GRADBENI VESTNIK september 20 04 Gradbeni vestnik* GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 0 5 :6 2 5 ; ISSN 0017-2774 Ljubljana, september 2004, letnik 53, str. 205-232 Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška 3,1000 Ljubljana telefon/faks 01 422 4622 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), ob podpori Ministrstva RS za šolstvo, znanost in šport, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin izr. prof. dr. Matjaž Mikoš Jakob Presečnik MSG IZS: Gorazd Humar mag. Črtomir Remec doc. dr. Branko Zadnik FGG Ljubljana: doc. dr. Marijan Žura FG Maribor: Milan Kuhta ZAG: prof. dr. Miha Tomaževič Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez Duhovnik Sodelavec pri MSG IZS: Jan Kristjan Juteršek Lektorica: Alenka Raič Blažič Lektorica angleških povzetkov: Darja Okorn Tajnica: Anka Holobar Oblikovalska zasnova: Mateja Goršič Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov • Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. • Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. • Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. • Besedilo mora biti izpisano z znaki velikosti 12 pik z dvojnim presledkom med vrsticami. • Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. • Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka v slovenščini(velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); oznako ali je članek strokoven ali znanstven; nazive, imena in priimke avtorjev ter njihove naslove; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; naslov SUMMARY, in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno);..., naslov SKLEP in bese­ dilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam lite­ rature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B, C, itn. • Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. • Slike, preglednice in fotografije morajo biti omenjene v besedilu prispevka, oštevilčene in oprem­ ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. Vse slike in fotografije v elektronski obliki (slike v običajnih vektorskih grafičnih formatih, fotografije v formatih .tif ali .jpg visoke ločljivosti) morajo biti v posebnih datotekah, običajne fotografije pa priložene. • Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. • Kot decimalno ločilo je treba uporabiti vejico. • Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki: (priimek prvega avtorja, leto objave). V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označe­ na še z oznakami a, b, c, itn. Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 2800 izvodov Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na http://www.zveza-daits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 5500 SIT; za študente in upokojence 2200 SIT; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 40.687,50 SIT za en izvod revije; za naročnike iz tujine 100 USD. V ceni je vštet DDV. • V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime prvega avtorja (lahko okrajšano), priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. • Način objaveje opisan s podatki: kniiae: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe: za druae vrste virov: kratek opis, npr. v zaseb­ nem pogovoru. • Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: FGG, Jamova 2,1000 LJUBLJANA oz. janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Pri­ spevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v formatu MS WORD in v 8. točki določenih grafičnih formatih. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: 02017-0015398955 Uredništvo Vsebina • Contents Članki • Papers stran 206 Ljubo Korpar, univ. dipl. inž. grad. PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA SIDRANIH IN PILOTNIH STEN DESIGN AND CONSTRUCTION OF ANCHORED RETAINING AND PILE WALLS stran 213 prof. dr. Miha Tomaževič, univ. dipl. inž. grad., dr. Vlatko Bosiljkov, univ. dipl. inž. grad., mag. Marjana Lutman, univ. dipl. inž. grad. VPLIV ROBUSTNOSTI OPEČNIH VOTLAKOV NA OBNAŠANJE ZIDOV PRI POTRESNI OBTEŽBI INFLUENCE OF THE ROBUSTNESS OF MASONRY UNITS ON THE BEHAVIOUR OF THE MASONRY WALLS SUBJECTED TO SEISMIC LOADS stran 223 Tomaž Pazlar, univ. dipl. inž. grad, asist. dr. Matevž Dolenc, univ. dipl. inž. grad., prof. dr. Janez Duhovnik, univ. dipl. inž. grad. REZULTATI RAZISKAVE prodAEC O RABI INFORMACIJSKIH IN KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ V ARHITEKTURI, INŽENIRSTVU IN GRADBENIŠTVU V SLOVENIJI THE prodAEC BENCHMARKING SERVICE RESULTS ON THE IMPLE­ MENTATION OF THE INFORMATION AND COMMUNICATION TECH­ NOLOGIES IN THE ARCHITECTURE, ENGINEERING, AND CONSTRUC­ TION IN SLOVENIA ii i i i r I I 1š« h n li* i**! § il» HI t Seminarji stran 231 PRIPRAVLJALNI SEMINARJI IN IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE ZA GRADBENO STROKO V LETU 2 0 04 Novi diplomanti gradbeništva J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Koledar prireditev J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Slika na naslovnici: Oporni zid OZ-08 na AC odseku Trojane-Blagovica., foto L. Korpar PROJEKTIRANJE IN IZVEDBA SIDRANIH ZIDOV IN PILOTNIH STEN DESIGN AND CONSTRUCTION OF ANCHORED RETAINING AND PILE WALLS j Ljubo Korpar, univ. dipl. inž. grad., strokovni članek udk 625.731:624.136 GRADIS, Biro za projektiranje Maribor, d.o.o. Povzetek | Med izgradnjo zahtevnih odsekov v okviru nacionalnega programa iz­ gradnje avtocest se pogosto uporablja jo oporne in podporne konstrukcije v obliki pilot­ nih sten in sidranih zidov za varovanje nasipnih ali vkopnih brežin. Pri Tehničnem odboru za pripravo specifikacij za javne ceste (TO 07) sta v fazi sprejemanja tehnični specifika­ ciji TSC 07.204 Sidrani zidovi in TSC 07.205 Pilotne stene. Specifikaciji bosta v pom oč vsem udeležencem v procesih planiranja, projektiranja, gradnje in vzdrževanja novih sidranih zidov in pilotnih sten, pri obnovah in rekonstrukcijah že obstoječih, pri sanaciji plazišč, gradnjah hidrotehničnih in komunalnih objektov. Summary | During the construction of several d ifficu lt sections w ith in the frame­ work of the national programme of the m otorw ay construction, different retaining struc­ tures, such as pile walls and anchored walls, have been executed to protect fill or cut slopes. The Technical Committee fo r Preparation of Specifications for Public Roads (TO 07) is adopting the fo llow ing technical specifications: TSC 07.204 Anchored walls and TSC 07.205 Pile walls. Both technical specifications w ill assist all the parties in­ volved in planning, designing, the construction and m aintainance of new anchored walls and pile walls, renewing and reconstructing the existing ones, repairing of land­ slides as well as constructing of hydro-technical and com m unal structures. 1 • UVOD Ob pospešeni izgradnji avtocestnega sistema se v okviru nacionalnega programa v Sloveniji na zahtevnih odsekih (predvsem čez Trojane) pogosto uporablja oporne in podporne kon­ strukcije v obliki pilotnih sten in sidranih zidov za varovanje nasipnih ali vkopnih brežin. V okviru Tehničnega odbora za pripravo speci­ fikacij za javne ceste (TO 07) se izdelujejo teh­ nične specifikacije za sidrane zidove (TSC 07.204) in za pilotne stene (TSC 07.205). Specifikaciji sta namenjeni vsem udeležen­ cem v procesih planiranja, projektiranja, grad­ nje in vzdrževanja novih sidranih zidov in pilot­ nih sten, vendar sta hkrati zasnovani dovolj splošno, da sta uporabni tudi pri obnovah, re­ konstrukcijah in sanacijah obstoječih sidranih zidov in pilotnih sten. Obravnavali in analizirali bosta splošna geomehanska, konstruktorska, tehnološka in organizacijska spoznanja, ki bistveno vplivajo na potek investicijskega procesa, zasnovo, konstruiranje, gradnjo in vzdrževanje sidranih zidov in pilotnih sten. Vsebina tehničnih specifikacij zagotavlja po­ vezovanje poglobljenih teoretičnih in stro­ kovnih znanj ter podatkov iz literature, teh­ ničnih predpisov in standardov s praktičnimi izkušnjami v stroki. 2 • TEHNIČNA SPECIFIKACIJA TSC 07 .204 SIDRANI ZIDOVI Sidrani zidovi so vse oporne armiranobeton­ ske konstrukcije, pri katerih je zagotovljena stabilnost in nosilnost objekta z natezno vez­ jo - geotehničnim sidrom (TSC 07.202), sid­ ranim v nosilno osnovo. Sidrani zidovi so iz­ ključno oporne konstrukcije, ki se uporabljajo v vkopih, globljih od 6 m. Uporaba je odvisna od karakteristik zemljine, ki dovoljujejo kam- padne izkope višine do 4 m brez dodatnih ukrepov varovanja pri izkopu. Obravnavani so tipi sidranih zidov, ki so se pokazali kot najustreznejši ter so v naši in tuji praksi največkrat uporabljeni. S tem ni omejena uporaba drugih vrst sidranih zidov, ki so pogojeni z morfologijo terena in geološko sestavo tal. 2.1. Izbira in zasnove sidranih zidov Sidrani zidovi so oporne konstrukcije, ki jih sestavljajo betonski elementi in geotehnična sidra. Sidra prevzamejo celotno ali del sile za zagotavljanje varnosti in stabilnosti v vseh fazah gradnje in v fazi uporabe. Betonski del (bloki, slopi, grede, brana, zid) je potreben, da se sila iz sider prenese v tla in lokalno varuje brežino. Projektant na podlagi predhodno pridobljenih geomehanskih in drugih karakteristik terena zasnuje konstrukcijo sidranega zidu. Pri za­ snovi konstrukcije mora upoštevati: - zanesljivost, - uporabnost, - pogoje izvedbe, - ekonomičnost, - estetski videz oziroma krajinske značilnosti lokacije. V tehničnem poročilu za zasnovani sidrani zid je treba podati ustrezno obrazložitev danih podlog, izbire konstrukcije, dokazov stabilno­ sti in možne postopke izvedbe. Izbira, zasnova in konstruktorska rešitev sid­ ranih zidov sledi hidrogeološkim karakteri­ stikam zemljine, obliki in velikosti vkopa ter razpoložljivi mehanizaciji in opremi izvajalca. Gradnja sidranih zidov je mogoča na dva načina: - v primeru kakovostne zemljine se zidovi izdelujejo direktno na izkopano brežino, - v primeru slabih tal se zid gradi od zgoraj navzdol, pri čemer je višina etape izkopa od­ visna od karakteristik tal in izbire konstrukcije. Zasnova in izbira konstruktorske rešitve si­ dranih zidov je v neposredni povezavi s ka­ kovostjo oziroma karakteristikami zemljine na lokaciji objekta. Glede na to delimo sidrane zidove na naslednje skupine: - sidrani bloki (slika 1), - sidrani slopi (slika 2), - sidrani slopi z vmesnimi polnili (slika 3), - sidrane grede (slika 4), - sidrani slopi in grede - bronasta konstrukci­ ja (slika 5), - sidrani slopi in grede - bronasta konstrukci­ ja z vmesnim polnilom (slika 6), - sidrani zidovi (sliki 7), - posebni sidrani zidovi, grajeni od zgoraj navzdol (slika 8), - sidrane pilotne stene (sliki 10 in 11). Vrstni red naštetih zidov ustreza padanju geomehanskih karakteristik zemljine, kar nare­ kuje uporabo zahtevnejših ukrepov pri varovanju vkopov. Vse naštete skupine so lahko izdelane v monolitni ali v montažno-monolitni izvedbi. Faza, ki sledi izbiri konstrukcije, je preverjanje, ali je izbrano konstrukcijo realno možno izve­ sti na predvideni lokaciji. Projektant mora po­ leg ustreznih stabilnostnih analiz in načrtov izdelati in ustrezno preveriti okvirna tehnolo­ ška izhodišča za gradnjo zidu. Pri tehnoloških izhodiščih je potrebna analiza vseh postop­ kov, ki so potrebni za gradnjo določenega sidranega zidu. Predvideti je treba: - možne pristopne poti, - delovne platoje za gradnjo, - tehnologijo izvajanja zemeljskih del z ust­ reznim varovanjem, - zaščito pred dejavniki, ki ovirajo in otež- kočajo gradnjo (dotoki zaledne vode, sipke plasti brežine,...), - zagotovitev odvijanja prometa in funkcio­ niranja ostalih infrastrukturnih tokov, - faznost gradnje v smislu definicije pristopne točke in smeri napredovanja del, - obvezne tehnološke postopke pri posa­ meznih fazah gradnje, - definicijo ustreznih detajlov in rešitve v zvezi z njimi, - zahteve v zvezi s tekočim spremljanjem ka­ kovosti materialov in vgradnje, - zahteve za geodetske meritve. Sidrani bloki Sidrani armiranobetonski bloki različnih oblik, preko katerih se sidrna sila prenaša v tla, se uporabljajo v primeru razmeroma kvalitetnih hribin in polhribin. Namen uporabe je zmanjšanje naklona bre­ žine med bloki in zagotavljanje globalne sta­ bilnosti brežine. Vmesni prostor med bloki je zaščiten z ve­ getacijo. Sidrani slopi Sidrani armiranobetonski, približno v vertikalni smeri na teren "položeni" slopi različnih pre­ rezov, preko katerih se sidrna sila prenaša v tla, se uporabljajo v primeru razpokanih skal­ nih brežin, kjer z zaščitnimi mrežami ni možno zagotoviti varnosti. S temi ukrepi se zagotovi globalna stabilnost in varnost. Lokalno var­ nost pa zagotovimo z zaščitnimi mrežami ali z brizganim betonom. To je odvisno od ero­ zijskih karakteristik hribine in lokalne stabil­ nosti. Sidrani slopi z vm esnim i polnili Sidrani armiranobetonski, v vertikalni smeri na brežino "položeni" slopi različnih prerezov z vmesnimi prostori, zapolnjenimi s polnili iz armiranobetonskih elementov, se uporabljajo v primeru razpokanih hribin, kjer z zaščitnimi mrežami ni možno zagotoviti varnosti in se želi zvečati naravni naklon brežine. S sidranimi slopi se zagotavlja nosilnost, glo­ balna stabilnost in varnost. Lokalna varnost in zaščita pred erozijo brežine pa se zagotav­ ljata z montažnimi armiranobetonskimi hori­ zontalnimi elementi med slopi ali pa s kamni­ to zložbo med njimi. Višina sidranih slopov je do 10 m. (C )) Sidrane grede Sidrane armiranobetonske, približno v hori­ zontalni smeri na teren "položene" grede ra­ zličnih prerezov, preko katerih se sidrna sila Slika 3 • Sidrani slopi z vmesnimi polnili mi pa ne več kot 4 m. Največja višina posameznega zidu je lahko 10-12 m, odvis­ no od nagiba zidu. Če je za varovanje vkopa potrebna višja konstrukcija, jo je treba izvesti v dveh delih z vmesno bermo zaradi pravil­ nega odvodnjavanja in vzdrževanja objekta. Širina berme naj bo vsaj 3 m. Sidrani zidovi Sidrani monolitni in/ali montažno-monolitni armiranobetonski zidovi se uporabijo v pri­ prenaša v tla, se uporabljajo v primeru bolj razpokanih skalnih brežin, kjer z zaščitnimi mrežami ni možno zagotoviti varnosti. Glede na sidrane slope se sidrane grede upo­ rabljajo v primerih, ko bi sidrani slopi postali pregosti in neučinkoviti. Uporabijo se v manj kakovostni hribini, kjer zagotavljajo kontinu­ iran vnos sidrne sile. Grede so visoke od 0,80 m do 1,50 m in brez temeljev. Služijo varovanju celotne brežine ali samo labilnega dela zaseka ali brežine (npr. portali predorov). Sidrani slopi in grede bronasta konstrukcija Armiranobetonski, približno v vertikalni smeri na teren "položeni" slopi in armiranobetonske, približno v horizontalni smeri na teren "po­ ložene" grede različnih prerezov, povezani v sidrano bronasto konstrukcijo, se uporabljajo v primeru razpokanih hribin, kjer z zaščitnimi mrežami ni možno zagotoviti varnosti in se želi povečati naravni naklon brežine. S sidrano bronasto konstrukcijo se zagotavlja globalna stabilnost in varnost. Lokalna varnost pa se zagotovi ali z zaščitnimi mrežami ali pa z briz­ ganim betonom na celotni površini, kar je odvisno od erozijskih karakteristik hribine in lokalne stabilnosti. Sidrani slopi in grede - branasta konstrukcija z vm esnim i polnili Armiranobetonski slopi in grede, povezani v sidrano bronasto konstrukcijo z vmesnimi prostori, zapolnjenimi s polnilom, se uporab­ ljajo v relativno dobrih zemljinah (preperela hribina), zelo razpokanih in pregnetenih hri­ binah ter v polhribinah (permokarbon, tliš, lapor), kjer je potrebno lokalno varovanje brežine. Te vrste sidranih zidov se uporabljajo, kjer je potrebno v vkopu povečati naravni na­ klon. S sidrano bronasto konstrukcijo, ki jo se­ stavljajo grede in slopi, se zagotavlja globalna stabilnost. Z vmesnimi polnili med gredami in slopi pa se preprečuje erozija brežine, zago­ tavlja lokalna stabilnost in odvodnjavanje za­ ledja. Od karakteristik zemljine oziroma hri­ bine je odvisen nagib celotne konstrukcije. V primeru preperine naj ta ne presega 45°, v primeru razpokanih, pregnetenih hribin in pol- hribin pa je naklon odvisen od nagiba, pri ka­ terem še lahko varno izvedemo izkop. Izbira vrste in načina vgrajevanja polnila je prav tako odvisna od karakteristik zaledja in razpolož­ ljivega materiala za polnilo. Zelo razpokano in pregneteno hribino je potrebno zaščititi s kam­ nitim zidom. V tem primeru je zaledje običajno prepustno in ga ni treba drenirati. V primeru preperine se kot polnilo uporabi kamnita zložba na drenažnem betonu. Razmak med slopi in gredami je odvisen od karakteristik zaledja in višine zidu. Razmak med slopi naj ne bo večji od 6 m, med greda­ meru nevezljivih (nekoherentnih) in vezljivih (koherentnih) zemljin. Zid je lahko po višini sestavljen iz več etap. Če je potrebna višina zidu do 6 m, se izvajajo v eni etapi. Zidovi, vi­ soki več kot 6 m, se izvajajo v dveh ali treh eta­ pah. Posamezna etapa je lahko višine največ 4 m, skupna največja višina dela zidu pa je lahko največ 10 do 12 m. Skupna višina zidu je odvisna od višine potrebnega varovanja brežine. Med posameznimi etapami se pred­ vidijo stopnice širine do 1 m. Te služijo gradnji, odvodnjavanju in vzdrževanju konstrukcije. Če je višina brežine večja kot 10 do 12 m, se med posameznimi deli zidu predvidi berma širine 3 m. Berma služi gradnji, odvodnjavanju in vzdrževanju konstrukcije. Debelina teh zidov je najmanj 40 cm zaradi vnosa sidrnih sil, in največ 60 cm. V primeru uporabe sidranih Slika 7 «Sidran zid montažnih plošč je treba upoštevati njihovo težo, saj jih je potrebno pripeljati na mesto vgradnje in montirati. Zaradi transporta so omejene tudi dimenzije. Temelj pri tej vrsti sid­ ranih zidov služi le za montažo v fazi gradnje. Posebni sidrani zidovi, grajeni od zgoraj navzdol Ta skupina sidranih zidov se uporablja v primeru varovanja brežine iz nevezljivih (ne­ koherentnih) in vezljivih (koherentnih) zemljin srednje kakovosti. Osnovna značilnost te sku­ pine je, da je višina etape omejena na največ 3 m zaradi slabših karakteristik zemljine kot v primeru sidranih zidov in da se začnejo graditi na vrhu zidu, končajo pa s temeljem. Že glede na običajen postopek obrnjen vrstni red gradnje govori o tem, da je izvedba takšnih zidov zelo zahtevna. Zidovi se izvajajo po etapah višine največ 3 m in odsekih največje dolžine 6 do 7 m. V eni kampadi se lahko izvajajo dela na več odsekih po šahovskem sistemu. Višina teh zidovje zaradi estetskega videza in funkcional­ nosti omejena na okoli 10 m. Če je potrebna večja višina zidu za varovanje vkopa, je potreb­ no izvesti vmesno bermo in nadaljevati s kakšn­ im od prej omenjenih vrst zidov. 2 .2 . Konstruiranje sidranih zidov Konstruktorska zasnova sidranih zidov izhaja iz dejstva, da geotehnična sidra prevzamejo horizontalno silo, armiranobetonska konstruk­ cija pa služi za razporeditev sil. Ena od značil­ nosti sidranih zidov je, da se betonirajo neposredno na hribino. Zaradi tega za njimi ni mogoče izdelati običajne drenaže iz filtrskih slojev kot pri težnostnih zidovih. Za ta namen se izza zidu tždela enozrnati drenažni beton ali pa se položi drenažni geotekstil. Drenažni geotekstil hkrati preprečuje mešanje zemljine in betona pri kontaktnem betoniranju. Če je v zaledju zidu veliko vode, se v pobočju izdelajo horizontalne drenaže, ki se navežejo na si­ stem odvodnjavanja zidu. Brežine, varovane s sidranimi zidovi, je treba primerno odvod- njavati. Za ta namen je treba na vrhu zidu in na vrhu eventualnih kampad predvideti ka- nalete oziroma jarke. Vse odvodnjavanje je potrebno projektirati v skladu s hidrološkimi in hidrogeološkimi podatki. Predvsem je treba paziti na koritnice in jarke na velikih strminah ob zaključkih zidov. Korita jarkov je treba izde­ lati iz gradiv in takšnih oblik, ki čim bolj umirja­ jo vodotok in razbijajo energijo vodne sile. 2 .3 . Geostatična analiza sidranih zidov Dokaz zanesljivosti sidranega zidu je sa­ mostojni vsebinski del idejnega projekta in projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zid mora biti zasnovan na osnovi rezultatov geološko-geomehanskih raziskav in presoje geomehanskih lastnosti tal ter prostorsko- urbanističnih, prometnih, geodetskih, cest­ nih, hidrološko-hidrotehničnih, meteorološko- klimatskih in seizmoloških podatkov. Pojem zanesljivost vključuje varnost, uporab­ nost in trajnost opornih konstrukcij. Dokaz zanesljivosti je obvezni sestavni del projekta sidranega zidu in lahko v odvisnosti Slika 6 • Sidrani slopi in grede - bronasta konstrukcija z vmesnimi polnili Slika 8 • Zid, grajen od zgoraj navzdol od geotehničnih pogojev obsega dokaze me­ jnih stanj nosilnosti in uporabnosti. Potrebna zanesljivost sidranih zidov mora biti dokazana za trajna, začasna in nezgodna projektna stanja, ki se pojavijo ob gradnji, uporabi, vzdrževanju ter v izrednih razmerah v projektirani življenjski dobi oporne konstruk­ cije. Pri geotehničnem projektiranju ni mogoče analizirati vseh dejanskih stanj, ki so lahko mnogokrat naključna, vendar realno mogoča v življenjski dobi sidranega zidu. Zato je potrebno za vsako fazo gradnje in uporabe določiti kritična projektna stanja. Pri vsaki geotehnični analizi sidranega zidu je potrebno obravnavati vsaj naslednja pro­ jektna stanja: - stanje pobočja, obstoječih objektov in infra­ strukture v vplivnem območju pred izvedbo gradbenih del; - stanja med gradnjo, ki lahko obsegajo iz­ gradnjo dostopnih poti in delovnih platojev, iz­ kope gradbenih jam in delovne faze izvajanja sidranega zidu; - stanja med uporabo objekta v predvideni življenjski dobi; - stanja ob nezgodah in med potresom. 2 .4 . Izvedba sidranih zidov Projektant konstrukcije v tehničnem poročilu in geolog v geološko-geotehničnem poročilu mo­ rata opozoriti na posebnosti, na katere lahko naletijo izvajalci pri izvedbi (lokacije plazišč, dotoki talne vode, največjii lokalni nakloni za­ časnih vkopov). Izvedba sidranih zidov sestoji iz več faz, ki so med seboj povezane in si mora­ jo slediti v pravilnem zaporedju. Izvedbo faz je treba uskladiti tudi z gradnjo morebitnih drugih objektov, v povezavi s katerimi se izvaja sidrani zid. Pri načrtovanju je treba posebej upoštevati posamično varnost izvedbe obravnavanega in sosednjih objektov ter varnost in stabilnost ce­ lotnega območja v povezavi z možnostjo iz­ vedbe vsake posamezne faze. Za vsak zid se mora izdelati tehnološki ela­ borat, ki vsebuje definirane pristopne ceste, delovne platoje, način in potek odvajanja povr­ šinskih in zalednih voda, faze in etape izgradnje zidov z začasnim varovanjem in terminske plane napredovanja del. Gradnja zidu mora biti usklajena s kompletnim vrstnim redom izvaja­ nja del na celotnem odseku ceste. Postopek gradnje posameznega zidu je relativno eno­ staven, medtem ko je gradnja več različnih si­ stemov zidov zelo komplicirano opravilo, ki ga je treba variantno obdelati. Pri tem gradnja ene­ ga zidu ne sme ogrožati varnosti že zgrajenega dela ali celotnega drugega zidu, 3 • TEHNIČNA SPECIFIKACIJA TSC 0 7 .205 PILOTNE STENE Pilotna stena je upogibna podporna konstruk­ cija iz armiranobetonskih pilotov okroglega prereza od 0 80 do 0 150 cm. Povezana je z gredami z geotehničnimi sidri ali brez njih. Pi­ lotne stene spadajo v skupino konstrukcij, ki z upogibno odpornostjo in vpetostjo v tla izpol­ njujejo svoj namen - varovanje nasipnih ali vkopnih brežin. V ta sklop konstrukcij spadajo tudi diafragme, zagatne stene in berlinske stene. Vse te konstrukcije so lahko, če ne morejo izključno z vpetostjo v tla in upogibno odpornostjo opravljati svoje funkcije, tudi si­ drane z geotehničnimi sidri. Obravnavani so tisti tipi pilotnih sten, ki so se pokazali kot naj­ ustreznejši in so v naši in tuji praksi največkrat uporabljeni. Seveda pa se s tem ne omejujejo drugi tipi pilotnih sten, ki so pogojeni z mor­ fologijo terena in geološko sestavo tal. V ta sklop konstrukcij med drugim spadajo tudi pi­ lotne stene s podpornim zidom nad vezno gredo, ki podpirajo nasip. 3.1. Izbira in zasnove pilotnih sten Pilotne stene se uporabljajo za varovanje vkopnih in nasipnih brežin, globokih gradbe­ nih jam in v primerih, ko je zaradi potencialne nestabilnosti terena potrebno v tla najprej vgraditi podporno konstrukcijo in šele nato iz­ vršiti izkop. Pilotne stene so pogosto sidrane. Pilotne stene so drage konstrukcije, zahtevne pri izvajanju in pri vzdrževanju zaradi omejene trajnosti geotehničnih sider. Zato mora biti odločitev o njihovi uporabi za varovanje na­ sipne ali vkopne brežine utemeljena in upra­ vičena v prvih fazah projekta ceste in cestnih objektov. Izbira in utemeljitev uporabe pilotne stene morata nastati s sodelovanjem projek­ tanta ceste, geomehanika in projektanta kon­ strukcije. Izbira mora temeljiti na podlogah z zanesljivimi podatki o cesti in geomorfološki- mi podatki, na podlagii katerih se izdelata na­ jmanj dve variantni rešitvi. 3 .2 . Zasnove pilotnih sten Zasnova glede na lego Glede na lego oziroma na to, na kakšen način pilotne stene prevzamejo obtežbo, jih delimo na: - podporne konstrukcije, ki varujejo oz. pod­ pirajo nasip ali brežino pod cesto in - oporne konstrukcije, ki varujejo vkopno brežino nad cesto. Zasnova glede na prevzem horizontalnih sil - pilotne stene brez sidranja so konstrukcije, ki samo s svojo vpetostjo v tla in upogibno odpornostjo varujejo vkopno ali nasipno brežino. To so konzolne stene (slika 9). - pilotne stene s sidri na vrhu so konstrukcije, ki z vpetostjo v tla, z upogibno odpornostjo in z geotehničnimi sidri, sidranimi na vrhu pi­ lotne stene, varujejo vkopno ali nasipno brežino (slika 10). - večkrat sidrana pilotna stena (slika 11) je konstrukcija, ki z vpetostjo v tla, z upogibno odpornostjo in z geotehničnimi sidri v več vrstah varuje vkopno ali nasipno brežino. Slika 11 •Večkrat sidrana pilotna stena B širina vezne grede D premer pilota H višina pilotne stene Hp dolžina pilota HI vkopna višina pilotne stene globina vpenjanja H2 vidna višina pilotne stene H3 višina vezne grede 3 .3 . Konstruiranje pilotnih sten Stabilnost in varnost pilotnih sten morata biti zagotovljeni z odporom zemljin, z geotehnič­ nimi sidri v primeru sidranja in z upogibno to­ gostjo, ki igra najpomembnejšo vlogo pri za­ gotavljanju zanesljivosti take konstrukcije. Le s primernimi izkušnjami in znanjem je mo­ goče zagotoviti, da so vsi elementi pilotne stene ob upoštevanju geološko-geotehničnih pogojev optimalno uporabljeni v konstrukciji. Pilotne stene so konstrukcijski objekti, ki so s svojo velikostjo in obliko tujek v okolju. Pred­ stavljajo samostojne podporne konstrukcije in zato je prav, da poleg poudarjenega sta­ tičnega pomena vsebujejo tudi elemente arhitekturnega oblikovanja. Priporočljivo je, da se konstruktor pilotne stene kot nosilec projek­ ta pri svojem delu posvetuje s strokovnjaki s področja krajinskega in arhitekturnega obliko­ vanja. Prem er pilotov Za pilotne stene, pa naj bodo konzolne ali si­ drane, je najbolje uporabljati pilote od 0 100 do 0 150 cm. Okrogel prerez pilotov v statič­ nem pogledu ni najustreznejši za upogibne obremenitve, saj je armatura v prerezu slabo izkoriščena. Zaradi izvedbe in morebitnih ka­ snejših dodatnih sider se priporoča simet­ Hp dolžina pilota H1 vkopna višina pilotne stene globina vpenjanja H2 vidna višina pilotne stene H3 višina vezne grede H4 razdalja od tal do sidra H5 razdalja med sidri H6 razdalja med sidri rično armiranje pilotov. Pri izbiri premera pilo­ tov se mora projektant odločiti, kateri premer pilotov bo izbral za konstrukcijo. V večini primerov je to odvisno od geološko geome­ hanskih karakteristik zemljine, hidroloških raz­ mer in višine pilotne stene. Izbor premera pi­ lotov je odvisen od obremenitev in dolžine pilotov. Razm ak m ed piloti Razmak med piloti je odvisen od obremenitev stene in od karakteristik zemljine v zaledju stene, saj je potrebno vmesne prostore med piloti začasno "odpreti" in nato z vmesno ob­ logo zapolniti prostor med njimi. Izbranemu premeru se določi razmak med piloti. Naj­ manjši osni razmak je lahko teoretično enak premeru pilotov, vendar je priporočljivo, daje ta razdalja najmanj za 10 cm večja zaradi ne­ natančnosti pri vrtanju. Največji dopustni osni razmak pa je dvakratni premer pilota. Vezna greda Vezna greda povezuje glave pilotov in pred­ stavlja zaključek in enega najbolj izpostav­ ljenih delov konstrukcije. Ker je vidna, jo je treba kolikor se le da oblikovati (posneti robovi, beton ustrezne kakovosti, kakovosten opaž). Posebno pozornost je potrebno posvetiti na­ mestitvi sidrnih glav geotehničnih sider, če je pilotna stena sidrana. V tem primeru se na določena mesta namestijo kontrolna in/ali merilna sidra, ki jih je potrebno ustrezno vzdrževati. Vezna greda mora imeti takšne di­ menzije in togost, da prevzame posledice morebitnih poškodb nosilnih elementov pi­ lotne stene (večji lokalni zemeljski pritisk, po­ puščanje pilota, popuščanje s idra,...) in pre­ nese obtežbo na sosednje pilote oz. sidra. Vm esna sidrna greda Vmesne sidrne grede se pojavijo samo takrat, ko gre za dvakrat ali večkrat sidrano pilotno steno. Te grede povezujejo pilote v celoto, predvsem pa so konstrukcijski element, kjer se namestijo sidrne glave geotehničnih sider. Sidra se običajno namesti v prostoru med piloti. Razdalja m ed sidri Razdalja med sidri je odvisna od nosilnosti posameznega sidra in obtežbe pilotne stene. Razdalja med sidri na vezni gredi ne sme biti manjša od 50 cm. Pri razdalji med sidri, manj­ ši kot 1,5 m, je potrebno predvideti sidra dveh različnih dolžin, ki se vgrajujejo izmenično, in izmenično uporabo naklonskega kota sider. Razlika v dolžini mora biti enaka dolžini veznega dela povečanega za 2 m, naklonski kot pa naj ima razliko 10°. V primeru sidranja v kompaktno, kvalitetno hribino se omenjeni pogoji uporabijo pri razdalji med sidri manj kot 1 m. 3 .4 . Izvedba pilotnih sten Izvedba pilotnih sten sestoji iz več delovnih faz, ki so med seboj povezane in sledijo ena drugi. Ker pa so pilotne stene običajno v pove­ zavi z drugimi objekti, je treba izvedbo vseh .faz skrbno načrtovati in uskladiti. Potrebna je časovna usklajenost delovnih faz s fazami iz­ vedbe sosednjih objektov, saj je lahko izvedba neke faze praktično nemogoča, ali pa močno ogroža varnost in stabilnost pilotne stene, var­ nost sosednjega objekta ali celo varnost in stabilnost celotnega območja. Vsi postopki za izvedbo ter za varno in kakovostno delo mora­ jo biti opisani v tehnološkem projektu izvedbe pilotne stene in projektu organizacije grad­ bišča, ki ga morata izdelati projektant in izva­ jalec del. Projektant konstrukcije v tehničnem poročilu in geotehnik v geološkem poročilu morata opozoriti na posebnosti, na katere lahko naletijo izvajalci pri izvedbi (lokacije plazišč, lokacije dotokov vode, maksimalni lokalni nakloni začasnih vkopov.... ). 4 • LITERATURA DRSC, Direkcija Republike Slovenije za ceste, TSC 07.201 Smernice za projektiranje podpornih konstrukcij - predlog, 2003. DRSC, Direkcija Republike Slovenije za ceste, TSC 07204 Sidrani zidovi - predlog, 2003. DRSC, Direkcija Republike Slovenije za ceste, TSC 07205 Pilotne stene - predlog, 2003. CEN, prEN 1997, Eurocode 7, Geotehnično projektiranje, 2000. CEN, EN 1536, Execution of special goetehnical work - Bored piles, 1999. VPLIV ROBUSTNOSTI OPEČNIH VOTLAKOV NA OBNAŠANJE ZIDOV PRI POTRESNI OBTEŽBI INFLUENCE OF THE ROBUSTNESS OF MASONRY UNITS ON THE BEHAVIOUR OF THE MASONRY WALLS SUBJECTED TO SEISMIC LOADS prof. dr. Miha Tomaževič, univ. dipl. inž. grad., znanstveni članek miha.tomazevic@zag.si, UDK 624.042: 691.421: 699.841 dr. Vlatko Bosiljkov, univ. dipl. inž. grad., vlatko.bosiljkov@zag.si, mag. Marjana Lutman, univ. dipl. inž. grad., marjana.lutman@zag.si, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12,1000 Ljubljana. Povzetek | Raziskave so pokazale, da je robustnost pomembna lastnost opečnih votlakov, od katere je odvisen mehanizem obnašanja zidane konstrukcije med potresom. Če se zid kot osnovni element zidane konstrukcije poruši zaradi lokalne krhke porušitve zidakov, se spremeni mehanizem obnašanja. Zato tudi enačbe, na podlagi katerih smo zidano konstrukcijo dimenzionirali in ki so bile izpeljane s predpostavko, da so zidaki trdni, ne veljajo več. V primeru krhke porušitve zidakov se računska potresna odpornost navadno preceni, kar v končni fazi predstavlja povečano tveganje za porušitev, čeprav je konstrukcija dimenzionirana v skladu s predpisi. To še posebej velja za armirane zidane konstrukcije, kjer lokalna krhka porušitev zidakov onem ogoča prenos sil iz zidovja v armaturo, zaradi česar armatura ostaja neizkoriščena. Zato bo potrebno z nadaljnjim i raziskavami določiti kriterije za klasifikacijo votlakov glede robustnosti v skladu z določili Eurocode 8 ter zasnovati eksperimentalno metodo, s katero bo mogoče robustnost zida­ kov preveriti na enostaven način. Summary I The robustness of m asonry units is one of the decisive properties which define the behaviour of masonry w a lls when subjected to seism ic loads. If local brittle failure of units occurs, the mechanism of behaviour and known relationships be­ tween the strength and ductility properties of m asonry w a lls change. The brittleness of units may lead to overestimated design resistance values. Consequently, the actual structure may face risk of collapse although it is designed for earthquake loads accor­ ding to code. This is especially the case of reinforced masonry, where brittle local failure prevents the transfer of predicted forces from reinforcing steel to masonry units. In order to provide lim itations for the use of hollow units w ith large hole volume ratio and thin shells and webs in seism ic areas, a measure to define the qualitative term "sufficient robustness", specified in Eurocode 8, should be found. 1 • UVOD V konkurenčnem boju z drugimi gradbenimi materiali in tehnologijami opekarska industri­ ja razvija nove oblike zidakov s povečano trd­ nostjo in z izboljšanimi toplotno izolativnimi lastnostmi, predlaga pa tudi inovativne, hitrejše in s tem cenejše tehnologije zidanja. Tako danes na trgu najdemo opečne votlake, ki imajo zaradi velike votlavosti zelo tanke stene in rebra, uvajajo pa se načini zidanja, pri katerih se klasični način zidanja z navadno malto, kjer malta v celoti zapolnjuje tudi navpične rege, nadomešča s tankoslojnimi maltami oziroma z načini zidanja, pri katerih so navpične rege ie deloma zapolnjene, ali pa ostajajo celo nezapolnjene oziroma se zidaki stikujejo s suhim stikom na pero in utor, Tako votlaki kot tudi predlogi za nove načine zidanja so bili razviti v deželah, ki jih potresi ne ogrožajo. Kar se tiče nosilnosti in obnašanja pri navpični obtežbi niti zidaki niti novi načini zidanja načelno niso problematični. Izkazalo pa se je, da tovrstne inovacije negativno vplivajo na obnašanje zidanih konstrukcij pri potresni obtežbi. Zidaki so zaradi tankih sten in reber ter velikega odstotka votlavosti izred­ no krhki, zidovje, pri katerem zidaki med seboj niso ustrezno zlepljeni, pa se pri potresni obtežbi obnaša nehomogeno. Prav zato na­ cionalni predpisi za gradnjo zidanih konstruk­ cij na potresnih območjih ne dopuščajo upo­ rabe zidakov z veliko stopnjo votlavosti in omejujejo tako odstotek votlavosti kot tudi de­ belino sten in reber. Ti predpisi tudi zahtevajo, da se med zidanjem navpične rege v celoti zapolnijo z malto. Razmeroma stroge zahteve je imela tudi ENV verzija standarda Eurodoce 8 (EC 8) iz leta 1995, ki je bila leta 2000 v slovenskem prevodu izdana tudi kot slovenski predstan- dard (SIST, 2000). ENV verzija EC 8 je namreč omejevala odstotek votlavosti zidakov na naj­ več 50 %, debelino sten pa na vsaj 15 mm. Te omejitve za opekarsko industrijo niso bile sprejemljive, saj oblika večine zidakov, ki so danes na trgu in so sicer skladni z evropskimi standardi, omejitvam ne ustreza. ENV verzija EC 8 je tudi zahtevala, da so navpične rege na potresnih območjih polno zapolnjene z malto. Zato v nasprotju z ENV verzijo novi standard iz leta 2003 (CEN, 2003b) pušča možnosti za uporabo različnih vrst votlakov in načinov zidanja na potresnih območjih bolj odprte. Za­ jema jih le s splošnimi določili, medtem ko morebitne omejitve prepušča nacionalnim dodatkom. Novi prEN-1998-1 glede lastnosti zidakov za zidanje na potresnih območjih zelo na sploš­ no določa (točka 9.2.1), "da morajo biti zidaki dovolj robustni (angl. "robustness"), da se prepreči lokalna krhka porušitev." V nacionat- nemi dodatku se lahko izbere tip zidaka po preglednici 3.1 iz EN 1996-1, ki ustreza tej zahtevi. V novem predstandardu prEN 1998-1 je torej izbira ustreznih zidakov glede na klasifikacijo po Eurocode 6: Projektiranje zidanih konstruk­ cij (CEN, 2003a) prepuščena nacionalnim dodatkom. Pri tem je treba vedeti, da opečne zidake skupine 1 po preglednici 3.1 v EC 6 predstavljajo polni zidaki oziroma zidaki, ka­ terih votlavost ni večja od 25 %, medtem ko se pri opečnih zidakih skupine 2 votlavost (pro­ stornina lukenj) lahko giblje od 25 % do 55 % celotne prostornine, debelina sten oziroma re­ ber pa mora biti vsaj 8 mm oziroma 5 mm. Glede možnih zidarskih zvez pa prEN-1998-1 pravi (točka 9.2.4), da "obstajajo trije alterna­ tivni razredi navpičnih reg: a) rege, polno zapolnjene z malto, b) nezapolnjene rege, 2 • ROBUSTNOST VOTLAKOV IN ARMIRANO ZIDOVJE Zidovje je kompozitni material, v osnovni obliki sestavljen iz zidakov in malte. Čeprav lahko prevzema razmeroma velike obremenitve v tlakuje njegova sposobnost prevzema strižnih in nateznih obremenitev, ki nastanejo med potresom, razmeroma majhna. Če želimo iz­ boljšati nosilnost in duktilnost zidovja, ga armi­ ramo z jekleno armaturo, ki jo v zidovje lahko vgradimo na različne načine. Pri tem poskrbi­ mo tudi za ustrezno sprijemnost med armaturo in malto oziroma sidranje. Predpostavimo, da armatura, ki se lahko izkoristi vse do meje tečenja, prevzame natezne obremenitve, tlačne in strižne obremenitve pa prevzame zidovje. Nedavno so bili razviti opečni votlaki, name­ njeni za izboljšanje nosilnosti in duktilnosti zi­ dovja z armiranjem zjekleno armaturo. Tehno­ loška prednost zidanja z votlaki v obliki črke U je, da zidamo lahko že potem, koje postavlje­ na navpična armatura, saj jih polagamo v enem skladu z ene, v naslednjem pa z druge strani armature. Votlino se sproti ali pa kasne­ je v celoti zalije z betonom, stikovanje zidakov pa se izvaja s klasično zidarsko zvezo z za­ maknjenimi navpičnim regami v posameznih skladih. Vodoravna armatura se polaga v malto v vodoravnih regah, saj zidaki na zgor­ nji strani nimajo posebnih utorov za njeno na­ mestitev. Če ni navpične armature, se votlina zapolni s posebnim čepom, izdelanim iz enakega materiala in perforiranim na enak način kot osnovni votlak. V nadaljevanju bomo na kratko predstavili najvažnejše rezul­ tate eksperimentalnih raziskav, ki smo jih iz­ vedli, da bi ovrednotili učinkovitost armiranja (Tomaževič, 1997). Po obliki in votlavosti za zidanje uporabljeni zidaki zunanjih dimenzij 175/290/190 mm c) nezapolnjene rege z mehanskim spojem med zidaki." V nacionalnem dodatku se izbere, kateri od treh navedenih razredov bo dopusten za upo­ rabo v državi ali na posameznem območju. Po definiciji, ki jo navaja EC 6, so navpične rege polno zapolnjene takrat, koje malta v njih razporejena po celotni višini, vendar po naj­ manj 40 % debeline zidaka. Že to je manj, kot so zahtevali klasični nacionalni predpisi, v ka­ terih je veljalo, daje stik polno zapolnjen, če je malta razporejena po celotni širini in višini zidakov. Glede na to, da se oblika zidakov v skupini 2, v katero se uvršča večina zidakov, ki se danes uporablja za zidanje nosilnih zidov, spreminja od skoraj polne opeke pa vse do votlakov s tankimi rebri in stenami ter z visoko stopnjo luknjičavosti, je kakršnakoli izbira brez siste­ matičnih eksperimentalnih raziskav oziroma navodila, kako določiti ustrezno robustnost, nemogoča. Prav tako se brez eksperimental­ nih raziskav ne da izbrati dopustnega načina izvedbe navpičnih reg. Sistematičnih raziskav, na podlagi katerih bi lahko v nacionalnem dodatku natančneje opredelili omejitve, kijih osnovni standard po­ daja le v splošni obliki, še ni bilo. Zato bomo v prispevku predstavili rezultate dveh raziskav, ki sta bili vsaka zase zasnovani z drugačnimi cilji, vendar so rezultati pri obeh opozorili, da je robustnost opečnih votlakov eden od ključ­ nih parametrov za zagotavljanje ustreznega obnašanja zidov pri potresni obtežbi. (dolžina/širina/višina) spadajo v skupino 2 po kasifikaciji EC 6. Prostornina lukenj, 44 % ce­ lotne prostornine zidaka, sicer ni bila prevelika in je v skladu tudi z zahtevo ENV verzije EC 8, medtem koje debelina sten in reber znašala le 12 mm oziroma 8 mm (ENV verzija je zahteva­ la vsaj 15 mm). Razmerje med skupno debe­ lino sten in reber v prerezu in dimenzijo zidaka v istem prerezu je znašalo 28 %, kar je tudi us­ trezalo pogoju za razvrstitev zidaka v skupino 2 (več kotali najmanj enako 16 %). Zaradi dveh različnih trdnosti dobavljenih zi­ dakov smo v laboratoriju sezidali in preiskali dve seriji zidov. Ker je bila oblika zidakov razvi­ ta predvsem zato, da se omogoči enostavno armiranje zidovja z navpično armaturo, smo se odločili, da preizkusne zidove dimenzi­ oniramo tako, da se bodo porušili zaradi upo­ giba. Pri tem smo količino navpične armature, vložene v luknje na zunanjih robovih zidov, iz­ brali, kot je razvidno v preglednici 1. V prime­ rih, ko so bili zidovi armirani z navpično arma- turo, smo v vodoravne rege vložili tudi arma­ turo v obliki stremen, pri čemer je bila količina vodoravne armature v vseh primerih enaka. Preiskali smo po dva enaka vzorca vsakega tipa, da bi pa lahko ugotovili učinkovitost armi­ ranja, smo za vsako trdnost zidaka dodatno preiskali tudi po dva referenčna, nearmirana zidova. S standardnimi preiskavami smo za vsako serijo preizkušancev določili tudi me­ hanske lastnosti osnovnih materialov, zida­ kov, malte, zalivnega betona in armature. Zidovi so bili dolgi 96 cm, visoki 140 cm in debeli 29 cm, za zidanje pa smo uporabili navadno malto razreda M2,5. Zaradi prena­ šanja in načina preiskave smo preizkušan- ce sezidali na armiranobetonskih temeljnih blokih. V primeru armiranih zidov smo za navpično armaturo uporabili palice premerov 14 mm, 20 mm oziroma 28 mm iz rebraste­ ga betonskega jekla razreda M400. Armatura je bila na spodnji strani sidrana v temeljni blok, na zgornji pa v zaključno armiranobeton­ sko vez na zgornjem robu zidu. Zalita je bila z betonom MB20. Vodoravna armatura v obliki stremen, položenih okrog navpične armature za boljše sidranje, je bila položena v malto vo­ doravnih reg. Za stremena premera 6 mm smo uporabili gladko betonsko jeklo razreda M250. Način zidanja in polaganja armature je prikazan na sliki 1. Slika 1 • Oblika preizkusnih zidov, dimenzije in tipična razporeditev armature Oznaka zidu Tlačna trdnost zidaka Navpična armatura Procent armiranja: navpično Vodoravna armatura Procent armiranja: vodoravno H l-0 6,2 M Pa - - - H i-14 6,2 M Pa 0 14 2 X 0,056 % 2 0 6 /20 cm 0,099% H 1-20 6,2 M Pa / 0 20 2 X 0,115 % 2 0 6 /2 0 cm 0,099 % H2-0 9 MPa - - . ■ - H2-20 9 MPa 0 20 2 X 0,115 % 2 0 6 /20 cm 0,099 % H2-28 9 MPa 0 28 2 X 0,225 % 2 0 6 /20 cm 0,099 % Preglednica 1 • Oznake zidov in količina armature v preizkusnih zidovih (premer v mm) Zidove smo preiskali kot navpične konzole, pri čemer smo temeljne bloke, na katerih so bili zidovi sezidani, z vijaki sidrali v preizkuševalno ploščad (slika 2). Preizkuševalno napravo je predstavljal jeklen okvir, na katerega sta bila pritrjena hidravlična bata za nanašanje navpične in vodoravne potresne obtežbe. Med batom za vnos navpične sile in zidno vezjo na vrhu zidu je bilo vstavljeno valjčno ležišče, ki je omogočalo neovirane deformacije in zasuke zgornjega roba zidu med cikličnim delovanjem vodoravne obtežbe. Ker so predhodne raz­ iskave pokazale, da velikost tlačnih obremeni­ tev v zidovju ne vpliva samo na odpornost zidu, pač pa tudi na mehanizem porušitve, smo pre­ iskave izvedli pri nivoju tlačnih obremenitev, ki jih pričakujemo v realni konstrukciji. Zidovi so bili zato med preiskavo obremenjeni s kon­ stantno osno silo, ki je povročala tlačne nape­ tosti v velikost 20 % tlačne trdnosti zidovja. Vodoravno strižno obtežbo, s katero smo po­ nazorili delovanje potresnih sil, smo nanašali v obliki ciklično spreminjajočih se vsiljenih pomikov po posebnem programu, pri čemer smo obremenitve pri vsaki amplitudi pomika trikrat ponovili. Pomike je povzročal program­ ski hidravlični bat, ki je bil v višini zaključne zidne vezi pritrjen na preizkuševalni okvir, z zi­ dom pa povezan preko dinamometra in člen- kasto pritrjene gredi. Tipične histerezne zanke, ki prikazujejo odvis­ nost med preiskavo izmerjenih vodoravnih sil in pomikov, so za primera zidov, armiranih z najmanjšo in največjo količino navpične armature, prikazane na slikah 3 in 4, medtem ko so ovojnice eksperimentalno izmerjenih odvisnosti med vodoravno silo in pomiki za zidove serije HI oziroma H2, prikazane na slikah 4 in 5. Številke pri ovojnicah pomenijo premer palice navpične armature v mm, z oznako "0" pa je označen referenčni nearmi- rani zid. Kot kažejo histerezne zanke, seje kljub vloženi armaturi že takoj po doseženi maksimalni vrednosti nosilnost zidu bistveno zmanjšala. Ugotovimo lahko tudi močno upadanje no­ silnosti pri ponavljajočih se obremenitvah. Če med seboj primerjamo obnašanje armiranih zidov, lahko ugotovimo, da niti v glede no­ silnosti niti glede deformabilnosti med zidovi iste serije ni razlik, ki bi jih lahko pripisali večji oziroma manjši količini navpične arma­ ture, čeprav so bila računska predvidevanja drugačna. Po pričakovanjih pa primerjava obnašanja referenčnih nearmiranih in armi­ ranih zidov pokaže, da je imelo armiranje po­ zitivni učinek glede nosilnosti, zidovi pa so pred porušitvijo lahko prenesli tudi večje defor­ macije. TAJI iSj 'f. • gg* f t ®8 p *# 7 * ■—‘ ' K : Slika 2 • Tipični zid med ciklično strižno preiskavo Razloge, zakaj je prišlo do velikega upada­ nja nosilnosti in zakaj v posamezni seriji ni bilo razlik med nosilnostjo različno armiranih zidov, lahko razložimo na podlagi analize re­ zultatov meritev deformacij armature in na­ stajanja razpok ter drugih poškodb v zidovih. Na slikah 6 in 7, ki prikazujeta tipično sliko poškodb pred porušitvijo zidov, se razločno vidi, da je v nasprotju s pričakovanim drob­ ljenjem zidakov v tlačnem območju upogib- no najbolj obremenjenega prereza, prišlo tudi do lokalnega izbočenja sten in reber vot­ lakov v srednjem območju zidu, kjer se pri nearmiranem zidu pričakuje nastanek dia­ gonalnih strižnih razpok. Stanje poškodb na­ kazuje, meritve deformacij v armaturi, ki so ostale še daleč pod mejo plastičnosti, pa potrjujejo, da votlaki niso bili sposobni prevzeti obremenitev, ki bi jih morali, če bi želeli izkoristiti kapaciteto vložene armature. Slika 3 • Hlsterezne zanke vodoravna sila-pomik, izmerjene med strižno preiskavo zidu H l-14/1 Slika 4 • Histerezne zanke vodoravna sila-pomik, izmerjene med strižno preiskavo zidu H2-28/2 Slika 5 • Ovojnice vodoravna sila - pomik za zidove serije H I Zaradi lokalne krhke porušitve zidakov se ni mogel do konca razviti upogibni mehanizem, ki smo ga predpostavili pri dimenzioniranju zidov, prav tako pa je drobljenje zidakov ime­ lo za posledico hitro upadanje nosilnosti pri povečevanju oziroma ponavljanju vsiljenih deformacij. Porušni mehanizem je bil na za­ četku preiskave kombinacija upogibnega in strižnega mehanizma, pred porušitvijo zidov pa je v večini primerov prevladal strig. V zi­ dovih so vidne razpoke v obeh diagonalnih smereh, oziroma bolje rečeno, lokalno drob­ ljenje sten in reber zidakov, ki je bilo izrazito tako v območju tlačne cone v spodnjem pre­ rezu zidu kot tudi v osrednjem delu zidu vzdolž obeh diagonalnih smeri. Da bi ocenili, koliko bi morala po pričakovanjih oziroma teoretičnih predpostavkah različna količina navpične armature ob robovih zidov spremeniti (povečati) potresno odpornost, smo upogibno nosilnost spodnjega prereza zidu Mu izračunali po enačbi (Tomaževič, fc - tlačno trdnost zidovja, 1999): lav - razdaljo med palicama navpične ar­ f \ mature, M u = 0 ,5 a 0 d l 2 l_ £ o fc + ^av A-av a av ,y • 0 ) Aqv - površina prereza palice navpične ar­ mature, Prvi del izraza v enačbi (1) predstavlja prispe- CTav,y - mejo plastičnosti armature. vek zidu, drugi del pa prispevek navpično položene armature. Na podlagi poznane nosil­ nosti prereza smo izračunali tudi odpornost zidu, tj. vodoravno silo, ki jo prevzame zid. Če zid deluje kot konzola, polno vpeta v temelj, je upogibna odpornost enaka: H „ (2) V enačbah pomeni: Mu - upogibno nosilnost armiranega pre­ reza zidu, d, I, h - debelino, dolžino oziroma višino zidu, G0 - tlačno napetost v zidu, Da upogibna nosilnost armiranih zidov ni bila izkoriščena, kaže tudi primerjava vrednosti eksperimentalno ugotovljene odpornosti HekSP z izračunano upogibno odpornostjo Hu,rae, ki jo prikazuje preglednica 2. Kot lahko ugotovimo, so v danem primeru računsko predvidene vrednosti precej večje od dejansko dosežene odpornosti. Razlike med dejansko in predvi­ deno nosilnostjo se povečujejo z večanjem količine navpične armature, kar se da razložiti predvsem z omejeno nosilnostjo oziroma prezgodnjo krhko lokalno porušitvijo zidakov, deloma pa tudi s porušitvijo sprijemnosti med armaturo in malto. Slika 7 • Poškodbe votlakov v osrednjem delu armiranega zidu pri porušitvi Slika 8 • Lokalno drobljenje sten in reber votlakov v osrednjem delu armiranega zidu Oznaka zidu I) Eksperimentalno Izračunano (m) ^ ek sp M eksp Hu,rač M Ujrač eksp/rač (« 0 (kNm) (MO (kNm) H1 -14 1,60 80,9 129,5 87,6 140,2 0,92 H 1-20 1,60 78,2 125,2 118,3 189,3 0,66 H2-20 1.58 109,1 172,4 136,6 215,9 0,80 H2-28 1.58 103,2 163,0 173,3 273,8 0,60 Preglednica 2 • Primerjava med eksperimentalno ugotovljenimi Heksp in izračunanimi vrednostmi upogibne nosilnosti Hu,raS preiskanih armiranih zidov Na podlagi analize rezultatov preiskav lahko ugotovimo, da v primeru lokalne krhke porušitve zidakov pri potresni obtežbi za­ hteve predpisov v zvezi z armiranim zi­ dovjem (minimalna količina armature, račun nosilnosti prereza) niso smiselne. V primeru krhke lokalne porušitve votlakov obstaja ne­ varnost, da z računom močno precenimo nosilnost armiranega zidu. To pa pomeni, da bomo v takem primeru precenili tudi potres­ no odpornost zidane konstrukcije. Čeprav bomo dosledno upoštevali zahteve in pripo­ ročila predpisov, bo dejanska odpornost zidu in s tem celotne konstrukcije lahko le nekaj večja kot v primeru, če zidovje sploh ne bi bilo armirano. Do neke mere bomo izboljšali duktilnost, pa še to samo zaradi v rege vložene vodoravne armature, saj na izbolj­ šanje duktilnosti navpična armatura sama ne vpliva. Zavedati se moramo, da z enačbami, ki so bile razvite s predpostavko ustrezne sprijemnosti in sidranja med armaturo in/ali zalivnim betonom ter s predpostavko, da zidaki prevzamejo do­ datne tlačne in strižne obremenitve, nastale zaradi izkoriščene natezne nosilnosti vložene armature, dobimo realne rezultate samo pri pogoju, da so te predpostavke res izpolnjene. V izračunu mejne nosilnosti armiranega zidovja namreč predpostavimo, da armatura doseže mejo tečenja. Če pride v resnici prej do porušitve sprijemnosti med armaturo in malto oziroma do lokalne krhke porušitve zidakov, bo dejanska stopnja potresne varnosti zidane kon­ strukcije lahko bistveno manjša, kot dokazu­ jemo z računom. Ne glede na to, da smo do­ sledno upoštevali predpise. 3 • ROBUSTNOST VOTLAKOV IN NAČIN ZIDANJA Da bi raziskali, kako na obnašanje zidov pri potresni obtežbi vplivajo različni načini iz­ vedbe navpičnih reg, smo nedavno preiskali večje število zidov (Bosiljkov, 2004), pri kate­ rih so bile navpične rege izvedene na štiri raz­ lične načine (slika 9): • kot polno zapolnjene z malto (zidovi tipa BN - referenčni zidovi) • kot suhe, nezapolnjene (zidovi tipa BG) • kot deloma zapolnjene z malto v žepih (zi­ dovi tipa BP) • kot suhe, s stikom zidakov na pero in utor (zidovi tipa BZ) in debeli 30 cm. Za zidanje smo uporabili opečne votlake razreda MIO z zunanjimi di­ menzijami 245 /300/240 mm (dolžina/širi- na/višina), ki so po geometrijskih lastnostih prav tako kot v primeru armiranih zidov spa­ dali v skupino 2 po klasifikaciji EC 6. Prostorni­ na lukenj je bila 50 % celotne prostornine zi­ daka, debelina sten oziroma reber pa 12 mm oziroma 8 mm. Zidaki so bili v osnovni obliki enaki pri vseh serijah zidov, z izjemo navpične stranice, kije bila prilagojena načinu zidanja, tj. izvedbi navpične rege (slika 10). Za zidanje preizkusnih zidov smo uporabili navadno mal­ to razreda M5, zidovi pa so bili sezidani na enakih armiranobetonskih betonskih blokih kot v primeru armiranih zidov. Mehanske last­ nosti osnovnih materialov, zidakov in malte, smo za vsak tip zidov posebej določili s stan­ dardnimi preiskavami. Da bi raziskali, če in v kolikšni meri različni načini izvedbe navpičnih reg vplivajo na me­ hanske lastnosti zidovja (tlačno f in natezno trdnost ft, modul elastičnosti E in strižni modul G), in vrednosti parametrov, ki določajo obna­ šanje zidov pri potresni obtežbi, kot so upadanje togosti in nosilnosti pri ponavljanju obremenitev, kapaciteto pomikov (duktilnost) Slika 9 • Shematski prikaz tipičnih izvedb navpičnih reg Zidovi, katerih oblika (geometrijsko razmerje med višino in dolžino) je bila namenoma iz­ brana tako, da smo lahko pričakovali strižno porušitev, so bili dolgi 100 cm, visoki 150 cm Preglednica 3 • Način preiskave učinka izvedbe navpičnih reg in oznake zidov vsako stopnjo povečanja sile zid razbremeni­ mo. Tlačne preiskave niso pokazale nobenih razlik, ki bi lahko bile posledica različnih nači­ nov izvedbe navpičnih reg v posameznih seri­ jah. Razlike med vrednostmi, dobljenimi na posameznih tipih zidov so posledica različnih trdnosti posameznih tipov zidakov in malte za zidanje. Primerjava obeh načinov izvedbe tlačne preiskave pa je pokazala, da se pri postopku, kjer tlačno silo povečujemo stopnje- ma z vmesnimi razbremenitvami, dobijo okrog 10 % manjše vrednosti kot s preiskavo po standardu EN. Preiskave s ciklično delujočo vodoravno (strižno) obremenitvijo smo izvedli na način, ki ga prikazuje slika 2. Po pričakovanju so se vsi zidovi porušili strižno. Zaradi vrste zidovja (nearmirano zidovje), geometrije preizkušan- cev (razmerje višine proti dolžini h/l = 1.45), razmeroma nizkega nivoja predobremenitve (CT0/ f = 0.14-0.29) in robnih pogojev (na­ vpična konzola), smo na začetku preiskave lahko ugotovili tudi vrtenje zidov kot togega telesa (rocking). Praviloma so na začetku pre- : in disipacije energije (dušenje), smo polovico zidov preiskali na tlak, polovico pa s ciklično delujočo strižno obtežbo v obliki programi­ ranih pomikov. Te preiskave smo izvedli na enak način kot v primeru armiranih zidov, s to razliko, da so tlačne napetosti, pri katerih so bili zidovi preiskani s ciklično strižno obtežbo, v večini primerov znašale 1/3 tlačne trdnosti zidovja. Sezidali in preiskali smo po šest enakih preiz- kušancev vsakega tipa, tri dodatne preizku- šance pa smo sezidali v primeru referenčnih zidov tipa BN. Način preiskave in oznake posameznih zidov navajamo v preglednici 3. Tlačne preiskave smo izvedli v 5000 kN stiskalnici na dva različna načina. Pri prvem (po 2 preizkušanca od vsake serije) smo pre­ iskavo izvedli na način, ki ga predpisuje stand­ ard EN 1052-1. V tem primeru smo navpično delujočo silo z enakomerno hitrostjo pove­ čevali vse do porušitve zidu, ki smo jo dosegli po 15-30 minutah od začetka obremenjeva­ nja. V drugem primeru (1 preizkušanec vsake serije) pa smo uporabili nestandardizirani postopek, ki ga na ZAG uporabljamo že več desetletij, in pri katerem silo, delujočo na zid, povečujemo po stopnjah v velikosti 25 % pričakovane odpornosti, pri čemer pa pred Tip Tlačne preiskave Strižne preiskave Oznaka | Število Oznaka Število preizkušancev preizkušancev BN BNC 3 BNL 6 BG BGC 3 BDL 3 BP BPC 3 BPL 3 BZ BZC 3 BZL 3 Slika 12 • Krhka lokalna porušitev votlakov pri strižni porušitvi zidov tipa BG Tip f (MPa) ft (MPa) E (MPa) G (MPa) t,/f G/E BN 4,13 0,17 3088 330 0,041 0,107 BG 4,31 0,19 3302 354 0,044 0,107 BP 6,28 0,22 4815 320 0,035 0,066 BZ 6,24 0,20 5548 367 0,033 0,066 Preglednica 4 • Mehanske lastnosti preiskanih tipov zidov iskave nastale vodoravne razpoke na natezni strani zidu na stiku s temeljnim blokov, v red­ kih primerih pa je bila malta nad prvim slojem zidakom šibkejša ter so vodoravne razpoke nastale na tem mestu. Pri povečanih vsiljenih pomikih so na tlačenih vogalih zidov nastale razpoke v zidakih, v nadaljevanju, ko odpor­ nost zidu še ni bila izkoriščena, pa so nastale tudi značilne diagonalno usmerjene, strižne razpoke na sredini površine zidu. Strižne razpoke so potekale bodisi po zidakih bodisi po regah, nastanku strižnih razpok pa je kma­ lu sledilo tudi lokalno izbočenje sten ter drob­ ljenje zidakov v njihovi okolici. V nekaj prime­ rih je obenem z nastankom strižnih razpok in drobljenem zidakov v srednjem območju zidu prišlo tudi do drobljenja zidakov na tlačenih vogalih. Do porušitve zidu je prišlo, ko so se zdrobili posamezni zidaki vzdolž razširjenih strižnih razpok. Tipično stanje zidu pri porušitvi prikazujeta sliki 11 in 12. Proti priča­ kovanjem lahko ugotovimo, da so pri refe­ renčnih zidovih tipa BN, kjer so bile navpične rege polno zapolnjene z malto, strižne raz­ poke v zgornjem delu zidu potekale po regah, medtem ko so pri zidovih tipa BG s suhimi navpičnimi stiki razpoke potekale po zidakih. Povprečne vrednosti mehanskih lastnosti vseh preiskanih tipov zidov, ki smo jih ovred­ notili na podlagi rezultatov tlačnih in strižnih preiskav (tlačna f in natezna trdnost ft, modul elastičnosti E in strižni modul G), so navedene v preglednici 4. Lahko ugotovimo, da je razmerje med na- tezno in tlačno trdnostjo zidovja f,/f pri vseh preiskanih načinih izvedbe navpičnih reg maj­ hno, saj natezna trdnost ni presegla 4 % vred­ nosti tlačne trdnosti. Običajno se to razmerje giblje med 6 % pri zidovju slabše do približno 10 % pri zidovju boljše kakovosti. Tudi razmer­ je med vrednostmi strižnega modula zidovja G, ki so bile ovrednotene na podlagi med strižno preiskavo izmerjene efektivne togosti zidu, pri čemer so bile upoštevane vrednosti modula elastičnosti E, ki so bile ugotovljene s tlačno preiskavo, ni preseglo 0,11. Razmerje G/E je bilo manjše pri zidovih z večjo tlačno trdnostjo. Tipične histerezne zanke vodoravna sila - pomik so za tipa zidov, ki ju prikazujeta sliki 11 in 12, prikazane na slikah 13 in 14. V obeh primerih se lepo vidi, daje bila porušitev krhka in je nastala kmalu po doseženi maksimalni odpornosti. Na podlagi med preiskavo izmerjenih odvis­ nosti med vodoravno silo in pomikom smo za vse preiskane tipe zidov ovrednotili nekaj in­ dikatorjev kapacitete nosilnosti in deformabil- nosti, ki smo jih definirali kot razmerja med vrednostmi nosilnosti in pomikov pri različnih mejnih stanjih. Tipična mejna stanja, s kateri­ mi definiramo nelinearno obnašanje zidu, so meja nastanka razpok (dcr, Hcr), maksimalna odpornost (dm™* Hmax), in meja porušitve (du, Hu), vrednosti indikatorjev pri teh mejnih sta­ njih pa podajamo v preglednici 5. Če analiziramo vrednosti, ki jih navaja pre­ glednica 5, lahko ugotovimo, da je razmerje med vodoravno silo, ki je delovala na zidove pri nastanku strižnih razpok, in maksimalno odpornostjo Hcr/Hmax blizu vrednosti 1,00. To praktično pomeni, da so preiskani zidovi dosegli svojo nosilnost v trenutku, ko so v njih nastale prve poševne strižne razpoke. Na pod­ lagi rezultatov v preteklosti izvedenih raziskav velja splošno priznana ugotovitev, da se pri nastanku prvih strižnih razpok razmerje Hcr/Hmm giblje med 0,7 in 0,8, oziroma da je izkoriščenih šele 70 % -80 % nosilnosti zidu (Tomaževič, 1999). Običajno je treba med preiskavo po nastanku prvih strižnih razpok vsiljene pomike povečati, da bi dosegli odpor­ nost zidu, V danem primeru pa je pri pove­ čanih amplitudah vsiljenih pomikov odpornost zidov že začela upadati. Kapaciteta deforma­ cij preiskanih zidov, izražena z indikatorjem kapacitete deformacij glede na pomik zidov pri doseženi odpornosti in mejnemu stanju porušitve du/dHmax, je majhna, manjša, kot so pričakovane vrednosti za običajno nearmi- rano zidovje. Čeprav so bili pomiki pri porušitvi razmeroma majhni, smo v vseh primerih ugo­ tovili razmeroma veliko upadanje odpornosti, tj. majhne vrednosti razmerja Hdu/H max. Vse navedene ugotovitve v zvezi z mehan­ skimi in deformabilnostnimi lastnostmi pre­ iskanih tipov zidov kažejo, da različni načini izvedbe navpičnih reg nanje niso imeli vpliva. Porušni mehanizem pri cikličnih strižnih obre­ menitvah je bil v vseh primerih odvisen od Slika 13 • Histerezne zanke vodoravna sila-pomik, izmerjene med strižno preiskavo zidu tipa BN Slika 14* Histerezne zanke vodoravna sila-pomik, izmerjene med strižno preiskavo zidu tipa BG Tip H 60 %) stopnjo. Računovodstvo in izstavljanje računov predstavljata področji z najvišjim odstotkom uporabe, saj kar 45 % anketirancev ocenjuje stopnjo kot visoko. Enako stopnjo rabe pri pripravi obračunskih situacij, predračunov in vodenju projektov dosega le še 30 % sodelu­ jočih. Visok nivo pri uporabi elementov stavb, elementov inženirskih objektov, inštalacij in opreme ocenjuje le še 25 % anketirancev. Vsa ostala področja (vplivi na okolje, cenilstvo, upravljanje in vzdrževanje nepremičnin, zdravje in varnost, recikliranje) ne dosegajo 10 %. Pisarniška programska oprema predstavlja najbolj razširjeno opremo ne glede na obravna­ vano področje AEC sektorja. Posebna, specifič­ na in za izmenjavo podatkov pogosto zaprta programska oprema je najbolj razširjena v računovodstvu, izstavljanju računov, planiranju del, vodenju projektov ter pri popisu del. 2D ter 3D CAD aplikacije so pričakovano najbolj raz­ širjene pri načrtovanju elementov stavb in inženirskih objektov. Kar dve tretjini anketi­ rancev je 2D modeliranje označilo kot prefe­ renčni način dela, kar potrjuje odpor proti upo­ rabi novih tehnologij (3D modeliranje). Ocena načrtovanih investicij v ICT predstavlja enega pomembnejših delov ankete. Najbolj zaskrbljujoče dejstvo, prikazano na sliki 7, je pomanjkanje specifičnih načrtov za prihod­ nost na vseh področjih AEC sektorja. Naj­ primernejši način za zagotovitev uporabe bi bila vzpostavitev pritiska s strani trga, saj bi s tem neposredno lahko vplivali na celotni sek­ tor. Anketiranci ocenjujejo, da trenutno na trgu ni izrazite opisane prisile (3 5 %). Kupci pred­ stavljajo edini pomembnejši faktor (3 0 %) v opisanem procesu. Najbolj presenetljivo dej­ stvo pa predstavlja skoraj zanemarljivi pritisk (manj kot 10 %) s strani javne uprave in pro­ dajalcev programske opreme. Nasprotni predlog, to je lastna pobuda za premik iz tradicionalnega na sodobno e-po- slovanje, po ocenah anketirancev lahko resno ogrozi 10 % vzpostavljenih partnerskih odno­ sov. Tretjina sodelujočih v anketi ocenjuje znižanje stroškov, napak (najpomembnejša korist) ter manjšo porabo časa kot najpomembnejše ko­ risti na področju računovodstva/financ. Ome­ njene koristi niso tako očitne, a hkrati ne zane­ marljive na področjih e-nabave, e-trgovine in planiranju virov podjetja. Zadnjo ugotovitev mo­ ramo sicer obravnavati z rezervo, saj smo pri analizi uporabe aplikacij ugotovili relativno nizko rabo e-tehnologij na omenjenih področjih. Do­ datno anketiranci ocenjujejo razširjenost e-teh­ nologij kot nezadostno za povečanje lojalnosti obstoječih partnerjev ali za pridobitev novih. 5.4. Tretji del: Standardi Pomemben del uporabe standardov predstav­ ljajo klasifikacijski sistemi. Le-ti so namenjeni razvrščanju, shranjevanju in odkrivanju infor­ macij (podobno kot sistem UDK ki ga upo­ rabljajo v knjižnicah). Sistemov je v gradbeni- I Ton I DC" ■ Ne načrtujemo uporabe c Začeli bomo uporabljati v enem letu i Uporabljali bomo v prihodnosti □ Uporabljamo S lika 7 • Načrtovane investicije v ICT be po eni strani olajševala, po drugi pa oteževala. Vse vpletene v obravnavani sektor pa bo z ustreznim izobraževanjem potrebno pripraviti na opisane spremembe. Tradicionalni obvezni tečaji so ne glede na številne možnosti, ki jih ponuja sodobna ICT (video, internet,...) še vedno najbolj pogosta oblika izobraževanja vseh zaposlenih. Prenos znanja med zaposlenimi v podjetjih je izrazita karakteristika vseh odgovorov, saj podjetja štvu več, v Evropi okoli 80, običajno pa so na­ menjeni ožjim področjem - stavbam, elemen­ tom, m ateria lom ,... Žal pa so omenjeni siste­ mi povsem neznani sodelujočim v anketi: Nobeden jih ne uporablja, le peščica (5 %) jih je seznanjena z obstojem nekaterih izmed njih: Building 90, Landscape Filling Index, CAWS, European Waste Catalogue ter Natio­ nal Green Specification. Podobno stanje dobimo pri analizi uporabe refe­ renčnih knjižnic. Referenčne knjižnice vtem kon­ tekstu predstavljajo vsako zbirko informacij, ki ni specifična za določen projekt: predpise, stan­ darde, kataloge, indekse, lastniške informacije,... Anketirancem je poznanih le nekaj navedenih (AEC/BricsNet, Architect Standard Catalogue, BertelsmannSpringer, COIB, Emap, Fraunhofer Informationszentrum Raum und Bau), pri prak­ tičnem delu pa jih ne uporablja nihče. Osveščenost in rabo standardov za risanje in modeliranje podatkov prikazuje slika 8. V Slo­ veniji je najbolj razširjena programska opre­ ma podjetja Autodesk (AutoCad, Architectural Desktop,...), zato so bile številke, ki ponazarja­ jo uporabo formata .dwg in posledično ,dxf povsem pričakovane. Manjši delež anketi­ rancev pozna tudi standarde IGES in GDL, CIMsteel C IS/2 in IFC, njihova praktična upo­ raba pa je izredno skromna. Nizek odstotek rabe standarda IFC je povezan z relativno niz­ ko stopnja uporabe 3D modeliranja. Izme­ njava podatkov med aplikacijami bo potekala preko formata .dxf, vse dokler ne bo dosežena uporaba 3D modeliranja. Pomanjkljiva osveščenost in uporaba sta značilnosti uporabe digitalnega zajema po­ datkov, logistike in avtomatike. V sicer skromni uporabi so zaenkrat le elektronska izmenjava podatkov (EDI), ročno zajemanje podatkov, za­ jemanje podatkov na daljavo in XML. 5.5. Četrti del: Socialni, izobraževalni in organizacijski vidiki Uporaba sodobnih ICT bo zahtevala precejš­ nje družbene in postopkovne spremembe. Razdrobljenost gradbeništva bo te spremem- S lika 8 • Osveščenost in uporaba standardov za risanje in modeliranje podatkov S lika 9 • Osveščenost in uporaba tehnologij za digitalno zajemanje podatkov, logistiko in avtomatiko S lika 1 0 * Metode usposabljanja S lika 11 «Vpliv ICT na delo podjetja in vlogo posameznika večinoma omogočajo dodatno izobraževanje direktorjem, inženirjem in tehnikom. Čeprav vsi podatki, prikazani na sliki 11, temeljijo na subjektivni oceni anketirancev, jih lahko označimo za kredibilno projekcijo razvo­ ja AEC sektorja. Glede na rezultate raziskave bo obravnavana uporaba imela pomemben vpliv na delo in potrebne veščine zanj, na pogodbene odnose in na način poslovanja podjetja. Presenetljivo velik delež anketirancev je prepričanih, da ICT ne bo imela bistvenega vpliva na zmanjšanje števila zaposlenih. Z uporabo standardov za izmenjavo podatkov bi se opisani delež zagotovo zmanjšal, saj bi uporaba standardov v veliko primerih odpravi­ la nepotrebno dvojno delo (npr. vnos podat­ kov o geometriji objekta iz arhitekturnega mo­ dela v model za analizo konstrukcije). 6 • PRIMERJAVA Z EVROPSKIM AEC SEKTORJEM Žal ostali partnerji projekta prodAEC niso pričeli s promocijo servisa spletne ankete pred mesecem majem 2004. Ker ni bila na voljo ustrezna baza podatkov za preostali ev- ropski prostor, primerjave ni bilo mogoče izde­ lati. 7 • POVABILO Statistični podatki pridobljeni na podlagi pro­ dAEC spletne ankete bodo kredibilni le v primeru zadostnega števila anketirancev. Tre- nutna velikost baze žal omogoča le izdelavo grobih ocen in projekcij. Za povečanje na­ tančnosti le-teh bi bilo potrebno pritegniti k sodelovanju čim več vpletenih v slovenski AEC sektor. Zato vse bralce vljudno napro­ šamo, da obiščejo spletno stran projekta ('www.Drodaec.com') ter sodeluieio v anketi. 8 «SKLEP nologij v prakso. Pomembno in hkrati zaskrb­ ljujoče dejstvo predstavlja pomanjkanje načrtov investicij v sodobne ICT. Razvoj le-teh bi se po željah anketirancev moral osredotočiti na iz­ boljšanje produktivnosti (skrajšanje, poeno­ stavitev in odprava napak v procesih ter znižanje stroškov), tehnologije pa bi v prakso morale biti vpeljane kot uporabniško prijazne in sicer s primernim izobraževanjem vseh uporabnikov. In i ne nazadnje, akademska raziskovalna sfera ! sektorja mora ostati v stiku z najnovejšimi dosežki v ICT, saj bo le s tem zagotovljen razvoj celotnega sektorja. ProdAEC spletna anketa predstavlja pionirski poizkus vzpostavitve enotnega evropskega sistema za ugotavljanje uporabe ICT v celot­ nem AEC sektorju. Realizacijo ideje lahko označimo za zgledno, vendar pa bi bilo potrebno vložiti več truda v promocijo servisa. Koncept kreiranja baze se ni izkazal za preti­ rano učinkovitega in bi ga bilo potrebno dopol­ niti (npr.: s klasičnim telefonskim anketira- njem). Podobno velja tudi za zagotavljanje ažurnosti baze. Vprašalnik bi bilo potrebno glede na ko­ mentarje anketirancev o (pre)dolgih in kom­ pleksnih vprašanjih malenkostno predelati. Raziskava je potrdila pričakovano pomanjkljivo osveščenost o sodobnih ICT v slovenskem AEC sektorju. Pritisk tržišča predstavlja najbolj učin­ kovito sredstvo za uporabo obravnavanih teh- 9 • LITERATURA Doherty, J. M., A Survey of Computer Use in the New Zealand Building and Construction Industry, Electronic Journal of Information Technologies in Construction, Vol. 2, 73-86 , 1997. FP5, Fifth Framework Programme, httD://www.cordis.lu/fo5/home.html. 2000. Floward, R„ Kiviniemi, A., Samuelson, 0., Surveys of IT in the Construction Industry and Experience of the IT Barometer in Scandinavia, Electronic Journal of Information Technologies in Construction Vol. 3 ,4 7 -5 9 , h ttp ://w w w .itcon .ora /1998 /4 . 1998. 1ST, Infomation Society Technologies Programme, http://w w w .cordis.lu/ist/. 2003. prodAEC, European network for product and project data exchange, e-work and e-business in AEC sector, http://www.prodaec.com . 2002. Pazlar, I , Dolenc, M„ Duhovnik, J., prodAEC - evropski projekt izmenjave podatkov o proizvodih in projektih za e-delo ter e-poslovanje v arhitekturi, inženirstvu in gradbeništvu, Gradbeni vestnik, letnik 52, št. 8, str. 193-202. Rivard, FT, A Survey on the Impact of Information Technology in the Canadian Architecture, Engineering and Construction Industry, Electronic Jour­ nal of Information Technologies in Construction, Vol. 5 ,3 7 -5 6 , h ttp ://w w w .itcon .ora /2000 /3 . 2000. Samuelson, 0., IT barometer 2 0 0 0 - The use of IT in the Nordic construction industry. Electronic Journal of Information Technologies in Construction, Vol. 7, 1 -2 6 ,2 0 0 0 . SIENE, The Network on Information Standardisation, Exchanges and Management in Construction, http://www.scpm.salford.ac.uk/siene/. 2000. SURS, Statistični urad Republike Slovenije, http://www.stat.si/novice poalei.asp?ID=230. 2004. u a b i l o n a 8 6 . s b o r o u a n j e S D G K Slovensko d ruš tvo g ra d b e n ih k o n s tru k to r je v g ra d b e n ih h o n scru h to rje u S lo uen i je Bled, Festivalna dvorana 28.-29. oktober 2004 S lo v e n s k o d r u š t v o g r a d b e n i h k o n s t r u k t o r j e v O Prijaua Svojo udeležbo na zborovanju prijavite s tem, da nam pošljete izpolnjeno prijavo, ki jo odrežete od tega va­ bila in nakažete kotizacijo na naslov: Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev, Jamova 2, 1 0 0 0 Ljubljana. Kotizacijo nakažite na TR Slovenskega društva grad­ benih konstruktorjev 0 20 8 5 -00 1 531 91 87 s pri­ pisom za 26. zborovanje gradbenih konstruktorjev. Prijavi priložite potrdilo o plačani kotizaciji. Za dodatne informacije lahko pokličete Franca Sa­ jeta ali Jožeta Lopatiča po telefonu na št.: 01 4 7 6 8 5 0 0 ali pošljete elektronsko pošto na naslov: jlopatic@fgg.uni-lj.si. O Hotrisacija Kotizacija za udeležbo na zborovanju, v kateri so zaje­ ti stroški organizacije in publikacije zborovanja, kakor tudi stroški družabnega srečanja, znaša 34 .000 SIT na osebo v primeru plačila do 10. oktobra 2 0 0 4 , oziroma 39.000 SIT v primeru kasnejšega plačila. Za upokojence in študente znaša kotizacija 15.000 SIT. Kotizacija je prenosljiva na drugo osebo, ne bomo pa je vračali. Avtorji prispevkov pri kotizaciji nimajo popusta. O ProMociJa d e jauno s fi Na podlagi dogovora z organizatorjem bo na zboro­ vanju mogoča tudi promocija vaših izdelkov in storitev. P r i ja v a za 2 6 . z b o r o v a n je g r a d b e n ih k o n s t r u k t o r je v S lo v e n i je 2 8 . in 2 9 . o k t o b r a 2 0 0 4 Ime in priimek: __________________________________ Davčna številka: ____________________________ Podjetje oz. ustanova: ____________________________ Podpis:____________________________________ Kotizacija je bila nakazana na transakcijski račun Slovenskega društva gradbenih konstruktorjev, Jamova 2, Ljubljana, št. 02085-0015319187. E-mail: _________________________________________ Potrdilo o plačani kotizaciji je priloženo. Naslov: Telefon: PRIPRAVLJALNI SEMINARJI IN IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE ZA GRADBENO STROKO V LETU 2004 PRIPRAVLJALNI SEMINARJI IN IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE ZA GRADBENO STROKO V LETU 20 0 4 S E M I N A R I Z P I T Časovni termin Osnovni in dopolnilni Revidiranje ZGO- C oktober 18. - 19. (za ZGO-C) 11.10. Pisni: 02.10. Ustni: 14.10. november 15. - 18. 29.11. Pisni: 13.11. Ustni: 24.11. december 13.12. 14.12. A. PRIPRAVLJALNI SEMINARJI: Pripravljalne seminarje organizira Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška 3 ,1000 Ljubljana; Telefon/fax: (0 1 ) 422-46-22; e-naslov: aradb.zveza@siol.net. Seminar vključuje izpitne programe za: 1. odgovorno projektiranje (osnovni in dopolnilni strok, izpit) 2. odgovorno vodenje del (osnovni in dopolnilni strok, izpit) 3. odgovorno vodenje posameznih del 4. tehnike in inženirje, ki so vpisani v posebni imenik odgovornih projektantov pri IZS po lOO.e čl. ZGO - (ZGO-C). (Vsi posamezni programi so dostopni na spletni strani IZS - MSG: http://www.izs.si, v rubriki »Strokovni izpiti«, pod naslovom »Gradiva«!) K seminarju vabimo tudi kandidate drugih inženirskih strok, ki se lahko pridružijo predavanjem iz splošnega dela programa. Cena za udeležence seminarja po izpitnih programih 1., 2. in 3. točke znaša 102 .000 ,00 SIT z DDV, po izpitnem programu 4. točke in za splošni del programa pa 51.600,00 SIT z DDV. Seminar ni obvezen, zato je izvedba seminarja odvisna od števila prijav (najmanj 20). Udeleženca prijavi k seminarju plačnik (podjetje, družba, ustanova, sam udeleženec...). Prijavo v obliki dopisa je potrebno poslati organizatorju (ZDGITS) najkasneje 15 dni pred pričetkom določenega seminarja in zraven poslati kopijo dokazila o plačilu kotizacije. Prijava mora vsebovati: priimek, ime, poklic (zadnja pridobljena izobrazba), izpitni program (1 . /2 . /3 . /4 . / - Glej zgoraj!), naslov udeleženca ter natančni naslov in davčno številko plačnika. Poslovni račun ZDGITS je 0 20 17 -0015398955; davčna številka 79748767. 6. STROKOVNI IZPITI potekajo pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), Jarška 10-B, 1000 Ljubljana. Informacije je mogoče dobiti na spletni strani IZS http://www.izs.si (kjer se nahajajo vse informacije o stro­ kovnih izpitih, izpitni programi in prijavni obrazec!) in po telefonu (0 1 ) 547-33-15 vsak de­ lavnik od 9 .00 do 13.00 ure. NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA UNIVERZA V LJUBLJANI, UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Vinko Kralj, Analiza temeljenja objekta "VDC" Zagorje ob Savi, mentor doc, dr. Janko Logar Zlatko Radman, Nekatere značilnosti izdelave programov za jav­ na naročila investicijskega značaja - primer investicijskega pro­ grama za Osnovno šolo v Podzemlju, mentor doc. dr. Maruška Šubic-Kovač Breda Andreja Rok, Poškodbe na asfaltnih voziščih, mentor prof. dr. Janez Žmavc Aleš Grmšek, Karta ogroženosti območja Občine Gorenja vas - Poljane pred zemeljskimi plazovi, mentor doc. dr. Janko Logar Zikret Šabič, Uporaba pr EN 1991-1-6 pri AB stavbi, mentor prof. dr. Janez Duhovnik VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Alen Balažič, Sovprežni cestni most razpona 70 m, mentor izr. prof. dr. Stojan Kravanja Roman Gobec, Vpliv dodatkov na kakovost bitumenskih mem­ bran - hidroizolacij ravnih streh, mentor pred. Samo Lubej, so- mentor doc. dr. Andrej Štrukelj Vladimir Krajcer, Raziskave in sanacije plazišč, mentor izr. prof. dr. Stanislav Škrabi, somentor izr. prof. dr. Bojan Žlender Bojan Marko, Protipožarna analiza jeklenih konstrukcij, mentor izr. prof. dr. Stojan Kravanja, somentor pred. Boris Visočnik Davor Mislovič, Zasnova in analiza jeklene hale 25x75 m s pro­ gramskim paketom Tower, mentor izr. prof.dr. Stojan Kravanja, somentor pred. Bojan Visočnik UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Katarina Vavtar, Čiščenje pesticidov iz pitne vode z reverzno osmozo, mentor izr. prof. dr. Boris Kompare Matjaž Filipčič, Analiza zalog stavbnih zemljišč, njihove komu­ nalne opremljenosti in cen v Občini Sežana, mentor doc .dr. Ma­ ruška Šubic-Kovač Gašper Mav, Optimizacija delovanja betonskega zadrževalnika in usedalnika z 2D meritvami in modelno hidravlično raziskavo, mentor izr. prof. dr. Boris Kompare, somentor doc. dr. Primož Banovec Dejan Hribar, Analiza asfaltnih zmesi, mentor prof. dr. Janez Žmavc Jerica Rihar, Primeri modeliranja ploskovnih konstrukcij s konč­ nimi elementi, mentor doc. dr. Boštjan Brank Robert Korenjak, Računalniški program za analizo enostavnih ploskovnih konstrukcij, mentor doc. dr. Boštjan Brank Saša Miklavžin, Numerični model predora Trojane v območju niz­ kega nadkritja pod poseljenim območjem, mentor doc. dr. Janko Logar Gregor Vilhar, Stabilnostne presoje Macesnikovega plazu nad Solčavo in možnosti sanacije, mentor izr. prof. dr. Bojan Majes Damjan Reščič, Strojno razvrščanje lesa z uporabo umetnih nev­ ronskih mrež, mentor izr. prof. dr. Goran Turk Dušan Ružič, Primerjava standardov pri analizi industrijskega objekta, mentor doc. dr. Dejan Zupan, somentor asist. dr. Bojan Čas Aleš Verbnik, Upravljanje malih umetnih vodnih teles, mentor prof. dr. Franc Steinman, somentor doc. dr. Primož Banovec Gorazd Novak, Hidravlično modeliranje hidroenergetskih objek­ tov, mentor prof. dr. Franc Steinman UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Boštjan Duronjič, Varovanje ceste pod meljskim hribom, mentor izr. prof. dr. Bojan Žlender, somentor izr. prof. dr. Stanislav Škrabi Andrej Petelinšek, Dimenzioniranje voziščne konstrukcije in armirani protihrupni nasipi na AC priključku Celje - Zahod, men­ tor izr. prof. dr. Bojan Žlender, somentor izr. prof. dr. Stanislav Škrabi Urban Pinter, Stabilnostne analize na osnovi centrifugalnih mo­ delnih preiskav, mentor izr. prof. dr. Bojan Žlender, somentor izr. prof. dr. Stanislav Škrabi UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GOSPODARSKEGA INŽENIRSTVA Andrej Pajk, Racionalnost uporabe opažnega sistema Noe pri izgradnji aeracijskega bazena, mentorja doc. dr. Andrej Štrukelj in izr. prof. dr. Duško Uršič Jure Razpotnik, Termična obdelava pepela iz sežigalnice komu­ nalnih odpadkov za uporabo v betonu, mentorja red. prof. dr. Radomir Ilič in izr. prof. dr. Tanja Markovič Hribernik POPRAVEK V julijski številki je bilo v pasici v desnem stolpcu na strani 172 napačno navedeno ime fakultete, kjer so v nadaljevanju navedeni diplomanti končali študij. Pravilno ime je Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo. Za napako se opravičujemo. Rubriko ureja • Jan Kristjan Juferšek, univ. dipl. inž. grad. KOLEDAR PRIREDITEV 14.10.2004 ■ 4. Dan inženirjev in arhitektovMaribor, Slovenija www.izs.si izs@izs.si 14.10. - 15.10.2004 ■ B4E Building for European FutureMaastricht, Nizozemska www.b4e.org info@b4e.org 18.10 - 22.10.2004 ■ 11th ITS World CongressNagoya, Japonska www.vertis.or.jp office@its-jp.net 19.10 - 22.10.2004 ■ IABMAS Conference Bridge Maintenance, Safety and ManagementKyoto, Japonska 20.10 - 22.10.2004 ■ 7. Slovenski kongres o cestah in prometuPortorož, Slovenija DRC, Masarykova 14, Ljubljana 21.10 - 23.10.2004 ■ Durability and Maintenance of Concrete StructuresDubrovnik, Hrvaškaseoon@grad.hr 2.5 - 5.5.2005 ■ ITS America 15th Annual Meeting & ExpositionPhoenix, Arizona, ZDA www.itsa.org/annualmeeting.htm l editor@itsa.org 21.5 - 24.5.2005 ■ International Parking Conference &Exposition 2005Fort Lauderadale, Florida, ZDA www.parking.org ipi@parking.org 1.6-3.6.2005 5th European Congress and Exposition on ITS Hannover, Nemčija www.hgluk.com b.butler@hgluk.com HHm 8.6 - 13.6.2005 : Conference EUROSTEEL 2005 Research, Eurocodes, Design and Construction of Steel Structures Maastricht, Nizozemska 13.6 - 16.6.2005 :. im 11th Joint CIB International Advantages for Real Estate and Construction Sector Helsinki, Finska w w w .rii.fi/c ib205 kaisa.venalainen@ril.fi 27,6 - 29.6.2005 28.10. - 29.10.2004 11 26. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenijejlopatic@fgg.uni-lj.si 28.10 - 31.10.2004 ■ ISEAT 2004 4th International Symposium on Asphalt Emulsion Technology Washington DC, ZDA www.aema.org krissoff@aema.org 25.11 - 26.11.2004 ■ 9. kolokvij o asfaltih in bitumnih ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije Hotel Larix, Kranjska gora, Slovenija www.zdruzenje-zas.si 19.2 - 22.2.2005■ IABSE Conference Role of Structural Engineers Towards Reduction of Powerty New Delhi, Indija www.iabse.org 19.4 - 21.4.2005■ Traffex, NECBirmingham, Anglija www.traffex.com traffex@hgluk.com 20.4 - 22.4.2005 ■ Prago TrafficPraga, Češkawww.pragotraffic.cz wontrobova@abf.cz ■ 2005 RETC 16th Rapid Excavation & Tunneling Conference & ExhibitSeattle, Washington, ZDA www.retc.org/retc_CallForPapers.cfm davis@smenet.org 27.6 - 30.6.2005 ■ ESREL 2005 European Safety and Reliability ConferenceGdynia-Sopot-Gdansk, Poljska www.esrel2005.am .gdynia.pl esrel2005@ am.gdynia.pl 5.7 - 7.7.2005 ■ 6th International Congress Global Construction: Ultimate Concrete Opportunities Dundee, Škotska, VB www.ctucongress.co.uk 19.7 - 21.7.2005 ■ Conference AESE 2005 Advances in Experimental StructuralEngineering Nagoya, Japonska 7.8 - 10.8.2005 2 0 0 5 ITE Annual Meeting and Exhibit Melbourne, Victoria, Avstralija www.ite.org/m eetcon/index.hfm l ite_staff@ite.org 14.9 -16.9.2005 ■ IABSE Annual Meetings and IABSE Symposium Structures and Extreme Events Lisboa, Portugalska Rubriko ureja • Jan Kristjan Juteršek, ki sprejem a predloge za objavo na e-naslov: msg@izs.si tiskarna n a koCevy) ■ k o ö e v je ■ t is k k o ö e v je d . d . REPROSTUDIO • TISK • KNJIGOVEZNICA • L ju b lja n s k a c . 1 8 /a 1 3 3 0 K o č e v je Tel.: 01 89 30 120 Fax: 01 89 30 130 E-mail: info@ kocevski-tisk.si http://www.kocevski-tisk.si