PoitnlnaJplaCsna v gotovini. V Krškem, v četrtek 14. avgusta 1924. Današnja štev. 1*50 Din Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravnlštvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. i Čekovni račun: št. 13.807. [začasno še tudi Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din. Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din Dopise frankirajte in pddplspjte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poltn. proste. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Letnik VI., štev. 33. Četrtkova ,Naprejeva‘ številka Izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Stane letno 60 Din, — mesečno 5 Din- Socialno zavarovanje hranilcev. (Predlog za sejo pokr. odbora SSJ in KDZ 17. VIU. 24.) Varčnost našega proletariata je premajhna. Temu ni kriva le povojna razdrapanost razmer in premajhni zaslužki, ampak predvsem pomanjkanje zaupanja, ki ga je ubila valutna špekulacija, politična demagogija in kameleonsko izpreminjanje načel od strani kapitalistov in njihovega sorodstva. Proletariat nikomur ne veruje, ker je bil tolikokrat o-goljufan, za točno kontrolo pa nima potrebne izobrazbe in časa, pa tudi se ne zaveda materialistične resnice, da je pri vsaki goljufiji kriv tudi tisti, ki se je dal ogoljufati. Vse to je tudi vzrok, da je proletariat tako razbit in da njegovo hrepenenje po združitvi razni demagogi tako grdo zlorabljajo, obenem pa proletariat tudi še denarno s kapitalističnimi mahinacijami goljufajo. Pomislite samo na to, da razni Kristani, Koruni in Uratniki verižijo z delnicami raznih podjetij zlorabljajoč denarne vire proletarskih gospodarskih organizacij, te organizacije morajo pa najemati denar na posodo za neverjetno visoke obresti, 20—25°/0I Ta obrestna mera je že sama na sebi težka bolezen. Saj pomeni, da mora dolžnik v 4 ali 5 letih plačati na Obrestih ves kapital, pa vendar je še vedno toliko dolžan, kakor je bil prej. Drugod po »vetu takih bolezni ne poznajo, ih če se kje pokažejo. jih poskušajo oblasti takoj v kali zatreti. Mnogo držav je, ki so dosegle že predvojno obrestno mero, nekatere imajo že celo nižjo. Seveda so to države, v katerih se zakoni spoštujejo, v katerih je treba pogodbe držati, v katerih bi zlasti vsakovrstne delniške špekulacije trdo kaznovali, dočim pri nas lahko govorimo o zakonitih tatvinah, ne da bi se državni pravdnik kaj zmenil za to. Kdo bo to žalostno stanje popravil? Kapitalisti in njihovo sorodstvo gotovo ne. Proletariat sam bo moral gledati, da si ustvari svojo lastno zakonitost, da prisili svoje člane k dodr-žanju dogovorov in pogodb in da po svoje trdo in brez usmiljenja izmeče iz svojih vrst vse kameleone, ki so mu doslej z demagogijo preprečili združitev. Trdno določeni pravilnik naše stranke je bil prvi korak k temu. Po vrsti so izginili iz naših vrst drug za drugim vsi, ki so se s proletariatom le igrali, zdaj pa mu skušajo od zunaj kaliti vodo, da bi še nadalje vladali nad njim. Pa stranka javnega delovanja in javnih računov se tega ni ustrašila, ampak sl je poiskala za svoje delo tudi javnopravne oblike, tako da ima zdaj možnot zastopati svoja načela in svoje imetje tudi pred sodiščem — noben predsednik, noben blagajnik ali tajnik si ne more več nekaznovano prilastiti njenega imetja, ka-kor je bilo to dozdaj v navadi. Toda le malo je zavednih, ki vse to vedo, ki strankino delo zasledujejo in kontrolirajo in ki stranki zato popolnoma zaupajo. Le okoli 1000 nas jel Velika večina našega proletariata je še vedno ne-zaupna, zlasti tisto delavstvo, ki je zapustilo po prevratu stranko zaradi Antona Kristana, misli še nadalje, da smo kristanovci, to pa tembolj, ker so gospodarske, strokovne in izobraževalne organizacije še vedno v Kristanovih rokah, toliko zavedno-sti pa ti' delavci nimajo, da bi videli, kako nas te organizacije enako pobijajo kakor Kristan sam, in kako so z njegovo pomočjo še celo Udarnike usta-«uni / da bi na or junaški-način in z uniformami pri-prem°hli proletariat, da bi se odvrnil proč od samega sebe v kapitalistično suženjstvo, »motena* okoliščinami in zaradi bede, v kateri E«! Od ianuaria8*!, vrši ^iegovo zedinjenje le po-jfm° imeIi P° tabeli 33 0rga- s. je pa treba denarja. Ne denarja, ki bi 8e zgubil v agitaciji, ampak investicijskega in obratnega kapitala. ki bo razmnožil »Slogino" imetje, da bomo manj odvisni od tujega kapitala, da bomo pa vendar še dvakrat, desetkrat in stokrat razširili svojo produkcijo. in sicer produkcijo tiska in produkcijo drugih življenskih potrebščin. Predvsem pa moramo dobiti svoj stalni dom kot sedež te produkcije. Deleži in hranilne vloge se mOrajo torej pomnožiti, zelo domnožiti. 75.000 Din je za naše razmere sicer mnogo, tudi 138 članov s polno vplačanimi deleži ni malo, toda to ne znaša niti polovice sedanjega obratnega kapitala, čeprav je ta kapital že za sedanje razmere premajhen, ko živimo iz rok v usta. Na vsak način bo treba tudi manj zavednim dopovedati, da je denar najbolj varen takrat, kadar sami nanj gledajo, in najbolj plodonos-no Haložen, če sami z njim obratujejo; in tudi to jim bo treba dopovedati, da je treba varčevati tudi v bedi, takrat, ko mislijo, da sploh ne morejo. Skrb za bodočnost je enako potrebna, kakor skrb za želodec, zato je treba 1% zaslužka dati na stran pod vsakim pogojem, tudi če ti manjka za hrano. Od 100 krompirjev daj enega na stran, pa nikar naj te ne bo sram, če boš dal ob mesecu samo par dinarjev hranilne vloge, oziroma — če še nisi član »Sloge* —- na račun pristopnine in deleža (skupaj 52‘50 Din). Proletariata ne bodo rešili tisti, ki se jim dobro godi, ampak tisti, ki trdo žive. Tistim sodrugom pa, V) že varčujejo in ki že dajejo stranki svoje prihranke in ki s tem kažejo, da se res žrtvujejo za svoj in vse družbe napredek, tistim naj stranka oziroma »Sloga- tudi od svoje strani zagotovi neke ugodnosti pred tistimi, ki se bodo šele potem oglasili, ko bo skleda že polna. Obresti 10% so sicer velike in nemoralno bi bilo, če bi jih še zvišali, to bi se reklo, da hočemo še sami večati kapitalistični nered. Toda vendar predlagam, naj se še zvišajo za 2%. da bo 12%, to pa na sledeči način. Ta 2% naj se ne izplačujeta, ampak naj se vlagata v zavarovalni fond, iz katerega bi se potem izplačale podpore tistim, ki so imeli hranilne vloge vložene. Po pravilih .Skupnega doma“ bodo sicer vsi člani zavarovani, toda podpore se bodo mogle izplačevati šele potem, ko se bo »Skupni dom" razširil, kajti prej iz tako majhnih prispevkov ni mogoče misliti na podpore. Hraailci bi bili pa še posebe zavarovani in sicer v razmerju njih vplačane zavarovalne premije, to premijo bi pa tvorile te dvaodstotne obresti hranilnih vlog. O tem predlogu naj sklepa seja pokrajinskega odbora 17. trn. Zavarovanje hranilcev naj vstopi v veljavo s 1. julijem 1924, podpore za slučaj vsakovrstnih nezgod naj se pa začnejo izplačevati takrat, ko doseže zavarovalni fond višino 5.000 Din. Do prihodnjega kongresa naj načelstvo sestavi poseben pravilnik tega vzajemnega zavarovanja, potem naj pa Izroči vsakemu hranilcu po 1 tiskan izvod. V pravilniku naj se s posebno določbo zvišajo podpore za tiste hranilce, ki so določeno dobo naročniki in redni plačniki »Napreja". Združimo se organizatorično! Kakor smo predvidevali, tako se Je zgodilo: strokovno zborovanje so obvladali s svojimi mahi-jnacijami demagogi enako kakor konsemsko. Zdaj se bo treba odločiti, ali naj zavedni proletariat še nadalje dela tlako tem demagogoaii ali naj • se osamosvoji tudi strokovno, kakor se je osamosvojil politično, . V »Napreju" št. 102 z dne ?, avg. je zahteval s. Prodner sklicanje * strankinega sveta — to bi bilo pa brezpredmetno, ker vlada v gospodarskih, v izobraževalnih in že tudi v strok, organizacijah g. Anton Kristan s pomočjo svojih satelitov, Na strokovnem zborovanju je bil zastopan po g, Šimnu Jurčiču za Kons. društvo za Slov. po g. R. Golo-uhu za Svobodo in po g. dr. Korunu za SP J. Bili so pa tam tudi drugi njegovi prijatelji iz rasnih de* lavskih central in socialnih zavodov in vsi so prispevali svoj del, da se je udušilo zborovanje v frazah, Ali je mogoče pričakovati, da bodo te organizacije poslale v strankin svet po § 39, našega pravilnika svoje zastopnike? In če bi jih poslale, bi jih poslale samo z namenom demagogije, nikdar pa ne za to, da izvršijo svojo dolžnost po pravilniku, ki ga nobena izmed njih niti nb mara priznati I Od mnogih strani se oglašajo sodrugi z željo naj naša stranka združi delavstvo na temelju pravil »Skupnega doma* v eno samo organizacijo, ki naj vrši s pomočjo primernega števila sekcij tudi vse tiste posle, ki bi bile sicer strokovne organizacije dolžne jih izvrševati, pa zaradi kapitalističnega sorodstva niso zmožne za to, ali pa delajo celo proti. Zlasti železničarska sekcija je krvavo potrebna, stranka jo lahko takoj ustanovi in ker bodo imeli železničarji kolikor toliko boljše zaslužke, ne bq treba prav nič posebnega prispevka, zadoščal bo progresivni davek sam, članstva bo pa že prvi teden več nego ga ima mrtvi Savez s svojim »nepolitičnim" Kopačem in korunovsbim Bahunom, Drugi mislijo, naj bi se te sekcije priključile k .Splošni del. Uniji" v Celju. Ta unija ima modernejša pravila in ni zastrupljena s kriatanovstvom, Tudi ta predlog bi bil upoštevanja vreden. Toda čemu delati dvojno delo, čemu plačevati dvojne prispevke, čemu ne rajši združiti vse delavce v enotno organizacijo? Zlasti zdaj. ko že tudi atro-kovničarji priznavajo, da brez političnega boja ni mogoče zmagati? Zapreka iz atarih časov, ko po. litična stranka ni bila pravno telo, ampak je bila v nevarnosti i glede razpusta i glede nepoštenih voditeljev, je odpravljena s tem, da je strankino imetje last strankinih članov, organiziranih brez posebnih prispevkov v .Slogi", v bodočem »Skupnem domu", ki je že zdaj registrirana zadruga. Vsak strankin član lahko postane pravni solastnik tega imetja z malenkostnim enkratnim zneskom 52'50 Din, ki jih plača lahko (udi na obroke. Na ta način je organizacijsko imetje mnogo bolj zavarovano nego pa v raznih strokovnih organizacijah. Najvažnejše pa je to, da bi odpadli visoki strokovni prispevki in da bi namesto njih lahko vsak član bil naročen na dnevnik, ki bi vsak dan branil njegove strokovne interese, obenem pa vzgajal delavstvo in ga združil tudi duševno. O teh vprašanjih naj bi se razpravljalo na nedeljski seji in zelo dobro bi bilo. če bi zboroval tam tudi strankin svet. Pa ker tega ni. ker so strokovne gospodarske in kulturne organizacije v Kristanovih vodah in ne priznavajo pravilnika, naj bi bili tam navzoči vsaj razni strokovničsrji in zadru-garji, ki želijo o tem osebne debate in imajo kaj povedati. Vsak član se lahko udeleži seje; ker nimamo nikakih tajnosti, ne bo niti nečlanom nihče branil pristopa, če so strofcoVniČarji ali zadrugarji, Seveda, priznavati pa morajo naš pravilnik, ker o izpremembi pravilnika pokr. odbor sploh nima pravice debatirati. Vse je na tem, ali se bo delavstvo združilo ali ne, Če bi delavstvo več čitalo. bi bilo že davno združeno: največ krivice je v tem, da imamo toliko delavcev, ki čitajo nasprotne liste, »Napreja" pa ne. »Naprej* ni nikdar hujskal proti drugim listom, tudi proti .Socialistu* in »Delavcu* ne, nasprotno, vselej je priporočal, naj vsak čita tudi te liste, če le more. Kdor je pošten, nam mora že v tem pri-poznati, da hočemo res samostojno mislečega delavstva, ne pa backov, ki potrebujejo in iščejo pastirja, da jim postavi skupni hlev. Združitev mora imeti idejne, ne pa buruzne temelje. Tudi to je jasno, da bodo znali taki delavci svoje organizacije zgraditi in ubraniti, ne da bi jih basali z denarjem brez potrebe, kakor se to dandanes dogaja, ko plačujejo delavci po pet raznih organizacij, pa od nobene nič nimajo. V združenih organizacijah bo enotni prispevek samo eden in Še ta manjll nego so zdaj strokovni' prispevki, boje bo pa delavstvo vodilo * idejo, Na ta način bo kmalu dobilo tako moč, da mu bodo ukradeni socialni zavodi sami padli nazaj v roke in da se velikanski v njih nakopičeni delavski denarji ne bodo več tako zlorabljali, kakor se zdaj. ampak bodo rea služili delavskemu zavarovanju in splošnemu napredku, Tako zavedno delavstvo se bo pa v lakih enotnih organizacijah tud« naučilo izvrševati samoupravo, katere danes samo zato nima, ker je ne zna rabiti. Takrat Sele bo napočil čas, da delavstvo prevzame v svoje roke tudi občine in državo in da zagospodari v njih kot nosilec bodoče boljie družbe, Te samouprave se vsi demagogi boje, zato govore toliko o zedinjenju takrat ko razbijajo delavstvo na nebroj malih organizacij: vsaka stroka ima svojo, vsaka podstroka tudi svojo, kar preštejte jih. koliko vrst organizacij imamo, pa za vse veš, da niao življenja zmožne in da morajo iti na milost ali nemilost v združitev z drugimi. Toda ta združitev ni organizatorična, ampak koaglomerataka, člani imajo tu samo dolžnosti, pravic nič, pravice Si je pridržala centrala tega konglomerata, zelena miza v Beogradu. Da pa drži ves konglomerat skupaj, straši delavstvo, namesto da hi mu dala zaupanje v lastno moč. Sodrugi. premislite vse to na slučaiu tiste organizacije, ki je bila na Slovenskem najbolj zmožna, kovinarska. Pol leta so Svetki in Golmajerji vedeli, da je vlada kovinarske krajevne podružnice amatrala za razpuščene, metalakih pa da noče priznati, ker jih S MR J nima v pravilih in ker tudi priglašene niso. ProH temu niao ukrenili ničesar [aaj so to hoteli, saj ao sami po doktorskih navodilih to naredili in priporočali, aaj se shodi sklicujejo pod imenom boga Golmajerja!] Po pol letu so pa morali to povedati la atorili ao to po stari avoji navadi na zelo demagoiki načia, »Naprej* je tisti članek iz .Delavca* ponatisnil, na strok, zborovanju 3. i so pa ti goapodje brbljali, da »Naprej* denuncira organi-zacije, ker je javno povedal tisto, o čemer so že pol leta stari dokumenti in kar je že tudi .Delavec* objavil! Kdor se da od takih trotov s tako demagogijo zapeljati, ta še ne ve ničesar o samoupravi, zlasti pa ne o delavski samozavesti, ki je potrebna brezpogojno, če ho2emo kdaj zmagati. Da bo pa mera polna, priobčuje zadnji »Socialist* [»Delavčev* brat. ne več polbrat!], da bo na Jesenicah 1000 kovinarjev odpuščenih, Backi se bodo tega ustrašili seveda, možje pa prav nič. Tudi na atavko možje ne bodo mislili takoj, ker imajo prej še aekaj drugih aredstev, predno se bodo zaradi take »Socialistove* vesti razburjali. Res je zdaj težava, ker jim je kapitalistično sorodstvo razbilo organizacijo najprej na dva dela. potem pa en del dalo pod kontrolo beograjskega konglomerata, tako do se zdaj samostojno še braniti ne sme, dokler zelena miza ne dovoli. Res je po tem razbitju težko delati — toda kovinarji niso od včeraj, nekaj že znajo mialiti in kmetov se ne bojijo tako. kakor n. pr. Krušič, ki je brez boja gledal na odpuščanje rudarjev, da je Trb. premokopna družba v Kočevju odpuščene delavce sprejela v službo za nižja mezde v drugih rudnikih. Tega pri kovinarjih ne bo, zato tudi take grožnje ne bodo nič izdale. Pač pa bo izdalo toliko da bodo kovinarji apoznali. da krvavo potrebujejo aamouprave in da ai jo morajo ustanoviti za vsako ceno; da ae morajo brezpogojno združiti vsi. ki delajo v tovarni, pa Četudi ata po dva in dva še tako skregana — ekonomski, gospodarski interes jih veže v nerazdružno enotnost, v kateri ne amejo iskati temelja v denarju, v kapitalu, ampak v ideji dela in v ideji lastnega gospodarstva z uspehom avojega dela. Na Jesenicah se je mezdni boj že začel, če ne prej, pa s »Socialistovo* objavo o odpustitvi 1000 delavcev! Če obdržijo Jeseničani avoje prispevke v lastnih rokah, če jim dodajo vaaj za čas mezdnega boja še tudi izdatke za alkohol in druge nepotrebne atroške. če zberejo svoje hranilne vloge, ki jih imajo po raznih, zlaati kristanovskih zavodih vložene, v avojo laatno samoupravo, dajo lahko v 14 dneh dela in jela 200 delavcem ia v 4 tednih zapoalijo lahko vaeh 1000 odpuščenih. Pa ne bo treba, ker ai bo kapital premislili Samo združiti ae je treba, ae pa poslušati demagoike fraze o združenju. Dejaaakega združenja je treba, ne pa beseda združenja! Težave so še tudi v tem, da nimajo Jeseničani niti na gospodarskem polju nobene samouprave in da morajo tadi tam čakati na dovoljenje ljubljanskih irazarjev, ki ao na gospodarskem polju isti kakor na strokovnem. Tods z enotno idejo se lahko takoj najde tudi gospodarska samouprava) Jeseničani niso od včeraj, Če pa nočejo ničesar ustanavljati, ker je res že preveč ustanovljenega, naj pokličejo na pomoč celjsko »Splošno gradbeno in produktivno zadrugo", ki začne z delom lahko že takoj jutri. Ko bo .Skupni dom" posloval po novih pravilih, bodo taka mezdna gibanja reiena takoj, ko ao pojavijo. Kajti delavstvu ni treba milosti, ampak organizacije dela. To je dobro znano vsem gg, kapit. sorodnikom, zato ao se potrudili tudi aa gospodarskem polju razcepiti delavstvo v drobne organizacije in vezati v njih delavaki denar in delavsko organUatorično moč. Na Jeaenicah je Kona. druStvo za Slov., »Delavski dom", »Produkcija*. .Hranilnica" in koliko »socialističnih* gosp. organizacij i«, samo jeseniška samouprave ai nikjer. Na tam zgledu »mo hoteli pokacsti, koko bi se z lahkoto reševali .spori*', če bi bilo delavstvo res združeno. Tam, kjer so delavci tudi idejno duševno organizirani, kjer čitajo vsi. ae le generali, tam takih težav ni, čeprav je »sekta okoli Napreja" še res majhna. Pa ajena ideja je velika, ker se izvršuje. Zato je po strokovnem polomu 3, L m, čas. da se pri aaši strankini org. ustvarijo atrokovni odseki in da dobe ti odseki v »Napreju* svojo stalno strokovno rubriko. Oh torkih železničarji, ob sredah rudarji, ob četrtkih poljedelski delavci, ob petkih stavbinski in le8ni delavci, ob sobotah kemični, oblačilni in živilaki delavci, ob aedeljah pa kovinarji, Druge atroke naj ai pa izberejo avoj dan aame. Gre za to, da bo vaaka stroka imela v delavskem dnevniku svoj dan v tednu, na katerego bo aama pisala svoj list. da ji ne bo treba iskati milosti pri bogovih. O tem nsj sklepa seja 17. t. m. Kdor hoče sodelovati, naj pride avetovat Sklepal bo aeveda le pokr. odbor, toda vsak dober avet je tudi delo. Ker se bo prej obravnaval dnevni rod, pride ta debata na vrsto šele popoldan; če pride kak stro-kovoičar. ki ni član stranke, naj pride šele popoldan. drugi so pa itak lahko vea čas navzoči. Da ne bo zopet kakega nesporazumljenja. moramo izrecno pripomniti, da nismo nikomur svetovali. naj iz svoje organizacije izstopi, če se mu zdi zdrava. Bolje je. da so organizirani delavci vsaj pri klerikalcih, nego pa nikjer. Ker ne bo tre-ba plačevati posebnih prispevkov, ostane vsak lahko še nadalje član svoje strokovne organizacije, pri nas pa bo organiziran politično in bo kot tak pripadal tudi odseku svoje stroke. Ko bo spoznal, da se pri naših odsekih brez posebnih prispevkov več napravi nego tam, takrat mu bomo pa tudi svetovali. naj vlaga tiate prispevke rajši v hranilnico. Tega pa ne maramo, da bi se s sedanjimi »bojnimi* organizacijami zniževali delavski zaslužki tako nizko, da delavci nimajo sredstev za svoj dnevnik, in da potem nimajo niti smisla za politiko, ki jim — kruh reže. Razno. Dopisniki, bodite kratki! Število dopisov se čim dalje množi in za druge stvari nam gre trda s prostorom. Kratka misel brez ponavljanja enega in istega stokrat več pove nego slo variant ene in iste misli! Dopisi naj ne bodo daljši nego 20—30 vrstic naše kolone, da pridejo vsi na vrsto. Samo zadeve, ki so zelo važne, naj bodo daljše. Poročajte pa pogosteje in iz čim več krajev. In pred-vaem: razširjajte Hat, da ga bomo lahko povečali I Našo kandidatno listo za obč. volitve v Škalah so po § 16. obč. vol. reda razveljavili. Podrobnejše poročilo sledi, ko bodo tamošnji sodrugi zadevo uredili. Volitev v Škalah zaenkrat ni bilo. Po zopetni otvoritvi narodne skupščine 6. t. m. se je vršila debata o vladini deklaraciji ki je obljubljala vse mogoče. Debate so sedaj končane in je položaj takšen, da bo dobila vlada vse stranke na svojo stran razen Pribičevičevcev in večine radikalov. Radič, ki je že priapel v Zagreb, naznanja, da bo vlado podpiral. Londonska konferenca se je sporazumela za izpraznitev Porurja in za poaojilo Nemčiji, ki bo večinoma podpisano v New-Yorku, Glede odprave fran-cosko-belgijskih železničarjev iz Porenja, je bilo določeno, da ti pojdejo, zaenkrat naj pa nemški državni zbor sklene v sporazumu z železničarskimi organizacijami takšen zakon, po katerem bo v Porenju zabranjena vsaka atavka na železnicah. Zveza narodov prične 23. tm. ponovno zaae-danje- Obravnavala se bodo razorožitveaa vprašanja in med drugim tudi razmejitev med Jugoalavijo in Albanijo. Kupujte čevlje samo z znamko .Peko". Iz stranke. Tinkovni aklad. Od 1. I. do 6. VIII. 1924 Din 3 Janez Bizjak, Grabče p. Gorje, , Ivan Požgajner, Store, Karol Kovač, Anton Zabrič, , , Josip Resnik , » Valentin Polak, Tacen Mihec in Jakec, Krško, nam. za cigareto , Ernest Bratec Zabukovca Franc Verdenik , Alojz Govejšek „ proti Kristano- vemu socializmu in Krušičevi žongleriji, Jakob Smrtnik, Ljubljana Mila Baragova, Brežice 716 65 4 — 2 — 4 — 1 — 2 — 3 — 050 30 — 10 — 2.— Od 1.1. do 12. Vlil. 1924. skupaj Din 3.77515 Proti roparaklm vitezom. Od 1. I. do 29. Vil. 1924. Din 825 25 Družba socialistov v Ljub. 2. 8. 24. , 25 — Karol Košec, Žalec » 10*— Frančiška Koščeva, Žalec » 6 — Miroslav Pevec, namesto za,Socialista*, ki ga ni naročil „ 35.— Anton Dolinšek. Litija » — Franjo Weisbacher, Litija - — Od 1. L do 12. Vlil. 1924. skupaj Din 909 25 Vestnik »Svobode**. DTE v Trbovljah vabi vae podružnice DTE in druge člane »Svobode* na okrožni zlet, ki se bo vršil dne 7. septembra t. 1. Natančnejši spored za podružnice se bo podal potom okrožnic. — Odbor del. telovad. in kult. zveze .Svobode*, podružnica Trbovlje. Gospodarstvo. la VIII. 1924. »Sloga* r. z. z o. p. [bodoči »Skupni dom*]: 141 članov s polno vplačanim deležem. [Izmed teh 12 žen — 8 51%.] Od prej vloženih hranilnih vlog Din 74.631*47 ta teden vplačanih „ 250*— Stanje Din 74.881‘47 Valute. Dolar je vreden 81‘13, angleški funt 370’—, francoski frank 4 60. češkoslovaška krona 2-49.100 av. kron 1149 p, 100 Din 660Svic. frank. Dopisi. VEČNA. NEIZVRŠEVANA AGRARNA REFORMA V BREŽIŠKEM OKROŽJU. »Kmetijaki list* letošnjega leta št. 29. se je po svoji stari rokomavharski navadi zopet zaletel v s. Martina Umka, ker se ta zavzema na vso moč za to, da se zemlja v brežiškem okrožju oddana pravičen način med agrarne interesente, tako da pridejo revni že končno enkrat do svojih pravic in da ae pristrižejo prsti tistim, ki se kot požrešni bogataši prilaščujejo zemeljskih dobrot, katere njim ne pripadajo. Lansko leto smo imeli že dovolj polemike s samostojnimi moralnimi kvalitetami, ko smo zaman poživljali uredništvo »Kmetijskega liata* in njegovega odgovornega urednika poslancn Puclja, naj povesta s. Umku ime dotičnega falota, ki ga je v 55. štev. »K. 1.* obrekoval kot izkoriščevalca in za-vajatelja agrarnih interesentov, Id ne pridejo do svojih pravic Vse je bilo zaman, samostojneži ne poznajo te morale, da bi omogočili oblateno čast oprati pred sodiščem in obrekovalce poslati tja. kamor spadajo. Imena svojega dopisnika niso pove* dali, popravka niso priobčili, poslanec Pucelj je mirno požrl javno ugotovitev, da krije s svojo poslansko imuniteto lažnivca, ni hotel tožiti in tožen biti Sedaj po tričetrt lata se zopet spravlja aa zagovornika ljudskih pravic na podoben način in ga obtožuje intimitete z odgovornimi faktorji agr. reforme. Ni misliti nn to. da bi dali liudie aamoatojne moralne kvalitete zadoščenja oblatenim čaatem, toda mi bomo poakrbeli. da bodo pred javnostjo primerno stigmatizirani kot to, kar so. Da pokažemo, kako se izvršuje tista agr. reforma po prizadevanjih s. Umka na »škodo* samostojnih požrešnežev, priobčujemo v nebistvenostih skrajšan dopis, ki so ga poslali obč. odborniki in agrarni interesenti 27. VIII, tl. na agrarno direkcijo v Ljubljani skozi brežiški okrožni agrarni odbor in okrožni agrarni urad v Mariboru: »Podpisani vlagamo proti reviziji glede za* kupnikov in interesenov, ki se je vršila na temelju odloka, izdanega po okrž. agr. uradu 4. VII 1924., v obč. pisarni globoški 23. VII 1924. po inž, Ve-dernjaku na temelju naredbe min. za agr, ref, v .Ur. 1." z dae 3, VIII 1924. nadzorovalno pritožbo; RAZLOGI: V obč. Globoko obataja že od L 1920. strankareko nasprotstvo, katerega vmešavajo nekateri pristaši SKS tudi v agraraoreformne zadeve. Ko je prenehal mandat obč. agr. odborov je okr. glav. v Brežicah razpisalo za dan 30. IV. 1922. volitev agr, odbora za obč. Globoko. Na razpoloženih imenikih je bilo dognano, da so strankarsko sestavljeni. Interesenti so 23. IV. priredili protestni shod, sestavili protestno resolucijo in po-slali en prepis direkciji v Ljubljano, dragi okr. glav, v Brežicah. Direkcija je volitve odgodila in zahtevala revizijo zapisnika oz. volilnih imenikov. Ko -bi jih moral globoški župan predložiti, se je pa začel izgovarjati, da so mu vzeti, da so v Beogradu itd. Volitve so se zavlačevale. Ko je predolgo trajalo, je poslala agr. dir. zopet tiskovine za popis interesentov z zshtevo. da jih mora obč, urad izpolniti in predložiti interesentom. Ko smo imenike zahtevali so bili v uradu. Kratko pred volitvami se je pa župan zopet začel izgovarjati, da ao ukradeni in je vpiaal interesente na navadne obrazce za obč. volitve. Okr. gl, mu jih je potrdilo, potem so se vršile volitve po neuradno predpisanih obrazcih 29. VIL 1923., pri čemer je bilo zopet vse polno nepravilnosti. Proti tem volitvam smo se pritožili potom agr. urada v Mariboru dne I. VIII 1923. na agr. dir. v Ljubljano. To pritožbo je prejel ini. Vedernjak osebno po Martinu Umku v pisarni agr. ur. v Mar. Še do danes ni rešena, čeravno je dal potrdilo, da pride rešitev če« teden. Ker v Globokem obč. agr, odb. toliko časa ni bilo, smo se podsli k šefu agr. ur. v Mar. g. Stefančiču In razložili krivično razdeljeno zemljo v Globokem. Prišli smo do zaključka, da večina obč.« odbora to zemljo lahko bolje razdeli, kakor se je zgodilo. Na zahtevo, da naj popišemo dosedanje zakupnika ia če jih črtamo, aaj to ute* meljimo, smo to izvršili v treh izvodih aa uradnih obrazcih, natančno z vsemi podatki. V večini so bili upoštevani stori zakupniki z malo zemlje, tisti pa, ki imajo deset oz. nad deset oralov, so bili črtani, kar smo 2e pismeno obrazložili 29. V. 1923. S lem se je nor. ur. v Mar. tudi strinjal. Vsi ti popisi družin in razdelitev se nahajajo že danes pri agr. ur. v Mar, Razdelitev je g. dr. Štefančič sam potrdil. Odlok pa je okrž. a or. ur. zamešal ali pa pozabil izdati. Letos je pa razdelil Martin Kostevc in Jože Lisiniek že v začetku junija na novo brez sklepov obč, agr. odb. in brez dovoljenja okrž. ajjr. ur. v Mar., le radi tega, ker ni dopustil okrž. agr. odb. nobena sprembe in zavzemal stališče, da morajo letos še tisti imeti zemljo, bi so jo uživali lansko leto , . . Ker je pa zaradi odloka okrž. agr. odb,, izdanega 16. VI., kateri je bil nepravilen, nastala zmešnjava in je Martin Kostevc, ki lansko leto itak ni užival svoje parcele, upirajoč se na ta odlok odpeljal seno, ki mu ni pripadalo/je prišlo do začetkoma omenjene revizije. Proti reviziji se pa podpisani pritožujejo posebno radi tega, ker je bila prirejena samo radi teh spornih stvari in je bilo torej natančno zaslišati obč. odb. in vse interesente. To se pa ni zgodilo, kar nasprotuje naredbam min. za agr. ref., kako je dajati zemljišča veleposestev v štiriletni zakup, posebno še, ker je odposlanec izjavil, da tisti, ki nima živine, ne dobi travnika, kar pa v zekouu ni določeno. Nadalje je bilo sestaviti na uradnih obrazcih seznam vseh interesentov, na temelju katerega se naj vršijo vsako leto volitve v obč. agr. odb. To pa ni bilo narejeno, čeprav je odlok z dne 4. VI, 24., baš v namen revizije izdan, to izrečno citiral. To tudi nasprotuje naredbam min, za agr. ret Nadalje je odposlanec izrazil, da se vdovci in vdove ne upoštevajo. Tudi to nasprotuje naredbam in zakonom. Nadalje je odvzel uradno izdani seznam davčnega urada v Brežicah z dne 16, V. 23., katerega ima po zakonu vsak pravico imeti, Mi smo ga rabili radi kontrole, ker sta obč. ur. in obč. agr. odb. vedno enostransko postopala. Nadalje je odposlanec inž. Vedernjak pri zaslišanju odklanjal Martina Umka zapisnik, kričal nad njim in se izrazil, da s komunizmom ne bomo nič dosegli. Ker bi moral inž. Vedernjak na takšni komisiji vse drugače postopati, zahtevamo od agr. dir. v Ljubljani kot nazorovalnega organa, da izvede ponovno revizijo in v tem oziru 1. rekvirira seznam interesentov obč. Globoko pri obč. agrarnem odboru in vse odloke, izdane po okrž. agr. ur. v letih 1923-24., ki se nahajajo pri tem uradu in pri obč. agr. odb. 2. Naj rekvirira ves spis. tičoči se pare. št. 431. v obč. Globoko in ki spada pod agrarno reformo in posebno obrazce, na katerih je razvidna razdelitev do i. 1923. in od tega do danes. Ti obrazci so predpiaani po min. za agr. ref. in so bile poslane tri pole okrž. agr. ur. v Mar. Ti se morajo še posebno revidirati 3. Zahtevamo takojšnjo vrnitev uradno potrjenega seznama, katerega je odvzel inž. Vedernjak. To našo pritožbo naj vzame agr. dir. uradno v pretres in naj pošlje obvestilo o rešitvi skozi predsedstvo brežiškega agr. odb. na naslov: Martin U-mek itd. Nato sledijo podpisi. —" Tako ae je torej faktično zgodila ta reč. Drugič bomo pa ožigosali, na kakšen način je bil inž. Vedernjak odpuščen iz službe pri kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. PRITOŽBA. Podpisana se pritožujem zoper gospo Prežel-jevo, staro in mlado, ki sta me javno napadli vpričo drugih ljudi z lažnivo obsodbo. Odločno zahtevam, da povesta v javnosti imena tistih oseb, ki blatijo mojo materno poštenost Zahtevam, da mi pojasnita, za kaj gre, kaj sem storila in kdo me ob-dolžuje. Zahtevam, da ga. Piezeljeva ta imena javno navede, ali pa svoje trditve takoj prekliče, drugače bom proti nji sodnijsko postopala. Zahtevam tudi da me Terezija Medvedova in Marija Tomšetova popolnoma na miru pustita. — Marija Weisba-cherjeva, Litija 96. Trbovlje. Sestanek 22. 6, se ni vršil samo na mojo željo, temveč, kakor sem pozneje spoznal, na načrte predsednikove, katere si je zasnoval. Prihajajo mi na misel besede, ki mi jih je pravil s. E. K., da mu je Krušič izjavil, da bo v kratkem napravil neki poskus („štihprobo“). Mogoče je sedanji čas smatral za ugoden, da napravi poskus, na katerega tako željno čakajo naši Korun-čobalovi pristaši, za zedinjenje, čeprav samo vsaj lokalno za občinske volitve. Tem večja želja mora biti pri nadsodrugih mi *fcUnie,»ie pred državnozborskimi volitvami. Ne h! km *e v tem tonu oglasil v javnosti, če mi ne «n «eki •odru8 Pri sestanku, ko sem se izja-U manifestu oz. apelu, v medklicu rekel: ji- Pr°ti taki javnosti, potem smo pa fa- loti. 1» socialistu- Zopet dragi mi je - sicer v Si -i S S'".' pa£ I>“ k°' PrisM Komnove -Sfpri tej priliki m? ^Utri^r^^^ napako naredili, ko so sami £ si? /t ^ iz stranke, ne sekte!) iz 8tranke Š1L nik tudi vedno kriči proti pohujšanju mladine, tukaj pa ni videl pohujšanja, ko je na stotine ljudi, med njimi tudi dovolj otrok, gledalo popolnoma nage utopljence. Velenje. Izid vol. Naša lista 87 glasov 16 odbornikov], SLS 229 glasov [16 odb.), združena narodna lista 36 glasov (3 odb.]. Od 750 volilnih u-pravičencev je volilo šemo 352! Daljše poročilo jutri. Trbovlje. »Da pokažemo javnosti zavednost in delo našega nad vse skrbnega dopisnika s. Mrzelja, ki se prav pridno oglaša v »Napreju* in še bolj hitro obmetuje z blatom in gnojem s. Krušiča", tako je zapisal s. Franc Teržan v .Naprej" št. 99. No. vendar se jasni v Trbovljah, s. Teržan že sam priznava, da je to gnoj in blato, kar se piše o Kru-šiču, gnoj, o katerem se ne more dokazati, da je laž in ker ni laž, rečem jaz, da je resnica. Upam, da mu boš tudi ti to povedal, da naj se varuje ta-kega gnoja, ki se mu ne da dokazati, da ni gnoj, Ker na gnoju seme sejati je prazno delo, tam rasejo samo gobe v dežju, ko pa solnce posije*, pa še tistim glave dol popadajo. Prav dobro bi bilo, če bi mu ti svetoval, na naj najprvo gnoj med zemljo pomeša, nato naj šele seje, potem bo lahko sadu pričakoval. Dalje piše: .Potem pa še kričite v svet da v stranki odločujejo člani! Kdo vam bo pa to verjel?" Sodrugi. bodimo odkriti in recimo, da če je povsod tako, kakor je v Trbovljah, kjer ne odločajo ne člani, ne odbor, potem je pa res slaba. Gotovo se spominjaš na neko sejo SSJ, ki še ni daleč za nami, Takrat smo sestavljali kandidatno listo za obč. volitve. Med dragim sem jaz imenoval nekega sodruga, da ne spada na šesto meBto, daj« mo ga na 10. ali 12., s tem bomo pokazali, da se mi socialisti ne strinjamo s takim delom, kakršnega je izvrševal ta 8odrug, delom, ki je podobno Paši-čevemu. Kaj je nato. napravil s. Krušič? Pograbil je kup knjig in piaanja in vrgel pred mene, češ, človek toliko dela. potem mu pa eden nekaj ugovarja! Jaz sem mu odgovoril, da aedaj ne vidim Krušiča pred seboj, sedaj vidim Čobala ali Kristana. Nato je pograbil pokrivalo, oblekel suknjo in kričal: Jaz ne kandidiram, ta sodrug tudi ne pride na šesto mesto, ampak nosilec liste mora biti! — Nato je odšel ven, žile ai hladiti — Dalje piie s. Teržan: Ti pa, s. Merzelj, ki se vedno imenuješ za> vednega v vsakem dopisu .. .“ Sodr. Teržan, v vseh mojih dopisih, kolikor sem jih že napisal, če mi samo enkrat dokažeš, da 8em ae jaz zavednega ime« noval, potem bi izrekel vso čast tebi, ker reanieo pišeš. Tako ti pa moram reči, da lažeil Dalje pi* šeš. da bi moral jaz reči: „0 jaz ubogi zavedni so« Tabela organizacijskih prispevkov bo objavljena danes teden. »Socialist« se že zopet briga za „Slogo“ in besediči nekaj o revizijskem poročilu, zakaj ga še nismo objavili. Ne vemo, kaj se mu sanja, to pa vemo, da smo ga že prejeli in bi ga danes tudi vsaj en del lahko objavili, pa smatramo druge stva« ri za važnejše. Da ga pa bomo objavili, to dr. Korun dobro ve, ker smo mi za načelo javnosti, ne on! V Urad. listu štev. 72 z dne 5. VIII. 1924. je objavljena sledeča sprememba; Splošna gradbena produktivna Zadruga v Celju, registrovena zadruga z omejeno zavezo: Vpisali so ae kot dani načelništva: Valentin Lebič, tesarski polir, Za* vodna 66. [predsednik), Alojzij Leskošek strokovni tajnik v Celju, Glavni trg 6./I., Ivan Vrečer, v Celju na Bregu št 13, Franc Leskovšek železoatra-gar v Celju, Edvard Žumer, miz. pomočnik v Celju. Besedilo § 2., točke 3,a o namenu zadruge se glasi odalej: Nalaga v svojem hranilnem oddelku prihranke svojih članov in članov »Splošne delav-abe Unije Jugoslavije" v Celju in članov razrednih organizacij. Opravilni delež znaša 250 Din ter ae lahko vplača v tedenskih obrokih po 10 Din ali mesečno po 50 Din. UTRINEK. .Naprej1 bo zmagal zato, ker ga pišejo delav«. ci sami. Pišite še bol), da pride zmaga tem preje! Našim rodbinam priporočilno našo pravo domačo KOMflSKO cikorijo, izvrsten pridatek za kavo. claiis*. ki »mn se m dan 1. maja sramoval rdeče zastave, ki sem se skril na Plevčkov krib in od tam opazoval svoje sotrpine, ki so ponosno korakali in manifestirali, aa čela jim rdeči prapor." To je pa prav malo razlike od mojeaa mišljenja na dan 1. maja: Jas ubogi socialist kaj doživim v TrbovljahI Na dan 1. maja se % vseh delavcev ni ndeleiilo no-baae manifestacije aaradi par nasilnežev, ki so ho* teli po svoje deliti proletariatu pravico, po kateri smo pa vai enaki! In potem se sodrug. ki polemizira proti meni, ne sramuje zapisati v svoj dopis besede: Bratstvo, svoboda in enakost! Kaj takega preprost delavec pač ne more napraviti, &e toliko manj pa socialist! [Da povemo tudi mi svoje mnenje glede tega 1. maja: Mi razumemo, da je s. Mr-zelju teiko udeležiti se takšne proslave, ki ja izključevala pristaše drugih struj, ampak organizacija je tako sklenila z večino in ta sklep se mora potem držati, tudi če se žnjim ne strinjaš. Imaš pa pravi-co proti njemu pretestirati. kadar hočeš. Mi osebno smo tudi absolutno proti temu, da bi se prirejale kakšne skupne rroslave, pa magari z neodvisnim dalavstvom. S tem nekompromisnim nastopanjem bomo najprej prisilili vse delavstvo spoznavati, da jemljemo mi naša načela resno in da se mora po njih ravnati, kdor hoče imeti z nami kaj akupnega. Sodr. Mrzelj je napravil torej glede 1. maja napako, (oda on priznava tadi, da dela v dobri veri, kdor misli, da je grešil, pa mu naj pojasni, da ne dela prav ia s. Mrzelj bo prihodnjega 1. maja med prvimi ki bodo korakali v našem sprevodu za rdečo zastavo. Nikakor pa mu ni po t«j dobri veri. ki je delavska, in zaradi majhna zmote upraviien očitati, da ni socialist naše aorte. Greh se nam zdi le to. če je nekdo še do zadnjega časa zaveatno in tudi a triko« [godba je la za aas! j in pobijal komun, razdiralno delo. naenkrat pa stopi z nekako resolucijo aa dan, ki poživlja atranko. naj svoj pravilnik aa gnoj vrže, da se bo lahko združila tudi z istimi komunisti! To je greh! Ur.] H koncu piše s. Teržan, da imamo tudi nekega aodruga, hi je član pokrajinskega odbora in najstarejši v delavskem gibanju v Trbovljah, pa tudi moj pristaš. Sodr. Teržan prav gotovo aa boš spominjal in o tem ne moreš lagati, da odkar ae vrši Krašičeva revolucija in kar je bilo dano aa glasovanje ni ta sodrug ne enkrat glasoval z menoj in ne enkrat kaj podpisal z menoj. Še zmerom je glaaoval s teboj, ali pa se glasova-nja vzdržal To lahko tudi drugi sodrugi povedo. Sodrug. poboljšaj se, da H ne bomo iz enega članka calo kolono laži dokazali! Najbolj žalostno je pa to, da na eredo dokazanih laži podpišeš našegs velikega apostola Karla Marksa. Bolj podrobno na boa razlagal, ker je že v 99. št. .Napreja" pojas-njaao ia tudi uredaištvo ja ia odgovorilo. Sodrug. aaavidenja in laž na etran! — Delavec Franc Mrzelj. Celje. (Socialna občina!] Podružnica za delitev krivice delavskim slojem je nastala v občinski piaarai okoliške občine v Celju. V našem listu je bila večkrat napisana kaka graja napram bivšemu socialdemokraškemu županu g. Hrastniku. Vse naše graje o slogi z demokrati in klerikalci pri rumenem vincu so bile šaman. Zaman radi tega. ker vsi de* lavci ga še danes radi pijejo, s tem se je g. župan tudi oprostil. Povedali pa še aismo. da so si bili gospodje občinski uradniki Speglif. Viltavski in obč. stražnik Vučko si kar se pitja tiče precej v sorodu. Vsi trije so kakor štiriperesna deteljica dssiravno so si na zunaj po barvi različni: Spe-gU£. sedaj klerikalec, prej demokrat, Viltavski Sokol (orjaaaš?) in Vučko pa — pristaš Slovenske ljudske strsnke [SLS]. Vsi trije so se prav dobro razumeli s korunovskim županom Hrastnikom. Odtod tudi izvira, da je „Nova Doba" hvalila jugo-sloveasko .razredno* stranko gospoda Hrastnika reete Korun-Korenovo. Sedaj pa k stvari: Ta ju* goslovanska četvorica je prav rada pomagala u-radnim potom, da so prišli kapitalisti do svojih ciljev, tako a. pr. je pred enim letom pustil g. Hrastnik podpisati neki odlok od g. Strenčana [SLS], da ae delavec Laadekar vrže iz občinske hiše. [Seveda se to ni obneslo, ker je s. Jelen, »Nspreje-vec" proti lumpariji takoj nastopil]. Občinski usluž* benec Speglič, znani nasprotaik delavcev in invalidov,; Je pa hitro hotel akas g. Strenčana (»vesti s tem, da bi ga apodil is staaovsnjs. Prejšnji tedea smo pa poročali, kako se je delavec Ivan Primožič aa ceSto vrgel. Sodrug Primožič si je poiskal sedaj atanovanie sam, našel, je popolnoma praznega na Spodnji Hudinji pri gospe Kališnikov! in je šel takoj k okrajnemu glavarstvu, ds mu ga nakaže. Okrajno glavarstvo je zaslišalo občino, da poroča, jeli je bilo pred 1914. letom, tam stanovsnje ali skladišče. Goapa Kališnikova ne mara stanovanja oddati, ps trdi, ds je bilo skladišče [! ?]. Sedaj je prišel občinski organ g. Vučko in je d&l svoj uradni »blagoslov", do nima gospa Kališnikova stanovnnja ni' prosteflF, češ, »potrebuje" vse za trgovino [krModri jo ima. op. poroč.]. Vsa delsvska javnost ve. da je v Kališnikov! hiši stanovanja prazno, samo občinski policaj tega ne najde. Nekateri delavci {e ra* sumejo to politiko občinaklh birokratov na okoliški občini in pravijo, da se pri peko Leajaku pije večkrat *šnops" zastonj, morda zato. da obč. policaj Vučko ne vidi,'kako se krši zakon pr! Lesjaku, Tisti dalavci, ki vedo, da razni Snpaai in njihovi poliesji .firkalce* ližejo po gostilnah, gaj vedo, da niso za* stuai! — Nj'm koristi, če so slapi, pardon da ae vidijo, delavcem bo pa koristilo, kadar bodo spregledali, ds Je pekovo žganje korupcija. Perfektno šteparico išče velika čevljarska delavnica. Ponudbe na naslov : Altman & Dlouby. Zagreb. Preradovičeva ul. 12. Iz Žalca. Prisiljen som. ds spregovorim k vsakdanjemu podtikavanju Kristanovshra s strani tukajšnjega delavstva. Delavstvo tukajšnjega kraja ima še vedno takšno mišljenje v glavi, da gospo* dari v stranki še vedno tisti prefrigani gospod Anton Kristan. Zato se mi je zdelo vsžno, da to zadevo javno v časopisu pojasnim. Jaz svetujem vsakomur, kdor ima kaj proti Kristanu, naj to pojasni v .Napreju', ne pa meni. ker nisem jaz kriv, da je prišlo v stranki do razkola. Krivi so le tisti, ki se niso hoteli pokoravati strankinemu programu in pravilniku. ki sta glavna organizacijska temelja naše stranke. In eden med temi je bil tudi g. Anton Kristan, ki ga je stranka zato izbrcnila iz sebe in mu ne mara nikoli več služiti kot borza za njegove špekulacije. Pač pa služijo Kristanu vsi delavci ki so sicer v duši proti njemu, pa se ne organizirajo za to, da bi z organizacijo preprečili špekulantstvo in špekulante. Tukaj pri nas je takega delavstva mnogo. Ne bodite tako brezbrižni in pomislite predvsem, da če človek vedno na istem prostoru stoji, ne pride niknmor naprej. Kljub težkim razmeram se drugod proletariat zopet zbira in pomnožuje naše vrste, ker vidi, da je vsako odlašanje kvarno. Tako bi bilo tudi za tukajšaje delavstvo bolj pametno, če bi se rajši brigalo za svoje pravice, ne pa da govori nespametne stvari. Torej dragi delavci, poskrbimo, da se bo tudi tukaj upostavila organizacija, v prid nam vsem za našo izobrazbo in za naše pravice. Organizacija je v Žalcu sicer že obstajala, radi razkola v stranki je pa zaspala. Toda danes nam je zopet dana možnost, da se lahko upostavi. [Najbojje bi bilo v tem oziru, če bi se s. dopisnik domenil še z par drugimi delavci, pa skličejo sestanek, na katerem naj se organizacija ustanovi. Ur.] Vzemite si ves današnji položaj pod očala, pa razmotrivaite, kdo se res bori za izboljšanje socfalnih razmer in zakonodaje. Saj smo imeli že dovolj časa za preizkušnje. udejstvovale so se že razne stranke v vladi, pa kaj smo imeli mi od tega? Z eno besedo : nič! Ker če bi bile tiste stranke zaatopnice ljudstva, bi lahko vplivale na Zvezo indastrijcev v dobrem smislu za nas, pa kako bodo vplivale za nas, ko so pa njih voditelji sami organizirani pri Zvezi indistrijalcev I Seveda, pri nas tudi ni zavedne ljudske množice, da bi gospode navidezne zaščitnike ljudskih koristi prisilila k izvrševanju obljub. Naš proletariat še ni tako zaveden kakor na pr. na Angleškem, kjer se je tako močno organiziral, da je bil po zadnjih volitvah sposoben vzeti vlado v roke. Naše delavstvo pa le govoriči in govoriči, pa se ne organizira, čas pa mineva. Za prazne govorice nam potekajo dnevi in leta. Pa zavedajte se, da aam ostane pot do pravičnega družabnega reda večno zaprta, če boste vedno čakali in pobijali tiste, ki stremimo z« iiboiiftanjem. Organizirajte ae, pa boste vseeno lahko kritizirali, samo to prednost boste imeli, da boste organizirani lahko predrugače-vali razmere v smislu vaših kritik in odpravljali meščansko nemoralo, ki ima že Od začetka tak pomen, da vas izkoriščal Pomislimo na predvojno in še na poznejšo dobo, ko je naše verno ljudstvo drvelo le za procesijami in v tem postalo tako apa- NAŠI IZDELKI: Dvojnoalactna ržena ŽIKA v rdačih zavitkih, Dvojnoaladna Ječmenova Žlka v modrih lavifkih, Slajana Ječmenova Žlka v satanih savifkih so najboljši! Zahtevajta la Žlkot IU. UZORCni UELE5E3fR Po seti te Lastnik: .Sloga*, r. z. z o. p. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.) 13 VIII. Tiskarna bratov Rurapret v Krškem. 2800 POZOR! Delavci kupujie kruh iz pekarne Iv. Oberžana. Zahtevajte ga po vseh gostilnah, trgovinah in kavarnah. Točna postrežba. Se priporoča Ivan Oberžan za Kresijo 12. Poleg gostilne Janžek i' 1 i' -v Celju* - U LlUBLlflDl lično za pozemeljsko ureditev svojih prilik, da sa se lahko kapitalisti organizirali na vse načine po vsem svetu in nas dobili pod svoj terorizem. Tako je lahko nastala svetovna vojna, kjer se je verno ljudstvo ene države pobijalo z vernim ljudstvom drugih d£žav. Kdo pa ima od tega korist ? Le Va-pitalisti, ker nas vedno odirajo po mili volji. Vse gospodarsko, politično in kulturno življenje, vao zemljo si je podjarmil kapitalist pri n*s. ker ni ss-mo letal za procesijami, temveč se je na vseh straneh organiziral. Mi pa trpimo pod prekletstvom zasebne lastnine, ki ni naša lastnina. Delavci in kmetje žalskega okraja: vzdramite se. pristopajte v organizacijo in sodelujte! Čim več nas bo. tem več bo tudi socialnih pravici Drugič kaj več! — Karel Košec. Maribor. Dne 10. t. m. so se vršile občinske volitve v Studencih in Pobrežju pri Mariboru. Do bile so v Studencih: .SPJ* 17. .Združena slovenska" 6 ter komunistična stranka 2 odbornika. V Pobrežju: SP J 16, klerikalci, združeni z Nemci 6 ter Slovenska stranka 3 odbornike. S tem je delavstvo dovolj jasno pokčzlo, kaj misli o raznih verskih in nacionalnih strankah. Iz Kamnice pri Mariboru. Tukaj je bilo dne 2. in 3. avgusta zelo veselo. Dobili smo nove zvonove. Iz vseh strani so prišli ljudje, da si ogledajo te nedolžne stvari, da bi pa vse to imelo še več učinka ised ubogimi ovčicami, je gospod župnik in ponpgači poskrbeli za običajne ceremonije. Ljudstvo je bilo do solz ginjeno. A tudi jaz; pa ne iz veselja, da mi bodo ti novi zvonovi zvonili ob mojem pogrebu, ampak nad slepoto tega ljudstva, ki išče v svoji bedi v takih stvareh svoje u-tehe. Da. da, gospod župnik že ve, zakaj potrebuje zvonov in ti, ljudstvo, le misli, da boš večno zveličano, če ti bodo za drag denar ob smrti malce pozvonili! Za zvonove in alkohol in druge prazne stvari imaš denar, za svojo dušno povzdigo pa ne gledaš; zato pa vpiješ nad krivicami, ki se ti gode. a v svoji slepoti ne veš in niti nočeš vedeti, od kod ta krivica prihaja, niti nočeš poslušati, da bi ti kdo hotel dopovedati kako hi. se na lahak način te krivice ubranil! Delavci! NAJUGODNEJŠA PRILIKA ZA NAKUP VSAKOVRSTNE NAJBOLJŠE IN NAJCE- NEJŠE ROBE TU- IN INOZEMSTVA. Velesejmake legitimacije se prodajajo v denarnih zavodih vseh mest In d»jejo pravo na «0°|0 na brzovlakih [razen S.O.E. in br. |3, 6.] PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE, — STANOVANJA PRESKRBLJENA Kdor inserira v drugih listih, v .Napreju" ra na ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst V vaših rokah je, kakšno inseratno politiko delajo trgovci. Trgovci so bolj navezani na vi s nego vi nanje!