.
Dve stoletji mlajša je napisna plošča z grbom in levoma, ki ozna-
čuje prezidave komturja Markvarda leta 1612. Kvaliteten izdelek, ki
je vzidan na grajskem dvorišču, je pripisan Italijanu Filibertu Paco-
belli. Neznani mojster pa je sredi 18. stoletja izklesal kip Janeza Ne-
pomuka, ki zdaj stoji pred župno cerkvijo in gaje mogoče primerjati s
sočasno domavsko plastiko.
Ko so v tretjem desetletju 18. stoletja ponovno prezidavah Veliko
Nedeljo, so urejali tudi kapelo in vanjo namestili veliko oltarno sliko
Marije s sv. Jurijem, ki jo je izdelal Martino Altomonte in se na sliko
podpisal ter pripisal letnico 1727. Italijan po rodu, ki je delal na Du-
naju in v Linzu, je pomembno vplival na razvoj štajerskega baročnega
slikarstva. Veliko je slikal za križevniški red in tako si lahko razloži-
mo, kako je ta slika našla pot do Velike Nedelje. Mojstrovina je da-
nes razstavljena v galeriji ptujskega muzeja.
Opisovalec Velike Nedelje s konca 19. stoletja v grajskih soba-
nah ni več našel pozornost vzbujajoče opreme. Zdela se mu je prepro-
sta in asketska. Edino v kapeli je občudoval iz lesa izrezljano oltarno
sliko Matere božje z mrtvim Kristusom v naročju, ki je imela naravno
velikost. Posebej se je pomudil še pri vodnjaku na dvorišču, ki ima le-
po kovano baročno krono in so se na njegovem vencu takrat še po-
znale sledi naslikanih grbov.
Nadaljevanje prihodnjič
Veliko oltarno podobo Marije s
sv, Jurijem je leta 1727 naslikal
Martino Altomonte. Nekdaj je
slika visela v grajski kapeli v Ve-
liki Nedelji, danes pa je uvrščena
v galerijsko zbirko ptujskega mu-
zeja.
Marsikateremu drevesu bi morda bila taka usoda prihranjena, če bi
projekti upoštevali dejansko stanje v naravi.... (Foto: J. Bračič.)
Mali martinec, prebivalec prodišč, je tik pred izgiiitvijo. (Foto: F. Jan-
žekovič.)
DONKIHOTSTVO NARAVOVARSTVENIKOV?
Če ne poznaš, ne znaš ceniti
Napak bi bilo misliti, da samo načrtovane melioracije ogrožajo zaščitena področja v Šturmovcih. Ze do-
slej je namreč v njem človek pustil svoje sledi. Onesnaženje Studenčnic s farmskimi in klavniškimi odplakami
je problem, ki se vleče že desetletja; zaradi tega so krajani Vidma nekoč že protestirali. Področje je za ones-
naževanje toliko bolj občutljivo, ker je v njem visoka podtalnica, tanke plasti naplavin in velika propustnost.
Kdor se je kdaj sprehajal ali vozil iz Vidma skozi Sturmovec do jeza za hidroelektrarno v Markovcih, je
najbrž opazil ogromno divjih odlagališč smeti. Tudi nekaj gramoznic se da tam odkriti, komunalna neureje-
nost naselij na tem območju pa je sploh problem zase. Še sreča, da je farma opustila načrte za lagune, v katere
bi vozila gnojevko. Četudi ne bi bilo načrtovanih melioracij, bi se kazalo posvetiti ureditvi krajinskega parka.
Prvi del zahtev bi moral biti vezan na čiščenje odplak Perutnine in farme v Dražencih, na ureditev kanalizacije
obrobnih naselij, nato bi bilo potrebno odstraniti divja odlagališča smeti in uvesti nadzor nad zaščitenim po-
dročjem. Divji kopi gramoza pa so tako ali tako na našem polju znani. Nihče se ne zaveda, da so to pravzaprav
rane, ki povzročajo direktno onesnaženje podtalnice, da kaj hitro postanejo divja odlagališča smeti...
IZJEMNO BOGASTVO PTIC
Zanimive združbe rastlin in ži-
vali, ki bi jih po smernicah Zavo-
da za spomeniško varstvo iz Ma-
ribora iz junija 1984 kazalo na
vsak način ohraniti, so: vodne
združbe ob stari strugi Drave
pod jezom v Markovcih, ob Dra-
vinji, ob Studenčnicah, ob izvi-
rih, v tumiških ribnikih in ob
njih; od kopnih združb pa pro-
dišča, brežine, loge, žive meje,
travnike .. . Izviri, ribniki, pro-
dišča in logi so v Evropi postali
že prava redkost in so potrebni
popolnega rezervatnega varstva.
V teh delih so pravzaprav tudi
zaščitene in pomembne vrste. Od
zavarovanih živalskih vrst so v
tem območju opazili naslednje:
velikega nočnega pavlinčka, ro-
gača, potočnega raka, školjke ro-
du brezzobka in škržek, zeleno
žabo, ježa in goža, poleg tega pa
še večino ptic, ki jih je od 200 do
220 vrst. Večina je takih, ki to
področje preletajo ali pa tukaj
gnezdijo, nekaj pa je tudi stalnih.
Med tistimi, ki so zaradi gradnje
jezera zelo ogrožene ali pa so že
skoraj izumrle, naj omenimo: čr-
no žolno, veliko bobnarico in
kavkača, sokola selca, kosca, ma-
lega deževnika malega martinca,
prilivko. Še leta 1979 je gnezdila
pri Bukovcih kolonija rečnega
galeba in navadne čigre, a ju že
več let ni. Še bi lahko naštevali.
pa morda človeku, ki ga ptice ne
zanimajo, imena nič ne povedo.
Zamisliti pa se velja nad jezo or-
nitologov in biologov, ki lahko
samo gledajo, kako redke in za-
ščitene vrste propadajo. Tudi
lovci so lahko žalostni. Ce ne bo-
do upoštevani projekti za zaščito
posameznih pasov, ne bodo več
mogli biti ponosni na kakovo-
stna območja divjadi ob tumi-
ških ribnikih, pri Pinčerjevem
mlinu in v Šturmovcih. V naravi
namreč vsaka majhna spremem-
ba lahko poruši ravnotežje in ba-
ti se je, da ob neupoštevanju do-
govorjenega med izvajalci melio-
racije, lovci in naravovarstveniki
grozi počasno uničenje celotnim !
Sturmovcem in turniškemu re- J
zervatu. J
KDO NAJ NADZIRA
Že večkrat smo omenili, da so
se predstavniki zadmge, lovcev,
gozdarjev in naravovarstvenikov
veliko dogovarjali o tem, kako in
kaj na melioracijskem območju
Šturmovci ohraniti. Prvi dogovor
o ohranjanju je bil prvič kršen že
ob pričetku melioracij. Napačno
izdane odločbe so bile posledica
neusklajenih projektov in to so
kmalu popravili, tako da do več-
je škode ni prišlo. Seveda je tež-
ko zahtevati od nekoga, ki je
imel svojo zemljo, naj nečesa ne
poseka, ker se boji, da bo svoje
izgubil. Tu bo veliko težkega de-
la, še posebej zaradi komasacij.
Upajmo da bodo narejene tako,
da se strah pred izgubo svojega
ne bo pokazal v čezmernem se-
kanju in uničevanju krajinskega
parka. Nekaj zemlje pa je tudi
takšne, ki pravno ni opredeljena,
in tudi tam bo potrebno paziti.
Nadzor nad izvajanjem meliora-
cij bo torej moral upoštevati
ohranjanje naravne dediščine.
Lovci naj bi za svoja področja
opravljali nadzor sami, prav tako
gozdarji, pritegniti pa bodo
najbrž morali tudi občinske in-
špektorje, kajti izkušnja iz pesni-
ške doline je prežalostna, da bi
tokrat prepustili vse naključjem,
nenatančno opredeljenim pro-
jektom glede na dejansko stanje
na terenu ter neinformiranim in
preplašenim lastnikom, ki bi v
strahu pred izgubo posekali in
uničili vse, kar se da koristno
uporabiti.
Naj končam svoje pisanje o
Sturmovcu z dejstvom, na kate-
rega me je opozoril nek učitelj.
Pogosto si namreč ob naravo-
slovnih dnevih v šolah belijo gla-
vo s tem, kaj bi učencem pokaza-
li. Morda ne bi bilo napak, če bi
jim pokazali Šturmovce, krajin-
ski park in tumiški rezervat, saj
pri nas gojimo miselnost, da so
naravne znamenitosti povsod
drugod, svojih, v svoji okolici pa
pogosto ne poznamo in se zanje
ne znamo pravi čas potegovati.
Darja Lukman
Mnenje ptujske mladinske ekološke skupine o melioracijah v
Šturmovcih: Ze od samega začetka, ko so bili narejeni prvi projekti
za melioracije, se naše mnenje ni ujemalo z njimi.
Zato smo tako v krajevni skupnosti kakor tudi na zborih ob-
činske skupščine predlagali spremembo teh projektov, .ki bi naj te-
meljila na obvarovanju večjih kompleksov gozda (20, 30, 50 ha).
Prav tako naj bi drevje ostalo ob starih drenažnih jarkih, kijih je
ob melioracijah potrebno le poglobiti.
Na občinskih zborih so naš predlog podprli in naložili KS Vi-
dem, da skliče delni zbor krajanov za območje Šturmovci—Pobrež-
je ter da na ta zbor povabijo vse odgovorne za projekte, da lahko
krajani sami povedo, kje so ti kompleksi gozda in kakšni so. Ta
zbor je bil, vendar moramo poudariti, da je bil štirinajst dni prepo-
zen, saj so občinski zbori potrdili projekt v nespremenjeni obliki. To
pomeni, da so v KS Videm ponovno zvonili šele po toči. Kakšna bo
škoda za okolje in ljudi, ki živijo tam, v številkah ni mogoče izraziti,
lahko pa rečemo, da je ne bo povrnilo nobeno intenzivno kmetij-
stvo, ki ga načrtujejo za to področje. Zavedati se moramo, da je tu-
kaj podtalnica 50 cm pod površino in da bodo lahko mineralna
gnojila in biocidi za zatiranje »škodljivcev« zelo hitro prodrli v pit-
no vodo. Na to posebej opozarjajo tudi prebivalci Šturmovcev sami,
ko se zavzemajo za to, da bi na tem področju dobili vodovod, ki bi
ta vpliv preprečil.
Zavzemali se bomo tudi za ogrožene rastlinske in živalske vr-
ste skupaj z gozdarji in lovci, posebej pa še s Kmetijsko zadrugo, da
se bo na tem področju uporabljalo čimmanj strupov.
Knjižnica za pospeševanje kmetijstva
Časopisno-založniško podjetje Kmečki glas je tudi za letos izdalo zbirko
knjig, namenjeno kmetovalcem. V prvi knjigi — Kmetijski priročnik 1988 — je
cela vrsta nasvetov, s katerimi si lahko pomagamo skozi vse leto. V posebni
knjigi je zapisano vse o krompirju — od semena do skladiščenja in dodelave te-
ga pomembnega živila. Naslednja knjižnica je namenjena splošni prehrani živa-
li, zadnja v zbirki pa podiranju in obdelavi dreves. Zbirka vsekakor ne bi smela
manjkati na knjižni polici sodobnega kmetovalca. Tudi draga ni: stane samo 12
tisoč dinarjev. JB
Kabelska televizija tudi
v KS Dušana Kvedra
Gradnjo bodo pričeli še v tem mesecu. Zanjo se je odločilo okrog
petsto občanov in so za priključek plačali 140,160 ali 250 tisoč dinar-
jev. Do zamude pri gradnji je v glavnem prišlo zaradi tega, ker jim ni
uspelo pravočasno zbrati dovolj podpisov. Pričakujejo, da bodo delo
končali do praznika mesta Ptuja, saj zaradi zime in pričakovanega
snega ni računati na to, da bi sistem pričel delati že prej. Polagalci ka-
bla morajo namreč pri minus sedem stopinjah Celzija prekiniti pola-
ganje kabla v cevi.
V krajevni skupnosti Dušana Kvedra se lahko tudi pohvalijo, da
so že skoraj v celoti plačali pogodbene zneske, saj je svojo obveznost
poravnalo že čez devetdeset odstotkov podpisnikov. ^q
V vrtu
Letošnja zima je vsaj doslej mila in še ni bilo močnejše zmrzali.
O vplivu zmrzali na stmkturo in plodnost zemlje smo v naših nasvetih
že mnogokrat govorili, venomer pa so bile poudarjene prednosti je-
senske globoke obdelave tal pred spomladansko. Če se v teh dneh
ozremo po naših vrtovih, vidimo le malo prelopatanih vrtnih površin.
Vreme je tokrat naklonjeno zamudnikom, zato izkoristimo vsak prosti
čas; globoko prelopatajmo gredice in jih pustimo v grobi brazdi, da
bo še zima opravila svoje. Tako pravočasno globoko prelopatana
zemlja namreč pridobi na kakovosti strukture in postane zračnejša,
hkrati pa se bo napila zimske vlage, da poleti ne bo trpela ob suši ta-
ko kot tista, ki jo obdelamo komaj spomladi tik pred setvijo. Če je vrt-
na zemlja nekoliko vlažnejša, lopatanje v tem času zanjo ni škodljivo,
saj bo voda v njej zmrznila in zgnetene grude bodo razpadle. Poleti je
dmgače in je takrat globoka obdelava tal ob čezmemi vlažnosti škod-
ljiva.
V SADNEM VRTU, če nameravamo saditi sadno drevje, mora-
mo izkopati jame vsaj en mesec pred sajenjem, da se zemlja dobro
prezrači, uničimo talne škodljivce in glivice ter dosežemo učinke glo-
ijoke obdelave, o katerih je bil govor že uvodoma. Če krčimo sadno
drevje ali sploh trajno rastlinje z olesenelimi koreninami, je posebej
pomembno tla dobro očistiti vseh koreninskih ostankov, saj se na raz-
padajoče korenine naselijo plesni, ki so škodljive za razvoj mladih ko-
renin rastlin, ki jih bomo sadili.
Vso zimo je nevaren voluhar, cesto pa naredijo škodo tudi miši,
ki kaj rade oglodajo mlada drevesa na koreninskem vratu, zlasti če se
dalj časa zadrži snežna odeja. Voluharja sedaj teže lovimo, ker je glo-
blje v zemlji, lahko pa ga odvračamo s smrdečimi snovmi (v petroleju
namočena čistilna volna) ali zastmpljamo s plinom in zastmpljenimi
vabami, ki so globlje učinkovitejše, kjer so tla kompaktnejša, bolj zbi-
ta in strupeno sredstvo manj izhlapi. Kjer je nevarnost, da naredijo
škodo miši, odgrnimo listje in travo od debla do gole zemlje, če pa je
sneg, ga odmečimo.
Ce ne zmrzuje, lahko režemo vinsko trto brajde. Kot je bilo že
mnogokrat povedano, to za trto ni škodljivo, če bi prišlo do občutnej-
ših ohladitev, saj obrezana trta ni občutljivejša od neobrezane. Pri
zimski rezi pa bomo vsekakor rezali rodni in nadomestni les za eno
oko daljše, ker bi le-to lahko ob močnejši zmrzali propadlo. Sicer pa
pri brajdah v takšnem vremenu, kot je sedaj, popravljamo poškodova-
no ogradje oziroma oporo in napenjamo žična vodila ter opravimo
globoko obdelavo tal. Gnojimo z organskimi in mineralnimi kom-
pleksnimi gnojili, posebej namenjenimi za sadno drevje in vinsko tr-
to, da bodo do vegetacije na voljo koreninam.
V ZELENJAVNEM VRTU v tem času drugih opravil kot globo-
ke obdelave tal sedaj ni; na to pa smo se spomnili že v uvodu tega
prispevka. Če pa iz kakršnihkoli razlogov ne moremo sedaj prelopa-
tati prostih gredic, pa moramo brezpogojno z njih odstraniti ostanke
vrtnin in plevela pretekle vegetacije, saj njihovo razpadanje spremlja-
jo razne glivice, med katerimi je mnogo škodljivih za naslednje posev-
ke ; nanje se naselijo razni škodljivci, ki bodo prav gotovo leglo, proti
kateremu se je težje in dražje boriti med letom, če so dobro prezimili.
Ostanki vrtnin in plevela pa nam tudi niso v okras, saj s svojo neure-
jenostjo in zapuščenostjo kazijo naše okolje.
Včasih smo bili s strokovnim čtivom zelo siromašni, sedaj pa se
na knjižnih policah v naših knjigamah že najde pestrejše branje in ne-
kateri zelo kakovostni priročniki, namenjeni vrtičkarjem in vrtnarje-
nju. Ko vrtičkarji preživljamo zimo za zapečkom, nam bo zelo koristi-
lo prelistavanje po tovrstnem čtivu. Verjemite, da je to dobro nado-
mestilo za bivanje med rastlinjem na vrtu.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK
— 28. januar 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Anamarija Toš razstavlja v Perutnini
Čeprav izgleda nekoliko čud-
no, je vendar prijetno zapisati
naključje, da so na Ptuju trenut-
no tri razstave ptujskih ljubitelj-
skih slikarjev. In vse tri so žen-
ske. Še od lanskega decembra
razstavlja v domu Franca Kram-
bergerja Rozina Sebetič, v jedil-
nici hotela Poetovio ima od 4. ja-
nuarja razstavo slik Veronika
Rakuš, tretja razstavljalka pa je
Anamarija Toš, ki razstavlja svo-
ja olja od 18. januarja 1988 v avli
poslovnih prostorov ptujske Pe-
rutnine. Tudi v tem prostoru se
vrstijo razstave in po akvarelih, s
katerimi se je predstavil Andrej'
Božič, je prišla na vrsto Toševa,
ki živi na Ptuju, s slikanjem pa se
ukvarja že enajsto leto. Začela je
s cvetjem in naredila nešteto slik
na to tihožitno tematiko, dokler
se ni leta 1986 vendarle odločila
za slikanje drugih motivov, pred- ^
vsem pokrajinskih. Z izredno
upornostjo si je pridobivala sli-
karsko znanje, pri tem pa upošte-
vala tudi inštrukcije izkušenejših
kolegov, ki so prvotno prav tako
iskali svojo pot, dokler niso pri
slikanju uspeli. Uspela je tudi
Toševa, ki še naprej vztraja na
razširjanju horizonta v slikarski
smeri, ker se drži pravila, da se
človek uči, dokler je živ.
Prve kompozicije cvetnih tiho-
žitij so slikane na temni osnovi
in na relativno malem formatu,
kar je omogočalo Toševi lažje
premagovati težave, ki so se nuj-
no pojavljale, saj je bila tedaj še-
le na začetni stopnji barvnega iz-
ražanja in se je še izogibala slika-
nja ozadja, kar spada že v pro-
storsko kategorijo. Počasi je dou-
mela in slikarsko poudarjala sa-
mo posebna stanja svojih tako
zelo različnih motivov, ki jih je
obravnavala izključno kot mate-
rialno substanco narave. Vedno
bolj pa so postajale njene risbe s
čopičem slikarsko prečiščene, saj
se je med tem po neštetih poiz-
kusih povzpela do stopnje spo-
sobnosti resničnega barvnega
komponiranja, kar je pomenilo
velik korak naprej. V tem obdob-
ju se je tudi dokopala do potreb-
nih osnov likovnega predznanja.
čeprav se je obenem znašla pred
dejstvom razumevanja nekaterih
zalconitosti, med katere sodijo
predvsem specifične možnosti
oblikovnega izražanja in način
obravnavanja motiva, ki ne sme
biti   ogledalo  videnega   sveta.
Lahko bi rekli, da je sedaj avto-
matsko spremenila svoj odnos
do videnega, kar pomeni, da je
odslej razvijala sistem mišljenja-
v smeri prostorskega in barvnega
izražanja. Tako so tudi njeni mo-
tivi spremenili svoje prejšnje
lastnosti in postali odraz prido-
bivanja posebne atmosfere, pri
čemer so bili povzdignjeni kom-
pozicija, predvsem pa barvitost
in svetloba do svoje prave vred-
nosti.
V fantazijskih razsežnostih je
neskončno velik prostor, iz kate-
rega je mogoče črpati številne
ideje. Tega se zaveda tudi Ana-
marija Toš, ki sicer izrablja pri
svojem ustvarjanju v glavnem
motive iz narave, večkrat pa pri-
kliče kakšne elemente tudi iz
fantazijskega sveta. To se dogaja
predvsem, odkar seje odločila za
obširnejši slikarski program, ki
ga je pričela izvajati leta 1986.
Tedaj se je podala v slikarsko
kolonijo, ici jo prireja v zadnjih
letih likovna sekcija ptujskega
DPD Svoboda na Borlu. Tedanje
srečanje z večjim številom ljubi-
teljskih ustvarjalcev je ponudilo
Toševi novo možnost oblikovne-
ga izražanja in pristnejšega pri-
stopa motivu. Predstavljalo pa je
zanjo pomemben preobrat, kajti
pojem nedosegljivega je postal
nenadoma nezamenljivo nado-
mestilo za slikarska sredstva, ki
jih je uporabljala dotlej. Uresni-
čitev njenega biuanja med slikar-
ji, ki so vzpostavljali motivno po-
(posnetek: M. Ozmec)
vezavo s čistimi oblikami v nara-
vi, je bila toliko bolj ugodna, saj
je Toševa na podlagi tega pri-
sluhnila njihovim težnjam in se
pridružila k obravnavanju po-
dobnih problemov. Ta odločitev
tudi v tehničnem pogledu ni bila
lahka, vendar pa slikarka ni ho-
tela zaostajati, zato se je prizade-
vno lotila naloge in novega po-
stopka, kar jo je tako navdušilo,
da se od tega več ne ločuje.
Posledica te odločitve, ki je bi-
la brez dvoma življenjskega po-
mena, so številne slike v oljni
tehniki. Središčni motiv je kraji-
na, ki jo obravnava Toševa s pol-
nim temperamentom, največ po-
zornosti pa pri tem posveča čisti
barvitosti, ki bogati njeno kom-
pozicijsko osnovo. Ta sprva ni
bila homogena, toda z več prak-
se in iskrenega napora so dobili
posamezni fragmenti tisto vred-
nost, ki jim po naravi slikarskih
zakonitosti pripada. Ostaja pa
zvesta svoji vezanosti za naravo
in kolorit, ki se ji ponuja skupno
z motivom, ona pa ga transformi-
ra po svojem občutku in slikar-
skih zmožnostih. V okviru svojih
iskanj se Toševa opredeljuje za
konkretiziranje motivov, ki ji nu-
dijo tudi prodor v prostor, saj
lahko na ta način zajame niz li-
-kovnih elementov, odvisno pač
od razumevanja problema. In-
tenzivni kolorit, ki ga je osvojila
Toševa, zahteva od nje dosled-
nejše analitično razpoloženje in
celovitejše zmožnosti izražanja,
povezanega s principi oblikovne-
ga koncepta. Temu se je že po-
vsem približala, saj se trudi, da
ohrani predvsem draž neposred-
nosti, kar je ena od glavnih na-
log v obsegu njenih slikarskih
prizadevanj.
Med svojimi doživljenimi vizi-
jami in možnostmi za slikanje
neguje Toševa tudi mali format
slike, kar je njena posebna vari-
anta, saj se ji posveča s posebno
nagnjenostjo in spontanostjo. V
njih se izraža pristneje, z obšir-
nejšim vizualnim programom,
polnim prepričljivih doživetij,
kjer se prepleta niz idiličnih po-
krajinskih izrezov, obmorskih
pejsažev, naselij, stare kmečke
arhitekture in ravninskih prede-
lov. Pozornost privlačijo posa-
mezne, z barvo dinamično pre-
pojene celine, s katerimi smo se
že srečevali v njenem opusu, to-
da v njih ni bilo toliko doživlje-
nih vizij in dramatičnih pojavov,
ki so harmonično usklajeni in
barvno jasno definirani.
dr. Štefka Cobelj
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (328)
Jezikovni nasveti
za pravnike
Od ljubljanskega društva pravnikov v gospodarstvu smo prejeli
tiskano zbirko z naslovom 100 nasvetov za pravilno rabo slovenščine
(zbral in uredil V. Škerlak, izdala Pravna praksa, oktober 1987). Iz
uvodnega sporočila zvemo, da ima omenjeno društvo svoj jezikovni
odsek; ta se ne ukvarja samo s terminološkimi vprašanji, temveč z je-
zikom v pravnih besedilih sploh. Njihova izdaja zato ni terminološki
priročnik v ožjem pomenu besede, temveč se dotika frazeoloških po-
javov in splošnih vprašanj, ki se pravniku postavljajo*pri oblikovanju
in prevajanju uradnih spisov in predpisov.
Strokovna slovenščina se hitro razrašča, nagli razvoj pa prinaša
tudi težave in napake; poleg tega je v njej dosti slabo uporabnih ali
celo škodljivih usedlin raznih vplivov iz njene zgodovine (latinščina,
nemščina, srbohrvaščina, angleščina), zato je skrb za jezikovno kultu-
ro v strokah nujna. Ni naključje, da so v tem prizadevanju dejavni tu-
di »jezični doktorji«, saj je jezik tako rekoč poglavitno orodje njiho-
vega poklica.
Za jezikovno kulturo seveda ne zadošča dobra volja in prizadev-
nost pripadnikov posamezne stroke, nujno je sodelovanje z jeziko-
slovci (seveda pa tudi jezikoslovci sami brez sodelovanja pripadnikov
posamezne stroke ne morejo uspešno reševati njenih terminoloških in
drugih jezikovnih vprašanj). Sestavljalci zbirke nasvet9V so se tega
očitno zavedali, zato so se pred natisom posvetovali s'slovenisti; v
uvodu celo piše, da so gradivo predložili »na ogled« tudi SAZU. Ko
zdaj prebiramo njihovih 100 nasvetov za pravilno rabo slovenščine,
najdemo marsikak uporaben napotek, marsikatero upravičeno svarilo
(npr. o besedah osporavati, pažnja, pokreniti, smatrati, težkoče idr., o
napačni rabi besed iznad, izpod, pooblaščen, pozabavati se, premo-
čan, računica idr., o stalnih besednih zvezah (frazemih) na licu mesta,
podvzeti mere, voditi računa, zatečeno stanje idr.). Izdajo zbirke zato
načelno pozdravljamo, ne smemo pa zamolčati občutka, da sodelova-
nje pravnikov z jezikoslovci tokrat le ni bilo najboljše. So bili jeziko-
slovci morda pritegnjeni prepozno, tako da so lahko samo v grobem
»obtesali«, kar je bilo strokovno najbolj nesprejemljivo, na nekatere
nadrobnosti in na izhodiščno zasnovo pa niso mogli bistveno vpliva-
ti? (Med nadrobnostmi, ki bi jih bilo treba bolje obdelati, naj omeni-
mo pisanje o besedah ustanova, vzpostaviti idr.) Zbirka nasvetov se
nam zdi nekako enostranska, naravnana predvsem zoper germanizme
in srbohrvatizme. Njihovo neupravičeno rabo je seveda treba kritizi-
rati, vendar bi se bilo treba enako vneto spoprijeti še z drugimi nadlo-
gami pravniškega jezika. Nadvse prijetna izjema je po tej plati prispe-
vek o predlogih naslovnih uradnih predpisov (npr. »Pravilnik o nači-
nu nakladanja, prekladanja in razkladanja pošiljk živali, živalskih
proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov v notranjem pro-
metu, izvozu, uvozu in tranzitu, o pogojih, ki jih mora izpolnjevati po-
šiljka, in o obrazcu potrdila o zdravstvenem stanju pošiljke, namenje-
ne izvozu« — Uradni list SFRJ, št. 8/83).
Prizadevnih gospodarskih pravnikov s to pripombo nikakor noče-
mo odvrniti od njihovega koristnega in za jezikovno kuhuro potreb-
nega dela, želimo pa si, da bi bili sadovi njihovega dela sorazmerni z
vloženim trudom. Prizadevanje naj bo bolj vsestransko in načrtno, je-
zikoslovci pa naj sodelujejo že pri snovanju načrtov za pisanje jezi-
kovnih nasvetov in za terminološko delo.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v ja-
vni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republi-
ška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
je trajal dve leti. Pred odhodom domov je iznenao-a prišSr'UKlZrua"ifc
vojaški rok podaljša za nedoločen čas. Vzrok pa je bil, ker se je ravno
takrat začela vojna med Egiptom in Izraelom. Tako se mu je vojaško
življenje zavleklo šest mesecev dalje. Najbolj pa se spominja odhoda
domov. Slovo je bilo žalostno in veselo, saj je med vojaki imel dobre
prijatelje, od katerih se je poslovil. Veselo pa je bilo zato, ker se je vr-
nil domov.
Jasna Novak, 4. c, OŠ F. Osojnika
BOGDAN IN SEVERIN
To sta moja bratca. Velika kot macesni z Nanosa! Stara 16 in 15
let. Jaz jih imam komaj osem. Vendar imam rada oba. Z mano se igra-
ta, me čuvata in peljeta v nemško in slovensko šolo. Bolje znata ma-
terni jezik, zato ker sta v Sloveniji hodila v šolo.
Vsak četrtek gremo vsi trije k slovenskemu pouku. Po vratih na-
šega razreda poropotamo. Tovarišica vstane in reče: »To so moji trije,
to so Mellovi otroci!« Vedno nas poljubi. Vemo, da nas ima rada, ra-
da iz vsega srca.
Astrid Mella, slovenski dop. pouk,
Darmstadt
SVETLANA MAKAROViC
Včeraj smo imeli proslavo. Šli smo v telovadnico. Nato je prišla
Svetlana Makarovič. Pripovedovala nam je in pela pesmi, ki jih je sa-
ma napisala. Pripovedovala je o kakadujčku. Tudi plesala je. Poveda-
la nam je o svojem življenju, kako je bilo, ko je hodila v šolo. Na kon-
cu pa smo jo učenci lahko spraševali, kogar je kaj zanimalo. Ta obisk
Svetlane Makarovič mi jetil zelo všeč. Želim si, da bi še kdaj prišla.
Karmen Avguštin, 2. b, OŠ Majšperk
UČNI PREDMET, KI MI JE NAJBOU VŠEČ
Moj najljubši predmet v šoli je matematika. Zelo se razveselim,
ie je na umiku.
Ta predmet imam najraje zato, ker rad rešujem matematične na-
loge. Zelo sem zadovoljen, saj imamo matematiko štirikrat na teden.
Vedno, ko pridem domov, začnem najprej matematično domačo nalo-
go. Matematika ima zelo dolgo zgodovino, saj so se že stari Grki
ukvarjali z nerešenimi vprašanji matematike. Nekatera vprašanja še
danes niso rešena, zato je zame še privlačnejša. Ker pri pouku mate-
matike dosegam najlepše ocene, hodim tudi k matematičnem dodat-
nem pouku. Na tekmovanjih sem bil zelo uspešen. Ta predmet mi je
pomagal tudi pri odločitvi o mojem bodočem poklicu.
Upam, da bom vedno rad obiskoval pouk matematike in da bom
z njeno pomočjo v poklicu uspel.
Srečko Peklar, 8. a, OŠ Gorišnica
PONOSNO VIHRAJTE, ZASTAVE
Mir, svoboda, prijateljstvo, tovarištvo — to so besede, ki jih želi-
jo uresničiti ljudje sirom sveta.
Ko pomislim na našo preteklost, me kar zaboli pri srcu. Kaj vse
so ljudje žrtvovali za nas, za naše lepše življenje. Vsak njihov gib med
^ojno je bil tvegan. "Nihče ni pomislil, da bi se kam zatekel, da ga so-
j^ražnik ne bi ustrelil, ampak je vztrajal do konca. Hrabri so bili tudi
kurirji. Pogumno in ponosno so stopali. V srcu ali na listu pa so nosili
skrivnost — obvestilo za partizane. Koliko domov je bilo uničenih in
i'''^^ družin izgnanih ali ubitih! Ljudje so se najbolj bali črne roke;
^ako so imenovali izdajalce, ki so ubijali le ponoči. Veseli smo lahko,
da pri nas ne vlada vojna, ampak mir. Ta beseda nam pomeni veliko.
Pove nam vse, kar si vsak človek želi. Čeprav po svetu še vladata la-
kota in nemir, živimo mi svobodno in v upanju, da se kaj takega ne
pripeti tudi nam. Kako bi bilo lepo, če bi bili vsi narodi združeni v
eno družino, da bi govorili en jezik, da bi se nikoli ne ubijali in prete-
pali, da bi na svetu vladal mir.
Življenje je zelo dragoceno. Vendar tam, kjer se ubijajo, nihče ne
pomisli na to. Ljudje se ne zavedajo, da živijo samo enkrat. Veliko za-
slug za naše lepo in brezskrbno življenje ima naša armada, ki dan in
noč budno čuva našo nedotakljivost.
Naj ponosno vihrajo zastave, ki so simbol zmage in miru.
Romana Sluga, 8. a, OS Videm pri Ptuju
mora imeti vsaka žival svobodo
kot človek.
Vladko Tucovič,
2. b, OŠ Majšperk
NA TUJEM
Sedela sem v topli kuhinji pri
dedu. Zunaj je močno pihalo, on
pa je pripovedoval:
»Vojsko sem služil še v stari
Jugoslaviji. Vpoklican sem bil tik
pred drugo svetovno vojno. Tam
sem opravil tudi šoferski izpit.
Vozil sem vojaški kamion.
Ko so Nemci vdrli k nam, so
mi ga vzeli. Vse so nas odpeljali
na prisilno delo v Nemčijo. Ja,
trdo smo delali... Zeblo nas je,
hrane smo dobili malo... Na
srečo smo imefi v naši celici sta-
ro peč. Če smo le mogli, smo ob
železniški progi zmaknili kakšno
grudo premoga, da smo se vsaj
malo pogreli. Tam smo bili eno
leto.
Nekaj fantov so premestili na
nemško bojno ladjo. Med njimi
sem bil tudi jaz. Tam smo pa de-
lali kot črni. No, lačni res nismo
bili; in imeli smo toplo obleko.
Ja, v teh letih pa sem prestal
veliko strahu ...
Zopet so me premestili; tokrat
v Berlin. Tu smo bili naseljeni po
barakah. V naši baraki sem bil
odgovoren za red in čistočo. Tu-
di tu smo morali delati. Z denar-
jem, ki smo ga dobili, smo si v
kantini kupili milo in pripomoč-
ke za britje. Ker sem bil kovač,
so me določili za delo k nekemu
nemškemu mojstru. Tja nas je
hodilo več. Vsak dan smo šli v
mesto na delo, potem pa nazaj v
barake.
Pobegniti nismo mogli, ker so
nam zagrozili, da nam bodo po-
bili domače.   ■
Ta mojster me je imel rad kot
svojega sina, katerega je izgubil.
Čeprav je bil mojster Nemec, ni
bil pristaš Hitlerjevega početja.
Veš, nekega dne, ko smo bili
vsi v barakah, smo zaslišali bliža-
joče se brnenje letal. Daleč stran
je treščila prva bomba, druga,
tretja ... V strahu smo se pome-
tali po tleh. Bombe so padale kot
dež; druga za drugo. Eksplozi-
jam kar ni bilo konca. Treščilo je
nekje čisto blizu. Naenkrat pa se
je umirilo. Brnenje letal se je od-
daljevalo.
-Vsi trdi od strahu smo se poča-
si pobrali; v ušesih nam je še vse
brnelo od sirene in eksplozij.
Živčni in s tresočimi se rokami
smo si prižgali cigarete in brez
besed vlekli.
2. b, OŠ Olge Meglic
NAJ VEČNO BO MIR
Naj večno bo mir,
naj ljubezen vlada in svoboda,
naj na zemlji vlada sreča
med vsemi narodi!
Naj večno bo mir in bratstvo,
da srečno bomo živeli,
da ne bo vojne kot nekdaj,
da ne bo tekla spet kri.
Kam nas vodi vojna?
Vodi nas tja,
kjer krvavi so dnevi
in krvave noči.
Pa mir,
ki ga ljubimo vsi?
Naša je sreča
za svobodne in srečne dni.
Andreja Koderman,
7. b, OŠ Videm pri Ptuju
MOJ PES
Pri nas imamo psa. Ime mu je
Dingo. Je velik in močan. Imam
ga zelo rada. Je meso, juho in ko-
sti. Ko ga odvežem z verige, je
vesel, da lahko teka naokrog.
Dan preživi v uti. Do tujcev je
nevaren, do domačih prijazen.
Ko imam prost dan, grem z njim
na sprehod.
Tanja Rugani, 2. b,
OŠ Olge Meglic
VARUJMO NAŠO SVOBODO
Z bojem leta 1941, lahko bi ga
imenovali »boj na življenje in
smrt«, ki smo ga sprejeli skupaj
z bratskimi jugoslovanskimi na-
rodi in narodnostmi, smo z veli-
kim junaštvom in strahovitimi
žrtvami priborili svobodo in si
začrtali pot v boljši jutri.
Ko se spominjamo tistih čudo-
vitih prvomajskih dni pred nekaj
desetletji, ko so po vsej Jugosla-
viji zaplapolale zastave, nam pri-
hajajo pred oči nepozabne podo-
be takratnega navdušenja. Iz
nemških in italijanskih taborišč
so se vračali tisoči in tisoči, ki so
jih fašistični okupatorji izgnali iz
naše domovine. Mnogi partizani
in izgnanci so našli svoje domo-
ve prazne in opustošene, mnogi
tudi požgane, vračali so se rev-
nejši, kakor so odšli, toda stopali
so na svoja domača, svobodna
tla.
Naši predniki so svobodo pri-
borili in jo izročili mlajšim rodo-
vom, ki so obljubili, da bodo
spoštovali preteklost, branili se-
danjost, gradili prihodnost. Do-
ŽEOe MLADIH OB DNEVU™
JLA
Mnogokrat se sprašujem, za-
kaj ljudje v svetu trpijo zaradi la-
kote, vojn in nasilja. Vsega tega v
svobodi ne poznamo. Vojna med
Irakom in Iranom traja že več
let. Mladi se sprašujemo, zakaj
nekateri hočejo trpljenje, pobija-
nje in sovraštvo. Ali ne bi bilo le-
po, če bi vsi po svetu živeli v mi-
ru, svobodi in enakopravnosti?
Mi živimo v miru in svobodi,
vendar ne bi bili svobodni, če ne
bi bilo zmagovite NOB in hra-
brih borcev, ki so osvobodili na-
šo deželo.
Mnogi so za našo svobodo žrt-
vovali življenje.
Veliko mladih si želi, da bi vsi
odvrgli orožje, si segli v roke in
postali veliki prijatelji. Pijetno je
bilo spoznanje, da sta Reagan in
Gorbačov podpisala sporazum o
odstranitvi in uničenju raket.
Verjamemo, da bo v svetu ohra-
njen mir.
Ali res ne more in ne more biti
svoboden ves svet, ne glede na
barvo kože, na jezik in vero? To
se mora zgoditi. Svoboda je ne-
kaj najlepšega.
Mir in svoboda naj zavladata
v celem svetu. Našo svobodo in
mir varujejo vojaki, ki se v JLA
naučijo braniti domovino.
Tanja Žnidarič, 5. a
OŠ Markovci
MOJ ROJSTNI DAN
Zelo se veselim rojstnega dne.
Na ta dan povabim prijatelje in
prijateljice. Mami pomagam pri
pripravljanju raznih dobrot. Mi-
zo svečano pogrnem. Nanjo dam
obložene kruhke, pecivo in dosti
drugega. Ko je miza pripravlje-
na, nestrpno pričakujem prijate-
lje. Ko pozvoni zvonec, grem ta-
koj odpret vrata. Vsak mi vošči
in pokloni razna darilca. Vesela
sem vsakega, tudi najmanjšega.
Ko pomalicamo, gremo v sobo.
Pripravljene imam razne dru-
žabne igre. Najraje se gremo
Monopoli. Ta igra poteka po-
dobno kakor Človek, ne jezi se.
Pri igri se večkrat skregamo. Ko
ura pokaže toliko, da se prijatelji
morajo posloviti, pomislim, kako
hitro je minil čas.
Ko prijatelji odidejo, poma-
gam mami pospraviti.
Mojca Cimermon, 4. c,
OŠ Franca Osojnika
TO JE PA NAŠA VOJSKA
Domovina in svoboda! Kako
veliko lahko ti dve besedi pome-
nita za nekoga, ki živi sredi vojne
T^l^^iel^^are?^b?]5r^u5r v ^
boju, pa četudi so le-ti sovražni-
ki.
Od druge svetovne vojne je
vojna industrija možno napredo-
vala. Ne samo svetovna, tudi na-
ša. Posodobili so letala, tanke,
podmornice . .. Vendar nikjer za
orožje ni namenjeno toliko de-
narja kot prav v SZ in ZDA. Če-
prav sta se Ronald Reagan in
Mihael Gorbačov v Washingto-
nu pogovarjala o odstranitvi je-
drskih raket iz Evrope, še vedno
obe sili vodita oboroževalno tek-
mo, izdelujeta novo orožje —
hladno, morilsko — in pri tem
nihče ne pomisli, da bi lahko ta
denar veliko koristneje uporabi-
li. Lahko bi kupili kruh za lačne,
mleko za žejne, obleko za razca-
pance, za tiste, ki živijo v be-
di... Vsak dan umre zaradi tega
mnogo otrok, nedolžnih otrok.
Mnogokrat se sprašujem: Ko-
mu je potrebno to orožje. In če-
mu? Za razkazovanje moči? Za-
kaj se enkrat ne konča krvava
vojna med Irakom in Iranom, ki
terja vsak dan nove žrtve? In za-
kaj je umrlo toliko nedolžnih lju-
di ob ameriškem napadu na me
sti Hirošimo in Nagasaki? Zakaj
se je vse skupaj spremenilo v
prah, tako kot se spreminjajo v
prah tudi sanje o boljši bodočno-
sti? In zakaj toliko mrtvih v 1. in
II. svetovni vojni, med njimi toli-
ko Jugoslovanov?
Vem, da vprašanja, ta večna
vprašanja ne bodo prebudila ni-
kogar. Pa se bodo zmeraj pona-
vljala. Morda je vse te vojne
sprožil pohlep — pohlep po
zemlji, po vladi. Morda — kdo
ve?
Naša vojska smo vsi mi, ki
smo se pripravljeni boriti z orož-
jem proti sovražniku, za pravdo
in svobodo. §edaj se borimo z
»lesenimi puškami« samo s te-
žavnimi nalogami. Vendar vemo,
da moramo zmagati. Tako bi se
morali zavedati, da če bo prišlo
nekoč do vojne, bomo morali po-
magati, vsak po svojih močeh.
Vendar upamo, da se nikdar več
nikomur ne bo treba bojevati, da
bomo poslej vsi živeli v miru.
Da, naša vojska smo vsi mi,
vsi, ki so preživeli obe ali katero
izmed vojn, fantje, dekleta, mo-
žje, žene in seveda najmlajši. Vsi
moramo pomagati, da bomo res
to, kar je nekoč rekel očka Orel
Obrekarici: »Ana, to je pa naša
vojska!«
Lidija Kodrič,
8. a, OS Markovci

6 - IZ NAŠIH KRAJEVi
28. januar 1988 - TEDNIK
Smetišče postalo
plodna njiva
Tudi tako pridobivamo polodno zemljo. Na tem mestu v Mar-
kovcih je bila ena največjih jam za odpadke. Sedaj je zravnana in
kmalu bo na njej zrasel naš vsakdanji kruhek.
Konrad Zoreč
Utrinka iz »zimskih« Haloz
In to naj bi bila zima? Zima v Velikem Vrhu pri Cirkulanah, kjer
so lani v tem času imeli snega do vratu in še čez?
Posnetka: Konrad Zoreč.
Deset let mlekarske skupnosti Sakušak—Zagorel
Skupnost je bila ustanovljena
1978. leta pod pokroviteljstvom
takratnega direktorja Mlekarne
Ptuj Janeza Vrečarja, Mirana
Glušiča, direktorja Kmetijske za-
druge Ptuj, in vodjo hlevsko-
mlečne kontrole pri KZ Ptuj
Draga Zupaniča.
Ob 10-letnem jubileju naše
mlekarske skupnosti lahko mir-
no imenujemo Janeza, Mirana in
Draga za očete vseh 108 mlekar-
skih skupnosti, kolikor jih je re-
gistriranih v občini Ptuj.
Ce se ozremo v preteklost,
ugotovimo, da smo v letu 1979 v
naši skupnosti proizvedli borih
17.000 litrov mleka. Vsako na-
slednje leto smo mlečno proiz-
vodnjo zviševali kljub slabi eko-
nomski politiki, tako da smo v
letu 1987 proizvedli prek 235.000
litrov mleka. Da smo prišli do ta-
kih rezultatov, je zasluga ing.
Vladimirja Tumpeja, ki je stroko-
vno svetoval o pridobivanju kva-
litetne silaže. Sočasno smo si čla-
ni skupnosti nabirali znanje ob
strokovnih ekskurzijah, ki smo ji
organizirali vsako leto po naši
občini in zunaj nje. Vzpodbuda
za mlečno proizvodnjo je bilo
priznanje, ki smo ga prejeli od
KZ Ptuj na občnem zboru v Dor-
navi 2. decembra 1983.
Imamo pa tudi težave, s kateri-
mi se ubadamo že lep čas, in si-
cer predolgo čakanje na izplačilo
mleka. Sprašujemo se, ali so po-
trebni štirje naslovi v tej mlečni
verigi: KMETIJSKI KOMBI-
NAT PTUJ, ORGANIZATOR
- KZ PTUJ, PREDELOVAL-
NA INDUSTRIJA - MLE-
KARNA PTUJ, in KMETJE-
PROIZVAJALCI. V tej verigi, če
si prav razlagam, bi zadostovali
trije: kmet s proizvodnjo mleka.
MLEKARSKA SKUPNOST
Sakušak - Zagorci"
predelovalna industrija-Mlekar-
na Ptuj ter organizator — KZ
Ptuj.
V imenu vseh zasebnih proiz-
vajalcev mleka predlagam, da
davčna uprava Ptuj podaljša za-
padlost položnic s 15. na 22. v
mesecu, ker proizvajalci mleka
dobimo mleko izplačano šele po
20., vemo pa, da je trenutna za-
mudna obrestna mera 134 odsto-
tkov.
Vsem tistim, ki se bojijo, da
bodo kmetje obogateli pri novi
odkupni ceni mleka, naj povem,
da je to neumno mišljenje. Do-
volj pove samo podatek delegata
republiškega komiteja za kmetij-
stvo, da bo cena semenske koru-
ze iz uvoza-sorta PIONEER-od
6000 do 9000 dinarjev za kilo-
gram. Potem si lahko izračuna-
mo, koliko litrov mleka bo po-
trebno namolsti za 1 kg semen-
ske koruze.
Samo še par besed o uveljavi-
tvi republiški premij za mleka.
Menim, da če je ALPSKO MLE-
KO posneto na 1,7 ali 2,8 odstot-
ka tolšče, potem je kmet, ki pri-
nese do zbiralnice mleko s 3,0 ali
3,1 odstotki, upravičen do repu-
bliške premije.
Zato predlagam vsem koordi-
nacijskim odborom pri mlekar-
nah, da prek svojega delegata
potrkajo na vrata poslovne skup-
nosti za mlekarstvo v Ljubljani
za uveljavitev teh premij.
Ivan Ceh
Tehnoservis, 5. januarja: Miran
Lešnik, Vide Alič 17; Ivan Lah,.
Mihovci 90; Franc Krajnc, Pod-
vinci 112/b; Alojz Kelc, Bukovci
82/a; Zvonko Marčič, Majšperk
92/a; Milan Kirbiš, Gerečja vas
40; Mirko Černila, Videm 5/d;
Franc Fladung, Desenci 9; Mi-
lan Majer, Kraigherjeva 27; Jože
Kekec, Polenšak 15/d; Srečko
Zidarič, Podvinci 9; Marjan Ža-
lar, Volkmerjeva 7; Zlatko Rajh,
Markovci 77; Milan Žižek, Zi-
herlova 10; Branko Lah, Podvin-
ci 123/b; Franc Jenžekovič, Slo-
mi 7/a.
Center za socialno delo, 7. ja-
nuarja: Ana Kukovec, Tomšiče-
va 43; Majda Šerona, Spolenja-
kova 5; Zinka Kunčnik, Markov-
ci 45; Anka Ostrman, Trg mlad.
del. brigad 1; Miran Kerin, Tru-
barjeva 13.
Gradnje, Ptuj, 12. januarja: Ja-
nez Murko, Kicar 25; Martin
Kmetec, Strmec 59; Ivan Duka-
rič, Cvetlin — Jazbina; Ivan Ko-
vačič, Kraigherjeva 34; Franc
Kozel, Draženci 46/a; Ivan Ar-
nejčič. Gradišče 135; Anton Vi-
šinski, Drstelja 34; Rajko Turn-
šek, Kicar 4; Slavko Arklinič,
Nova vas 39; Stanko Arnuš, Plo-
jeva 2; Bejadin Leben, Podgorci
34/a; Stanko Marklsl, Erjavci
56; Franc Bubnjar, Volkmerjeva
7; Stanko Milošič, Arbajterjeva
9; Ludvik Kuronja, Ulica 25.
maja 4; Emil Korenjak, Marib.
37; Janko Kodrič, Celjska cesta
36; Drago Šmigoc, Trubarjeva 9;
Jurij Gajšek, Zg. Sveča 8; Andrej
Jagarinec, Založe 67, Višnjica;
Ivan Držaič, Zabovci 93/a; Mir-
ko Reš, Ziherlova 11; Srečko
Kvar, Gibina 10; Zdravko Fijač-
ko, Zalaze 11.
Pleskar, Kidričevo, 14. januar-
ja: Marjan Jus, Ob Železnici 2;
Anton Horvat, Nova vas 84;
Branko Frangež, Sestrže 92; Da-
nijel Bezjak, Stuki 28.
Zg. Leskovec, 14. januarja:
Anica Zavec, Zg. Leskovec 9;
Franc Topolovec, Zg. Leskovec
11; Marija Topolovec, Zg. Le-
skovec 11; Veronika Kozel, Veli-
ka Vamica 57; Elizabeta Zavec,
Zg. Leskovec 9.
Veliko oltarno podobo Marije s
sv. Jurijem je leta 1727 naslikal
Martino Altomonte. Nekdaj je
slika visela v grajski kapeli v Ve-
liki Nedelji, danes pa je uvrščena
v galerijsko zbirko ptujskega mu-
zeja.
rdim na naSem oFrnSSju m ?Heh
redkih v Sloveniji, kjer je bilo za
inventar poskrbljeno in se nam
je z nekaj redkimi izjemami
ohranil tak, kakršnega popisuje
zapisnik z dne 1. januarja 1945.
Sicer pa si je o opremi v sta-
rejših obdobjih težko ustvariti
podobo. Redki so zapisi, ki opi-
sujejo prostore, in ti so večinoma
iz 19. stoletja. Arhivsko gradivo,
ki vsebuje tudi mnogo inventarje
in zapuščinske popise, pa je še
skromno obdelano. KJjub temu
smo na razstavi skušali pogledati
predvsem v notranjščino nekda-
njih plemiških prebivališč. K te-
mu nas je navajala razmeroma
dobra ohranjenost in stmjenost
tega gradiva na ptujskem območ-
ju, mikala pa nas je tudi neobde-
lanost teme in kvaliteta predmetov, ki so zbrani v ptujskem muzeju.
Postavimo pri našem opisovanju opreme na prvo mesto grad Ve-
lika Nedelja, saj so se nam v tem objektu ohranili nekateri najstarejši,
po številu skromni, a vendar najkvalitetnejši predmeti. To so gotske
plastike sv. Barbare, sv. Katarine in Sočutne. Posebno upodobitvi
obeh svetnic predstavljata vrh gotskega kiparstva na Slovenskem. Vse
tri skulpture so iz peščenca. Kipa svetnic sta originalno polihromira-
na. Sočutno pa prekrivajo sekundame poslikave. Umetnine so datira-
ne v čas okoli 1410 in se povezujejo z umetniško dejavnostjo na Ptuj-
ski Gori, ki je v naše kraje zanesla tenkočutni in lepotno poudarjeni
mehki gotski stil. O teh kiparskih umetninah je bilo pri nas že veliko
zapisano, zato ne bomo ponavljali že znanih besedil. Opozorimo raje
še na nekaj drugih ostankov gotske in baročne dobe iz Velike Nede-
lje. Iz začetka 15. stoletja izvira odlomek nagrobnika v obliki levje
glave, ki je shranjen v mariborskem muzeju. Izdelek dokazuje dobre-
ga klesarja in mehki gotski slog. Nedavno sta bili v bližini Velike Ne-
delje odkriti še dve gotski plastiki, ki predstavljata sv. Marjeto in ne-
znano svetnico. Ne vemo sicer, ali sta kdaj krasili grajsko kapelo,
prav gotovo pa je njun nastanek vezan na že znano trojico gotskih ki-
pov. Novi najdbi se v oblikovanju posameznih detajlov, obleke, pa
tudi v drži telesa močno približujeta kipoma Barbare in Katarine.
Obe plastiki sta močno poškodovani in je vanju krepko posegel kas-
nejši čas. Datirati ju moramo kakšno desetletje kasneje kot znano tro-
jico. Tako se nam komenda v Veliki Nedelji na začetku 15. stoletja
prikazuje kot zahtevna naročnica, ki si je mojstre izbirala med nasled-
stvom Petra Parlerja iz Prage.
Dve stoletji mlajša je napisna plošča z grbom in levoma, ki ozna-
čuje prezidave komturja Markvarda leta 1612. Kvaliteten izdelek, ki
je vzidan na grajskem dvorišču, je pripisan Italijanu Filibertu Paco-
belli. Neznani mojster pa je sredi 18. stoletja izklesal kip Janeza Ne-
pomuka, ki zdaj stoji pred župno cerkvijo in gaje mogoče primerjati s
sočasno domavsko plastiko.
Ko so v tretjem desetletju 18. stoletja ponovno prezidavah Veliko
Nedeljo, so urejali tudi kapelo in vanjo namestili veliko oltamo sliko
Marije s sv. Jurijem, ki jo je izdelal Martino Altomonte in se na sliko
podpisal ter pripisal letnico 1727. Italijan po rodu, ki je delal na Du-
naju in v Linzu, je pomembno vplival na razvoj štajerskega baročnega
slikarstva. Veliko je slikal za križevniški red in tako si lahko razloži-
mo, kako je ta slika našla pot do Velike Nedelje. Mojstrovina je da-
nes razstavljena v galeriji ptujskega muzeja.
Opisovalec Velike Nedelje s konca 19. stoletja v grajskih soba-
nah ni več našel pozomost vzbujajoče opreme. Zdela se mu je prepro-
sta in asketska. Edino v kapeli je občudoval iz lesa izrezljano oltamo
sliko Matere božje z mrtvim Kristusom v naročju, ki je imela naravno
velikost. Posebej se je pomudil še pri vodnjaku na dvorišču, ki ima le-
po kovano baročno krono in so se na njegovem vencu takrat še po-
znale sledi naslikanih grbov.
Nadaljevanje prihodnjič
i^av tako naj bi drevje ostalo ob starih drenažnih jarkih, ki jih je
ob melioracijah potrebno le poglobiti.
Na občinskih zborih so naš predlog podprli in naložili KS Vi-
dem, da skliče delni zbor krajanov za območje Šturmovci—Pobrež-
je ter da na ta zbor povabijo vse odgovorne za projekte, da lahko
krajani sami povedo, kje so ti kompleksi gozda in kakšni so. Ta
zbor je bil, vendar moramo poudariti, da je bil štirinajst dni prepo-
zen, saj so občinski zbori potrdili projekt v nespremenjeni obliki. To
pomeni, da so v KS Videm ponovno zvonili šele po toči. Kakšna bo
škoda za okolje in ljudi, ki živijo tam, v številkah ni mogoče izraziti,
lahko pa rečemo, da je ne bo povrnilo nobeno intenzivno kmetij-
stvo, ki ga načrtujejo za to področje. Zavedati se moramo, da je tu-
kaj podtalnica 50 cm pod površino in da bodo lahko mineralna
gnojila in biocidi za zatiranje »škodljivcev« zelo hitro prodrli v pit-
no vodo. Na to posebej opozarjajo tudi prebivalci Šturmovcev sami,
ko se zavzemajo za to, da bi na tem področju dobili vodovod, ki bi
ta vpliv preprečil.
Zavzemali se bomo tudi za ogrožene rastlinske in živalske vr-
ste skupaj z gozdarji in lovci, posebej pa še s Kmetijsko zadrugo, da
se bo na tem področju uporabljalo čimmanj strupov.
njih; od kopnih združb pa pro-
dišča, brežine, loge, žive meje,
travnike .. . Izviri, ribniki, pro-
dišča in logi so v Evropi postali
že prava redkost in so potrebni
popolnega rezervatnega varstva.
V teh delih so pravzaprav tudi
zaščitene in pomembne vrste. Od
zavarovanih živalskih vrst so v
tem območju opazili naslednje:
velikega nočnega pavlinčka, ro-
gača, potočnega raka, školjke ro-
du brezzobka in škržek, zeleno
žabo, ježa in goža, poleg tega pa
še večino ptic, ki jih je od 200 do
220 vrst. Večina je takih, ki to
področje preletajo ali pa tukaj
gnezdijo, nekaj pa je tudi stalnih.
pa morda človeku, ki ga ptice ne
zanimajo, imena nič ne povedo.
Zamisliti pa se velja nad jezo or-
nitologov in biologov, ki lahko
samo gledajo, kako redke in za-
ščitene vrste propadajo. Tudi
lovci so lahko žalostni. Ce ne bo-
do upoštevani projekti za zaščito
posameznih pasov, ne bodo več
mogli biti ponosni na kakovo-
stna območja divjadi ob tumi-
ških ribnikih, pri Pinčerjevem
mlinu in v Šturmovcih. V naravi
namreč vsaka majhna spremem-
ba lahko poruši ravnotežje in ba-
ti se je, da ob neupoštevanju do-
govorjenega med izvajalci melio-
racije, lovci in naravovarstveniki
—/iTier^jVoju brnijo;'iisj rietesTr ne
poseka, ker se boji, da bo svoje
izgubil. Tu bo veliko težkega de-
la, še posebej zaradi komasacij.
Upajmo da bodo narejene tako,
da se strah pred izgubo svojega
ne bo pokazal v čezmemem se-
pn na«r"go)imo miselnost, da so
naravne znamenitosti povsod
drugod, svojih, v svoji okolici pa
pogosto ne poznamo in se zanje
ne znamo pravi čas potegovati.
Darja Lukrnan
V vrtu
Letošnja zima je vsaj doslej mila in še ni bilo močnejše zmrzali.
O vplivu zmrzali na strukturo in plodnost zemlje smo v naših nasvetih
že mnogokrat govorili, venomer pa so bile poudarjene prednosti je-
senske globoke obdelave tal pred spomladansko. Ce se v teh dneh
ozremo po naših vrtovih, vidimo le malo prelopatanih vrtnih površin.
Vreme je tokrat naklonjeno zamudnikom, zato izkoristimo vsak prosti
čas; globoko prelopatajmo gredice in jih pustimo v grobi brazdi, da
bo še zima opravila svoje. Tako pravočasno globoko prelopatana
zemlja namreč pridobi na kakovosti stmkture in postane zračnejša,
hkrati pa se bo napila zimske vlage, da poleti ne bo trpela ob suši ta-
ko kot tista, ki jo obdelamo komaj spomladi tik pred setvijo. Če je vrt-
na zemlja nekoliko vlažnejša, lopatanje v tem času zanjo ni škodljivo,
saj bo voda v njej zmrznila in zgnetene grude bodo razpadle. Poleti je
drugače in je takrat globoka obdelava tal ob čezmemi vlažnosti škod-
ljiva.
V SADNEM VRTU, če nameravamo saditi sadno drevje, mora-
mo izkopati jame vsaj en mesec pred sajenjem, da se zemlja dobro
prezrači, uničimo talne škodljivce in glivice ter dosežemo učinke glo-
boke obdelave, o katerih je bil govor že uvodoma. Če krčimo sadno
drevje ali sploh trajno rastlinje z olesenelimi koreninami, je posebej
pomembno tla dobro očistiti vseh koreninskih ostankov, saj se na raz-
padajoče korenine naselijo plesni, ki so škodljive za razvoj mladih ko-
renin rastlin, ki jih bomo sadili.
Vso zimo je nevaren voluhar, cesto pa naredijo škodo tudi miši,
ki kaj rade oglodajo mlada drevesa na koreninskem vratu, zlasti če se
dalj časa zadrži snežna odeja. Voluharja sedaj teže lovimo, ker je glo-
blje v zemlji, lahko pa ga odvračamo s smrdečimi snovmi (v petroleju
namočena čistilna volna) ali zastmpljamo s plinom in zastmpljenimi
vabami, ki so globlje učinkovitejše, kjer so tla kompaktnejša, bolj zbi-
ta in stmpeno sredstvo manj izhlapi. Kjer je nevarnost, da naredijo
škodo miši, odgrnimo listje in travo od debla do gole zemlje, če pa je
sneg, ga odmečimo.
Ce ne zmrzuje, lahko režemo vinsko trto brajde. Kot je bilo že
mnogokrat povedano, to za trto ni škodljivo, če bi prišlo do občutnej-
ših ohladitev, saj obrezana trta ni občutljivejša od neobrezane. Pri
zimski rezi pa bomo vsekakor rezali rodni in nadomestni les za eno
oko daljše, ker bi le-to lahko ob močnejši zmrzali propadlo. Sicer pa
pri brajdah v takšnem vremenu, kot je sedaj, popravljamo poškodova-
no ogradje oziroma oporo in napenjamo žična vodila ter opravimo
globoko obdelavo tal. Gnojimo z organskimi in mineralnimi kom-
pleksnimi gnojili, posebej namenjenimi za sadno drevje in vinsko tr-
to, da bodo do vegetacije na voljo koreninam.
V ZELENJAVNEM VRTU v tem času dmgih opravil kot globo-
ke obdelave tal sedaj ni; na to pa smo se spomnili že v uvodu tega
prispevka. Če pa iz kakršnihkoli razlogov ne moremo sedaj prelopa-
tati prostih gredic, pa moramo brezpogojno z njih odstraniti ostanke
vrtnin in plevela pretekle vegetacije, saj njihovo razpadanje spremlja-
jo razne glivice, med katerimi je mnogo škodljivih za naslednje posev-
ke; nanje se naselijo razni škodljivci, ki bodo prav gotovo leglo, proti
kateremu se je težje in dražje boriti med letom, če so dobro prezimili.
Ostanki vrtnin in plevela pa nam tudi niso v okras, saj s svojo neure-
jenostjo in zapuščenostjo kazijo naše okolje. j
Včasih smo bili s strokovnim čtivom zelo siromašni, sedaj pa se.
na knjižnih policah v naših knjigamah že najde pestrejše branje in ne-
kateri zelo kakovostni priročniki, namenjeni vrtičkarjem in vrtnarje-
nju. Ko vrtičkarji preživljamo zimo za zapečkom, nam bo zelo koristi-
lo prelistavanje po tovrstnem čtivu. Verjemite, da je to dobro nado-
mestilo za bivanje med rastlinjem na vrtu.
Miran Glušič, ing. agr.
Knjižnica za pospeševanje kmetijstva
časopisno-založniško podjetje Kmečki glas je tudi za letos izdalo zbirko
knjig, namenjeno kmetovalcem. V prvi knjigi — Kmetijski priročnik 1988 — je
cela vrsta nasvetov, s katerimi si lahko pomagamo skozi vse leto. V posebni
knjigi je zapisano vse o krompirju — od semena do skladiščenja in dodelave te-
ga pomembnega živila. Naslednja knjižnica je namenjena splošni prehrani živa-
li, zadnja v zbirki pa podiranju in obdelavi dreves. Zbirka vsekakor ne bi smela
manjkati na knjižni polici sodobnega kmetovalca. Tudi draga ni: stane samo 12
tisoč dinarjev. JB
Kabelska televizija tudi
v KS Dušana Kvedra
Gradnjo bodo pričeli še v tem mesecu. Zanjo seje odločilo okrog
petsto občanov in so za priključek plačali 140,160 ali 250 tisoč dinar-
jev. Do zamude pri gradnji je v glavnem prišlo zaradi tega, ker jim ni
uspelo pravočasno zbrati dovolj podpisov. FVičakujejo, da bodo delo
končali do praznika mesta Ptuja, saj zaradi zime in pričakovanega
snega ni računati na to, da bi sistem pričel delati že prej. Polagalci ka-
bla morajo namreč pri minus sedem stopinjah Celzija prekiniti jKila-
ganje kabla v cevi.
V krajevni skupnosti Dušana Kvedra se lahko tudi pohvalijo, da
so že skoraj v celoti plačali pogodbene zneske, saj je svojo obveznost
poravnalo že čez devetdeset odstotkov podpisnikov.
TEDNIK "      januar 1988
NAŠI DOPISNIKI - 7
j^OJ DEDEK
Moj dedek je star triinšestde-
set let. Živi v Trnovski vasi. Ima
sive lase in je večje postave. Že
pred drugo svetovno vojno je bil
kmet. Obdeloval je njive in redil
živino. Nekega dne je dobil spo-
ročilo, da mora v nemško vojsko.
Težko mu je bilo, ko je moral iti
od svojih najdražjih. Prišel je v
vojsko in je moral delati vse, kar
mu je ukazal sovražnik. Dedek je
imel srečo, zato se je zdrav in živ
vrnil domov. Čez nekaj let se mu
je rodila prva hčerka. Ta je umr-
la. Bilo mu je zelo hudo. A bole-
čina se mu je še povečala ob iz-
gubi sina. Lepega poletnega me-
seca se mu je zopet rodila hčer-
ka. To je bila moja mamica. Čez
leto dni je moja mamica dobila
brata. Tudi njen brat je dobil
mlajšo sestro. Ona pa je dobila
mlajšega brata. Dedek ima tri
vnukinje in štiri vnuke. Ima nas
zelo rad.
Anita Vršič, 4. r., OŠ Trnovska
vas
MOJ HRČEK
Doma imamo več živali: psa,
muco, svinje, zajce, kokoši in hr-
čka. Najlepša in moja najljubša
žival je hrček.
Ime mu je Piki. Ima svetlo rja-
vo dolgo dlako, majhne črne oči
in kratke tačke. Hranimo ga s
hrano za hrčke, z zelenjavo, kek-
si, pije mleko in vodo. Imamo ga
v leseni kletki, ki je pregrajena. V
eni polovici ima hrano in vodo, v
drugi polovici ima posuto z ža-
govino. Tam spi. Ko spi, se zako-
plje v žagovino tako, da ima sa-
mo glavo zunaj. Ko mu dajemo
hrano v gobčku znosi na kup
pod žagovino in jo tam poje. Ko
ga spustimo iz kletke, ga mora-
mo paziti' da nam ne zbeži, ker
bi lahko kaj raztrgal.
Pikija imam zelo rada, ker je
zelo mehak in ljubek ter se pusti
ljubkovati.
Bojana Prah,
4. a, OS Cirkovce
DOBILA BOM NOVO SOBO
Doslej nisem imela svoje sobe.
Imela sem jo zraven sestre Petre.
Zdaj pa se^je očka odločil, da mi
bo naredil sobo. Tudi jaz mu po-
magam. Vedno mi reče, da lepo
delam. Najprej je naredil sobo
zraven moje. Ko bo vse urejeno,
se bom vselila v svojo sobo. Ne-
kaj stvari, ki jih ne potrebujem,
bom odnesla na podstrešje. Se-
stra komaj čaka, da se odselim v
svojo sobo. Tudi jaz se tega vese-
lim.
Tanja Rugani,
2. b, OŠ Olge Meglic
NEPOZABNO SREČANJE
Lani sem bila na morju v
Umagu. Prebivali smo v majh-
nem zalivu, kjer je bilo polno je-
žev, in če nisi imel copat za v vo-
do, si takoj stopil nanje. Bivali
smo v počitniški prikolici. Poleg
nas so bili Italijani, nato pa še
Slovenci iz Novega Mesta. V
družini iz Novega Mesta je bila
tudi Mojca, ki je bila stara 11 let
in je bila zelo prepirljiva.
Četrti dan je Mojca kot pona-
vadi prva odšla na plažo. Kmalu
ža njo sem prišla tudi jaz. Bila je
plima, zato sva lahko s pomola
skakali na glavo. Meni je še kar
šlo, toda Mojci ne. Dejala sem ji,
naj rajši skače bombico. Toda
ona me ni poslušala. Splezala je
na pomol in skočila na glavo.
Toda ni priletela na glavo, am-
pak na trebuh. Zelo dolgo je ni
bilo na površje, ko pa je pripla-
vala nad vodno gladino, je stra-
šansko zatulila. Pomislila sem,
da je najmanj pol manjka, zato
sem prestrašena planila k njej.
Toda imela je le nekoliko rdeč
trebuh. Jaz sem šla skakat, ona
pa se je še najmanj pol ure drla,
potem pa je le prismrkala k me-
ni. Nato sva se nekaj časa prepi-
rali, dokler se nisva odločili, da
bova skakali turka in salto. Tako
je bilo vse dni naprej. Na glavo
nisva več skakali.
Prekmalu je prišel Štirinajsti
dan, dan ločitve. Zamenjali sva
naslove. Vsak teden si dopisuje-
va. Med počitnicami pa se tudi
obiskujeva.
To je bilo moje nepozabno
srečanje.
Tina Brodnjak,
6. b, OŠ Gorišnica
KAKO PREŽIVLJAM SVOJ
PROSTI ČAS
Prostega časa nimam veliko.
Več ga je le med počitnicami.
Drugače je vsak dan na vrsti uče-
nje, pisanje domačih nalog in
pomoč staršem. Ampak nekaj
prostega časa se še vedno najde.
Najlepše je v nedeljo, ko je
prosti dan. Ce ni preveč dela, se
zberemo prijatelji iz okolice in se
igramo. Košarka je šport, ki ga
imamo najraje. Igramo jo na as-
faltu blizu železniške postaje. Ta
prostor je asfaltiran za spravilo
sladkorne pese, vendar smo si ga
preuredili v majhno igrišče. Zra-
ven košarke igramo še rokomet,
nogomet, badminton ... Proste-
ga časa pa ne preživljam samo z
igranjem, ampak tudi s čim dru-
gim. Včasih preberem knjigo, ki
mi je všeč. Ob večerih pletem ali
šivam. Moje redno delo pa je po-
moč mami v kuhinji in čiščenje
stanovanja. Moj prosti čas pa se-
veda ne mine tudi brez gledanja
televizije, če je na sporedu kak-
šen lep film.
Želim si, da bi imela veliko
prostega časa, vendar pa ga je se-
daj vedno manj in ga preživljam
ob knjigi ali svojih prijateljih.
Marjana Mendaš,
8. b, OŠ Gorišnica
JEŽEK
Ježka sem videla ob jarku. Ko
sem ga zagledala, se je zvil in
spustil bodice. Hotela sem, da bi
ga nesla domov, vendar mi ma-
mica ni pustila, ker je dejala, da
mora imeti vsaka žival svobodo
kot človek.
Vladko Tucovič,
2. b, OŠ Majšperk
NA TUJEM
Sedela sem v topli kuhinji pri
dedu. Zunaj je močno pihalo, on
pa je pripovedoval:
»Vojsko sem služil še v stari
Jugoslaviji. Vpoklican sem bil tik
pred drugo svetovno vojno. Tam
sem opravil tudi šoferski izpit.
Vozil sem vojaški kamion.
Ko so Nemci vdrli k nam, so
mi ga vzeli. Vse so nas odpeljali
na prisilno delo v Nemčijo. Ja,
trdo smo delali... Zeblo nas je,
hrane smo dobili malo... Na
srečo smo imeH v naši celici sta-
ro peč. Če smo le mogli, smo ob
železniški progi zmaknili kakšno
grudo premoga, da smo se vsaj
malo pogreli. Tam smo bili eno
leto.
Nekaj fantov so premestili na
nemško bojno ladjo. Med njimi
sem bil tudi jaz. Tam smo pa de-
lali kot črni. No, lačni res nismo
bili; in imeli smo toplo obleko.
Ja, v teh letih pa sem prestal
veliko strahu ...
Zopet so me premestili; tokrat
v Berlin. Tu smo bili naseljeni po
barakah. V naši baraki sem bil
odgovoren za red in čistočo. Tu-
di tu smo morali delati. Z denar-
jem, ki smo ga dobili, smo si v
kantini kupili milo in pripomoč-
ke za britje. Ker sem bil kovač,
so me določili za delo k nekemu
nemškemu mojstru. Tja nas je
hodilo več. Vsak dan smo šli v
mesto na delo, potem pa nazaj v
barake.
Pobegniti nismo mogli, ker so
nam zagrozili, da nam bodo po-
bili domače.  .
Ta mojster me je imel rad kot
svojega sina, katerega je izgubil.
Čeprav je bil mojster Nemec, ni
bil pristaš Hitlerjevega početja.
Veš, nekega dne, ko smo bili
vsi v barakah, smo zaslišali bliža-
joče se brnenje letal. Daleč stran
je treščila prva bomba, druga,
tretja ... V strahu smo se pome-
tali po tleh. Bombe so padale kot
dež; druga za drugo. Eksplozi-
jam kar ni bilo konca. Treščilo je
nekje čisto blizu. Naenkrat pa se
je umirilo. Brnenje letal se je od-
daljevalo.
-Vsi trdi od strahu smo se poča-
si pobrali; v ušesih nam je še vse
brnelo od sirene in eksplozij.
Živčni in s tresočimi se rokami
smo si prižgali cigarete in brez
besed vlekli.
Aprila leta 1945 so me pokli-
cali v pisarno. Se zdaj slišim
hreščeč glas tistega Nemca, ko
me je poklical: »Jochan Bes-
jak!« Veš, tudi ime sem dobil
nemško. Dobil sem tri tedne do-
pusta. Domov sem se peljal z
vlakom. Po petih letih sem bil
zopet doma. Ko pa bi se moral
vrniti, so razglasili, da je vojne
konec.
Tu sem pa imel srečo! Če ne bi
dobil dopusta, je vprašanje, ali
bi se sploh vrnil, ker so bili sko-
raj vsi železniški mostovi poruše-
ni.
Se vedno pa mi je žal za dru-
gim dnevnikom, ki sem ga pustil
tam. Kje sem si pa mislil, da se
ne bom več vrnil.
Ves ta čas sem si dogodke za-
pisoval v dnevnika, ker sem imel
veliko prostega časa in nisem
imel kaj početi.
Ja, to so bili hudi časi!« je de-
dek končal svojo zgodbo.
Mateja Bezjak,
8. C, OŠ Toneta Žnidariča
KULTURNI DAN
V sredo zjutraj smo se odpelja-
li z avtobusom v Celje. Odšli
smo v gledališče. Tam so nas le-
po sprejeli. Ogledali smo si tri
zanimive predstave. Naslovi
predstav so: Svinjski pastir. Ka-
kor pravi stari, je vedno prav in
Cesarjeva nova oblačila; to so
bile zgodbe priljubljenega prija-
telja Andersena. Vse skupaj se
imenujejo Daleč od dvorca. Po
predstavah smo odšli v avtobus
in se odpeljali proti domu. Med
potjo smo se ustavili v trgovini
ob robu ceste. Kupila sem si spo-
minček. Čez nekaj časa smo se
odpeljali domov. Med vožnjo
sem uživala, ko sem gledala skoz
okno lepo pokrajino. Čez nekaj
časa smo prispeli domov. Bilo je
lepo.
Jasmina Majcen,'
2. b, OŠ Olge Meglic;
NAJ VEČNO BO MIR \
Naj večno bo mir,
naj ljubezen vlada in svoboda, '
naj na zemlji vlada sreča I
med vsemi narodi! ^
Naj večno bo mir in bratstvo,
da srečno bomo živeli,
da ne bo vojne kot nekdaj,
da ne bo tekla spet kri.
Kam nas vodi vojna?
Vodi nas tja,
kjer krvavi so dnevi
in krvave noči.
Pa mir,
ki ga ljubimo vsi?
Naša je sreča
za svobodne in srečne dni.
Andreja Koderman,
7. b, OŠ Videm pri Ptuju
MOJ PES
Pri nas imamo psa. Ime mu je
Dingo. Je velik in močan. Imam
ga zelo rada. Je meso, juho in ko-
sti. Ko ga odvežem z verige, je
vesel, da lahko teka naokrog.
Dan preživi v uti. Do tujcev je
nevaren, do domačih prijazen.
Ko imam prost dan, grem z njim
na sprehod.
Tanja Rugani, 2. b,
OŠ Olge Meglic
VARUJMO NAŠO SVOBODO
Z bojem leta 1941, lahko bi ga
imenovali »boj na življenje in
smrt«, ki smo ga sprejeli skupaj
z bratskimi jugoslovanskimi na-
rodi in narodnostmi, smo z veli-
kim junaštvom in strahovitimi
žrtvami priborili svobodo in si
začrtali pot v boljši jutri.
Ko se spominjam© tistih čudo-
vitih prvomajskih dni pred nekaj
desetletji, ko so po vsej Jugosla-
viji zaplapolale zastave, nam pri-
hajajo pred oči nepozabne podo-
be takratnega navdušenja. Iz
nemških in italijanskih taborišč
so se vračali tisoči in tisoči, ki so
jih fašistični okupatorji izgnali iz
naše domovine. Mnogi partizani
in izgnanci so našli svoje domo-
ve prazne in opustošene, mnogi
tudi požgane, vračali so se rev-
nejši, kakor so odšli, toda stopali
so na svoja domača, svobodna
tla.
Naši predniki so svobodo pri-
borili in jo izročili mlajšim rodo-
vom, ki so obljubili, da bodo
spoštovali preteklost, branili se-
danjost, gradili prihodnost. Do-
bili smo jo in v njej živimo. Naša
naloga je, da jo branimo. Zato si
prizadevamo za mir in smo proti
vojni. Če pa bi se sovražniku le
zahotelo našega premoženja, bo-
mo branili našo domovino vsi, ki
živimo v njej. Temelji našega od-
pora so v JLA. JLA je, kot vemo,
zrasla iz narodnoosvobodilne
vojske in je skupna oborožena si-
la Jugoslavije. To je vojska, k'
obstaja že v miru in je vedno pri-
pravljena na boj, da se skupaj s
svojimi državljani postavi po ro-
bu sovražniku.
Primerno je opremljena z naj-
sodobnejšim orožjem od pušk do
letal, vendar se trudimo, da bi to
mrzlo in mrko orožje čimmanj
uporabljali, da bi živeli v miru,
svobodi in enakopravnosti.
Bodimo ponosni na naše voja-
ke, ki so v JLA, stojimo vedno z
njimi in ohranimo mir, svobodo,
enakopravnost in bratstvo med
našimi narodi in narodnostmi.
Danica Hercog,
OŠ Cirkulane
POZDRAVLJEN, ČETRTKOV
VEČER
Ves teden nestrpno pričakuje-
mo dan, ki mu je ime četrtek. Ta
večer smo zbrani navadno vsi:
mala Astrid, Severin, Bogdan,
mamica in še ati pride z dela prej
kot druge dni. Zberemo se v dne-
vni sobi. Prižgemo radio in pove-
zani smo z domovino! Radio
-Ljubljana! Pozdravljena, naša
bela Ljubljana s svojim četrtko-
vim večerom domačih napevov
in melodij. Združuješ nas tudi v
tujini in nevsiljivo vzbujaš spo-
mine na domače kraje.
Severin Mella,
slov. dop. pouk,
Darmstadt
MOJA POT V ŠOLO
Ko grem od hiše do glavne ce-
ste,, se ustavim in pogledam na
levo in desno. Čez je cesta pro-
sta, grem čeznjo na levo stran.
Vso pot do kapele hodim po levi
strani. Pri kapeli zopet pogledam
na levo in na desno, in če je cesta
prosta, grem čez na pločnik. Vso
pot do šole hodim po pločniku.
Ko se pločnik konča, zavijem na
desno. Potem grem naravnost v
šolo. Vso pot v šolo nosim kres-
ničko na vidnem mestu za var-
nost na cesti. Binglja mi ob des-
nem kolenu.
Jasna Marčič, 2. b,
OŠ Majšperk
ŽEUE MLADIH OB DNEVU
JLA
Mnogokrat se sprašujem, za-
kaj ljudje v svetu trpijo zaradi la- \
kote, vojn in nasilja. Vsega tega v :
svobodi ne poznamo. Vojna med '
Irakom in Iranom traja že več;
let. Mladi se sprašujemo, zakaj i
nekateri hočejo trpljenje, pobija- i
nje in sovraštvo. Ali ne bi bilo le-
po, če bi vsi po svetu živeli v mi-
ru, svobodi in enakopravnosti?
Mi živimo v miru in svobodi,
vendar ne bi bili svobodni, če ne
bi bilo zmagovite NOB in hra-
brih borcev, ki so osvobodili na-
šo deželo.
Mnogi so za našo svobodo žrt-
vovali življenje.
Veliko mladih si želi, da bi vsi
odvrgli orožje, si segli v roke in
postali veliki prijatelji. Pijetno je
bilo spoznanje, da sta Reagan in
Gorbačov podpisala sporazum o
odstranitvi in uničenju raket.
Verjamemo, da bo v svetu ohra-
njen mir.
Ali res ne more in ne more biti
svoboden ves svet, ne glede na
barvo kože, na jezik in vero? To
se mora zgoditi. Svoboda je ne-
kaj najlepšega.
Mir in svoboda naj zavladata
v celem svetu. Našo svobodo in
mir varujejo vojaki, ki se v JLA
naučijo braniti domovino.
Tanja Žnidarič, 5. a
OŠ Markovci
MOJ ROJSTNI DAN
Zelo se veselim rojstnega dne.
Na ta dan povabim prijatelje in
prijateljice. Mami pomagam pri
pripravljanju raznih dobrot. Mi-
zo svečano pogrnem. Nanjo dam
obložene kruhke, pecivo in dosti
drugega. Ko je miza pripravlje-
na, nestrpno pričakujem prijate-
lje. Ko pozvoni zvonec, grem ta-
koj odpret vrata. Vsak mi vošči
in pokloni razna darilca. Vesela
sem vsakega, tudi najmanjšega.
Ko pomalicamo, gremo v sobo.
Pripravljene imam razne dru-
žabne igre. Najraje se gremo
Monopoli. Ta igra poteka po-
dobno kakor Človek, ne jezi se.
Pri igri se večkrat skregamo. Ko
ura pokaže toliko, da se prijatelji
morajo posloviti, pomislim, kako
hitro je minil čas.
Ko prijatelji odidejo, poma-
gam mami pospraviti.
Mojca Cimermon, 4. c,
OŠ Franca Osojnika
TO JE PA NAŠA VOJSKA
Domovina in svoboda! Kako
veliko lahko ti dve besedi pome-
nita za nekoga, ki živi sredi vojne
vihre, živi v zasužnjeni domovi-
ni, kjer je vsaka ped zemlje pre-
pojena s krvjo, prekrita s trupli
vojakov, vojakov domače vojske.
Takrat, pred 45 leti, ko je počil
prvi strel za obrambo domovine,
takrat je bila osnovana naša voj-
ska. To je bila vojska partizanov,
vojska, ki je začela iz nič — brez
orožja, brez streliva, maloštevil-
na, a pogumna. Združevala je
mlade fante in dekleta, može ter
najmlajše — kurirje. Vsi so po-
magali. Preveč, mnogo preveč pa
jih je obležalo pod samotnimi
bori, še po smrti z ognjem v očeh
in z neizgovorjeno besedo »svo-
boda!« na ustnicah.
Trupla so prekrila našo zem-
ljo, tako slovensko kot jugoslo-
vansko. Reke so izpirale kri iz
ran, nosile so trupla, jih odlagale
na obrežja ali pa so našla svoj
grob v temni globini. Tukaj so
bile še partizanske matere, žene,
ki so bile tako pogumne, da so
imele v svojih hišah tiskarne, ra-
njence, orožje. Sovražnik je trgal
deželo na koščke, z vseh strani
so se stegovali po njej grabežljivi
kremplji sovražnikov. Povsod, iz
vsakega gozda pa se je slišal
krik: »Na ju riš!«
Po dolgih Štirih letih pa je pri-
šla nova pomlad. Strašno krvava
vojna je bila končana. Maja 1945
je bil izgnan zadnji sovrag iz de-
žele, a še dolgo so razvaline na
vsakem koraku prikazovale stra-
hote vojne. Vendar je zmagala
naša vojska s titovkami na gla-
vah in pod vodstvom tov. Tita,
Edvarda Kardelja, legendarnega
komandanta Save Kovačeviča,
Borisa Kidriča . .. Brez strahu so
se bojevali za lepe čase. Premalo
jih je dočakalo svobodo, preveč
padlo, toda vsi, da, prav vsi so to
svobodo pomagali graditi.
Danes je drugače. Ne le to, da
danes živimo svobodni, danes je
tudi naša vojska pripravljena na
spopad s sovražnikom. Pripra-
vljena je boriti se, in če je treba,
tudi umreti za domovino. Naša
domovina res ni velika, je pa le-
pa in zato je vredna, da jo brani-
mo. Sedaj, ko sta za nami prva in
druga svetovna vojna, ljudje pa
črnogledo napovedujejo tretjo, je
naša vojska bolje pripravljena.
Veliko več imamo orožja za boj.
Tudi fante pri služenju vojaške-
ga roka naučijo, kako naj ravna-
jo z orožjem v primeru vojne, če-
prav si nihče ne želi, da bi bilo
treba nekoč zares ubijati ljudi v
boju, pa četudi so le-ti sovražni-
ki.
Od druge svetovne vojne je
vojna industrija možno napredo-
vala. Ne samo svetovna, tudi na-
ša. Posodobili so letala, tanke,
podmornice ... Vendar nikjer za
orožje ni namenjeno toliko de-
narja kot prav v SZ in ZDA. Če-
prav sta se Ronald Reagan in
Mihael Gorbačov v Washingto-
nu pogovarjala o odstranitvi je-
drskih raket iz Evrope, še vedno
obe sili vodita oboroževalno tek-
mo, izdelujeta novo orožje —
hladno, morilsko — in pri tem
nihče ne pomisli, da bi lahko ta
denar veliko koristneje uporabi-
li. Lahko bi kupili kruh za lačne,
mleko za žejne, obleko za razca-
pance, za tiste, ki živijo v be-
di ... Vsak dan umre zaradi tega
mnogo otrok, nedolžnih otrok.
Mnogokrat se sprašujem: Ko-
mu je potrebno to orožje. In če-
mu? Za razkazovanje moči? Za-
kaj se enkrat ne konča krvava
vojna med Irakom in Iranom, ki
terja vsak dan nove žrtve? In za-
kaj je umrlo toliko nedolžnih lju-
di ob ameriškem napadu na me
sti Hirošimo in Nagasaki? Zakaj
se je vse skupaj spremenilo v
prah, tako kot se spreminjajo v
prah tudi sanje o boljši bodočno-
sti? In zakaj toliko mrtvih v 1. in
II. svetovni vojni, med njimi toli-
ko Jugoslovanov?
Vem, da vprašanja, ta večna
vprašanja ne bodo prebudila ni-
kogar. Pa se bodo zmeraj pona-
vljala. Morda je vse te vojne
sprožil pohlep — pohlep po
zemlji, po vladi. Morda — kdo
ve?
Naša vojska smo vsi mi, ki
smo se pripravljeni boriti z orož-
jem proti sovražniku, za pravdo
in svobodo. §edaj se borimo z
»lesenimi puškami« samo s te-
žavnimi nalogami. Vendar vemo,
da moramo zmagati. Tako bi se
morali zavedati, da če bo prišlo
nekoč do vojne, bomo morali po-
magati, vsak po svojih močeh.
Vendar upamo, da se nikdar več
nikomur ne bo treba bojevati, da
bomo poslej vsi živeli v miru.
Da, naša vojska smo vsi mi,
vsi, ki so preživeli obe ali katero
izmed vojn, fantje, dekleta, mo-
žje, žene in seveda najmlajši. Vsi
moramo pomagati, da bomo res
to, kar je nekoč rekel očka Orel
Obrekarici: »Ana, to je pa naša
vojska!«
Lidija Kodrič,
8. a, OŠ Markovci
TUDI MOJ ATI JE BIL VOJAK
Pred dobrimi tremi desetletji je moj ati odšel na služenje vojaške-;
ga roka v mesto Doboj. Dobro se spominja tega odhoda, ker je bila i
takrat ravno velika noč. Odpeljal se je z vlakom, ki ga je vlekla parna
lokomotiva. Vlak je ustavil na vsaki večji postaji in pobiral mlade fan-^
te, ki so odhajali k vojakom. Ustavil se je v Doboju, kjer je izstopil tu- j
di moj ati. Tam je bila vojašnica, poimenovana po slavni enoti — še- i
sti proletarski brigadi. Takoj v začetku so ga dodelili v šolo za stareši-:
ne in tako je dobil čin vodnika prvega razreda. Sprejel je nalogo bri-i
gadnega intendanta. To delo je opravljal do konca vojaškega roka, ki j
je trajal dve leti. Pred odhodom domov je iznenada prišel ukaz, da se
vojaški rok podaljša za nedoločen čas. Vzrok pa je bil, ker se je ravno
takrat začela vojna med Egiptom in Izraelom. Tako se mu je vojaško
življenje zavleklo šest mesecev dalje. Najbolj pa se spominja odhoda
domov. Slovo je bilo žalostno in veselo, saj je med vojaki imel dobre
prijatelje, od katerih se je poslovil. Veselo pa je bilo zato, ker se je vr-
nil domov.
Jasna Novak, 4. c, OŠ F. Osojnika
BOGDAN IN SEVERIN
To sta moja bratca. Velika kot macesni z Nanosa! Stara 16 in 15
let. Jaz jih imam komaj osem. Vendar imam rada oba. Z mano se igra-
ta, me čuvata in peljeta v nemško in slovensko šolo. Bolje znata ma-
temi jezik, zato ker sta v Sloveniji hodila v šolo.
Vsak četrtek gremo vsi trije k slovenskemu pouku. Po vratih na-
šega razreda poropotamo. Tovarišica vstane in reče: »To so moji trije,
to so Mellovi otroci!« Vedno nas poljubi. Vemo, da nas ima rada, ra-
da iz vsega srca.
Astrid Mella, slovenski dop. pouk,
Darmstadt
SVETLANA MAKAROViC
Včeraj smo imeli proslavo. Sli smo v telovadnico. Nato je prišla
Svetlana Makarovič. Pripovedovala nam je in pela pesmi, ki jih je sa-
ma napisala. Pripovedovala je o kakadujčku. Tudi plesala je. Poveda-
la nam je o svojem življenju, kako je bilo, ko je hodila v šolo. Na kon-
cu pa smo jo učenci lahko spraševali, kogar je kaj zanimalo. Ta obisk
Svetlane Makarovič mi je til zelo všeč. Želim si, da bi še kdaj prišla.
Karmen Avguštin, 2. b, OŠ Majšperk
UCNI PREDMET, KI MI JE NAJBOU VŠEČ
Moj najljubši predmet v šoli je matematika. Zelo se razveselim,
če je na umiku.
Ta predmet imam najraje zato, ker rad rešujem matematične na-
loge. Zelo sem zadovoljen, saj imamo matematiko štirikrat na teden,
^edno, ko pridem domov, začnem najprej matematično domačo nalo-
go. Matematika ima zelo dolgo zgodovino, saj so se že stari Grki
ukvarjali z nerešenimi vprašanji matematike. Nekatera vprašanja še
danes niso rešena, zato je zame še privlačnejša. Ker pri pouku mate-
matike dosegam najlepše ocene, hodim tudi k matematičnem dodat-
nem pouku. Na tekmovanjih sem bil zelo uspešen. Ta predmet mi je
pomagal tudi pri odločitvi o mojem bodočem poklicu.
Upam, da bom vedno rad obiskoval pouk matematike in da bom
z njeno pomočjo v poklicu uspel.
Srečko Peklar, 8. a, OŠ Gorišnica
PONOSNO VIHRAJTE, ZASTAVE
Mir, svoboda, prijateljstvo, tovarištvo — to so besede, ki jih želi-
jo uresničiti ljudje sirom sveta.
Ko pomislim na našo preteklost, me kar zaboli pri srcu. Kaj vse
so ljudje žrtvovali za nas, za naše lepše življenje. Vsak njihov gib med
^ojno je bil tvegan. Nihče ni pomislil, da bi se kam zatekel, da ga so-
^''■ažnik ne bi ustrelil, ampak je vztrajal do konca. Hrabri so bili tudi
kurirji. Pogumno in ponosno so stopali. V srcu ali na listu pa so nosili
skrivnost — obvestilo za partizane. Koliko domov je bilo uničenih in
toliko dmžin izgnanih ali ubitih! Ljudje so se najbolj bali čme roke;
tako so imenovali izdajalce, ki so ubijali le ponoči. Veseli smo lahko,
da pri nas ne vlada vojna, ampak mir. Ta beseda nam pomeni veliko.
Pove nam vse, kar si vsak človek želi. Čeprav po svetu še vladata la-
kota in nemir, živimo mi svobodno in v upanju, da se kaj takega ne
pripeti tudi nam. Kako bi bilo lepo, če bi bili vsi narodi zdmženi v
eno družino, da bi govorili en jezik, da bi se nikoli ne ubijali in prete-
pali, da bi na svetu vladal mir.
Življenje je zelo dragoceno. Vendar tam, kjer se ubijajo, nihče ne
pomisli na to. Ljudje se ne zavedajo, da živijo samo enkrat. Veliko za-'
S'"g za naše lepo in brezskrbno življenje ima naša armada, ki dan in.
"oč budno čuva našo nedotakljivost.
Naj ponosno vihrajo zastave, ki so simbol zmage in mim.
Romana Sluga, 8. a, OŠ Videm pri Ptuju
8 - ZA KRATEK ČAS
28. januar 1988 - TEDNIK
TEDNIK "      januar 1988
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
Mirko Prelog, najboljši šahist v Spuhlji za leto 1987
Šahovska sekcija Spuhlja je »praznovala«
že tretjo obletnico delovanja. Ob ustanovitvi
je marsikdo pomislil, da bo to samo trenutna
zagnanost, ki pa bo sčasoma pojenjala; ven-
dar v Spuhlji ni tako. Da so izredno aktivni,
smo se lahko prepričali na lanski šahovski
tomboli, ko so ob pomoči ansambla MAVRI-
CA iz Ptuja privabili številne goste od blizu
in daleč, izkupiček pa namenili za ureditev
klubskih prostorov v okviru gasilskega doma.
Preteklo soboto so se člani šahovske sekci-
je Spuhlja zbrali na letni konferenci. Ocenili
so dosedanje delo, izvolili vodstvo sekcije ter
najzaslužnejšim podelili priznanja. Za pred-
sednika sekcije je bil ponovno izvoljen Ed-
vard Popošek, za tehničnega vodjo Franc Pi-
čerko, tajniške in blagajniške posle na bo še
naprej opravljal Mirko Kuhar. Na novo so
izvolili podpredsednika, in sicer bo to funkci-
jo opravljal Franc Pukšič.
Enotni so si bili v oceni, da je potrebno tu-
di v bodoče nadaljevati dosedanji ciklus hi-
tropoteznih turnirjev ter drugih tekmovanj
(kategorniški turnirji, srečanja med sekcijami
ostalih KS itd.). V letu 1987 so izvedli 8 hitro-
poteznih turnirjev, katerih se je povprečno
udeležilo 10 do 12 igralcev, skupaj pa jih je
bilo 16. V končnem seštevku je v posebnem
točkovanju zmagal Mirko Kuhar s 75 točka-
mi, 2. Edvard Popošek - 50, 3. Karel Rob-
nik - 46, 4. Branko Rot — 37, 5. Mirko Pre-
log — 32, 6. Franc Pičerko — 19, 7. Ignac
Tekmec — 8, 8. Stanko Toplak — 8, 9. Ferdo
Valenko — 4 točke, itd.
Najboljši šahist šahovske sekcije Spuhlja v
letu 1987 pa je bil Mirko Prelog (šteti so re-
zultati hitropoteznih turnirjev ter drugih tek-
movanj po posebnem točkovanju) s 17 točka-
mi, 2. Franc Pičerko — 12 točk, 3. Mirko Ku-
har - 8, 4. Edvard Popošek - 8, 5. Karel
Robnik — 8, 6. Branko Rot - 8, 7. Stanko
Toplak — 7 točk, jtd.
Sekcija vljučuje 47 članov, od tega 14 mla-
dincev — povečini še pionirjev. Če bodo ta-
ko načrtno delo nadaljevali (v okviru sekcije
deluje tudi redna pionirska šahovska šola),
se v Spuhlji ni bati za nadaljnji razvoj in na-
predek šaha, ki bo prav gotovo privabil še
več ljubiteljev igre na črno-belih poljih.
Silva Razlag.,
Šola badmintona
člani športnega društva Turnišče —Ptuj se ukvarjajo tudi z eno
izmed športnih panog, ki je v ptujski občini dokaj neznana, in sicer z
BADMINTONOM. Ta športna panoga je razvita predvsem na lju-
bljanskem področju in v Prekmurju, člani društva pa želijo, da bi ta
šport uveljavili tudi v tem delu Slovenije pod obronki Slovenskih go-
ric in Haloz. V društvu so do sedaj organizirali in uspešno izvedli že
dva turnirja v tej športni panogi, sedaj pa so se odločili za neke vrste
šolo badmintona. Sola bi potekala v društvenih prostorih in v dvorani
doma občanov Turnišče. Seveda to ne bo prava šola, temveč nekak-
šen seminar za vse ljubitelje te športne panoge, ki se ga bodo hoteli
udeležiti in kasneje kot rekreativci ali tekmovalci sodelovati na raznih
turnirjih sirom Slovenije.
Prvi del seminarja bo v petek, 29. januarja, ob 16. uri v domu ob-
čanov Turnišče.
Torej današnji in bodoči ljubitelji badmintona, pridite, izvedeli
boste marsikaj, česar do sedaj niste vedeli o tej športni panogi.
ZB
Planika že drugič
prodaja s popustom
Leta 1956 je Tovarna čevljev Planika iz Kranja odprla v Mikloši-
čevi ulici v Ptuju svojo prodajalno čevljev. Od takrat s prodajne pro-
store že dvakrat modernizirali. Žal pa v prodajalno ne prihaja dovolj!
dnevne svetlobe ter morajo imeti, kot pravimo, pri »belem« dnevU'
prižgane luči. j
Sicer pa ni naš namen, da bi pisali o pretemnih prodajnih prosto-]
rih, kajti le-te imajo še tudi v večini drugih trgovin, ampak želimo za-j
pisati za potrošnike prijetno vest, da v prodajalni Planika v Ptuju pro-
dajajo že od ponedeljka (25. januarja) dalje sezonsko obutev po zna-j
tano nižjih cenah — tudi do 40 odstotkov, kar prav gotovo ni majhen'
znesek.
Vsem nam je znano, da so imeli pri Planiki že v lanskem decem-
bru tradicionalni prednovoletni 30-odstotni popust.za vso obutev, ra-
zen za izdelke Adidas. Tokrat pa lahko dodamo, da sedaj prodajajo
tudi obutev Adidas, in sicer opuščeni program. Velja zapisati, da za to
obutev znaša popust tudi do 50 ostotkov. Razumljivo je, da naj, kdor
se bo odločil za nakup obutve s popustom pri Planiki, čimprej obišče
prodajalno, ko je izbira glede ustrezne velikosti pa tudi modela večja.
F. H.
Vabijo nove člane
v ptujskem boksarskem klubu znova pomlajujejo oziroma števil-
čno povečujejo svoje članstvo. Tako so razpisali šolo boksa. Vanjo va-
bijo vse, ki jih to veseli in se čutijo sposobne za ta sicer naporni šport.
Vpisovali bodo do konca februarja, in sicer vsak ponedeljek in četrtek
ob 17.00 do 18.30 v športni dvorani Mladika.
1. k.
NAMIZNOTENIŠKI KLUB
Delo obrodilo sadove
»Trener zahteva delo, delo,
delo . . .,« smo zapisali v Tedni-
ku pred tednom dni, ko smo vam
predstavljali delo namiznoteni-
škega kluba Petovia. Pa to delo,
delo, delo ... ni bilo zaman.
V nedeljo so se mladi namiz-
noteniški igralci udeležili odprte-
ga prvenstva za pionirje in pio-
nirke v Zagrebu. To tekmovanje
je pravzaprav jugoslovanski pre-
izkus znanja najmlajših, saj se ga
udeležijo vsi klubi s tekmovalci,
ki dosti obetajo. Ptujčani so se
ga udeležili s petimi ekipami, in
sicer z mlajšimi in starejšimi pio-
nirkami ter mlajšimi in starejšimi
pionirji. Slednji so ekipo sesta-
vljali skupaj z Radeljčani (kar je
za odprto prvenstvo dovoljeno,
in ker so tudi ekipe iz drugih de-
lov države sestavljene iz najbolj-
ših posameznikov, ki sicer treni-
rajo v različnih klubih, je na ta-
kem odprtem prvenstvu možnih
še več nepričakovanih zmag —
in porazov).
Mlajši pionirji: med 96 ekipa-
mi je ptujsko-radeljska v sestavi
Urh Strašek (bil je najmlajši ude-
leženec)  in  Mladen  Pepelnak
(Radlje) dooegla 8. — 16. mesto.
V posamični konkurenci sta bila
oba med 300 pionirji na 32. —
64. mestu.
Starejši pionirji: ekipa Blaž
Brodnjak — Tomaž Kus (Radlje)
se je med 96 ekipami uvrstila
med 8. in 16. mestom, druga eki-
pa. Petja Janžekovič — Dejan
Ledinek (Radlje), pa med 16. in
32. mestom. Posamično je bil
Brodnjak med 230 pionirji 16. —
32., Janžekovič pa 32. — 64.
Mlajše pionirke: ekipo so se-
stavljale samo Ptujčanke, in sicer
Petra Mlakar, Mateja Cegnar in
Tanja Karničnik. Prebile so se
do polfinala in izgubile proti
Dubočici — ekipi, sestavljeni iz
najboljših srbskih igralk — ter
bile ekipno tretje med 64. Posa-
mično je nastopilo 200 pionirk,
igralke Petovie pa so dosegle na-
slednje rezultate: Karničnikova v
prvi polovici, Mlakarjeva med 16
najboljšimi in Cegnarjeva med
32.
Starejše pionirke: Lucija Kar-
ničnik, Larisa Krois in Tanja
Čerče so bile ekipno med 56 med
4. in 8. mestom (premagale so tu-
di ekipo Ine iz Siska, za katero
igra reprezentatnka Langova,
tretjeuvrščena na lanskem evrop-
skem prvenstvu), posamično pa
so bile med 128 tekmovalkami:
Čerčetova 16. — 32. (izgubila je s
kasnejšo zmagovalko Sevškovo
iz Olimpije z 2:1), Kroisova 32.
— 64. in Karničnikova 4. — 8.
(izgubila z Niševičevo — Ilirija,
četrtouvrščeno na lanskem dr-
žavnem prvenstvu).
Kaj pravi o tekmovanju trener
Ptujčank Ivo Pšajd: »Prvenstvo
je bilo zelo kakovostno, saj so
vsi, ki so nastopili, pokazali viso-
ko raven znanja. Vesel sem, da
so se tudi moji varovanci uvrstili
v vrh jugoslovanskega namizne-
ga tenisa. Za napredek pa je po-
trebno tisto, kar sem povedal že
prejšnjikrat: delo in še enkrat de-
lo.«
V soboto je pred mladimi tek-
movalci že nova preizkušnja. V
Radljah ob Dravi bo prvenstvo
severovzhodne regije za pionirje,
pionirke in pare. To je kvalifika-
cijski turnir za nastop na republi-
škem prvenstvu. Tudi tokrat je
trener Ivan Pšajd optimist, saj
ve, da imajo njegove igralke dvo-
je stvari, potrebnih za uspešen
nastop: znanje in željo po uspe-
hu.
jš
Bolero v Volkmerjevi ulici
Od ponedeljka je KS Borisa
Ziherla, ki jo radi označimo kot
spalno naselje, kjer se skoraj nič
ne dogaja, bogatejša za privlačen
modni lokal Bolero. Uredil ga je
Andrej Gabron, sedež pa ima v
Volkmerjevi ulici 9, v prostoru
hišne samouprave. Ob njem je
tudi manjši prostor za delavnico,
saj ima njegova dejavnost tudi
uradno zaznambo kot izdelava
ženskih, moških in drobnih tek-
stilnih izdelkov.
Andrejeva želja je, da bi zado-
voljil staro in mlado. Veliko nje-
govih izdelkov ima najnovejšo
modno letnico, nekaj pa je tudi
»večnih« ženskih bluzic, za kate-
re se ne bo težko odločiti. V zalo-
gi ima tudi nekaj zelo kakovost-
nih vrst blaga, iz katerega bo za-
šil modele po naročilu, vendar
po svoji izbiri. V tem primeru gre
tudi za svetovanje.
Znanja o modi ima Andrej na
zalogi, končal je šolo za obliko-
vanje. Na modno trgovinico je
vedno mislil, pot do uresničitve
pa ni bila lahka, saj je je po nje-
Notranjost Bolera.
govem vse preveč administrira-
nja.
Zelo je hvaležen hišnemu sve-
tu, ki mu je prostor odstopil pod
ugodnimi pogoji. Tudi nekaj
strank je že pridobil. Na druge še
foto: M. Ozmec
čaka in vsaki bo poskušal ustre-
či.
V Boleru je čas za stranke vsak
dan od 13. do 17. ure, v soboto
pa od 8. do 12. ure.
MG
ROKOMET V VELIKI NEDEUI
Številna srečanja,
tudi mednarodno
V novi športni dvorani v Veliki Nedelji je vedno bolj živahno v ro-
kometu tudi po tekmovalni plati, saj so že odigrali večino tekem prven-
stva mlajših pionirjev iz severovzhodne Slovenije, ki poteka po ligaškem
sistemu, na sporedu je bilo mednarodno srečanje članov, ta konec tedna
pa se že začnejo srečanja zimske lige Varaždina in severovzhodne Slove-
nije za člane.
VELIKA NEDELJA - STO-
CKERAU 26:27 (12:13)
V soboto so se člani Velike
Nedelje v mednarodnem sreča-
nju pomerili z avstrijskimi prvo-
ligaši, za katere- igrata tudi polj-
ska reprezentanta Gavlik in Ze-
Iinsky. Gostje so bili za odtenek
boljši in so zmagali. V domači
ekipi sta se s po devetimi zadetki
v mreži Avstrijcev odlikovala Hr-
žič in Mesarec, pri gostih pa
Gavlik in Gronnauer. Tekmo sta
vodila mednarodni sodnik Što-
ger in zvezni sodnik Vogme iz
Maribora.
PRI PIONIRJIH VODIJO DO-
MAČINI
Do konca prvenstva mlajših
pionirjev sta še dve tekmi, od teh
bo srečanje domačinov in Ptujča-
nov odločilo prvaka. Rezultati
do sedaj odigranih tekem: Gor-
nja Radgona—Drava 8:12 (4:9),
Angel Besednjak—Ormož 2:17
(1:9), Bakovci—Gornja Radgona
8:5 (4:4), Ormož—Angel Besed-
njak 13:12 (8:5), Velika Nede-
lja—Bakovci 23:5 (10:2), Gornja
Radgona—Velika Nedelja 9:11
(5:7), Velika Nedelja—Angel Be-
sednjak 18:7 (11:4), Ormož-
Drava 6:16 (5:5), Drava—Bakov-
ci 13:4 (7:1), Angel Besednjak—
Drava 4:15 (2:7), Velika Nede-
lja—Ormož 6:5 (2:1), Gornja
Radgona—Bakovci 7:2 (3:1) in
Gornja Radgona —Angel Besed-
njak 15:7 (8:3).
1. Velika Nedelja   4 4 O O 58:16 8
2. Drava 4 4 O O 56:22 8
3. Ormož 4 2 O 2 41:36 4
4. G. Radgona      5 2 O 3 49:52 4
5. Bakovci 4 10 3 19:48 2
6. A. Besednjak     5 O O 5 25:73 O
Preostaneta še srečanji Velika
Nedelja —Drava in Ormož—Ba-
kovci, ki ju bodo odigrali kot
predtekme članskih pripravljal-
nih srečanj v zimski ligi. Tekme
so sodili mariborski sodniki Što-
ger, Vogme, Albreht in Leben.
Manjkajo pa ekipe Branik, Krog
in TOKO.
ZAČETEK ZIMSKIH LIG
V okviru zimske lige Varaždi-
na bosta to soboto v Veliki Ne-
delji dve tekmi članov. Ob 17. uri
bo začetek srečanja Ormož—
Varteks, ob 18. uri pa Velika Ne-
delja—Vartilen. V nedeljo se bo
ob 10. uri začel eden od turnirjev
zimske lige severovzhodne Slo-
venije. Na sporedu bodo sreča-
nja Slovenj Gradec—VelikaNe-
delja, Bakovci —Slovenj Gradec
in Velika Nedelja—Bakovci.
1. k.
STRELSKA DRUŽINA VITOMARCI
Tekmovanje za družinsko zlato puščico
V nedeljo, 24. januarja, so strelci SD Vitomarci tekmovali za dru-
žinsko zlato puščico. Osvojil jo je mladi strelec Marjan Gavez, drugo
mesto je osvojil Alojz Raušl, tretje Majda Raušl, četrto Matija Raušl,
peto Milan Kuri, šesto Maks Kocuvan itd.
Turnir v šahu, badmintonu in pikadu
športno društvo Turnišče—Ptuj prireja turijir v šahu, pikadu in
badmintonu v nedeljo, 31. januarja, ob 9.00 uri v prostorih doma ob-
čanov Turnišče. Najboljši posamezniki bodo prejeli medalje in pri-
znanja.
Ljubitelji šaha, pikada in badmintona, ne pozabite priti to nede-
ljo v Turnišče.
ZB
Kurentovanje trka na vrata
v folklornem in turističnem društvu Ptuj, ki sta že vrsto let osred-
nja organizatorja tradicionalnega kurentovanja, hitijo s pripravami
na 28. prireditev, ki bo 14. februarja. Podobno je v okoliških folklor-
nih skupinah, ki ostajajo zveste tej prireditvi tudi več desetletij, neka-
tere pa prihajajo že 28 let.
Letos bomo lahko nastop folklornih skupin spremljali na šestih
osrednjih trgih. Dvajset in več folklornih skupin bo plesalo in igralo
devetdeset minut, nato pa se bodo vključile v karnevalski sprevod po
ptujskih ulicah.
Na kurentovanje že tu in tam opozarjajo lepi rumeni plakati. Le-
tos so se jim pridružile priponke, ki bodo veljale kot vstopnice. Cena
ene je tisoč dinarjev. Na voljo pa jih je deset tisoč. Glede na to, da go-
spodarsko stanje ni rožnato in da je potrebno povsod varčevati, priča-
kujejo v organizacijskem odboru, da bo letos vsak obiskovalec pri-
ponko kupil. Prireditev bo stala okrog šestnajst milijonov dinarjev in
si bo morala zaradi kroničnega pomanjkanja denarja sama prislužiti
večino potrebnega denarja.
MG
Ogled možen do 15. februarja
v jedilnici ptujske bolnišnice bodo do 15. februarja na ogled
idejni projekti za novo porodnišnico in dispanzerske prostore. Druž-
bo jim dela razstava fotografij Stojana Kerblerja pod naslovom Naši
otroci.
foto: M. Ozmec
V Zdravstvenem centru dr. Jožeta Potrča Ormož—Ptuj pričakuje-
jo, da si bodo idejne projekte ogledali predstavniki delovnih organi-
zacij, DPO in krajevnih skupnosti. Poleg tega jim bodo predstavili na-
daljnji razvoj centra do leta 1990.
Svoje načrte pa bodo 12. februarja približali tudi predsedniku re-
publiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo. MG
DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO SVOBODA MAJŠPERK
Zagnanih ljudi je vedno manj
.Naselje Majšperk ni vas, pa tudi mesto še
Čeprav bi človek ocenil, da je glede na
ljubiteljsko kulturno dejavnost bolj slednje,
^edno manj je namreč tistih, ki so pripravlje-
ni svoje proste urice prebiti na amaterskem
odru v folklorni skupini, pevskem zboru,
tamburaškem orkestru. V mestu se da lastno
neaktivnost, potrebe po kulturi nadomestiti z
dejavnostjo poklicnih kulturnih institucij, v
"aselju, kakršno je Majšperk, pa . .. Ali je res
mogoče vse kulturne potrebe zadovoljiti s te-
levizijo? Verjetno ne. Ali pa smo postali dru-
žba, ki se peha zgolj za materialnimi dobrina-
mi, duhovne pa smo postavili na stranski
1^'^- ■ ■? Pa to ni več problem samo Majšper-
. C)elavsko prosvetno društvo Majšperk šte-
je trenutno 40 aktivnih članov. 20 do 23 jih
prepeva v pevskem zboru, sedem jih šteje an-
sambel Tornado, šest recitatorska skupina,
kinosekcija pa ne dela. Že lani spomladi so
obnovili kinodvoraTio, ki pa služi za prireja-
nje koncertov, proslav . . ., le filmov v njej ne
vrtijo. Najemnina zanje je tako visoka, da je
z izkupičkom od prodanih kart ni mogoče
pokriti, kje drugje dobiti sredstva za predva-
janje filmov pa se tudi ne da.
V Majšperku pravzaprav s prostori za kul-
turno dejavnost ni problemov. Poleg obno-
vljene kinodvorane je še kulturna dvorana z
odrom, pa tudi šola je vedno pripravljena po-
nuditi roko sodelovanja. Pevski zbor vadi
prav v njenih prostorih. V letošnjem letu na-
črtujejo koncert svojega pevskega zbora, na
katerega bodo povabili še kak zbor, najver-
jetneje delovne organizacije Komunala,
gradbeništvo in promet. Recitatorska skupi-
na bo sodelovala na vseh proslavah v kraj§-^
vni skupnosti, upajo pa, da bodo uspeli še
pred koncem leta zavrteti tudi kakšen film.
Vemo, da je za vsako ljubiteljsko delo po-
trebno veliko dobre volje, predvsem pa tistih
zagnanih ljudi, ki jim je kultura zlezla pod
kožo, ki jim lepa beseda z odra odtehta vse
skrbi in pota potrebne, da se je zavesa lahko
dvignila, ki jim lepa pesem seže v srce in jih
žene naprej, čeprav so običajno večerne ure
vaj pogoste, prepogoste, a se jim nočejo od-
povedati, ker jim dajejo nekaj več, nekaj, če-
sar ni mogoče dobiti ne na delovnem mestu,
ne kje drugje. Pa je žal takih, zagnanih, priza-
devnih ljudi vse manj. Vse manj je tistih, ki
so pripravljeni svoj prosti čas žrtvovati za
kulturno dejavnost v svojem kraju, pa čeprav
so sposobni. In spet je treba poudariti, da v
tem pogledu Majšperk ni osamljen. Ali se bo
kdo nad tem zamislil? Nav,
10 - ZA RAZVEDRILO
28. januar 1988 - XEDNIK
TEDNIK ~   '^""^■^ ^988
OGLASI IN OBJAVE - 11
Trojno presenečenje
v Rakovcih
Kljub velikim cenovnim nes-
kladjem, ki dušijo razvoj živino-
rejCj je prijetno presencenje, če
se ti v hlevu čez noč poveča sta-
lež živine za tri glave oziroma re-
pe; to seje pripetilo Cizerlovim
v Rakovcih pri Tomažu v ormo-
ški občini, ko jim je pred nedav-
nim krava Cita skotila trojčke —
dve telički in bikca. Sami, brez
pomoči domačih ali celo veteri-
narja, so zagledali ponoči luč
sveta in zjutraj, ko so prišli do-
mači v hlev, že kobacali med se-
demčlansko čredo mlekaric.
Krava Cita je že prava vete-
ranka, saj je pri Cizerlovih že
dvanajst let. Gospodar Franc Ci-
zerl, ki je že več kot 20 let na de-
lu v Nemčiji, jo je pripeljal kot
teličko v osebnem avtomobilu iz
Zrkovec pri Mariboru. Doslej je
skoraj vsako leto dala naraščaj,
je pa tudi dokaj dobra mlekari-
ca. Sicer pa. saj poznate tisti pre-
Cizerlovi s Cito in njenim trojnim naraščajem
Tudi frizerji proti aidsu
Od prvega januarja letos mo-
rajo frizerji in brivci dosledno
uresničevati navodila za čiščenje
in razkuževanje pribora. Napisa-
li so jih v republiškem komiteju
za zdravstveno in socialno var-
stvo oziroma republiškem sani-
tarnem inšpektoratu. Sanitarni
inšpektorji bodo pregledovali fri-
zerske in brivske delavnice ter
ugotavljali, kako navodila ures-
ničujejo.
V ptujski občini je 22 frizerjev,
dvanajst pa jih že uporablja raz-
kuževalne omarice in izpolnjuje
navodilar: Omarice so kupili prek
sekcije. Za eno je moral frizer
plačati nekaj nad 250 tisoč dinar-
jev. V občini so še trije popol-
danski frizerji, za katere je, kot
smo izvedeli v inšpekcijskih služ-
bah, prav tako obvezen nakup
omaric in uresničevanje navodil.
V ormoški občini imajo štiri
frizerje, razkuževalno  omarico
Jože: »Ta ukrep je zelo
upravičen. V bodoče bom raz-
mislil, h kateremu frizerju bom
šel. . .«
Davorin: »Če so pristojni
ugotovili, da je taka zaščita
stranke potrebna, potem jo bo-
do frizerji že morali upoštevati
in uresničevati. Glede na dose-
danje izkušnje frizerja ne bom
zamenjal, tudi če nima razku-
ževalne omarice . . .«
Slavicaj »Pozdravljam take
ukrepe. Že sedaj nisem bila
najbolj >navdušena< nad tem,
da je frizerka uporabljala glav-
nike in drugi pribor za več
strank, pa četudi so te imele či-
ste lase.«
Marjetka: »Ukrepov še ne
poznam in tudi odgovora vam
ne morem dati.«
Marija: »Prvo informacijo
sem dobila prek ptujskega ra-
dia. S povedanim sem zado-
voljna. Prav je, da ukrepe spo-
štujejo. Če že gremo k frizerju,
nas morajo tudi zaščititi.«     '4
pa je kupil le pden. Kot je pove-
dal tajnik obrtnega združenja, so
z navodili seznanili vse, povedali
pa tudi, da bodo kaznovani, če v
salonih ne bo poskrbljeno za
zahtevane higienske razmere.
Pri firzerju ali brivcu se je mo-
žno okužiti z več nalezljivimi bo-
leznimi: garje, uši, hepatitis . . .,
in v zadnjem obdobju tudi z aid-
som.
Navodila obvezujejo frizerje,
da morajo pri vsaki stranki upo-
rabiti čist pribor (glavnike, brisa-
če, čopiče). Perilo je potrebno
prekuhati; glavnike, krtače in čo-
piče njorajo čistiti z vročo vodo
in detergentom.
Pribor, ki lahko pride v stik s
krvjo (britve, britvice, igle, skal-
peli, škarje), je po uporabi po-
trebno za pol ure odložiti v
70-odstotno raztopino alkohola,
nato pa oprati s tekočo vodo in
dati za deset minut v razkuževal-
no omarico.
Najbolj varen je gotovo pribor
za enkratno uporabo. Ta pa je
najdražji.
Vera Lunder, vodja sanitarne-
ga inšpektorata in sanitarna in-
špektorica v upravi za inšpekcije
občin Ormož in Ptuj, je poveda-
la, da področje varstva pred na-
lezljivimi boleznimi, ki ogrožajo
prebivalstvo, urejata dva zako-
na: zakon o varstvu prebivalstva
pred nalezljivimi boleznimi SRS
(Ur. list SRS št. 18/87) in zvezni
zakon o varstvu prebivalstva
pred nalezljivimi boleznimi, ki
ogrožajo vso državo in je bil ob-
javljen v zveznem Ur. listu števil-
ka 51/84.
Varstvo prebivalstva pred na-
lezljivimi boleznimi obsega
ustrezno organiziranost zdrav-
stvenih organizacij, izvajanje
ukrepov za preprečevanje, ugota-
vljanje, zatiranje, zdravljenje na-
lezljivih bolezni in odstranjeva-
nje njihovih posledic ter zagota-
vljanje materialnih sredstev. Var-
stvo pred nalezljivimi boleznimi
ima prednost pred drugimi ukre-
pi za zdravstveno varstvo.
Ukrepe za preprečevanje in
zatiranje nalezljivih bolezni izva-
jajo zdravstveni delavci in zdrav-
stvene delovne organizacije ter
drugi strokovni delavci skladno z
omenjenima zakonoma in po
programu, ki jih za posamezne
Frizerji so več ali manj spre-
jeli navodila. Vprašujejo pa,']
kako bo s >črnimi< frizerji. Ve-\
liko jih je. Nihče si jih ne upa\
prijaviti. To lahko sklepamo\
tudi po tem, da v upravi za-
družbene prihodke niso še no-,
benega obdavčili. Vsak. ki bo]
obiskal takega frizerja, bo go-^
tovo tvegal. Zdravje ali celo ži-\
vljenje. Če se zavedamo tega,-,
težav ne bi smelo hiti!     mg\
republike sprejmejo republiški
organi, za občine pa občinski or-
gani oziroma pristojne zdravstve-
ne skupnosti.
Za upravo inšpekcij občin Or-
mož in Ptuj pripravljajo te pro-
grame tudi republiški komite za
zdravstvo ter univerzitetni zavod
za zdravstveno in socialno var-
stvo.
V ptujski občini po podatkih
sanitarnega inšpektorata nalezlji-
ve bolezni niso v porastu, še ved-
no pa imamo veliko črevesnih
obolenj in v zadnjem času otro-
ških — varicela. Zvezni zakon
šteje za nalezljive bolezni 44 bo-
lezni; dodatno pa jih ima repu-
bliški še 29, med njimi pa še ved-
no ni AIDSA!
Varstvo pred aidsom je drago.
Posebej to občutijo zdravstveni
delavci, kjer gre za veliko večje
vsote kot pri frizerjih. Glede na
to lahko pričakujemo, da bodo
že v kratkem vsi »varovali«
stranke, kot je potrebno. Preven-
tiva je še vedno cenejša od kura-
tive.
Tisti, ki se zavedajo nevarnosti
kuge 20. stoletja, že sedaj pou-
darjajo, da bodo odslej zelo pa-
zljivi, ko bodo pri frizerju.
govor, da vsaka krava molze pri
gobcu.
Cizerlovi gospodarijo na 14
hektarih zemlje m so kooperanti
ormoškega Slovina. Kmetija je
dokaj dobro opremljena s stroji,
ki se jim bo letos verjetno pridru-
žil tudi kombajn za žetev ozim-
nih žit. Potrebnih bo precej neni-
ških mark in jugoslovanskih di-
narjev, da bo ta želja in potreba
tudi uresničena. Brez strojev pač
ni mogoče uspešno kmetovati, še
zlasti ce je pri hiši premalo de^
Lovnih rok. Pri Cizerlovih zdaj
gospodarijo na gruntu žena ozi-
roma mama Frančiška, sin Ivan,
stara mama Lizika in najmlajša
— sedemletna Ivica. Seveda po-
maga tudi ata Franc, ki se pogo-
sto vrača iz Miinchna v domače
Rakovce. Razočaran je (pa saj ni
edini) nad našo sedanjo kmetij-
sko politiko, ki je takšna, da mo-
ra kmet v tujino, če želi urediti
za kmetovanje potrebne zgradbe
in kupiti prepotrebne stroje.
Posnetka in t^kst: JOS
Kako delovati?
Na seji predsedstva OK ZKS Ptuj so 20. januarja obravnavali tu-
di okvirni program dela predsedstva v letošnjem letu. Uvodoma je bi-
lo poudarjeno, da je predloženi osnutek programa usklajen s progra-
mom dela OK SZDL in zborov SO Ptuj. To je sicer prav, je bilo pou-
darjeno v razpravi, saj učinkovito delo zahteva usklajeno akcijo vseh
organiziranih socialističnih sil v občini, vendar je treba v vsaki organi-
zaciji in organu naloge obravnavati z drugačnega vidika. Ce bo npr.
SZDL ocenjevala delovanje delegatskega sistema v tem mandatu, mo-
ra ZK ocenjevati predvsem vlogo komunistov v delegatskem sistemu,
idejne probleme, ki se ob tem pojavljajo, in usmeritve za naprej.
O rezultatih gospodarjenja v občini in o ukrepih, ki so na posa-
meznih področjih potrebni, mora razpravljati občinski izvršni svet,
prav pa je, da so o gibanjih na tem pomembnem področju sprotno
obveščeni člani predsedstva OK ZKS na vsaki seji, razprave pa naj ne
bi bile ponavljanje tistega, kar je že bilo povedano na seji izvršnega
sveta.
Pred nami je trenutno ena najpomembnejših nalog — izvedba ja-
vne razprave o ustavnih spremembah. Tu nosi ZK posebno odgovor-
nost znotraj SZDL, zato naj bi OK ZKS razpravljal predvsem o nalo-
gah komunistov v javni razpravi, ne pa da bi se opredeljeval do posa-
meznih amandmajev. Komuniste moramo usposobiti, da se bodo v
okviru SZDL aktivno vključevali v javno razpravo na podlagi idejnih
izhodišč, sprejetih na 13. kongresu ZKJ, upoštevajoč pri tem temeljna
načela veljavne ustave.
Podobno je tudi na drugih področjih življenja in dela, kjer bi mo-
rali opredeljevati vlogo komunistov, na primer do delitve po delu in
stališč do socialnih razlik v družbi, ki ne izhajajo iz rezultatov dela,
vlogo komunistov v zdravstvu, šolstvu, v turizmu, stanovanjskem go-
spodarstvu itd. Ce bo predsedstvo OK ZKS Ptuj usmerjalo delo tako,
bo to pomenilo usklajenost delovanja v občini in ne bo osnove za
očitke o podvajanju razprav.
V razpravi oblikovano stališče predsedstva OK ZKS I*tuj je bilo,
da je treba do podrobnosti napraviti operativni program dela do pro-
gramske seje občinske konference ZKS Ptuj, ki bo v drugi polovici
marca, saj bo konferenca dala nadaljnje usmeritve. Prav tako so pred
nami konference ZKJ in ZKS, ki bodo s svojimi sklepi in stališči
usmerile tudi delo ZK v občini.
FF
31. januar — dan brez cigarete
Evropa je tobak spoznala že v
15. stoletju. Obsežnost škodljivo-
sti cigarete pa je postala jasnejša
z industrijsko proizvodnjo. Kaje-
nje je najbolj pogost krivec za vr-
sto bolezni; toda to je krivec, na
katerega lahko vplivamo.
Število kadilcev je največje v
deželah v razvoju. Tako je tudi v
Jugoslaviji: število kadilcev v
Sloveniji je večje kot v drugih re-
publikah.
Zveza med kajenjem in števil-
nimi boleznimi je danes dokaza-
na. Najbolj pogosto govorimo o
povezanosti kajenja in pljučnega
raka. Toda druge bolezni dihal
(kronični bronhitis, emfizem in
druge) so bolj pogosti krivci te-
žav in celo smrti kot pljučni rak.
Zaradi kajenja nastanejo spre-
membe na skoraj vseh organih.
Bistveno mesto zavzemajo bole-
zni srca in ožilja. Kajenje škod-
ljivo vpliva na prebavne organe,
urogenitalne organe, spolnost,
nosečnost, kožo in podobno.
'Številne ankete v svetu in pri
nas so pokazale, da ljudje začne-
jo kaditi že v osnovni šoli, največ
pa v srednji. Večina jih začne ka-
diti pred 20. letom starosti. Vsak,
ki se je cigareti lahko ubranil do
20. leta, običajno ostane nekadi-
lec.
Danes kadi več moških kot
žensk, vendar število žensk s ci-
gareto nevarno narašča. S pora-
stom pokajenih cigaret rastejo
najrazličnejše zdravstvene teža-
ve.
Vsi se zavedamo nevarnosti
kajenja, vendar še vse premalo
naredimo, da bi ga zmanjšali.
Najboljša metoda je osveščanje
o škodljivosti. Največ bi morali
narediti v zadnjih razredih osno-
vne šole in v srednjih šolah.
Zato ni naključje, daje 31. ja-
nuar dan brez cigarete. Tega dne
naj bi bili pozorni na vse, kar je
povezano s kajenjem. Zavedati
se je potrebno, da z dimom ne
škodimo samo sebi, temveč tudi
drugim. Še bolj bi nas moral
strezniti podatek, da bo letos še
manj denarja za zdravstvo in da
lahko kadilci veliko prispevajo k
zmanjšanju porabe za »kadilske
bolezni«. Denar, ki bi ga sicer
dali za zdravljenje posledic, pa
je bolje, da namenimo za preven-
tivo. Najboljša preventiva pa je
zdravo življenje, v katerem ni
prostora za cigarete!
dr. Milivoj
Radin
BOSTE 31. JANUARJA BREZ
CIGARETE?
Marjana: »Bom, znam se ob-
vladati. Nedelja je dan, ko sem
sproščena in ne potrebujem ciga-
rete. Največ pokadim v službi,
■posebej še, če se kopičijo teža-
ve.«
Ivan: »Kaj, da bi bil brez ciga-
rete? Ste znoreli? Kdo mi lahko
to prepreči?«
Franc: »Brez cigarete ne mo-
rem, pa če bo še ne vem koliko
dnevov brez cigarete.«
Ana: »Poskusila bom!«
Štefan: »Kaj pa je 31. januar-
ja, da bi moral biti brez cigarete?
To so si pa nekaj izmislili.«
Tone: »Kajenje je užitek in
brez njega ne morem!«
Jože: »Ne.«
Spraševala: MG
osebna kronika
Rodile so:
Marija švarc, Drstelja 25/a —
Mitja; Cecilija Plohi, Bratislavci
60 — dečka; Zvonka Vesenjak,
Drakšl 24 — Petro; Marjana Ko-
larič, Dragovič 53 — dečka; Du-
šanka Majerič, Hajndl 6 — San-
dro; Veronika Butolen, Lancova
vas 50 — Francija; Sonja Obran,
Volkmerjeva 24 — deklico; Da-
nica Črnko, Grajenščak 10 — de-
klico; Ida Dorič, Partizanska 45
— dečka; Elizabeta Kramberger,
Janežovski Vrh 8 — deklico; Na-
da Bukvič, Draženci 34/a — de-
čka; Vida Ozmec, Hlaponci 10
— deklico; Irena Klajnšek, Apa-
če 231 — deklico; Marija Nie-
dorfer, Pavlovci 23 — Matejo;
Darinka Kosi, Ključarovci 33 —
deklico; Nada Hrženjak, Dreno-
vec 2 — deklico; Marjeta Gabro-
vec, Crtkova 18 — Leo; Vlasta
Borko, Vitan 41 — dečka; Mojca
Vomer-Gojkovič,  Prešernova 4
— Matija; Mira Svrženjak, Me-
zgovci 46 — Janjo; Ana Kolma-
nič, Ul. 8. avg. 9 — deklico;
Marjeta Lukman, Litmerk 7 —
deklico.
Poroke:
Janez Horvat, Spuhlja 100, in
Irena  Visenjak,   Bukovci   106;
Vojko Sakelšek, Maribor, Ul.
Staneta Severja 3/a, in Kristina
Janžekovič, Jiršovci 28.
Umrli so:
Marija Vidovič, Zagrebška 98,
roj. 1919 umrla 16. jan. 1988;
Anton Stumberger, Hrastovec
27, roj. 1908, umrl 18. jan. 1988;
Terezija Horvat, Loperšice 29,
roj. 1904, umrla 20. jan. 1988;
Jernej Drevenšek, Podvinci 45,
roj. 1919, umrl 20. ian. 1988;
Stanko Kolarič, Dragovič 46, roj.
1930, umrl 20. jan. 1988; Ivan
Žinko, Dom upokojencev Ptuj,
roj. 1907, umrl 20. jan. 1988; Ma-
rija Tušek, Peršonova 12, roj.
[917, umrla 22. jan. 1988; Anton
Žerak, Cermožiše 88, roj. 1928,
umrl 23. jan. 1988.
Mladi se ne odločajo za vstop v ZK
Občinska organizacija Zveze
komunistov v Ftuju je štela ko-
nec minulega leta 2369 članov v
140 osnovnih organizacijah. Kot
povsod drugod so tudi v Zvezi
komunistov v preteklih letih za-
beležili izstope. V zadnjih petih
letih so ti predstavljali en do en
in pol odstotka, v letu 1987 pa je
bil zabeležen izrazit porast izsto-
pov v ptujski občini. Izstopilo je
namreč kar 140 članov ali 5,54
odstotka članov. Kot razlog, za-
kaj izstopajo, jih je največ naved-
lo osebne razloge, sledi visoka
članarina, nemoč Zveze komuni-
stov, nezadovoljstvo pri vodenju
kadrovske politike in pri delu os-
novnih organizacij. Kot razlogi
za izstop se pojavljajo še zdrav-
stveno stanj«, družinski in verski
razlogi. Največ članov, ki je iz-
stopilo, je imelo srednjo in vi^jo
izobrazbo: z višjo izobrazbo
prevladujejo učitelji. Največ čla-
nov, kije vrnilo partijske knjižni-
ce, je bilo starih med 31 in 35 let.
Po stažu so bili večinoma mlajši
komunisti. Med tistimi z daljšim
partijskim stažem jih je bilo de-
vet.
Ali je bilo te ljudi še mogoče
prepričati, da bi spremenili svojo
odločitev (tam, kjer so se z njimi
pogovarjali), je težko reči. Pri ti-
stih s krajšim stažem v Zvezi ko-
munistov človek še nekako razu-
me odločitev, težko in zaskrblju-
joče pa je takrat, kadar se za iz-
stop odločijo tisti s tridesetle-
tnim stažem. Nad tem so se sicer
že v mnogih okoljih zamislili, a
nikjer ukrepali.
Kar pa je .še posebej zaskrblju-
joče ob prebiranju lnf5rmacije o
gibanju članstva Zveze komuni-
stov v občinski organizaciji Ptuj
v letu 1987: v minulem letu smo
v občini sprejeli le tri nove člane.
Tudi za letošnje leto ne kaže nič
boljše. Zveza komunistov se
»stara«, in to je verjetno večji
problem kot izstopi. Mladi zelo
redko pokažejo interes za politi-
čno delo. Kje iskati vzroke? Do-
ma, v šoli? Gotovo so tu globlji
vzroki, ki jih brez dvoma pogoju-
je ne samo gospodarska, ampak
tudi družbena kriza. |S4 y
Ptujski zvonik
popravljen
Močan veter, ki je pred tremi tedni
dvignil marsikatero ostrešje, je tudi v
Ptuju »zagreši!« nekaj grehov. Tako je
močno načel pločevinasto oblogo zna-
menitega ptujskega mestnega stolpa in
krovci so imeli precej težko in nevarno
nalogo. Pa so jo na srečo opravili hitro
in brez hujših posledic. Nekaj strahu
pa je kakih 30 m nad zemljo vendarle
bilo treba prestati.
Fotovest: M. Ozmec   |
ČRNA KRONIKA
v minulem tednu — od 19. do vključno 26. januarja — so miličniki
postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v petih prometnih nesrečah.
Vzroki nesreč so bili nepravilna stran vožnje, izsiljevanje prednosti in vi-
njenost voznikov. Materialna škoda je bila ocenjena na okoli 9 milijonov
dinarjev. V nesrečah so bile štiri osebe huje, dve pa lasje telesno poškodo-
vane.
Z AVTOBUSOM V OSEBNI
AVTO
Do zelo hude prometne nesre-
če je prišlo v sredo, 20. januarja,
ob 17.30 na Mariborski cesti v
Ptuju. VoznilT potniškega avto-
busa Cvetko Stankovič je peljal
iz Ptuja proti Hajdini. Na Mari-
borski cesti je bilo pri hiši št. 14
v nepreglednem desnem ovinku
ustavljeno osebno vozilo, ki je
bilo delno na vozišču. Voznik
Stankovič ga je z avtobusom ob-
. vozil in pri tem zapelial v levo na
nasprotni vozni pas. Takrat se je
iz nasprotne smeri pravilno pri-
peljal voznik osebnega avtomo-
bila Ivan Hentak s Spodnje Haj-
dine. Prišlo je do silovitega trče-
nja, v katerem so dobili hude te-
lesne poškodbe poleg voznika
Ivana Hentaka še sopotniki Tat-
jana Hentak, Brigita Lukas in
Stanislav Zupanič. Materialna
škoda na vozilih je bila ocenjena
na okoli 4,5 milijona dinarjev.
-OM
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno
in radijsico dejavnost RADIO
- TEDNIK, 62250 Ptuj, Vo>
šnjakova 5, poštni predal 99.
Ureja uredniški kolegij, ki ga
sestavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
15.000 dinarjev, za tujino
19.500 dinarjev. Žiro račun
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tiska ČGP Večer, Maribor.
Na podlagi zakona o obdav-
čenju proizvodov in storitev
v prometu je TEDNIK uvrš-
čen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni da-
vek od prometa.