GEOGRAFSKI OBZORNIK SVALBARD Igor Drnovšek UDK 914.848 SVALBARD Igor Drnovšek, Gimnazija Tolmin, Dijaška 12 B, 65220 Tolmin, Slovenija V članku so predstavljene osnovne značilnos- ti otočja Svalbard, ki sega preko 80. vzpored- nika. Do severnega pola je od tod bliže kot do Nordkappa, skrajne severne točke Evrope. Ime označuje skupino otokov, ki ležijo med 74 in 81° s. g. š. ter 10 in 35° v. g. d. Prvič je bilo ime zabeleženo v islandskih rokopisih iz konca 12. in začetka 13. stoletja. Jezikoslovci domneva- jo, da sval - bard pomeni hladno obalo oziroma rob (mejo, preko katere življenje ni več mogoče). Drugo ime za otočje je povezano s kasnejšimi odkritelji (Nizo- zemec Willem Barents leta 1596), ki so se približali severozahodni obali otokov, kjer se naravnost iz morja dvigajo "špice" - Spitsbergen. Gre za obalno gorovje, ki ga sestavljajo magmatske in metamorfne kamnine. Spitsbergen pa je hkrati tudi ime za najzahodnejši in daleč največji otok arhipelaga (39 000 km2 ) , ki ga ses- tavljajo še Nordaustlandet, Edge0ya in Barentsoya ter cela vrsta manjših oto- kov. Površina celotnega arhipelaga znaša 63 000 km 2 , kar približno ustreza velikos- ti Belgije in Nizozemske. Otočje se nahaja na SZ robu Barentsovega morja, ki predstavlja del evrazijskega kontinentalnega šelfa. Že nekaj desetletij je to področje predmet geoloških raziskav, ki obljubljajo večje količine nafte. Kljub temu, da dosedanja vlaganja še niso obrodila sadov, se delo nadaljuje v smeri proti severu. Za Sval- bard pravijo, da je "ilustriran geološki učbenik". Zastopani so vsi glavni geološ- ki sistemi od predkambrija do kenozoika. Slaba poraščenost pa olajšuje geološke raziskave v vseh z ledom nepokritih območjih. Najstarejše formacije najdemo na zahodnem delu otočja (predkambrij, kambrij, ordovicij), ki je bil naguban in metamorfoziran v času kaledonske oroge- neze. V severnem delu otočja je v tem času prihajalo tudi do vdorov magme UDC 914.848 SVALBARD Igor Drnovšek, Gimnazija Tolmin, Dijaška 12 B, 65220 Tolmin, Slovenia Some basic characteristics of Svalbard is- lands, which reach over 80 parallel, are presented in the article. The Nordkapp, the extreme north point of the Europe, is more far from here than North Pole. granitne sestave. Ta sistem metamorfnih in magmatskih kamnin je bil na Sval- bardu imenovan kot Hecla Hoek in je takratnim prišlekom dal povod za imeno- vanje otočja. Novejše geološke študije pove- zujejo kaledonide Svalbarda s kaledonidi severne in vzhodne Grenlandije in ne s kaledonidi Norveške. Le-ti naj bi imeli svoje nadaljevanje na Novi Zemlji (Rusija). Glavna orogenetska (gorotvorna) faza Sval- barda je potekala pred približno 450 do 430 milijoni let. V vzhodnih področjih prevladuje- jo mlajše sedimentne kamnine, ki so sla- bo nagubane in tvorijo tipične gorske platoje. Bogastvo fosilov in ležišča premo- ga dokazujejo, da je bilo v nekaterih obdobjih podnebje precej milejše in vege- tacija bujna. Otočje naj bi v času devona oziroma karbona začelo svoje "potovanje" od ekvatorja proti severu. Pojavi vulkanizma so zabeleženi v vseh geoloških obdobjih, nazadnje v času pliocena (3 do 5 milijonov let na- zaj). V tem območju so še aktivni termal- ni izviri s temperaturo 25°C (80° s. g. š.). Z geografskega vidika je otočje še posebej zanimivo, ker se trenutno odvi- jajo procesi, ki so pri nas potekali v času pleistocena (ledene dobe). Zaradi klimatskih pogojev seveda povsod, razen pod najdebelejšimi ledeniki, nastajajo stal- no zamrznjena tla (permafrost). Aktivna plast (plast, ki odmrzne preko poletja) je debela od 3 do 250 cm. Debelina perma- frosta pa sega od 250 do 450 m. Zanimi- vo in nerazloženo pa ostaja vprašanje, zakaj se v primerjavi s Kanado pojavlja kontinuiran permafrost pri precej višjih temperaturah (letna izoterma -8 oziroma 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Vzhodni del otokov skoraj v celoti pokrivajo ledeniki. Večina jih svojo pot zaključuje v morju. (Foto: I. Drnovšek.) Slika 2: Močna rečna erozija spreminja obliko pinga. Pingo je eskimsko ime za osameljeno, kopasto, običajno ovalno in polkrožno, do 50 m visoko vzpetino, ki nasta- ne z dvigovanjem zamrznjenih tal (permafrosta) zaradi pritiska zamrzujoče vode v podlagi. Na vrhu je plast drobirja nad ledom pogosto prekinjena, s taljenjem ledu v jedru pinga pa nastane kraterju podobna kotanja, pogosto z majhnim jezercem. V prečnem prerezu je značilna leča ledu v jedru pinga, ki jo pokriva 1 do 10 m debela plast drobirja. 11 GEOGRAFSKI OBZORNIK -4°C). V poletnih mesecih tako obsežna področja širokih rečnih dolin in višjih platojev postanejo skoraj neprehodna. In nasvet, da so dobri škornji pomembnejši kot planinska oprema, se je izkazal kot koristen. Strukturna tla so ena od oblik, značilnih za subpolarna območja. Ponav- ljajoče se zamrzovanje in odmrzovanje povzroči vodoravno in navpično premika- nje delcev, ki se združujejo glede na veli- kost in sestavo. Pri tem nastajajo zanimi- ve oblike kot so pasovi, krogi, mreže, poligoni. . . Nekatere izstopajo s skoraj matematično natančnostjo. Med reliefnimi oblikami, ki pritegnejo pozornost, je tre- ba omeniti še pinga (slika 2), ki ima kupolasto obliko. Na vsem območju je intenzivna rečna akumulacija, ki se kaže predvsem v nastajanju vršajev in teras. Na študij- skem primeru so ugotovili, da reka izpod ledenika v enem letu odloži 7 do 10 cm debelo plast. Ob ledeniku s površino 1000 km 2 in akumulacijskem bazenu 15 km 2 je znašala jakost erozije 1 mm na leto. Približno 60 % površja še vedno pokrivajo ledeniki. Med 2100 ledeniki jih je precej, ki merijo manj kot 1 km2 , Austfonna pa z 8100 km 2 predstavlja drugi največji ledeni pokrov Evrope, za 8500 km 2 velikim islandskim ledenikom Vatna Jokull. Ledeniški platoji se v glav- nem nahajajo na vzhodu, medtem ko najdemo na zahodnem delu ostale tipe ledenikov (dolinski, podgorski (piedmont- ski), krniški). Večina večjih dolinskih lede- nikov se konča v morju. Z radiosondi- ranjem so ugotovili, da debelina ledu sled- njih znaša od 200 do 400 m, na Aust- fonni pa v lokalnih depresijah celo preko 600 m. Skupna ledena masa je bila ocen- jena na 8000 km3 . Razporeditev ledenikov jasno odraža lokalne podnebne razlike, saj je manj ledenikov v notranjosti posledica manjše količine padavin in nekaj višjih temperatur preko poletja. Čeprav na splošno velja, da so ledeniki na Svalbardu v fazi umikanja, pa je pogosto zabeležen pojav, ki je zna- čilen za subpolarne ledenike. Gre za hi- ter premik ledenika v "valu", ko se veli- ke količine ledu, nakopičene v zgornjem, akumulacijskem delu, prenesejo v spodnja območja, kjer so potem podvržene ablaci- ji. Hitrost takih premikov znaša tudi 10 do 15 km na leto, oziroma nekaj 10 m dnevno. Eden takih premikov je prizadel tudi Longyearbyen in lokacija za novejši del naselja je upoštevala tudi možnost ponovnega "vala". Če upoštevamo lego otočja, je povprečna temperatura zimskih mesecev presenetljivo visoka, še posebej ob zahod- ni obali. Tako znaša povprečje za trome- sečje od januarja do marca za Isfjord Radio (78,1° s. g. š.) -11,9°C, kar je za 20° nad povprečjem za postajo Isachsen, ki ima podobno g. š. v kanadskem polar- nem arhipelagu. Milo podnebje se običaj- no povezuje s Severnoatlantskim (Zaliv- skim) tokom, oziroma Norveškim tokom kot njegovo vejo, vendar je to le člen v zapleteni verigi vzrokov in posledic. Ne- posredni razlog za ugodne temperature je pogost prehod toplih zračnih mas iz nižjih širin, običajno v povezavi s prehodi depresij preko otočja. Slika 3: Otočje Svalbard. SEVERNO LEDENO: MORJE GRENLANDSKO MORJE y-Alesund Pyramiden H a r e m i /rflongyearbycn j y Sveagruva / £ = BARENTSOVO MORJE iNORVEŠKO ; MORJE Prevlada kopnega Prevlada ledenikov 5)° »T̂Ria H.RVTOIT, p. PCKKO 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 1: Datumi začetkov in koncev nastopa polarnih dni (sonce je 24 ur nad obzorjem) in noči (sonce je 24 ur pod obzorjem). Stopinje Polarni dnevi Polarne noči severna geografske Prvi Zadnji Število Prva Zadnja Število širine dan dan dni noč noč noči 74 3. 5. 9. 8. 99 10. 11. 1. 2. 84 75 30. 4. 12. 8. 105 6. 11. 5. 2. 92 76 27. 4. 15. 8. 111 3. 11. 8. 2. 98 77 24. 4. 18. 8. 117 31. 10. 11. 2. 104 78 21. 4. 21. 8. 123 28. 10. 14. 2. 110 79 18. 4. 24. 8. 129 25. 10. 17. 2. 116 80 15. 4. 27. 8. 135 22. 10. 20. 2. 122 81 12. 4. 30. 8. 141 19. 10. 23. 2. 128 Prglednica 2: Povprečna (pop) ter najvišja (max) in najnižja (min) izmerjena tempe- ratura na treh postajah v obdobju med letoma 1934 in 1975. Isfjord Radio Hopen Bj0rn0ya Meseci pop max min pop max min pop max min Januar -11.5 3.8 -32.0 -13.7 4.0 -33.7 -7.9 5.3 -29.8 Februar -11.7 4.4 -32.2 -13.0 4.5 -34.7 -7.4 5.0 -29.1 Marec -12.5 3.9 -32.3 -13.9 3.6 -33.4 -7.5 6.2 -31.6 April -9.3 5.6 -29.9 -10.9 5.4 -29.1 -5.4 5.7 -25.6 Maj -3.4 13.1 -19.6 -4.7 8.8 -22.1 -1.4 16.5 -17.8 Junij 1.7 12.5 -8.2 -0.3 15.7 -9.9 2.0 23.6 -8.4 Julij 4.7 17.0 -1.3 2.0 17.4 -4.3 4.4 22.4 -4.7 Avgust 4.3 14.3 -2.3 2.3 14.0 -4.4 4.5 19.6 -2.0 September 1.0 12.0 -10.8 0.6 10.3 -12.4 2.7 13.9 -10.4 Oktober -3.5 8.5 -23.6 -3.0 9.1 -29.0 -0.3 10.5 -22.2 November -7.1 6.2 -26.9 -7.5 7.1 -31.7 -3.1 8.4 -21.0 December -9.6 5.6 -33.5 -10.6 4.8 -35.6 -6.0 6.4 -28.0 Velike in hitre temperaturne spremembe so naslednja značilnost tukaj- šnjega podnebja, so pa posledica mešanja vplivov prej omenjenih mas, ki se srečuje- jo s hladnimi arktičnimi masami. Ob polarnih nočeh je izvor zračnih mas še posebej pomemben, saj se severni in vzhodni vetrovi povezujejo z jasnim ne- bom in veliko izgubo toplote z radiacijo. Južni vetrovi pa "prekrijejo* nebo in s tem precej zvišajo temperaturo ozračja. Za poletje je značilna pogosta megla (ad- vekcijska), ki se tvori s prehodom toplih, vlažnih mas preko ledenega pokrova ozi- roma hladnih morskih mas. Pogosto je sloj megle debel le nekaj deset metrov. Letna količina padavin znaša ob zahodni obali približno 400 mm, za neka- tera gorata območja na vzhodu pa ocen- jujejo, da prejmejo celo več kot 1000 mm padavin. Glede na prej omenjena nihanja temperature se zgodi, da dežuje tudi po- zimi, prav tako pa se pogosto zgodi, da poleti sneži tudi ob obali (v času našega obiska se je to zgodilo nekajkrat, res pa je, da je bil letošnji julij izjemno hladen). Po Barentsovem odkritju leta 1596 se je v vodah okoli Svalbarda za- čel intenziven kitolov, v katerem sta prednjačili Nizozemska in Anglija. Najno- vejše arheološke študije dokazujejo, da je nizozemsko naselje štelo v času poletnega lova v letih okrog 1640 do 200 prebival- cev. Z nenadzorovanim ulovom so skoraj iztrebili grenlandskega kita, ki je predsta- vljal najbolj cenjeno vrsto v tistih časih. 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Longyearbyen je centralno nor- veško naselje in upravno središče otočja. Nastalo je na stiku dveh ledeniških do- lin. Te so v zgodnjih poletnih mesecih zaradi taljenja snega in zamrznjenih tal zelo težko prehodne. (Foto: I. Drnovšek.) Z lovom na polarne medvede, lisi- ce in tjulnje so začeli Rusi (začetek 18. stoletja), ki so tod tudi prezimovali. Norvežani so se jim pridružili približno sto let kasneje. Danes lov na tjulnje eko- nomsko ni več pomemben, krzno polarne lisice ima zelo nizko ceno, polarni med- ved pa je od leta 1976 najstrožje zašči- ten. Prvi kitolovci so s seboj prinaša- li obilo informacij, na njihovi podlagi so bile izdelane tudi prve preproste karte obalnih področij. V tem času se je seve- da pojavilo tudi vprašanje suverenosti Svalbarda in s tem pravice do lova. Nas- protja med Anglijo, Nizozemsko in Dan- sko - Norveško so se umirila hkrati z opustošenjem voda. Vprašanje pa je spet Slika 5: V osrednjem delu Svalbarda prevladujejo sedimentne kamnine. Meha- nično razpadanje je tod izredno močno in temu primerna je količina odloženega materiala v nižjih območjih. (Foto: I. Dr- novšek.) postalo aktualno z izkoriščanjem premo- ga v začetku tega stoletja. Po nekaj mednarodnih konferencah so leta 1920 v Parizu podpisali sporazum, ki je Norveš- ki dajal suverenost nad otočjem, leta 1925 pa je bilo uradno priključeno kral- jevini Norveški. Iz sporazuma velja omeni- ti člen, po katerem imajo vse države podpisnice sporazuma enake pravice, ko gre za izkoriščanje naravnih bogastev. Uradno oblast predstavlja guver- ner otokov ("sysselmann"), ki nadzoruje vsakršno dejavnost na otokih. V ta nad- zor sodijo tudi obiski turistov, znanstveni- kov, alpinistov . . ., ki se podajo v brez- potje. Prijava ob prihodu na otočje in vrisana smer poti na karti pa ne daje le možnosti nadzorovanja (običajno s pomoč- 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK jo helikopterja), ampak je nekaterim ude- ležencem odprav v notranjost pomenila tudi edini način vrnitve. Danes na otočju izkoriščajo le obilne zaloge premoga, ki se nahajajo v formacijah devonske, karbonske, kredne in terciarne starosti. Trenutno obratujejo rudniki v Longyearbyenu (Store Norske Spitsbergen Kulkompani), ki je edini v rokah Norvežanov ter ruski v mestih Barentsburg in Pyramiden. Letna proiz- vodnja v prvem znaša približno 400 000 t (leta 1986), podobno količino pa proizvajata tudi oba ruska rudnika skupaj. Velik del tega premoga (41 % leta 1986) Norvežani prodajo na evropskem trgu. Ker pa so stroški proizvodnje precej višji kot na kontinentu, to zahteva fi- nančno pomoč države. Le-ta je v istem letu znašala 150 milijonov norveških kron in tako je jasno, da vztrajanje v teh geografskih širinah ni pomembno le z gospodarskega vidika. Podobno velja seveda tudi za Rusijo, čeprav uradni podatki niso dostopni. Največje naselje je Longyear- byen, kjer trenutno živi približno 1200 prebivalcev, ki so v glavnem uslužbenci premogokopne družbe (SNSK) oziroma njihovi družinski člani, ali pa delavci v upravnih in storitvenih dejavnostih, s pomočjo katerih življenje tudi v teh kra- jih teče razmeroma normalno. Tako je bolnišnica opremljena tudi za zahtevne kirurške posege, otroci dobijo lahko osnov- no in srednjo izobrazbo, svoji prodajalni imata celo japonski družbi Toyota in Yamaha, ki služita predvsem s prodajo osebnih in terenskih vozil ter motornih sani. Mesto ima letališče, preko katerega je večkrat na teden vzpostavljena redna zveza s kopnim. Za transport premoga uporabljajo ladijski prevoz, saj so fjordi ob zahodni obali pogosto prevozni že v drugi polovici maja in zamrznejo šele pozno jeseni. V zadnjem času je zelo atraktivno križarjenje z večjimi potniški- mi ladjami, ki turiste pripeljejo iz celin- skega dela Norveške ali celo iz Nemčije, jih za nekaj ur izkrcajo na nenaseljenih delih otokov, da tako za velik kup denar- ja dobijo "stik" z arktično pokrajino. Rednih ladijskih povezav med naselji ne vzdržujejo. Precej je razširjena uporaba helikopterja, ki služi tudi za prevoz čla- nov in opreme znanstvenoraziskovalnih, alpinističnih in drugih odprav. Domačini za izlete uporabljajo predvsem motorne sani, ki so zelo priljubljeno prevozno sred- stvo in obvezen inventar vsake družine. Vendar pa so nadzor nad tovrstnim prometom precej poostrili po nekaj nesre- čah s smrtnim izidom (ledeniške razpoke, megla . . .), tako da policijska patrulja z alkotestom na ledeniku ni nič neobičajne- ga. Geografske karte pa redno dopolnjuje- jo z označitvijo nevarnih mest in vrisom najprimernejših poti. Ny - Alesund je drugo norveško naselje, s premogovnikom, ki je bil kot prvi odprt že leta 1916, ki pa danes, po hudi rudarski nesreči, ne obratuje več. Mesto je pomembno tudi kot oporišče za odprave, ki so v začetku stoletja naskako- vale severni pol, danes pa naselje vzdržu- jejo zaradi znanstvenoraziskovalne dejav- nosti. Sveagruva leži prav tako ob obali, mesto danes posodabljajo, saj nameravajo ponovno začeti z izkoriščanjem premoga. Barentsburg je največje rusko naselje. V primerjavi z norveškimi mesti je promet- na izoliranost precej opaznejša (enkrat mesečna letalska zveza z Moskvo preko letališča v Longyearbyenu) in s tem pove- zan "samooskrben" značaj mesta: pridela- va hrane (rastlinjaki, živinorejska farma), razširjena mreža storitvenih dejavnosti. Rudarji prihajajo sem na delo po pogodbi predvsem iz Donbasa in Kuzbasa. Pravi- jo, da je delo tukaj sicer težje, ob nekaj višji plači pa vsaj ni problemov z najos- novnejšo preskrbo. Pyramiden je sodobno naselje, čeprav zgrajeno po nekdanjem sovjetskem načinu gradnje mest. Radi se pohvalijo, da imajo najsevernejši plavalni bazen na svetu. Rudnik so leta 1926 kupili od neke švedske družbe. Prometno povezanost z Barentsburgom Rusi vzdržu- jejo predvsem s helikopterjem, za težje tovore uporabljajo manjše ladje. Transport premoga pa poteka preko Murmanska. 1. Hisdal, V. 1985: Ceography of Sval- bard. Norsk Polarinstitutt. Oslo. 2. Steffensen, E. 1982: The climate at Norwegian Arctic stations. Det norske meteorologiske institutt. Oslo. 3. Umbreit, A. 1989: Spitzbergen Hand- buch.. Kiel. 4. Worsley, D. 1986: The Geological Histo- ry of Svalbard. Stauanger. 15