126 Razne vesti.
5®
Razne vesti.
v Ljubljani, 1.5. aprila 1900.
— (Osobne vesti.) Naslov in značaj višjesodnega svetnika so dobili: dež. sod. svetnik v Celji L. Ulčar povodom vpokojcnja, drž. pravdnik v Celji R. Sch\vinger in dež. sod, svetnik v Trstu Fr. Codrig. — Dež. sod. svetniku M. vit. Langcrju pl. Podgoro v Celji jc podeljen povodom zaprošenega vpokojcnja viteški križ Franc Jožcfovcga reda. — Umrl jc dne 18. pr. m. v Tolminu bivši notar dr. Jan. pl. Prcmcrstcin v visoki starosti 90 let.
Razne vesti. 127
— (Dr. F. Maassen. f) Dne 9. t. m. je umrl v Inomostu bivši profesor za rimsko in kanonsko pravo na dunajskem vseučilišči, dvorni svetnik dr. Friderik Maassen. Porojen na Meklenburškem 1.1823., je študiral na mnogih nemških univerzah, prestopil h katoličanstvu in moral zato osta-viti podeljeno mu meklenburško službo. Od 1. 1855. naprej je bil vseučiliški profesor v Pesti, v Inomostu, Gradcu, od 1. 1871. pa na Dunaji, dokler ni bil radi starosti vpokojen. Strogo konservativnega mišljenja je bil 1. 1885 poklican v gospodsko zbornico. Največje njegovo delo je: »Geschichte dcr (Jucllcn und der Literatur des canonischen Rechtes im Abendlande bis zum Ausgange des Mittelalter«.
— (Odvetniki v p o si ans ki zbornici,) ki jih je 49, so 16. pr. m. sklenili mejsobno prosto zvezo, ki naj posebno pozornost obrača na vsa justična vprašanja, vzlasti pa tista, ki zadevajo odvetniški stan. Izvolili so tudi petorico v odsek, ki naj do zopetnega sestanka državnega zbora pripravi predloge s posebnim ozirom na sklepe odvetniškega shoda.
— (Shod odposlancev avstr. odvetniških zbornic) seje vršil na Dunaji od 26. do 28. pr. m. Kranjsko sta zastopala njen predsednik g. dr. A. Moschč in odbornik g. dr. V. Krisper. Važne sklepe tega shoda priobčimo v prih. številki.
— (Nižj eavstrij ska odvetniška zbornica) je začela izdajati svoj uradni list, ki bo praviloma izhajal vsak mesec. Prva številka jc prišla marca meseca na svitlo. — Ista zbornica je praznovala slovesno dne 27. pr. meseca svojo petdesetletnico.
— (Zaradi izdajanja odločeb c. kr. najvišjega sodišča tudi v slovenskem jeziku) so posl. dr. Ferjančič in tovariši v seji državnega zbora dne 16. marcija t. 1. podali do pravosodnega ministra nastopno interpelacijo: »Po §-u 27. ces. pat. z dne 7. avgusta 1850, drž. zak. št. 325, s katerim se je ustanovila organizacija najvišjega sodnega in kasacijskega dvora na Dunaji, mora najvišje sodišče, ako se je razprava vršila v drugem, negoli nemškem jeziku, svojo odločbo z razlogf' vred izdati v tistem jeziku, v katerem se je razpravljalo na prvi instanci, in pa v nemškem jeziku. Ta zakonova določba se pa za slovenski jezik — in sicer samo še zanj — ne izpolnjuje. Radi tega so že pri razpravi o justici bile pritožbe bodisi v budgetncm odseku, bodisi v zbornici, in nekoč je že justični minister grof Schonborn izjavil, da se teži za tem, kakor hitro moči izvesti to zakonovo določbo tudi za slovenski jezik. Ker ni misliti, da bi mogle za končno izvedbo te zakonove določbe biti še kake ovire, vprašamo iznova Nj. eksc. gospoda justičncga ministra: »»Kedaj se končno sme pričakovati izvedba §-a 27. pat. z dne 7. avgusta 1850, drž. zak. št. 325 tudi za slovenski jezik?«« — Interpelacijo v istem smislu so podali tudi posl. dr. D. Majaron in tovariši v deželnem zboru kranjskem dne 3. t. m.
— (Slovenščina na trgovinskem sodišču tržaškem.) Dogodek, ki je popisan v 2. št. let. ^»Sl. Pravnika« str. 62, je dal povod k
128 Razne vesti.
interpelaciji posl. Spinčiča in tovarišev v poslanski zbornici dne 16. pr. m. Interpelantjc vprašujejo pravosodnega ministra: »Ali hoče Nj. ekscelenca ukreniti, da se na c. kr. trgovinskem sodišču v Trstu, odnosno povsod, koder vsled razmer mora tako biti, namesti: sodniki, bodisi iz trgovskega stanu ali po znanji, ki bodo tudi slovenščine zmožni, da bodo stranke zavarovane proti izgubi svojih ustavno zajamčenih pravic in proti potrati časa ter denarja?«
—(Raba hrvatskega, odnosno slovenskega jezika pri polit, in sodnih uradih na Primorskem.) Radi nekaterih najnovejših slučajev, v katerih se je kršila jezikovna ravnopravnost v Primorji, so posl. Spinčid, dr. Laginja in tovariši stavili v seji posl. zbornice dne 16. pr. m. do ministrskega predsednika in voditelja ministrstva za notranja dela interpelacijo: »Je li Nj. eskcelenca privolji glede na ustavno zajamčene pravice državljanov in glede na razpisa ministrskega predsednika in voditelja notranjega ministrstva z dne 29. septembra, odnosno 5. novembra 1898 preiskati dati danes navedene slučaje in po pravu ter zakonu postopati proti dotičnim in drugim državnim funkcijonarjem, ki do sedaj niso svoje dolžnosti izpolnjevali ali je v prihodnje ne bodo?« — Radi drugih slučajev pri okr. sodiščih v Kopru in Lošinju malem povprašali so isti poslanci v isti seji pravosodnega ministra: »Hoče li Nj. ekscelenca nemudoma navedene slučaje prav strogo in nepristranko preiskati, dotičnc, svojo dolžnost zanemarjajoče uradnike primerno zavrniti in potrebno ukreniti, da bode pri C. kr. okr. sodiščih v Kopru in Lošinju malem ter drugih v Istri vladale zakonitost, pravica in dostojnost ?«
(Akti administrativnega postopanja.) V poslanski zbornici se je stavil dne 15. pr. m. naslednji predlog: »C. kr. vlada se poživlja, da prej ko moči odpravi prepoved, po kateri ni dovoljeno prizadetim strankam ali njih zastopnikom vpogledati v akte administrativnega postopanja.« — Ta predlog je jako umesten. Reforme je sicer potrebno vse administrativno postopanje. A nedostatek, proti kateremu je naperjen navedeni predlog, bi bilo pred vsem treba odpraviti. Če stranka ničesar ne zve o razpravi, če največkrat niti ne zve razlogov odločbi upravnega oblastva, potem tudi svojih koristij v instancah ne more vsestransko zastopati. Vzlasti se to čuti pri pritožbah na upravno sodišče, katere naj odvetniki sestavljajo in zastopajo, ne da bi zanesljivo znali, kaj se je godilo v upravnem postopanji!
»Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsacoga meseca in dobivajo ga člani društva »Pravnika« brezplačno; nečlanom  pa stoji  za  vse leto 8 K, za
pol leta 4 K.
Uredništvo je v Ljubljani, v Gospodskih ulicah štev. 17; upravništvo pa v Gospodskih ulicah štev. 4.