Leto U1H.9 štev. 33. Celje, četrtete 29. julija 1926. Foštnina plačana v gotouinl. Izhafa v torek, četrtek In soboto. Stane mesečno Din 7"—, za inozemstvo Din 20'—. Posamezna stewitka I Gin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Urcdniitvo in upravniStvoi Celje Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Qgiaei po tarifu. Telefon int. štev. 65. Zakon o Yalorizaciji. V naži javnosti .se priolxhijejo pr- ve podrobnosti o tekstu zakona o vaTo- | rizacigi biilancniih vrednot družb, ki j javno polagajo racune. Gospodanski krogi so si dolgo pri- zadevnli za uvelJAvljenje tega zakona, ki ima v prvi vr.sti namen, da vsaj ne- koliko izenači notranjio vrednost posa- meznih bilanenih postavk. V predvojni, dobi so bill zno.ski bilanc za posamezne postavke po svojii notranji vrednosti pretezno enaki. S padan j em denarne vrednosti so se pa naše bifance vedno bolj oddaljevale od pravega stanja. Družbe posameznih investidj, izvrše- nih prod devalvacijo valute, ako so se hotele ognrti visoki posebnd pridobnini. ki bi jdm zajela pretežen, če ne eel po- višek, niso smele v bilanci izkazovati višje nego po nabavni ceni, dasi se je njiih'Ova prava vrednost poviša!a skoro praviiloma za višjd iznos, nego je zna- šala, odnosno še znaša notranja vred- nost po zlati pariitetii. Sedate bilamce delniških družb, u&tanovljendh pred devalvaciijo valute, so radi tega zines najrazlicnejših vrednot, in no dajejo jasne sldke o njihovem premoženijskem stanju. Nekaj bifcmcnih vrednot je oce- njenih po zlati predvio.ini valwti. nekaj od teh, izvršenih tekom devalvaciijo va- lute, po takratni vrednosti, ostale pa zopet po vrednosti nabavk ob najniž- jeni kurzn naše valute. Tak položaj je nevzdržen. Druge države so že daviio več ali manj srečno uredile valoriizacij- sko vprasanje. Naši odfočilni faktorji. dolgo easa niso kazali pravega umeva- nja za nujno potrebo, da so to vprasa- nje za dosego resnicnosti bilanc in za olajsanje davenih bremen uredi tudi pri nas. Krepki akciji gospodarskiJi kro- gov, kateri se je na čelo poslavila na inicijalivo svojega podpredsedinika g. dr. Wkidischerja Central a indus-trij- skih korporacid v Beogradu, se imamo zahvaliti, da se je vlada zacela resno baviti z vatorizacijo. Mimikstrstvo t.rgo- vine in industrije je dne 29. maja. 1925 sklicalo pri Cen.trali kidustrijiskiih kor- poraci'j anketo, ka.tere so se poleg za- stopniikov gospodanjskih krogov udele- žiili tudi za'stopndki miini-strstva fimaiic. Na tej anketi je takratni general«i dir- rektor neposrednih davkov po dal'jsi debati priistal na to, da se vzaine za liodlago vaforiiziicide bilanca koncem leta .1916. glede oni'h vredn.ot, ki po zadnji biilaaici še obstojajo po uposte- vanju med tem izvršenih amortizacij. O,stanek naj bi se valoriiziral z multi- piikatorjeim 12, koji bi se na to po re- laciiji 1 : 4 pretvoril v dinar je. Zaistop- niki gospodarskih krogov so napram temu pristanku izražafi žel.io, da se muHiipLiikator poveča, da se valori>zaci- ja raztegne tudi na investicii-e 1. 1917. in 1918. in da se ne upošteva v povojmi dobi izvršenih odpisov. Te želje je v jmenu gospodarskih krogov iizčrpno utemelijil podjpredsednik Cenrtrale g. dr. Windischer. Miniiwtrstvo trgovime in iiiitl lustrije je iizražene želije deloma upostevai'o v predlogu zakona o valoriizaciji, kar se kaže v zakonu, ki doloca: 1. Bilancne vred note, ki predstav- Ijajo investicije do konca leta 1916., se smejo fakultati'Viio, davka prosto valo- riiziirati z muftipliikatorjem 20, ki se po relaci'ji 1 : 4 pretvori v dina:rje. Inve- sticije, iizvrsene v letu 1917. in 1918., se smejo zvišati na petkrat viišjio vsoto. 2. Fodlago za val-orizacijo tvorijo vrednote investiciti, izkazanih v zad- nji bilanci pred 31. decembrom 192J. Rešrtev valorizacijtskega vpraša- nja ne vstreza sicer povsem gospodar- skini potrebam in željani gospodarskih krogov, vendar pomenja kljub temu iz- daitno izboljvšanje sedanjega položaja. Uvidevamo, da je poFozaj tak, da kažo iz oportunitetnih razlogov zadovoljiti se s tern, kar se nam nndi. Napravili smo -izdaten korak naprej za jasnejšo in pravi'lnejise bilancc tor za olajsanjy davenih bremen glede rentabilitetnega priJjitka in dodatnega dividendnega davka ter glede odpisov vsaj za one družbe, ki so trpele napram družbam, ki so se iiistanovife v p-ovojni dobi, do- sedaj ravno v tern oziru obcutno škodo. Polifika« p HEDtTKGIJA DRAGINJSKIH DOKLAD URADNIKOM. Mimistrski. svet je torej sprejel defi.ndtivno stil-iiza- ci.j.o uredbe o znižanju dragiii^skih do- klad državni/h ut>Lužbens katerim se zviisuije ucna obveznost, tako da odpade tuidi honorar za dosedanje nadure. Pri redukciji doklad so profesorjii prikraj- šani za 250 do 300 Dm mesečno, kar se pač v današnjih časili že lindo pozna. Ge se pomisli, da potrebujejo profesor- j»i vedno noviih knjiig in revij, da zamo- rejo svojo stroko točno zasledovati1, je pač jasiio, da bo pri tem inorala trpetii tudi sola. In to tem bolj, če bodo pro- i'esorji prisilgeni, si iskati postramskili clohodkov izven sole. c OSEBNA VEST. Gospod mini- ster narodnega zdravja je inienoval g. dr. Draga Hočevarja, do.sedaj sekun- dariija ja.vne boLniice v Gt4j,u, za okrož- nega zdravni'ka za Gelje okolijco. c RAZŠIRITEV POUKA NEM- ŠGINE NA MEŠGANSKIH ŠOLAH V SLOVENIJI. Ghusoni poročil ia Beo- grada se bo v priihodinjem šofekem letii: poučeval neiiiski jezik na mešeanskib solah^v Sloveni'ji v vseh stiiriih razredih po tri ure na teden kot obvezen pred- met. Ta naredba datira se izza miini- slrovanja g. Radica. Doslej se je po- učevala nemiščina na sliovenskiili me- ščanskih šola.h samo v 1. in 2. razredu kot ob\ezen predmet. c PREPOVED KROŠNJARENJA IN BERACENJA V VLAKIH. Pro- inet.no miniktrstvo je izdalo prepoved za krošiiijareiije in beračenje v vlakih. Odrejene so stroge kazni za prometno osobje. ako se ne drži tocno tega pi'ed- pi.sa. — To krošnjarenje je bilo res lui- cla nadtoga. c SOKOLSKO DRUŠTV0 V GE- LJU poziiva svoje elanstvo, da se ude- leži v nedeljo 1. avgusta t. I. odkritja. spoinenika Nj. Vel. kralj.u Petru 1. v Kranjtu. Naša doližnost je,. da pohiitiano v kar največjem šte-vilu v nedeljo v Kranj. Udeležba v kroju oziroma v ci- vihii obleki z znakom. Vožnja polovic- na. Prijavi-ti se je pri br. poclstarosti Siircii. c PLANINSKI DAN V KRANJ- SKI GORI. Claiii Savin jiske podružni- ce S. P. D., ki se hocejo udeležHi tega dne, naj se priijiavijo radi i>reskrbe skupnega prenočišča v drogeriji Vrto- vec, Kralja Petra ul. v Gel;jii, do 2. .av- gusta t. 1. Odhocl iz Gelja bo due 7. av- gusta ob pol 12. nri. povratek v nedeljo 8. avgusta po noči obo 1.20. Nata.ncnej- ši načrt je že bil objavi'jen dne 25. t. m. v > Ju.trui«. c POVERJENISTVO »HRV. RA- DIŠi5« za SLovenijo (me»ta Ljubljana, Gelje in Maribor) je prevzel g. Fv. J. Bacho v Geljiu, Prešernova ulica O.II. Drust.vo »Hrvatski Radiša« se bavi že od li-'ta .1902 z nameščenje.m revnih dee- kov iz siromašnih krajev v raznih pa- ne^ali trgovine in obrti, ter pobija s tem socijal'no bedo in krepi narodno gospodarstvo. Trgovci ali obrtniki,. ki rabiio učencev, se naj obraiiajo na po- verjeniištvo. c 2IVINSKI MESE.ČNI SEJEM bo v Gel'jii v pondeljek 2. avgiLsta. Pri- čakujejo nmogo živine in kvipcev. MESTNI KINO. V «redo in c-etr- tek se predvaja senzaci'jonalna novost »Trgovci z delicti«, filtm, ki je bil po- snet pod vodstvom njiuyorske kriminal- ne pol'ici:je v poujega vozni listek, kar ga je tako 1-azburilo. da je bil ves iz sebe. : Kaj, ti baraba boš od mene zahteval listek, ti goljuf, ti bom že pokazal in pomagal. da boš šel v luknjo.« Pa ti pride pod § 104, kateri je poslai' njega za pet dni v luknjo. Josip B. je pa mestni človek in ši5 celo knjigoyodoja. Vsled preiskave je prebil nekaj mesecev v preiskovalnem zaporu. Seveda mu to ni bilo prav. Ociital je sodnikom, državnemu pravd- ništvu in upravi jetnisniice, da niso prav ravnali. Za take očitke je treba imeti dokaze. kaleri.li pa Josip ni do- prinesei*. § 104 ga je spravil zopet za 14 dni pod kuratelo. Najslabše je ako se družijo mladi trgovski vajenci s starejšhni potepL. — Dva trgovska vajenca tvrdke König in Urli v Geljiu sta se seznanila z Andre- jein Gimpercem, 27-letnini neoženje- nini mehanikom. Ta jiina je placal za kino hi j'U vodil na izlete, kjer ju je na- govorii k tatvini v trgovinah. Nosila sta mu raznovrstno blago, katero je on prodajal in jima od skupieka dajal majhne zneske. Gimperc je znan delo- mrznež, kateri ne ostne nikj-er dolgo. Vsi triije so stali p>red celjskim sena- tom, kateri je obsodil Gkiiperca na pet mesecev in fanta vsakega na dva me- seca težke jeee. Ljudje se pac ne in ore jo navaditi, da bi najidene stvari pošteno vračali. 'Tako je našel lilapec Albki s Pol'zele denarnk'O hlapca Bernarda, ki preva- ža pivo. V denarnici je bilo 1070 Din.- Alb in je vrgel denarnico v potok, za de- na.r si ]Da nakupil obleke, čevlje in klo- bukter šel i'epo v gostil/no na veselja- eenje. Pil je toliko c-asa. da ga niiso za- sačili m mu pobrali ku,])l'jeno obleko in 16 Din. Zapraivil je znesek 428 Din. Ker se ni ibil kaznovan, je dobil mi- l'oslii'0 samo en mesec pokore. * Viktor je mesarski vajenec v Hajn- skem in ima brat a Mino. Obema se do- pade vožnja s kolesi. Pa je že zlomek, ce imata oba samo eno kolo in še tisto pokvarjeno. Brihtna buea Viktorček jo je kmalu pogruntal in ukradel kolo, katero sta z bra torn lepo razložila in s posanieznimi deli popravila las-tno ko- k). Taki fanticki ljubijo tudi pokanje: Imela »ta piusko iin streljala za zabavo. Fantka sta lepo vse po redu priznala in obl'ju.bila pobolisanje. Ker je bit Viktor že enkrat zašiit radi slicne zade- ve, je dobil pet mesecev, Miha pa samo se.st tednov pre.skrbe. Gospodarstvo. g PROMET MED JUGOSLAVIJO IN AVSTRIJO. Nedavno je stopila v veljavo nova tar its a za direkt no od- pravl'janje potnikov, prtljage in eks- presnega blaga med jaigosi'ovenskimi in avstrijskimi postajami iai v tranzit- nem prometu ])reko Madzarske. Ta ta- rifa ol)sega kot novost poleg postavk za potnike in prtl'jago tudi cene za prevoz ekspresnega blaga. Za madzarski del proge se bodo do nadaljnega p obi rale pri.-:tojbime i-z tarifne serije »V«. Za- jedno je tudi prenehala veljavnost že- l.eziiiiške tarife od 15. jutiija 1924. y IZENACENJE BORZNIH UZANG. Vlada namerava izdati vee odredb v zaščito din aria. Med temi od- redbami pride v prvi vrsti v poštev iz- enačenje borznih uzanc in delovnega čaisa na borzah v Beogradu in Zagre- bu; razen tega se prepreči večje odna- šanje dinars-kih novcanic v inozemstvo. Bara čevljl so elegantni in trpežni, dobijo se samo ppi tvrdki A. Drofenik, Glavni *rg Ljudska prosveta. I :;UZGAJATELJ, Časopis za mo- rahio i etičko poJjolljšanje društva«, mesecnik. ki izhaja pod uredništvom Miilenka Vidovica v Sarajevu. Izšla je 7. številka, ki prinaša številnie razpra.- ve o aktual'nili sodobnili ])roblemih tlruvstvene vzgoje. Izmed bogatega gra- di/va navajaino le sledeče članke: Mi- laina Marjanovica,: Knjjževnost i umet- nast u svagdanjem životu. — Josip Bo- ko: Pedagoski imstrumenti progress. - — W. Wudt: Moraine Norme. — Salili LjubuiieLc': Pedagogija kulturne lieno- sti. — Frnajo Piha: Šiirjenje treznosti patoin sole. — Josip Boko: Jugosloveii- ska ideja i prosvetni radnici — ter šte- viii'ne druge razprave. — List zasluži v polini meri podporo najširše javnosti in ga zlas>ti toplo priporocamo vsem, ki iina jo skrbeti za vzgojo naroda. Na- ročnina znaša letno 1(X) Din; naroča se pri upravi. Sarajevo, Aleksandrova ce.sta 113. 1 NASA KNJIŽEVNOST V TU- JIH PREVODIH. Ceški oliiinuski nie- sečniik za literaturo, umetnost in pro- sveto »Archa« objavlja v 6. številki ]"e- tošnijega l'etnika pre^'od pasmi Stana Kosovela »Janez Krstnik«, ki je izšla prvotno v »Ljiubljamskem Zvonu?. Stvar je prestavil v češčino znani pre- vajalec Otto F. Babler, poleg prof. Vy- birala najmarljivejsi seznanjevalec če- ške javnosti z našo Hiteraturo. 1 AMERIKA HEVIJA 0 JUGO- SLAV IJI. V Washington!! izhaja res- na in bogato ikistrirana revija »Art and Archaeology«. V 5. številiki 17. knjige jie revija ^od'Stopila ves ]>rostor Jugoslovenom. fllan-ke so prispevali: M. Gruiie, N. Vulie, T. Gjorgjevic, Vs. dražljiLvo, nežno, vse nekam prevec ne- lULvadaio in prevec fino. Vpliv Pariza se je zopet pojavil. Reči liočein duihov- nega Pariza, ki ga nikjer ni in ki je povsod. Pari'za, ki izžareva okus in du- hovitast, ki vzaemirja, ki povzroča, da si beliiš glavo, celo kadar si še čisto majhen. In evo Petercka. kako znova bfedi in zardeva nad podobami. Proti koncu de«embra seim ga našel nervoznega, z ogromninii očmi in suiiiiimi ročioami. Slabo je spal in jesti ni hotel vec. Zdravnik je ponavlijal: »Nič mu ne manjka, pripravite ga, da bo jedel.* Toda kako? Njegova mati je vse poskusila, pa nič ni uspelo. Zato je "jokala, a Peterček ni ma- raJ j«s-ti. BožiiČ-na noč je prine.sla Peterčku pajace, konjičke in veliko množilco vo- jakov. Rano'zjutraj je mati sedela v jutraiDji hal'ji pred kaminom, roke je povezniJa v naročje in nezaupno je ogledovala v«se te režeče se obra,ze igrač. »Ve to ga bo šele \7znemiTjalo!« si je govorilia. »Prevec jiih bo zanj!« In poi'alrko, iiz straliu, da ne bi prebudiia Peterčka, je v«ela v naroeje pajaca, ki se ji je videl tako frudoben, vojake, ki se jiih je bala, mLsleč, da bi kdaj poznej* mogli zvleči njonega silna v bojni metež; vzela je celo lepega rde- cega konja in je odsl'a po prstiih, da skrije vse te iigrače v svojo onia.ro. Ko ni vstalo v kamiinu nie druge- ga razen bele lesene škatlje, daru ne- kega siiromaÄiiega moža. ovčarije za devetindevetdeset grošov, se je wsedla k povstelijiici in opaizovala v spanjiu svo- jega siinka. Bila je ženska in mala ])re- vara, ki jo je storila s svojim dobrini del'om, ji je priklicala »me.hljaj na ust- ne. Toda opazivsi sinje veke deteta, je znova pomi'sl'ila: »Grozno je to, da ga n i mogoce priipraviti, da bi jedel, ta otrok!« Komaj oblecen, je Peterček od.prl skatLj,o in zagledal ovee. koze, krave, konje, drevesa, lepo nakodrana dreve- sa. Ce liocemo bi/ti ciisto toeni. bila je to boi'j ])ristava negoli ovearija. Opazil je kniet a in kmetico. Krnel je nesel koso, kmetica grablje. Šla sta jui travuik kosit; toda videlo se ni, da stop ata. Kmetica je bila pokrita s stam- nikom in imela je rdečo obleko. Peter- cek jio je poljubl'jal in pomazala mu je lica. Zagledal je hišo: bila \e majekena in tako nizka, da bi se v njej kmetica ne mogla vzravnatii; toda ta hi&a je imela vrata in po teh je Peterček spo- znal, da je hiša. Kako neki so se te poslikane igracke zrcalile v barbarskih in svežih očeh niladega fan.tiča? Tega ne veino, toda bila je to prava čarovnija. Stiiskal jih je s svojiimi malimi pestmi, ki so postale od njili vse smohiate; postavljal jih j-e po svoii miizici in jili nazival z njüiovimi iimeni, s straistnihn naglasom- ta! tutu! muniu! Dvignivši eno teh cud- nih dreves z gladkim im ravnidii de- blom, cigar Ikstje iz oblamcev je tvorilo stožec, je zakriical: »Smreka!« Njegovi materi j-e biilo to neke vr- ste od-kriitj-e. Ona sama" tega ne bi bila niikdar za.]>aziila,. In vendar je zeleno drevo v obl'iki stožca, ki ima sleblo, ne- dvomno smreka. Toda povedati ji je to moral Peterček, da ji je prkšlo na um. 0 ti moj angeljček!« In objeia ga je tako krepko, da so se tri četrtine ovearije provrnile. Vendar je Peterček našel pravza- prav suimo neko i>odobnost med dre- vesci iz škatLje in drevjem, ki ga je vi- del tam doli v gorovju. na ciistem zraku. Videl j€ tudi še druge stvari, ki jih njegova mamica ni videfe.. Vsi ti leseni in poslikani koščki so v njem vzbujali giniyive slike. Nanovo je z njimi oživel v alpski prirodi; bi.1 je drußic spet v ti- sti Švici, ki ga je tako dobro hranila. Nato, ko so se misli mod seboj pre- ]>leti'e, je pomislil na jed in dejal: »Mle- ka bi rad in kruha!« Pil je in jedel. Tek se je zopet ogla- sil. Zvečer je večerjal kot ie davi juii- nal. Drugo j.utro je postal ob pogledu na ovcari.jo zopet laeen. Kaj to pomeni ce imia« dovoi'j domksIjKie! Dva tedna kaisneje je bM cel mali debeluhar! Nje- gova mati je bila vsa očarana. Govori- la je: >Samo poglejte! kakšna lica iima! Prava puncka za trinajst grošev! Ov- earija tega id>ogega gospoda X ... je vse to p'ovzrocila!« Stpv. 83. »NOVA DOBA« Stran 3. Petkovič, P. Popovic, Br. Popovič in Kushton Fairclough. Tu so objavljeni referati o stari srbski stavbui, narodni iin moderni umetnosti, o narodnili no- šah, posoclju in orotlj-u, o cerkven.i sli- karski umetJiosti, o iizkopMiah iitd. Ro~ producirafiiih je precej stariih srbskih samostanov in cela vrsta Meštroviice- vih iimetnifn. Tudi o slovenskih slikar- jih: Groharju, Ve.selu, Jakopiču, Jaini, Tratniku, Sterneim in Vavpotieu poro- ca revija.. Prevesna množina prost or a pa je posvečena Srbitji in Crni gori. Sirom domovine» šUVEDBA POSEBNIH ZNAMK ZA POPLAVLJENGE. Postni mini- ster dr. Šuperina je sprejel predlog Rdečega križa, ki pre.dla.ga poštnemu miini'strstvu, naj se uvede za vsako pi.s- j.no posebna pristojbiina 10 do 21) par, ki naj bi se porabila za podpore po- plavljoncem. Mhuster je odredil, da se odslej na pisma pol"eg diinarske znam- ke prilepljajo tudi te posebne znarnke. š IZSELJEVANJE NAŠIH Dlv- LAVCEV V FRANGIJO. Na kiterven- ciijo francoske vlade je naše minist r.stvo za socijalmo politiko i'zdalo odredbo, naj se našim drzavljanom-delavcem ne izdajio potaii Listi za Franriijo, ako se predhod.no ne tzkažejo s pismenim po- trdifoin, da bodo zaposleni takoj po do- hodu v Fra,ncijo. Na ta nački se ovira emigracija naših delavcev v Fra.ncijo. š BLAGAJNA NAŠEGA TRŽA- ŠKEGA GENERALNEGA KONZULA- TA. Dva člana komisije iz Beograda sta pregledala v Trstu blagajno in knji- ge Dušana Stepamovica, nasega pobe- glega genera.hiega konzula. Blagajna je bila docei'a izpi-aznjena. 0 Stefano- vicu ni sledu. š SANITETSKA SLUŽBA NA NAŠIH ŽELEZNICAH. Prometno mi- nist rstvo je odobrilo večji kredit za na- ba.vo sanütetnega inaterijala, ki bo ski- žil za urediitev kolodvorskih ainbulanc in ambulatnc v vlakih. š DH. VLAUAN GJORGJEVIČ NA BLEDU. Na letovisce na Bled je pri- spel nekdaaiji srbski minist risk i pred- sedinik, dr. Vladan Gjorgjevič, ki je bill za ea.cnik bo imel 81 nadstropij in bo merit 873 čevljev v višhio (ca. 280 m). r SAMOMOR LETOVIŠČARSKE OBITELJI. Iz Inoinosta porocajo, da se je v Gnademvaldiu v soboto zvečer za'strupila neka obiteLj, ki je šete ne- daivnio ]>rišla tj;akaj na letovišče. Obsto- jala je iz moža, žene m dveh otrok. Vsi štiii^e so zaužiili veronal. Ko so jih na- šli, sta bila otroka že mrtva, zakonci pa so prepetjali v bolnico. r ŽENSKE PRAVICE. Zveza dan- ski'h zenßk je predlozii'a parlamentu načrt, po katerein naj se uradiio od- pra-\i nasl'ov Fröken (gospodična), kar se je zdaj tudi res zgodilo. Vse ženske se imenujejo odlslej kar frue (gospa) — ker nikogar ne biga, je-li dotic-na omožena ali ne in vživajo tudi vsi mo- ski, naslov »gospoda« brez ozira na rodJjimsko stanje. Knjige in godbene potrebščine, luksuzno blago in umetniška obrt v okviru vzorčnega sejma v Leipzigu. K prihodnjemu jesenskemu vzorčnemu sejmu v Leipzigu 1926. Velik del neinsko produkcije, bo- disi da je za tamošnji trg ali za izvoz, jc kakor znano specitiliizirain na visoko kval.ifi'cirane potrebščine. K tem pri- števamo i'zdelke iimetniske obrti in ))ravo luksuzno blago kakor tudi knjv ge in diui'ge graiične izdelke, godbene instruineiUe in muzikalije. Na sejmu v Leip'zigu, tej spl'osni vzorcni razstavi neinške iaidiiistri-je, imajo te pa.noge važiio vlogo. To pa posebno vsled tega, ker je Leipzig svetovnoznano središce knjižnih iizdelkov, kjer se iizdeluje naj- več notnega tiwka za godbo ki kjer je največja fabrikaci'ja klavirjov. — Za luksuzno blago in umetiiisko obrt pa je merodajno to, da je ravino za te pred- mete vsled izredne mnogostranosti svo- je vzorčne kolekci/je prodaja na tem sej- mu najibolj enostavna im ugodma ol)I'ika trgovi'ne. To velja v isti meri za iizdelo- vatelja kot za trgovca. Razpored sejma v Leiipziigu je popolnoma prilagoden praktionini potrebam. Sejin. za godbene potrebsc.ime, godbene instrumente in muzikalije, se nahaja vedno v krasnih izlozbenih prostorili svetovnoznanega leipciškega komservatoriiia Bugra-sejin (za knj'izno obrt in grafiko) v poslopju Bugra^-sejina, Bugra-strojaii sejm (spe- ciai'ni stroji za knjiižno obrt) v nein- škem knjiižno-obrtnem poslopju, sejm za reklamo, kjer se ozira samo na mo- derno, estetično spopolnjon.o reklamo. v državni nmetniÄki akademiji, velik ogled luksuznega bl^ga itn umetniiške obrti pa v najbolj imenitniii palačah sejma feipciskega starega mesta. Umet- ni'ska obrt in luksuzno blago se vidi na sejmu v Lei.pogu tudi v narodnih vzorčnih izložbah inozemstva, tako na primer dlunajska umcitniiška obrt, češka bižutorija, grške čipke, švicarske rocne vezenine, niska narodna umetivast. — Oinenki je tud'i treba, da je odpadlo od 10.6(37 razstavljalcev na zad'njom leip- ciškem pomladnem sejrmu niL manj kot 1691 na knjižno obrt yi graliiko. To le- to se vrši sejni v Leipzigu od 29. avgu- sta do 4. septemibra. Vsled nastopajo- ega poživrjenjia nemške iindu«trLJ€ obe- ta ta sejim posebno v strokaih tu imeno- va;iiiih kvalitet'iiih potrebšcin mnogo no- vosti, kojih ogled se tudi na v.sak način priporoca kupeu. Skušnje uče, da se na sejimu v Leipaigu dosežejo posebno ugodni sklepi. ker se tu doba-viitelj in kuipetc osebno lahko dogovorita o kup- cij'i. Predvsem prale tu v postcv kolikor inogoce iiigodna dopolnitev zaloge trgo- vine na drobno za jeisensko in ziimsko kiiipcijo. Ta trgovski ukrep, pri kate- rem je treba posebne pazljiivos'ti. je vvled bogate izbire na tem sejmu zei'o olajsan. Lahko hojo ima in polno torbo de- narja si prihrani vsak, kdor kupuje čevlje samo v vele- trgovini R. STERMECKI, Celje, lastni izdelek,kakor tudi izdelek najslovitejših tu- in ino- zemskih tvornic. Cene silno znižane: rnoški ali ženski iz kravine Din 150'—, iz teletine 155'—, iz boksa 185 -, nizki iz boksa 175'-, iz ševreta 205"-, iz semiš 35O#—, iz laka 270'—, otročji izkozine 30'—, iz teletine 41"—, iz boksa 60-—, iz laka 122"—. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Trgovci engio cene. Oglejte si izložbe. Podpisani izjavljam, da nisem so- lastnik čevljarske obrti gosp. Franca Volferl, Celje, Za kresijo Št. 5, ter tudi ne plačnik za dolgove, ki bi jih ome- njena tvrdka naredila na moj račun. Da |az nisem z omenjeno tvrdko v nikaki zvezi sledi tudi iz pogodbe. ka- tera je bila sklenjena med menoj in omenjeno tvrdko dne 1. januarja 1925. Celje, dne 28. julija 1926. Ivan Lavtar, čevljarski mojster. Elektrotehnično podjetje KqpqI Florpčič v Celjw, Canharjeua cesfa št. 2 (poleg davčnega uradaj. Inštalacija elektrionih naprav za luö in po- gon, telefonov, zvoncev, radio-aparatov. Popravljanje elektromotorjev in vsako- vrstnih električnih aparatov. V zalogi. testenci, svetilke, likalniki, mo- torji, Itevci, žarnice ltd. In ves elektro- materijal. ToCna postrežbal Cene nlzke! ProraCnnl brerplaCno! najveq'i velcscjem sveta: 11.000 razatavljalcev iz 21 dcžel 160.000 kupeev iz 44 dezel Jesen 1926: 29. avgusta do 4. septemtra Tudi ta Vomena! Podrobna pojasnila daje: t) ;n>\. ...skem vizumu, posebnih vlakih, sranovanjskem posredo- vanju, o dopoši j«tvi tiskovin častni zastopnik W. STROHBACH, Maribor, Gosp&ska ulica 19 in pa LEIPZIGER MESSEAMT, I Leipzig. kaucuk pete in podplate je potrebno, da nosite ob vsakem vremenu. «Palma» ni razkošje, ker daje elastično, ugodno hojo ter je tembolj za vsakega praktičnegd in štedljivega Cloveka neob- hodno potrebna, ker je dosti trajnejša in ceneja kot koža. En poskus Vas bo takoj prepričal. Potem ne boste več hoteli nositi čevlje brez «Palme». 21—20 Stran 4. .NOVA DOB A« Stev. 83. [ CES-JSKA I>OSOJI_NICA S: IStanje hranilnih clog nad I Din 50,000.000-—.] V lastrtl pa_aci Narodni dom. Sprejema tiranilrre vlogc na hrenflne knflžice in tekočl račun fer jih IssptaCiife točno i*i midt xst Iste nefcJ—toQSfe obrestovtmjeln najvef Jo varnosfi. IsKvrSuJe: vse denarne, Krer_fiLff*e in posojlh_e i>O9§e. Kupuje tn proctej» devize in valute. Stanje glaunice in rezer. Din 4,000.000-—. Podmžnica v ŠOŠTANJU na GLAVNEM TRGIL PrepHSajte se sami 5 V lastnem paviljonu, v mesnici na Kralja Petra ccsti, vedno prvovrstno volovsko meso po zmerni ceni. Za obilen obisk se yljudno priporoča Josip Gorenjak, mesar in pre- 50 kajevalec, Celje. 12 Zamenja se manjše stanovanje za večje proti dobri nagradi. VpraSa se v upravi lista. 3-2 Posesfvo kupim v bližini Celja. Ponudbe na Dolinšek, Št. Pavel pri Preboldu. Podpisani ima naprodaj po večini od 4 do 6 hektolitrov vsebine, Posoda je vsa v popolnoma dobrem stanju. Prodajal bode posodo podpisani v dneh od t. avgusta dalje na svojem posestvu »Sa- | vinjski dvor« v Celju, kjer si ie prej vsakdo lahko ogleda posodo. Evgen flajer, posestnik, Celje. iMm% Mowljsfti in iz iiselitiruiruiliiilioydotiiiiiljii in iostmiljii n toi i mesfa in oftolici Franjo lost, CELJE, Altandroya al. 4 II o I!!! = - > o .L > CQ o IE e1 S3 So _ o - "O to 2J > °" I*? "> Delai, nabiraj in hranil N 3 (T < O Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. in kreditni zadr. z ora. zavczo v Gaberju pri Celju Obrestuje h r a n i I n e v 1 o x « do 6ü/0. Večje stalne vloge po dogovoru naiugodneje. Pri naložbl zneska po 20 Din se dobi nablralnlk na dom- ' Jamstvo za vloge nad 1 million 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. I f i i M T* Čas je denar! BELAK & INKPET Celje, Prešepnova i^lica. štev. 3 ^ ELEKTRIČNE instalacije, telefonske, zvončne in signalne naprave. Radio antene. POPRAVILA transformatorjev, I generatorjev, motorjev, raznih apa- I ratov i. t. d. ; VODOVODNE instalacije, naprava II moderno-higijeničnih kopalnih sob, H klosetov. Toplovodne naprave, cen- II tralne kurjave. POPRAVILA central- I nih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd, I Tudi vsa druga v to stroko spadajoča poprayila se izvrše točno, solidno in z večletno garancijo. Cene konkurenčne. Informacije, proračuni in načrti vedno na razpolago. Zaloga pohištva, Celje, Btanijn FRANJO VEHOVAR tovarna pohiötva Celje, Kersnikova ulica Specijalna delavnica za najfinejše in umetno pohištvo, kakor tudi za vsa druga mizarska dela. Postrežba točna in solidna. Cene konkurenčne. IVAN STRELEC 2qs tapetar Celje, Samostansküs uK se priporoča za izdelovanje žimnic, divanov, otoman in drugih tapetniških mobilij, kakor vseh v tapetarsko stroko spadajočih del. Popravila iz- vršuje točno in po zmerni ceni. Tapetarske potrebSčine nazalogi. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvopil podružnico pSefarskih izdelkov ===== v mesiu Celju, Prešernov a us. 4 __ ter priporočam pletene sobne in vrtne garniture iz trstike in šibja po najnovej Slh vzorcih. * ^ # Kovčege za potovanje, stojala za novorojenčke, mizice za cvetlice in vsa druga v to stroko spa- dajoča dela. Spreiemarn tudi popravila. l-2s Za obilen obisk se priporoča A<üo|zij Prah pletarstvo, Celje, Prešernova ul. 4. Cene konkurenčne ! Oelo eolidno! Inserirajfe v „NOVI DOBI"! Teid®ii«ski izkaz mestne klavnlce o klanju in uvozu od 19. VH. do 25. VII. 1926. Zaklana 2ivina UV02enO meSO V Kfl lme k=š!Šfss = f Us ai Opomba Dečman Ferdinand------li------2\-------------------— — — _i — Esih Matija . . . . I------3,------3 1--------------- 60 - - - -Friedrich Ivan ...--------------11--------------— - — — — — Gorenjak Josip ..------11—8-------------------_____ 3 teleta Szvoz Hohnjec Viktor . .--------------1 1 4------------59 29 - — — Janžek Marija . . .------------------1-------------------— — _ _ — Junger Ludvik ..----------2------7---------------— — _ _ — Kroslič Alojz . . . .------------------2 — ----154— — - -Lapornik Ivan ...------1-------2 — — — —— — — — — — Leskošek Ivan ...--------------2 i-_ —-------48 — - _ — Pp.. u , . __ __ ^_» __ „.,. | a,_ 1 t ^^ ___ ^_^_ j Permozer Anton . .--------------------------— — — — — — — _ — Rebeuschegg Franc — 1 611— 6 6 — — _ 162 — 46 — _ — Urbančič Adolf . .------2I- 1 4 1 - - _ - 247 — - _ — Volsk Rozalija ...----------12141 — -_— — _ — _ — Reicher Ivan ..------1 3- 4-------— - - — - — _ — Zany Viktor . . . .----------2--------------- — 126- — — - — Zavodnik Alojzija .------2------3-------_— 99 - - — _ Leskošek Jakob . .-----------------------------~ — — — — — — — Reberšak Anton . .----------------------1 — ~-------39 — — — — Pilih Karl.....----------1--------------—------------- -Lebič Fani . . . . I-----------------------------------------------_________ _ Plešivčnik Ana ..— —------------1------------__3qo_ _ — _ Robek Ant. . . . —-------------1------------------_ _ _ _ _ Kus Miha ....----------— 1 — Skoberne Fric . -.---------------------1______________________ __ Bernardl Drago . .-----------------2!__________________ Vrtovec, Teharje . .---------------------1--------------— _ — — — Žumer Josip . . .-----------------------------------— 52 — — — — Skupno . . . |- 1J17 22 6 47 23----------|J288|iOS8| 75------------- r Pupilarnovaren in jawnokoft*i$te®i denarni zavod celjskega mesta Ustanovl/ena leta 1864. — Pod trajnim državnim nadzorstvom. V lastni palači p>i^i kolodvopu. Vsibranllraič-ftposlSsefzvršuieJo nalKulantneJe, hilro inloč- no. UgodKio obressovanle. Polasnlla \\\ nasveii brezplačno, Vrednost rezervn/A zakladov nad Kron 25.OOO.OOO-. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno mocjo. Tiska in izdaja Zvexna tlskarna. — Odgovorni so : za izdajatelja Pavel Zabukoiek | za tiskarno Milan Četina | za redakcijo Vinko V. Gabero. — Vsi v Celju