Poštnina plačana v gotovini. SOBOTA, 23. marca 1930. Cena 1 Din. Izhaja vsako nedelo. CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare. Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25% Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. logov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga Uprava: Črensovci. Pošt ček. pol. št. 11.806. Leto XVII. št. 12. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota. Telefon št. 28. Grozodejstva bolševikov v Rusiji. Po celom sveti so se vršile zadnje dni molitve i protestna spravišča proti preganjanji vseh ver v Rusiji. Že dugo je ne bio ves kulturni svet tak enoglasen kak zdaj, kda je sv. Oča Pij XI. pozvao vse püšpeke i vernike kat. Cerkve, pa tüdi drüge predstojnike krščanskih cerkev na molitveno križarsko bojno proti nevernim bolševikom. Na svetek sv. Jožefa so se vršile po vsem sveti spravne molitve, naj bi se Bog smilüvao nesrečne Rusije, naj bi krščenike potrjüvao v vöri i skrajšao dneve krutovlade bolševikov v nesrečnoj Rusiji. Znano je. da so dali bolševiki podreti cerkve i svetišča vseh vör, da razstrelávlejo kloštre, vužigajo najdrakše podobe, posebno kepe Bogarodice, da sa poropali zvoné i prepovedali vsakše zvonenje. Odpravili so vse nedele i svetke, zapérajo i morijo tak katoličanske kak evang. i pravosl. püšpeke i dühovnike. Dozdaj so bolševiki pomorili 31 püšpekov, 1560 dühovnikov, 7000 baratov, več jezero dühovnikov pa trpi grozne mantre po vozaj ali pa hira i mujra na Solovjetskih otokih. Strašna nesreča je zadela püšpe- ka Benjamina iz Leningrada, šteroga so na smrt obsodili. Pred smrtjov se je zagovarjao: „Jaz sam zvesti sin svojega naroda. Lübim ga i bom ga vsigdar lübo. Ne vem, ka me čaka: žitek ali smrt. Prekrižo se bom (pri tom se je prekrižo) i pravo, hvalen bodi Gospod Bog za vse, ka pride. Vsi navzoči, tüdi sodniki so se razjokali. Sklenoli so, da do ga pelali v Moskvo. Pelali so ga zvüna váraša i ga doli strelili. Bolševiki delajo po svetkaj maškerade, pri šterih se norca delajo iz cerkvenih reči, v cerkvenom gvanti plüvajo na sv. križ, zdigavlejo roke proti nebi, rekši, naj jih Bog kaštiga. Po šolaj, fabrikaj i drüštvaj vsešérom Velike Rusije divja bojna proti vsakšoj vöri. Vsakši, šteri šče v Rusiji dobiti krüh, gvant i stanovanje, more biti bolševik i komunist, inači ne dobi nikaj. Tüdi mi. Prekmurci se pridrüžimo molitvenoj križarskoj bojni, ár smo sami na svojih plečaj sprobali, ka zná takša bolševiška banda, štera ščè meti nebesa na zemli. Prosimo sv. Cirila i Metoda, slovenske sveče i sv. Jožefa, patrona Matere Cerkve, da se naj Bog smili nesrečne Rusije. „Evangeličanci verostüjte!“ Pod gornjim naslovom je prinesla 3. i 4. štev. Düševnoga Lista napad na Martinišče i na sirotišnico „Dom sv. Frančiška“. Poleg toga pa se omenja tüdi zadeva delavskoga doma v Soboti. Podpisani odbor da odgovor samo na napad, ki se tiče njega, to je sirotišnice v Črensovcih. Düševni List trdi, da evangeličanec ne sme pomagati sirotišnici, ar za evangeličanskoga siromaka, ki bi bio sprejeti v sirotišnico, bi „prva pomoč stanovitno to bila, ka bi ga notrizavrnoli vu jedino zveličanje r. kat. cerkev!“ List, šteri ide skoz rok dühovnika evangeličanske vere, list, šteri kak že njegov naslov kaže, je namenjen, da düše vči i goji i plemeniti, ne bi smeo tak pisati niti te ne, če bi bio samo svecki list; niti poganski list ne bi smeo toga pisati, ka se siromakom ne sme pomagati. Ve je pa socialna dužnost človeka, da sočloveka pomaga, če te pride v nevolo. Tem menje pa sme pisati, da se siromake ne sme pomagati, list, ki se glasno bije v prsi, da glasi Kristušov navuk! Pa je meo Kristuš v sebi kaj drügo kak lübezen, v prvom redi lübezen do siromakov?! Zakaj pa D. L. samo glasi Kristušov navuk? Pa naj se nam dopüsti, da nekaj popunoma odkrito povemo. Nik- dar naši listi neso pisali, ka se evangeličanskim sirotam ne sme dati! Vsikdar so pomagali naši listi evangeličancom ravno tak, kak katoličancom! Pa gledajmo tüdi dela našega katoličanskoga naroda! Kda so evangeličanci pobirali na svojo cerkev, ki bi se mogla zidati v D. Lendavi, kda so pobirali po čisto katoličanskoj krajini, jeli so katoličanci tak delali, kak zdaj dela Düševni List, jeli so hujskali svoje verske tovariše, naj evangeličancom nikaj ne dajo!? Ne so hujskali, nego so je kak brate podpirali. Kda se je pobiralo na evangeličansko cerkev v Slaveči, smo v samom Düševnom Listi čteli imena katoličancov, ki so varüvali na njo!? Zakaj so darüvali!? Brate so gledali v njih i njim v nevoli prišli na pomoč zavedajoč se, da je bolše meti vero v Kristuša, čeravno je ne prava, kak ne meti nikše vere. Pokazali so samo svojo veliko lübezen i potrplivost do svojih bratov! Pa kda je lansko leto glad poklonkao na dveri vnogih stoterih siromakov v Slovenskoj Krajini, tak katoličanskih kak evangeličanskih, pitamo, jeli je podpisani odbor delao razliko med katoličanci i evangeličanci?! Neje, vsem je pomagao, za vse je ednako proso i skrbo. Pa naj nede nikša tajnost, dari, štere je dobo, so prišli samo iz katoličanskih rok, od evangeličanca niti pare nesmo sprejeli, pa vendar smo evangeličancom tüdi pomagali kak katoličancom! Ali Düševni List že ne pomli, ka je pred nedavnim objavo, da so se v čisto katoličanskoj Tišini nabrali dari na evangeličanski dijaški dom!? Bratje, ne zamerite, da to pišemo, ne je to vočimetanje, nego branitev Kristušove lübezni, štera je bila med nami i more biti i štero ščejo nespametni lüdje pogasiti. Ne pozabimo, da nas samo eden most veže vküp katoličane i evangeličane v Slovenskoj Krajini i to je lübezen do bližnjega. Če te most porüšite, škodite ne samo katoličancom, nego šče bole sebi, trpela pa bo od toga cela naša lepa krajina. 2 NOVINE 23. marca 1930. Proti konci pa najbole energično zavračamo nesramno trditev Düševnoga Lista, ka bi se prej evangeličanci v Domi mogli odpovedali svojoj veri i posili postati katoličani. Povejte samo eden slučaj, kda je šteri evangeličanec mogo postati po sili katoličanec?! Samo ednoga! Povejte imenoma tistoga dühovnika ali vernika, ki je šteroga evangeličanca posili spravo v katoličansko Cerkev! Povejte ga imenoma! Če pa toga nemre povedati, te mi povemo svojo istino, da je pisec Düševnoga Lista napisao grdo laž i da ta vsebüje versko mržnjo i hujskanje i naj računa zato z posledicami svoje trditve. Odbor za zidanje sirotišnice „Dom sv. Frančiška“ v Črensovcih. Kalendar. marc (31 dni) 13. teden. Židovski kal.: 30. marca Ros Hechodes. Senje: 25. Selnica, 26. Rakičan, 27. Dolnja Lendava, 28. Gornja Lendava. Vreme: V začetki tedna napovedüjejo dež, proti konci pa se vreme nekelko zbolša. Hodoš: prihod iz M. S. ob 652 i 1524 vöri odhod v M. S. ob 707 i 1540 vöri Murska Sobota: prihod iz Hodoša ob 843 i 1716 vöri odhod v Hodoš ob 510 i 1340 vöri prih. iz Ormoža ob 909, 1210,1905,2035 v. odh. v Ormož ob 516, 912, 1412, 1744 v. Ormož: prih. iz M. S. ob 702, 1235, 16, 1939 v. odh. v M. S. ob 726, 1024, 1502, 1852 v. D. Lendava: prih. iz Čak. ob 514, 906, 1257, 2031 v. odh. v Čak. ob 524, 940, 1407, 2126 v. Čakovec: prih. iz D. L. ob 623, 1050, 1508, 2236 v odh. v. D. L. ob 420, 8, 12, 1925 v. Zveze: Što ma opravke v Maribori, Ljubljani ali Zagrebi se naj pela z vlakom, ki ide iz M. Sobote ob 516 vöri, ravnotak tüdi iz D. Lendave ob 524 vöri. Ka novoga v Belgradi ? Protestno spravišče. Preminočo nedelo so meli katoličani velko spravišče, v šterom so protestirali proti preganjanji v Rusiji. Predavao je Ijubljanski bogoslovni profesor prelat dr. Grivec. Svetovna politika. Španija. Pred nedavnim smo poročali, da je mogao Primo de Ri- vera, ki je bio sedem let neomejeni gospodar Španije, odstopiti. Po odstopi se je zbüdilo proti njemi velko sovraštvo Rivera je zavolo toga zapüsto domovino. Stavo se je v Parizi. Tam je preminočo nedelo vmro. Od žalosti i vnogoga mišlenja ga je zadeo boži žlak. — Rusija. Bolševiška armada se spopunjava z ženskimi vojaki. Dela se na to, da bi v 2 letaj znalo do 5 miljon žensk sükati vojaško orožje. Murska Sobota Z Bogom! V tork nas je zapüsto i odišeo na svoje novo mesto v D. Tuzlo komandant orožniške čete, g. major Iskrič. Pet let je bio med nami. V tom časi si je pridobo s svojov lübeznivostjov vnogo prijatelov. S skuznatimi očmi se je poslovo od njih. Od vnogih se ne mogeo posloviti, zato je naproso uredništvo, naj objavi naslednje vrstice: „Major Iskrič prilikom premeštaja na svoju novu dužnost u D. Tuzli ovim se putem oprašta od svojih prijatelja i poznatih i svima želi svako dobro“. Vsem nam bo žmetno za g. majorom i vsikdar se ga bomo radi spominjali. „Novine“, štere si je naročo pri odhodi, njemi naj še v tüjino nesejo naš prijatelski „z Bogom“. Ja, z Bogom, g. major! Zadovolstvo naj Vas sprevaja na novom mesti! Slovenske krajine, šteroj ste posvetili pet let, ne pozabite, kak tüdi ona Vas ne pozabi i Vas vsikdar z veseljom sprejme, če jo obiščete. — Kmečka posojilnica sporoča vsem, ki so dali 20% bone v zamenjavo, da lehko pridejo po peneze. — Smrtna kosa. Preminočo soboto je bio v Maribori pokopani naš dober i prilübleni znanec tüdi naročnik Novin, g. Ludoviki Brumen. Vsi smo ga poznali, zato ne potrebno posebi opisüvati njegovoga živlenja i dela. Vsem nam je žmetno za njim. Naj počiva v miri. Gospa i sorodniki naj sprejmejo naše iskreno sožalje. — Avtomobila sta se razbila. Takšega kak preminočo sredo večer Sobota že dugo ne videla. Na cesti med Rakičanom i Sobotov sta vküpvdarila dva velkiva avtomobila. Vdarec je bio strašen, tak da sta oba motora popunoma razbitiva. Močna sila je zagnala avtomobila na stran. S prednjimi potači sta oba zletela v jarek, z zadnjimi pa sta ostala na cesti. Kraj nesreče in razbitiva avtomobila si je ogledalo na stotine lüdi. Velka sreča v nesreči je, da lüdje, ki so sedeli v avtomobilaj, ne so dobili nikših vekših poškodb, čeravno bi po okolščinaj vsakši pričaküvao celo smrt. K toj srečnoj rešitvi moremo gg. Šiftari, Küčani i drügim samo častitati. Občni zbor Trgovskoga gremija. Prihodnjo nedelo, 30. t. m. bo meo Trgovski gremij svoj redni občni zbor. Na dnevnom redi bodo poročila odbornikov i drüge gremijske zadeve. — Nova ulica proti Martinišči se imenüje „Martiniška ulica“. To je občina določila pa je popunoma pravilno. Zdaj bi pa občina na vsakši način mogla to novo ulico razširiti, zdignoti pa še edno svetilko dati. Kak smo zvedili, so že v obč. odbori od toga sklepali. Staro Martinišče je küpila čerensovska posojilnica za svoje namene. Tüdi to de za Soboto hasnovito. Prostor je velki i lepi, da se lehko na njem zida. Zrakoplovne tekme se zavolo neprimernoga vremena neso mogle vršiti. Vršile se bodo meseca maja. Što je küpo vstopnice, je naj čuva, ar bodo te valale. Slovenska krajina Mati, tvoj den. V tork sveti katoličanski svet svetek Marijinoga oznanenja. Te den je vsako leto posvečeni materam, ki bi si naj postavile za peldo Marijo — najbolšo mater. Matere naše krajine, tork je tüdi Vaš den, zato njemi posvetite par misli! Den Vaše lübezni je 25. marc. Tiste lübezni, ki gori v Vaših srcaj do drüžine; do moža i dece. Den Vaših žrtev je, štere prenašate za svojo krv — za deco, da bi srečno živeli. Den Vaših skuz je, Štere stiska živlenje v trplenji i žalosti. Den Vašega veselja je, štero čütite v svojoj drüžini. Prosite te den blagoslov za Vašo lübezen, za žrtve, skuze i veselje, da bodete srečne Ve i Vaš zarod. * — 2000 Din. odnešenih. Hišo Casar Matjaša v Bogojini je obiskao nekši premetani tolvaj i je odneso 2000 Din. penez. Penezi so bili z bankašom vred v škrinji, od štere klüč so nosili dedek pri sebi. Pred par dnevi so nücali peneze. Škrinjo so odkle- 23. marca 1930. NOVINE 3 noli, bankaš vzeli v roke i ga odprli. Zdaj so se začüdili i prestrašili. Bankaš je bio prazen. Kakšteč so iskali, 2000 Din. neso našli. Tolvaj je bio pretrigani. Škrinjo je odpro, peneze vövzeo, potem pa vse v red djao, kak je prle bilo, da tolvajije duže ne bi vzeli v pamet. Vsakšemi, što ma peneze tanačivamo, naj jih dobro čuva, da se njemi ne zgodi tak kak Casarovim. Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi, na glavnoj vulici. 49 Z Ivanec smo dobili naslednje vrstice: Zanemarjenost nešternih občin zavolo svojih javnih poti. Občine postavlajo navadno okoli Novoga leta polske čuvaje. Pogoditi bi se mogle z njimi tüdi v tom tali, da prevzemejo püščanje vode s poti. Tak bi poti bile v bolšem stanji. Med Ivanci i Bogojinov so tak božne poti, da skoro peški ne mogoče hoditi po poti, s kolami pa še žmeče. Voda stoji na njih, ar se žlaki ne presekavlejo, da bi se voda stekala v jarke. V večih mestaj so tüdi jarki zasipani, tak da se voda nemre odtekati . . . v Dobro bi bilo, da bi se novi srezki cestni odbor za takše stvari brigao. Slabih poti nemajo samo občine okoli Bogojine, nego bi lehko pravili, da so si v tom pogledi skoro vse občine ednake. S tem, da ne skrbijo za občinske poti, si samo škodijo, ar so slabe poti tak za lüdi kak za živino velikanska mantrača. — S kol je spadno i si roko potro. Črnko Balaž iz Markovec je pred par dnevi pelao voz sena. Ar žmečava ne bila prevelka, se je pelao. Zadela ga je nesreča. Naednok so se kola malo zvagnola i on se je poškalo dol. Ar se je to zgodilo naglo, se ne mogeo nigdi zgrabiti. Spad no je tak nesrečno, da si je potro roko i se je tüdi inači preci stukeo. — Telefon si je dao napelati g. Vekoslav Bratina v Križevcih pri Ljutomeri. Telefonska štev. je 4. Ar dosta oglaša v Novinaj, njemi želemo, da bi njemi bio telefon k velkomi haski. — Petim je slüžo gostüvanje. Jako-jako so redke takše drüžine, kak je drüžina Štefana Somi v Radmožancih. V dobrih desetih tednaj je slüžo gostüvanje trem sinom i dvema hčerama. Vsi trije sini so bili zdani na konci novembra preminočega leta, obe hčeri pa zdaj meseca februara. — Nova šola. Čüje se, da si postavijo občine: Bakovci, Krog i Satahovci novo sküpno šolo. Zidali jo bodo na meji med Bakovci i Krogom. Vsi, ki krajevne razmere poznajo, pravijo, da bo to najpripravnejši prostor, ar je približno na sredi. ZA NEDELO. Trètja v posti. Evang. sv. Lukáč v 11. tàli. V onom vremeni: Zganjao je Jezuš vraga, i on je bio nemi. I gda bi vö zgono vragá, gučao je te nemi, i čüdivala se je vnožina. Nešteri so pa med njimi pravili: v Belzebubi vrajžem poglávniki vragé zgánja. I drügi sküšávajoči znaménje so z-nebés prosili od njega. On pa, kak je vido mišlenja njihova, pravo je njim: Vsakše králestvo vu sebi razdeljeno, opüsti se i hiša na hišo spádne. Či je pa i šatan vu sebi razdeljeni; kak bobe stalo králestvo njegovo? Da velite, ka jas v Belzebubi zgánjam vragé. Či pa jas vu Belzebubi zgánjam vragé: Sinovje vaši v kom je zgánjajo? záto oni vaši sodci bodo. Či pa jaz vu prsti Božem zgánjam vragé: zaistino je prišlo k vam Králestvo Bože. Gda močen orožnáti varje svoj dvor; vu méri so ona, štera má. Či pa močnejši od njega pridoči obláda njega, vse orožje njegovo odnesé, v-šterom se je vüpao i poroblenjé njegovo razdeli. Ki je ne z menom, proti meni je; i ki se správla z menom, rasipáva. Gda nečisti düh vö zide z človeka, hodi po sühi mestaj, iskajoči počinek, i ne najdejoči ga právi: povrném se vu hižo mojo, Odked sam vö prišo. I gda pride, nájde jo z metlov pometeno, i osnáj-ženo. Teda ide i vzeme sebom sedem drügi dühov hüši od sébe i notri Stopivši tam prebivajo. I bodo slednja dugovánja onoga človeka hüša od ti prvih. Včinjeno je pa gda bi eta pravo; podignovši reč neka ženska med vnožinov, právila je njemi. blážena utroba, štera je tebé nosila, i prsi štere si ti cecao. On je pa pravo: ešče bole so bláženi, ki poslüšajo reč Božo i njo obdržijo. Razgled po domovini. Odbor kat. akcije v Maribori. Pred par dnevi se je ustanovo v Mari odbor katoličanske akcije, štere namen je, da v dnešnih časaj razširja Kristušovo kralestvo. Predsednik odbora je postao Franc Jerebič, ki je že tüdi dozdaj dosta delao v drüštvenom živlenji. „Grofica Marica“ v Ljutomeri. Dnes (23. marca) i v tork (25. marca) domači igralci v Sokolskom domi nastopijo z operetov „Grofica Marica“. Ta igra se je igrala že večkrat na velkih gledaliških odrih. Za Ljutomer je nekaj posebnoga, zato si jo prijateli iger gotovo ogledajo. Iz sveta. Kelko Evropa poje i popije? Človekova vsakdenešnja hrana je krüh. Toga pojejo na leto: Belgijec 289 kil, Francoz 270 kil, Holandec 227 kil, Čehoslovak 217, Španjolec 206, Rus 195, Italjan 190, Irec i Anglež 183, Nemec 171 itd. Najmenje poje Švicar; naime 140 kil. Krumplov pojejo največ Nemci. Za njimi pridejo Belgijci (letno 449 kil), Čehoslovaki (384 kile) i Francozi (295 kil). Pri čaji so na prvom mesti Angleži, najmenje pa ga popijejo Danci, najmenje kave pa Angleži. 20 miljon dolarov za vseučilišče. Míljardar Edward Harkness je darüvao za vsučilišče Yale v Newhaveni, ki je najznamenitejša visoka šola v Severnoj Ameriki, 20 miljon dolarov (1 miljardo 120 miljon Din.) To ne bio njegov prvi dar, ar je dao različnim človekolübnim ustanovam že okoli 100 miljon dolarov. Kak visiko pridejo lüdje? Mi, ki včasih splezamo samo na kakšo goro, si žmetno predstavlamo, kak visiko pride zrakoplov. Francoski letalec Lemoigne je zleto 11 jezer 500 metrov visiko. Cene: Penezi (20. marc.): dolar Din 56·40, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7 90, lira Din 2·90, pengő Din 9·80, marka Din 13·37, uruguajski peso Din. 50, frank Din. 2·20. Zivína: biki, jünci i telice Din. 8—10 (jako debeli Din. 11), krave Din. 4—8, teoci Din. 14—15·—, svinje Din. 16—17·— (debele do 18 Din.) Zrnje: pšenica Din. 200, žito Din. 140, kukorca Din. 130—140, krumpli Din 45, ajdina Din. 160, proso Din. 150, črešnjevec Din. 300, mešani Din. 200. K odaji je pohištvo, i drüge reči za sobo. Več se zvedi pri SOKÁL IRMI M. Sobota, Aleksadrova c. 23 Agrarne zadeve. Vabilo na zvünredni občni zbor agrarne zadruge. Agrarna zadruga za dravsko in savsko banovino, reg. zadruga z neomejenov zavezov v Črensovcih vabi svoje kotrige na zvünredni občni zbor, ki se bo vršo v Črensovcih dne 6. aprila v dvorani „Našega Doma“ popoldne ob treh. Dnevni red: 1. Pritožba veleposestva v D. Lendavi i pritožba Agrarne zadruge v Črensovcih. 2. Določitev predloga, ki se pošle na višje mesto, kakša naj bo cena v agrarnom zakoni za agrarno zemlo i pod kakšimi pogoji naj se vrši odplačüvanje. 3. Slučajnosti. Če v napovedanom časi občni zbor ne bi bio sklepčen, se vrši pol vüre sledkar na istom mesti i z istim dnevnim redom drügi občni zbor, ki bo velavno sklepao ne gledoč na število navzočih kotrig — Načelstvo. Uradni den v Soboti. V petek 28. marca bo uradni den za kotrige agr. 4 NOVINE 23. marca 1930. zadruge v Soboti v Faflikovoj hiši poleg špitala popoldnevi ob 2. Na sejo pride tüdi predsednik agrarne zadruge. Tak je sklenolo načelstvo dne 12. t. m. Kak se nameni rešiti pri nas agrarni zakon? Pisali smo že kakši je agrarni zakon na Vogrskom i v drügih državaj. Zdaj pa par reči od zakona, ki ga šče predložiti zdajšnji minister za polodelstvo g. dr. Frangeš. Zemla bi se delila v štiri razrede. V prvoga bi prišla zemla, štera je dozdaj bila v prvom i drügom; v drügoga dozdajšnji treti i štrti razred; v tretjega dozdajšnji peti i šesti razred; v štrtoga pa dozdajšnji sedmi i osmi razred. Najvišiša cena, to je cena prvoga razreda bi bila 3500 to je trijezero petsto dinarov. Vsi ovi razredi bi meli nišišo ceno. Pa ta cena zna še menša biti, to je samo v načrti, zakon zna šče menšo določiti. Vsaki pameten človek zdaj more zarazmeti, zakaj je ta peklenska sila za odajo veleposetniške zemle! Z drűge strani pa tüdi vsaki lehko zpozna, da je Agrarna zadruga do niti točno določila ceno agrarne zemle i srečni so tisti, ki so jo bogali i ne küpili zemle. Strašne reči so podpisali, ki so küpili agrarno zemlo na veleposestvi g DolLendavi. Do rok so nam prišle pogodbe, štere so podpisali nešterni prestrašeni agrarni interesentje, ki so se zbojali zavolo strašila, ka njim zemlo vzemejo, če jo ne küpijo. V teh pogodbaj to stoji: 1. Küpec more plačati 6% za zemleknižni prenos, te kda plača kaporo ali najkesnej pri drügoj rati. Dokeč ne plača dve rati i teh 6%, ne dobi pogodbe. — To je nekaj strašnoga! Ve pa zakon od fakultativnoga odküpa predvideva bremenaprosto i takseprosto vknižbo za agr. interesenta! Zakaj se pa te pobira tü taksa, posebno te, kda ne je rešen fideikomis i patronat, kda se zakonskim predpisom nemre zadostiti? Gledajte! 38. § finančnoga zakona od 1. 1925. šteri dopüsti odajo veleposestniške agrarne zemle se etak glasi: „Za pogodbe ki se nanašajo na agr. interesente, se ne plačüje ne prenosna ne samoupravna taksa.“ Zakaj pa te pobira 6% veleposestvo? 2. Poleg višeomenjenih 6% takse plača küpec ešče posebi za pogodbo od vsakšega plüga 125 Din. Pravilnik od fakultativnoga odküpa veleposestniške zemle določi za pogodbo samo 50 Din. ali pa 2% od odajne cene i s tem bi bili vsi stroški plačani. Veleposestvo v D. Lendavi pa ide ešče dale. Ne samo ka se more plačati 125 Din. od plüga, nego síromaški küpec te peneze zgübi, jih ne dobi nazaj, če se pogodba ne bi odob- rila. Agrarni interesent, ki bi küpo pet plügov i se pogodba ne bi odobrila, bi mogo pozabiti po toj pogodbi 650 Din. Pri novoj pogodbi bi mogo znova vse stroške nositi. 3. Küpca ta pogodba včasi veže banke pa ne, nego samo te, če Hrv. slav. banka za parcelacijo odobri pogodbo. S toga je razvidno, da tisti, ki odavajo, nemajo popune punomoči odavati. 4. Küpec plača zamüdne intereše poleg navadnih, če v 30 dnevaj ne plača rate. Niti nesreča neje vüvzeta, ki bi se pa mogla v račun jemati, pravimo pri povodni če zemla leži poleg vode itd. 5. Küpec nema pravice se pritožiti proti pogodbi, če bi cena zemle spadnola za nad polovico kak to dovolita i vrejüjeta §§ 933. i 934. o. g. z. To je v glavnom, ka bi se moglo v pogodbaj spremeniti tak, ka bi tüdi küpec dobo kaj ugodnosti. Da to neje ugodnost če se veleposestvo zaveže, ka z 8% intereši plača nazaj küpci vplačano svoto, če se pogodba ne odobri. To je dužnost, ki jo predpiše zakon. Ne smemo pa pri tom še toga pozabiti, ka v Medjimurji banke za 16% davajo vö peneze. Jako teška je tüdi pritožba lüdi, ka ne vejo ka podpišejo. Pozavamo zato merodajno oblast, naj ma na skrbi te pogodbe, ki se sklepajo z agr. interesenti, ka ne pridejo v kakšo nesrečo. Tožbe Medjimurcov. Iz občin Gardinovec, Pavlovec, Belica itd. so se jočič pritožili lüdje, da so jih silili na odküp agrarne zemle i da so se njim popretili, da je dajo poštrofati i notri zapreti, če samo reč povejo proti küpili zemle. I siromaški narod je podpisao pogodbe. — Prosimo vse gospode dühovnike i drüge, ki majo srce do siromaškoga naroda v Medjimurji, naj napravijo priziv proti toj krivici na bansko upravo v Zagrebi i na samoga ministra g. dr. Frangeša v Beogradi. Vse agrarne interesente iz savske banovine pa pozavamo, naj pristopijo k našoj zadrugi v Črensovcih, štera je ustanovlena ne samo za dravsko nego tüdi za savsko banovino. Zadruga je bo po svojih pravilaj zagovarjala. Vsem agrarnim interesentom v navuk i tanač! Namen agrarne zadruge je, da narod zbere vküp ga čuva, naj brez zadruge nikaj ne küpi, špara, dokeč ne bo agrarnoga zakona, gda njemi s posojilom priskoči na pomoč. Agrarni zakon pa bo določo nizke pravične cene. To je najmre namen agrara. Zato je pa najbolše počakati agrarni zakon v zadrugi, kak v ednoj v miri i složnosti. Gospodarstvo V. Nemeš, Tešanovci. Deset tanačov za svinjerejo. Svinjereja je pri nas jako dobro razvita. Da bomo meli od nje kem več haska, naj majo gospodinje pred očmi naslednjih deset tanačov: 1. Gledati se more, da si pridobimo dobro plemenjačo, štera zgoji svoje mladiče posebno dobro; od takše svinje se dobi dober zárod ali plemen. 2. Pri küpüvanji plemenskih svinj se naj najbole pazi na dobro fajto. 3. Posebno pazimo pri küpüvanji plemenskoga blaga, da ne bo iz prve gnezde ali prvi mladiči od plemenjače, ar takši mladiči neso kaj posebnoga. A od drüge do pete gnezde dobimo dober zárod. 4. Pazimo, da si za pleme odeberemo dobro razvite mladiče, ar samo od takših lehko čakamo močen zarod. 5. Pri püščanji trbe paziti, da bo prasica stara najmenje 11 mesecov, ar od slabe mlade svinje dobimo slabe prasce i ne bo haska ne od matere ne od prascov. 6. Tiste plemenjače, štera nam prinese dober zarod i je pokorna ne bujti včasi v prvom leti. Mejmo jo do 8 let. Ar ona nam na leto 3-4=70 kg. prašičov haska prinese in ešče mámo za sébe na dale. 7. Pazko morajo meti gospodinje na to, da ne bodo gonile dobrih plemenjač k božnomi kanžari, šteri njim pokvari plemen. 8. Hrána za praščiče je lehko kühana i sirova. Če davamo svinjam sirovo zrnje, je dobro če je eden den prle namočimo, da bo bole mehko. Za hrano splošno vala, da kak navadimo prasce, tak jih krmimo tüdi sledkar. Za prasce je dobro, če včasi od začetka dobijo ječmen i kukorco. Krumpišov naj malo dobijo, ar so premočni za nje. 9. Prasci, šteri se skotijo po zimi se jako slabo razvijajo, če nemamo dobre paske na nje. Dajmo jim v hlev nekelko sprhnjenoga zidovja ali ciglovja i nekelko čiste zemle, ar tisto potrebüjejo za razvoj. Kda se pa zemla raztopi je püščajmo vö, gibanje je svinjam najbole hasnovito. 10. Dostakrat se zgodi, da lüdje svoje svinje ne spüščajo vö, da bi si poiskale tisto, ka za zdrávje potrebüjejo. Majo je celi čas v hlevi, da njim glodajo hlevé. Svinjam, šterih ne mogoče püščati vö, trbe davati med krmo „Klajno Vapno“ ali pa malo postrügane krajde. 23. marca 1930. NOVINE 5 ŠTEFAN LAZAR: KRALJICA ESTERA. Povest po zgodbi iz Sv. pisma. — Kako da ne! Kopalnic sicer nimajo, raste pa pri njih neke posebne vrste konoplja, seme od nje dajo na razbeljene kamne, kar da velikansko paro. Ogrnejo se z odejami in se postavijo v paro, da prebodi njihova telesa. In na poseben način se lepotičijo. Na oster kamen vlijejo vode. V dvoravo je vstopil Šahazgaz — . . . potem drgnejo ob njega kose ciprovega, cedrovega in mirtinega drevesa; iz lesnega prahu se naredi kaša i s tem si namažejo lica. Ta kaša je izredno dišeča, prepoji vse telo in ko jo naslednjega dne vzamejo z obraza, je koža čista i bleščeča . . . Kserkses je zagledal Šahazgaza. Obraz se mu je zjasnil in od Šahazgaza je obrnil smehljajoči se pogled na odposlance. — No, g. poslanec, takoj pride kraljica Vasti in videl boš: kdo je lepši, ona, ali pa indijska kneginja, ki si jo ravno sedaj tako poveličeval: Čašo je dvignil. — Šahazgaz, kaj sporoča kraljica? Prvi maršal Ženske hiše je molčal. Ne odgovoriš? — Ne upam povedati . . . — se je oglasil Šahazgaz in je padel na kolena. Kserkses je odložil biserno čašo. — Vstani! Maršal se je dvignil. — Kaj si rekel? Ne upam povedati, kaj sporoča kraljica, njeno visočanstvo . . . In je skrivaj pogledal Memukama. — Govori! Kserksov pogled se je zmračil. — Govori! — je zakričal z naglo jezo. — Kaj sporoča? — To, da: ne pride. Vladarji so osupnili. — Kaj? — Pozdravlja te, a ne pride! — To sporoča? — Da. — Ne laži! — Gospod sveta . . . — Ne laži!! — Resnico govorim. — To sporoča? Meni? Ki ižrečem eno edino besedo in se svet zgane? To? Ena ženska?! — Njeno veličanstvo. Kralj je zatrl valovečo jezo. — Ali si dobro slišal? — Ne pride. — Pazi! Močno je sopel. — Kaj je delala, ko si prišel pred njo? — Z dvornima damama se je veselo razgovarjala. — O čem? — Ne vem. — In kaj je rekla, ko si ji sporočil mojo prošnjo? —Vprašala je, ali se gostija še vrši? Da. Nasmehnila se je in dejala: pozdravlja te, a ne more priti . . Kserkses se je sramoval pred poslanci. — Morda je bolna? Smejala se je. Mir. — Smejala. — Ljubko smejala. — Dobro! S kraljevsko pestjo je tako udaril po mizi, da so se biserne čaše zvrnile na kup. Gospodje poslanci! Sramota me je zadela . . . A maščeval se bom. Od pogleda se je streslo srce gostov. — Gospodje, zabavajte se! Jaz grem proč in izrečem sodbo. Vrnem se. Bojim se, da bom sam ganjen, ko bom delil pravico: pridite, svetovalci! Svetovalci so se premikali na sedežih. Gospod, mi tudi gremo . . . — Ostanite! je ukazal Kserkses in je s svetovalci, s sedmimi vladarji in Amanom šel v prestolno dvorano. Plašč! Ogrnili so mu ga. — Krono! Bleščečo krono so mu postavili na glavo. — Sodno palico! Besede so zvenele ko bron, vsedel se je na prestol, zamahnil z zlato palico in je s slovesnim, temnim glasom začel: Kaj zasluži žena, ki ne izpolni moževega ukaza? Vladarjevi svetovalci so molčali. Maršala Šahazgaza sem poslal h kraljici s prošnjo, da bi se potrudila v obednico. Poslal sem ji lep pozdrav in sem jo spoštljivo prosil, kakor vsak pošten mož prosi ženo . . . A ta prošnja je za vsako ženo ukaz! . . . In kraljica Vasti ni ubogala, marveč je sporočila . . . Šahazgaz, kaj je sporočila? — Dobesedno sledeče: povej, da ga pozdravljam, toda sedaj ne grem pred njegov sveti obraz! Lahko greš ven. In ko je Šahazgaz izgínil iz dvorane, je vdrugič stavil vprašanje še bolj slovesno, bolj mrko: — Kaj zasluži po zakonu žena, ki ne izpolni moževega ukaza? Molčali so. — Aman! Dvorjanik se je globoko priklonil. — Oh, zemeljski bog, ne želi od mene, da bi odgovarjal, ker jaz nisem mož zakona in razen tega sem poln globokega spoštovanja in sočutja nasproti kraljici, ki bi lahko bila vzgled vseh žená . . . Kralj je namignil, da naj umolkne. Dvorjanikov govor ga je še bolj razdražil. Obrnil se je h Karseni: Vladar, govori! — Veličanstvo, ne rečem, da bi ne poznal zakona in na tvoj ukaz rad odgovorim, dasi tudi mene boli, ker se je kraljičina dobrotljivost često tudi na mene razlila ko bleščeča solnčna svetloba. Prosim te, kralj kraljev, razmišljaj o tej kritični zadevi, ker gre za kraljico, ženo, za tvojo ženo in človek, zlasti milostljivi kralj, nasproti ženi ne more biti tako strog . . . — Karsena, nimaš prav! — je dejal Kserkses zlovoljno. — Pravični mož je lahko popustljiv nasproti tujcem, ki jih sodi, nasproti ženi pa mora biti strog, ko je njen sodnik, ker je v ženini osebi pravzaprav nasproti sebi strog. In on je dober sodnik, ki je nasproti sebi najstrožji! Ozrl se je po prestolni dvorani. Svetovalci so plaho molčali. — Šetar, kaj ti meniš? (Dalje.) 6 NOVINE 23. marca 1930 Za naše male. LAPOŠA — FÜRŠT: Siromak i bogatec. Bogatec je komaj zaželo, da bi konj crkno, je konj spadno i se vtegno. Bio je mrtev. — No te je dokončao — si je muvo bogatec. — Prva žela se mi je spunila. Dve še mam. Na tevi bom bole pazo. Vüzdo i sedlo je vzeo s konja. Sedlo si je privezao na hrbet i šo peški proti domi. Sunce je močno pripekalo. Bogatec je švicao, da je teklo ž njega. Seo si je v senco. Spomno se je na ženo, šteroj se doma dobro godi. — Da bi moja žena sedela na tom sedli — si je mislo — i ne bi mogla ž njega, namesto toga, da je morem jaz nositi. Sedlo je naednok odletelo s hrbta. Bogatec je samo zijao za njim. — Tak tüdi drüga žela se mi je spunila — se je čemerio. Pri tretjoj morem bole paziti. Ar je bio radoveden, ka se je doma zgodilo, je začno bežati. Doma ga je čakala čüdna stvar. Komaj je odpro dveri, je vido pred seov ženo, ki je jokala, kričala i se mantrala, da bi stanola s sedla pa ne mogla. Samo ostani na njem — si je zgučao bogatec — jaz si bom želo celoga sveta bogastvo. — Naj vrag vzeme tvojo želo! Ka mi pomaga bogastvo celoga sveta, če bom mogla do smrti sedeti na tom sedli. Če si želo, da naj na sedlo pridem, te tüdi želi, da lehko stanem ž njega. Ka si je znao bogatec? Želo je, da bi se žena rešila sedla. V tistom hipi je žena stanola i se je zasmejala moži. — Ti si velki bedak! Jaz bi inači napravila. Gotovo je mislila na to, da bi moža püstila na sedli. Od tistoga dneva v hiši bogatca ne bilo mira. Tem srečnejša pa je bila hiša sirmakova. Zadosta je bilo krüha i zdravja, z lepim živlenjom pa so si slüžili tüdi zveličanje, drügoga pa ne trbe. (Konec.) VGANKE. Predzadnja številka. Na tri zadnje uganke smo dobili 15 rešitev. Vseh treh ugank ne nihče pravilno rešo, zato tüdi nagrade ne dobi nihče. Nagrado dobi Piv Mimika iz Martjanec, ki je dozdaj poslala največ ugank. * Zadnja številka. Rešitev ugank: 1. Kda človek šče, si napravi veter i kda šče, te henja. (Mlin za čiščenje zrnja.) 2. Pet sinov od edne hiše i se vsaki inači zove. (Prsti na roki.) 3. Zvezan mož, močen junak, razvezan mož, slabič za nič. (Vse tri poslala Mimika Piv.) (Snop.) 4. Eden gospod je meo v kleti 32 glažov vina. Glaže je meo tak sklajene, da jih je bilo v vsakšem prečnjeki 9. Meo je ednoga slugo, ki je najprle vkraj spio 2, potem pa še 10 glažov, a jih je vseedno tak sklao, da jih je bilo v vsakšem prečnjeki 9. Kak je to mogoče? (Ug. posl. Celec Irma, M. Sobota.) Glaži so bili sklajeni: 1. 2. 3. 5. Ka to pomeni? Poslao Vrečič K. Prosečka ves. (Što z drügim denarjem hišo zida, on vu njoj mira in blagoslova nema. Imena rešilcov i to što dobi nagrado, objavimo v prihodnjoj številki. * Nove vganke; 1. Edna glava (davle) haska vsemi sveti dosta. Ka je to? 2. Štiri sestre se vsigdar gledajo, a se nigdar ne nagledajo. 3. List ma, a ne je drevo, platnice ma, a ne je nož. Ka je to? Vse tri uganke poslala Granfol Cilka Krog. 4. 0000 Če teh osem nul 0000 sešteješ (vküp daš) dobiš 16.665. Kak je to mogoče? (Poslao K. Vrečič, Prosečka vas. 5. 1. Samoglasnik. 2. Povišüje člov. nad žival. 3. Pot za želaznico. 4. Se rabi pri godbi 5. Moško krstno ime. 6. Del glave.. 7. Učenec, ki grdo piše. 8. Žensko krstno ime. 9. Judovski kral. (Poslala M. Piv, Martjanci.) Za rešitev vseh petih ugank razpišüjemo kak nagrado 2 knigi, za rešitev 4. i 5. uganke pa edno knigo. Junaki na delo! Vino brez plačila državne i oblastne trošarine se sme z goric domo voziti. Jan. 6. je ministerstvo financ odredilo, da more vsaki goričanec (ki ma gorice), od svojega vina plačati 1·50 din. trošarine od litra, kda je vozi domo na svoje prebivališče, če neje v tistoj občini, kde ma gorice. Ta odredba je zdaj spremenjena. Februara 21. pod št. 13710. je finančno ministerstvo odredilo sledeče: 1. Vsaki goričanec, ki je pridelao vino i ne prebiva v tistoj občini, kde ma gorice, lehko brez plačila državne i oblastne trošarine vozi domo ali ednok, ali večkrat vino za domače potreboče. More pa od 20. novembra do 31. januara vsako leto javiti finančnoj kontroli, kelko vina je pridelao, da finančna kontrola zmerì vino i njemi izroči edno knižico, v štero zapiše vsaki mao, kda vino odpela, kelko vina je vozo prosilec domo. Kda finančnoj kontroli naznani prosilec kelko vina je pridelao, tűdi more vložiti edno prošnjo za prevoz vina, štero more kolkovati s 6 dinarskim kolekom, finančna kontrola je pa dužna to prošnjo včasi rešiti. Vina za domačo potrebo se računa sto litrov na mesec. Mošt i grozdje se sme domo voziti brez vse prijave i brez vsega plačila trošarine i vino, štero tak doma zavre, neje zavezano plačili državne ali oblastne trošarine? Pošta upravništva. Pavel Karol, Polana. Do 1. maja vse plačano. Če ščete list naprej meti, se zglasite. Bencek Janoš, Ptuj. Naj bo za letos zadosta. Tak je vse plačano za letos. Kozar Jürij, Martinje. Smo pozvali tiskarno na odgovornost. Kak se je moglo to zgoditi? Drgoč vse včasi javite, kda kaj do rok ne dobite! Kozar Štefan, Martinje. Toisto i vam naznanjamo. Februarske M. Liste obema dali doposlati. Kda je dobita, nam javita! 23. marca 1930. NOVINE 7 Išče se eden pastir iz bolše hiše, plačo dobi po dogovori Naslov pove UPRAVA NOVIN v M. Soboti. Seno prvovrstno do 100 metrov na odajo ma ANTON KOVAČ Marof Stročja vas pri Ljutomeri. Cena po dogovori. K odaji je na Gornjoj Bistrici hš. 1. zidana hiša, gospodarsko poslopje, sadovnjak, funduša eden plüg i oratje zemle eden plüg, ki se drži funduša. Cena se zve pri VUČKO FERDINANDI. 1 Cement Portland Šplit i Vapno zagorsko je zastopstvo i glavna zaloga pri V. BRATINA KRIŽEVCI pri Ljutomeri, ki zalaga tüdi z deskami, latami, tesanim lesom i raznimi cementnimi izdelki. 7 VISIKO SPOŠTÜVANO OBČINSTVO! Z odličnim spoštüvanjom naznanjam, da sem otvoro trgovino z mešanim blagom v D. Lendavi v hiši tiskarne g. Balkányi, prek gostilne Lenariča. Kak tükajšnji rojak prosim Vaše blagohotno podpiranje. Jaz obečani, da bodem z vsov močjov na tom, da bodete dobro poslüženi i dobite v mojoj trgovini nahajajoče se blago po fal ceni. D. Lendava, dne 10. III. 1930. NÉMETHY ŠTEFAN. Oda se zavolo preselitve 6 plügov dobre zemlé poleg ceste za funduš i sadovnjak. Poizvedi se na PETANJCIH hišna štev. 55. Prekmurje. Okrogli les (hlode) HRASTOV najmenši premer 40 cm. najmenša dužina 3 m. OREHOV najmenši premer 35 cm. najmenša dužina 3 m. JESENOV najmenši premer 30 cm. najmenša dužina 3 m. vsako vnožino i tüdi posamezne hlode (stebla) stalno küpüje i plačüje najbolše cene AL. NEUDAUER, lesna eksportna drüžba z. o. z. v GORNJI RADGONI Vsaki kmet, šteri ma kakšo drevo na odajo, naj piše dopisnico na gornji naslov. Iščemo Poštene nakűpovalce v vseh krajih. 6 Glavno zastopstvo v Prekmurji odda vpelana zavarovalnica proti proviziji i ev. fiksumi. Interesenti naj pišejo na upravo pod GLAVNO ZASTOPSTVO ali pa se zglasijo pri g. notari Kodri v M. Soboti. Vživanje nego s prevdarkom! Če ščete, da Vam bode telovna nega vživanje i če zbérate s prevdarkom, te bodete vzeli Fellerove Elsažajfe zdravja i lepote, šterih delüvanje je v njihovih zdravilnih sestavinah: „Elsa“-žajfa iz lilijinoga mleka, posebno fino za najnežnejšo kožo. „Elsa“-žajfa iz lilijine kreme, blagih svilnatih pen, divnoga dišca. „Elsa“-žajfa iz zučaka, najbokše za deco, popunoma nevtralno. „Elsa“-žajfo glicerinsko, nenadomestlivo za razpokane roke. „Elsa“-boraksovo žajfo, izvrstnoga delüvanja proti sunčnim pegam i t. d. „Elsa“-katranovo žajfo za rast vlasi, za neškodlivo razküžavanje. „Elsa“-žajfa za britje, napravi britje zabavno. Po pošti 5 kom. Elsa-žajfe na izbiro košta 52 Din franko, če se penez pošle naprej, po povzetji 62 Din. „Elsa“-Creme-pomada proti sunčnim pegam i nečistostim kože, za pametno nego kože. „Elsa“-pomada za rast vlasi, krepi vlasišče, pomlajüje vlase. Po pošti 2 lonca edne ali po 1 lonec vsake Elsa-pomade košta 40 Din franko, če se penez pošle naprej; po povzetji 50 Din. Elsadont pasta, ki vstvarja čiste zobe, 1 tuba 8 Din 80. Den za dnevom negüjte telo z Elsapreparati! To pomaga! Dobiva se povsod! Kde ne, zvolite naročiti naravnost pri: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala 146. Vabilo na IV. REDNI OBČNI ZBOR KMEČKE HRANILNICE i POSOJILNICE v DOLNJOJ LENDAVI, registrovane zadruge z neomejenov zavezov, ki se vrši v nedelo, dne 30. marca 1930. ob 2. vöri popoldne v osnovno j šoli v Dolnjoj Lendavi. DNEVNI RED: 1. Čtenje zapisnika zadnjega občnoga zbora. 2. Poročilo načelstva i nadzorstva. 3. Odobritev računskoga zaklüčka za leto 1929. 4. Čtenje revizijskoga poročila. 5. Dopolnila volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Če te občni zbor ob navedenom čast ne bi bio sklepčen, se vrši pol vöre sledkar na istom mesti i pri istom dnevnom redi drügi občni zbor, ki valavno sklepa ne gledoč na število navzočih kotrig. 1 Vse blago ceneje prodavati a vendar dobavlati v najbokšoj kakovosti more svetovna razpošiljalna tvrdka H. Suttner iz razloga ar njej to omogoča njeni ogromen promet. Za samo 22 Din se dobi fino poniklano brivsko pripravo št. 12.207 z 2 ostrinama, jako lepo izdelano. A dunajska ročna harmonika št. 13116 z 10 tipkami, 2 basi, 2 zborna, velikosti 24x11½ cm, z 10 gübami na mehi, v lepoj izdelavi košta samo 168 Din po povzetji ali če se penez pošle naprej, brez vsakoga rizika, ar to ka ne vgaja se zamenja, ali pa se vrne penez. glazbila, žepne nože, brivske potrebščine jekleno blago, kühinske predmete, plašče za gospe gospode i deco, perilo, črevle, obleke, nogavice, igrače i jezere raznih predmetov za vse namene v velikoj novoj ilustriranoj domačoj knigi. Tüdi Vi dobite k šenki to knigo, če jo z dopisnicov zahtevate od svetovne razpošilalne tvrdke H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. 8 NOVINE 23. marca 1930. K odaji zavola selitve ščista nova hiša na štok na prometnom mesti poleg sejmišča! V toj hiši je gostilna, štera stoji iz 9 sob i edne velike dvorane, pripada njoj klavnica, mesnica z vsem gostilničarskim i kühinjskim inventarom, kak i z vsemi pravicami! K hiši sliši veliko dvorišče, potrebno gospodarsko poslopje veliki ograd i njiva. Küpci naj se javijo na upravi NOVIN v ČRENSOVCIH. 1 Sprejmem ednoga ali dva vajenca za stolarsko—mizarsko obrt ŠEBJANIČ JOŽEF, Črensovci. 1 Sprejme se eden kovački vajenec v RAKIČANI na marofi. 1 Vabilo na 36. redni občni zbor Sküpne obrtne zadruge v M. Soboti. Vršo se bo v nedelo dne 30. marca 1930. ob pol 10. vöri predpolne v sejnoj dvorani obrtne zadruge. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnoga zbora. 2. Poročilo načelnika. 3. Računski zaklüček za l. 1929. 4. Poročilo računskih pregledovalcov. 5. Proračun za l. 1930. 6. Slučajnosti. Če občni zbor v napovedanoj vöri ne bo sklepčen, se bo vršo edno vöro pozneje drügi, ki bo sklepčen brez ozira na število navzočih kotrig. 1 ODBOR. Za obiskanje privatnih strank v Prekmurji z manufakturnim blagom se išče potnik 3 vešč v toj stroki pod ugodnimi pogoji. Ponüdbo je poslati na upravo lista pod DOBER ZASLÜŽEK. Podpirajte Čtite i Razširjajte Novine! (GENERALNA TALIJANSKA PLOVITBA - GENOVA) GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16. NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE — 49 — Seme Seme vsakovrstno, kak travno, detelčno, repno i vrtnarsko seme (za korine) v najbolšoj kakovosti se dobi pri staroznanoj trgovini. M. BERDAJS, Maribor USTANOVLENO LETA 1869. Pišite po cenik i si potem naročite seme. 4 Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC