inseratl se sprejemajo in valji tristopim vrsta: 8 kr., že se tiska lkrat, o i« M i) 2 15 Pri večkratnem tiskanj se cena primerno zmunjSu. Rokopisi ne vračajo, nefranhovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejemu opruvriistvo (administracija) in ekspedioija na Starem trgu li. iSt. 16. Mtitii list n slofisli narod. Po pošli prejema« velja : Za celo leto , , 10 gl. ~ kr. ssa polleta . . 6 „ — za četrt leta . , 2 „ 50 V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl, 40 kr. na pol lota, . . 4 „. 20 Mi četrt leta . , 2 „ 10 V Ljtibljani na flora posiljan veljd 60 kr. več nu leto. Vhedništvo j e v Rožnih ulicah štev. 25.' Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek. Četrtek in soboto Angleško-afganistanska vojska in nje važnost Angležem se v Aziji več ne godi tako do"bro kakor iz početka in en oddelek njihove vojne je bil celo prisiljen pred hudim napadom afganistanskih narodov se umakniti nazaj. Novejša poročila sicer trdijo, da je Cavaguari z dvema topovama odmarširal proti njim, in da se je en del Afridskega naroda podvrgel, en del pa razpršil in da je Kiberska soteska še unikraj Dake v oblasti Angležev, vender se še ne ve, koliko da bode Augležem to koristilo. Emir jih hoče neki zvabiti v svojo deželo, potem pa od vseh strani prijeti. Angleži bodo se ve da vse žile napeli, da zmagajo v tej vojski, ker dobro čutijo slabe nasledke, ki bi jih nesrečna vojska za nje imela. Te nasledke 8mo v nekem članku že obravnavali. Med tem nam je od druge strani došel še en članek o tej zadevi, kterega priobčimo, če se tudi v nekterih rečeh vjema z našim prvim člankom. Velevažen in josodepoln je čas, v kojem živimo. Države bojujejo se druga zoper drugo in sicer nektere z mečem uma, druge tudi z britkim orožjem. Vzdignili so se naši bratje na jugu, da si stresejo neznosen jarm sužno-sti krvoločnega Turčina, kar je provzročilo, da so potegnili meč tudi hrabri črnogorski sokoli in vrli srbski narod. A ker vsi niso zmogli divjega trinoga, dvignil je sevrni stric mogočna slovanska Rusija in poplavila je s svojimi četami Turško in gotovo bi ne bilo dandanes več evropske Turčije, da je ni zvita varuhinja samopašna Anglija podpirala, bodisi z gmotnimi vojnimi sredstvi, bodisi s svojim prekanjenim diplomatiziranjem, A kako se vsaka pregreha sama tepe, tako bo morda tudi Angleška kmalo okusila svoj grenki sad. Kocka je pala. Zato hočemo preiskati, kake nasledke zna imeti angleško-afganistanska vojska, koje pozorišče je daljna Azija, ne samo za Azijo, marveč tudi za Evropo, da za vesoljni svet. Da je nastala o drugem času in v druzih razmerah, bil bi se svet malo zmenil za njo, a v sedanjih okolščinah, ko zna najmanjša stvar postati največje važnosti, je vse drugače. — čeravno so kraj krvave borbe ozke soteske daljne Azije, ni nemogoče, marveč še verjetno, da se razširi tudi v Evropo in poBtane tako važen del vzhodnega vprašanja. Ko ste se po svetoštefanskem miru jeli Ruska in Anglija zavidljivo gledati, ker (je slednja na vse kriplje delovala na kongresu, da bi škodila Rusom in Jugoslovanom in je zbirala močno vojno v Indiji, takrat vže je nastopilo afganistansko vprašanje, Ipri katerem je očividno Rusija bila vdeležena; hotela je namreč razpor sebi v korist obrniti, da bi bila Angleška v slučaju vojske primorana svoje vojne sile deliti. Mej tem sklicali so kongres v Berlinu, ki je vojsko sicer odvrnil, a nikakor ni poravnal zavisti mej Rusijo in Angleško ; slednja skrbela je ondi le za se, a se ni zmenila za nenaravno sostavo, narejeno na balkanskem polotoku, „Berlinski kongres prov-zrofcil je nemogoč mir", to mora priznati vsak pameten človek; sedaj je evropska Turčija po- Siovenci na Beneškem. Popotnik gredoč iz Padove ali Benetk v gorenjo stran zagleda daleč proti severju sivo-megleno obzorje, ktero mu zakriva, kar je naprej sveta. Ko ga je pa hlapon v malo minutah za miljo bliže oni megli potegnil, spozna zavzet, da ni puhla megla na poti radovednim očem, marveč dolgo od mogočnega Stvarnika nastavljeno gorovje. Pred seboj ima karunske in j ulj sli e planine. Predeli in strmeče soteske, po kterih peljejo bele ceste nad kamnitimi strugami šumečih voda, delč gorovje, po kterem so bili naseljeni že od nekdaj ljudje različne govorice in nravi. Vže 15. leta pred Kristusom sta podjarmila Druz in Tiberij več planinskih ljudstev posebno keltskega plemena. Še dandanes prebivajo po južnih planinah meječih na lombardsko nižavo ljudje romanske, german ske in slovanske narodnosti. Stanovali so nekdaj Slovenci po teh gorah proti zapadu; segali so globoko v današnjo Furlanijo, kar nam jasno pričajo imena krajev in vasi. Segali so daleč čez Pontebo in bili so v zvezi z gorotanskimi Slovenci. Pa dan-j danes se je njih število jako skrčilo in svet, | kterega zavzemajo, je skoraj povsod le gorat in slabši od nižave. Slovenci na Beneškem prebivajo od severa s spodne strani rezijanske doline tje do tistega kraja, kjer mejna rečica Idrija stopi na furlansko ravnino, in od goriške meje do vznožja juljskih planin. V nižavi ob gorovju je le malo vasi slovenskih. Njih dežela je tedaj dolga pa ozka tako, da stanujej.0 skoraj vsi le ob meji goriški. . Število vseh beneških Slovencev znaša okoli 30.000, Veliko jih ni in še ti so po naravni meji ločeni drug od drugih. Rezijani prebivajo v svoji z gorami obdani Rezijanski dolini. Od kod prihaja to ime.Rezija? G tem se je že veliko ugibalo. Eni so izpeljevali to ime od starih prebivalcev Recije. Po tem takem bi bili sedanji Rezijani ostanki starih Retov ali Recijanov. Drugi pa so razlagali to ime od imena Rusija. Zadnja izpeljava se nekoliko potrdi, ker v mnogih besedah spreminjajo po Tolminskem u in večkrat tudi o, v, e. To pa problematično vprašanje naj rešujejo le tisti, ki so se temu delu posvetili, Dolina rezijanska je blizo 20 italj, milj ali 5 ur hoda dolga in 8 italj. milj ali 2 uri pa široka. Rezijani se dobna sodu smodnika, kteri se mora vsakftar notek razleteti brez vsacega vnanjega vpliva, in prvi, ki bo v tej katastrofi zadet, je Ruska. Njeno sedanje stališče je nenaravno in samo začasno; zato bi se nihče ne čudil, ko bi Be emiru za hrbet vstopil Rus, in bi priliko porabil, da se postavi na naravno, realno in vla-stnim potrebam primerno stališče. Zato zna priti z angleško - afganistansko vojsko zopet na dan vzhodnje vprašanje , ko-jega prvi čin je bil končan z berlinskim mirom ; a zdaj pričenja se razvijati ono dalje v drugem činu v Aziji, ker je bila z tirjatvo angleško, proti emiru žaljena Ruska. Ker je afganistanski vladar sprejel rusko poslanstvo častno, a preziral angleško, nastal je hud razpor. Zdaj pa ne žali Anglije nič več, nič manj, kakor da ni emir zapodil ruskih poslancev in .pripustil, da bi po njegovej zemlji se razpršili angleški agenti, se ve — zato, da bi delovali za agleške namene. Kdor pozna milo srce ruskega cara Aleksandra, more li misliti, da bo v nemar pustil emira , ki bi mu znal še mnogo koristiti, v krvavej borbi s kramarsko Angleško? Zato lahko zaključimo, da se Rus sam v Afganistanu bije z Angležem, dajoč emiru vsakoršnih pomočkov, gmotnih, pušek in streljiva , in duševnih, ker jim pošilja izvrstnih častnikov, da prestroji in privadi afganistansko vojno in jo po modernih vojskinih pravilih vodi proti sovražniku. Tako manjka le malo , da bukne tudi v Evropi vojska mej Anglijo in Rusijo in sicer na obalih črnega morja in Bospora. Ako bode Afganistancem sreča kolikaj mila, doseglo bode vzhodnjo ločijo od drugih Slovencev po kakovosti dežele, kakor tudi po posebnosti narečja. Drugi Slovenci na Beneškem spadajo pa večidel pod župnijo in pravico šempetersko in žive tudi v farah Praprotno, Foida (Faodis) in Nimis., Ker je laški živelj prepodil slovenskega v teku več stoletij iz lepih ravnin na gorato mejo goriško, zato mislim bi bilo na pravem mestu našteti, kako daleč proti laškemu se še slovenski govori. Naj imenujem tukoj le skrajne slovenske vasi po vrsti od Pontebe do Kor-mina. Naj bližja Pontebi in naj severnejša slovenska vas j,e Možnica (Moggio). V Reziji je Sv, Jurij (S. Giorgio) , nad Trčentom je San Mardengio, potem dalje proti jugu Lusevero, Za vrhom (Villa Nuova), Visont, SkurŠno (Monte aperto) , černev , Melina (Eorome), Porčinj, Pod vratmi, Sv. Helena, Pod cerkvijo, Mažarole (Mezorolis) in blizo Čedada je Most, kjer je vas na obeh krajih vode Nediže, severni del vasi je še slovenski, Ajžla (Osila) ki je pa še v ravnem, Stara gora, kjer je znana romarska cerkva, Praprotno, ki je ura hoda od Kormina. Slovenci na Beneškem se silno trudijo, da vprašanj o avojo rešitev na azljakih rnviihtftll in ondotnih ultulovilih aotoaluih. A uo Hiuno te, mtiCTuč vzdignili Ha bodo tudi kutissl In Ijudatva iitdljHliftt, ko apoznnjo, da Anglija ul nepremagljiva, liM okušali zdrobili verigo hii-žflOBtf. Pi'Va večja no/,godu luiglefilto-nigiuiluliiui-nlto vojaku imtšt amo(;ao no/Jduno vollkiuuilto poulopjo, kojo ui uliavljoiio uu trdno podlago, marveč no vzdržuje aamo z goljufijo in ailo; angleško goapodBtvo v Indiji moru^otum ijftžffuiMi, kur uliti vzdržuje in nI naravno, mora p roj ali nI o j razpnulii,—■ tuko tudi nlavu in moli Angleško, Politični pregled, AVHk-ijHit« r 11 o an I d o J O. t. m.; novo minili torntvo pa bodo bojo aontuvll grol VV nimann. I*«imh<. jo .')() novombra zvečer dofiol v Puri/,, kamor jo iz Londona proatav Ijon m poročnika, In no jo % (1, m, poklonil prodaednlku Mno Mahom«. j« povodonj napravila veliko fikoiio. (lomu- «0 poškodovanim da« rovali 10,000 gld,, ktoro bodo razdelil višji povuljnllc baron Klllpovlč, ki jo v ta namon odšol v lirodi Vnniije , novombra vodo pologlo, nobo ho razvodrllo in jo goro nnoR zapadol, urno miallli, da mno hudo nadlogo vaaj za lotoa proatali. Ali motili urno uoi Komaj dni protofto od drugo povodnjl, žo imamo «8, novombra bolijo in naj vo&i povodonj, Zadnjič Bava vondar brogov iio ni p risa pa j« Mirta- v Mojabrani k) po poti, vltUiti' v hlovo; zadnjič jo lo tu p« teti kak brog načela, zdaj pa jo odnaSala, Odnoula jo vfiitio Mojatriuiako oorkvo lopo njivo ti uliogonn v rod; ravno nanprotl pa na lovom brogu jo prodrla voliko aonožot (lodlno), ki jo bila gotovo nad 1000 gld, vrudua in jo jo Vao poplavila In ponula, tako da jo zdaj aamo Ciatil prod. Žu* 1 «15110 ooHto jo zopot na d v oh kraj ali pofileodo valo; na Irušlol prolii diiaouioami in pa pri Uatočah, Skoraj dva dni, v potok in uabofco, nI bilo nobuiioga vlaka na Dovjo in ao žoloz-nlčarji vondar onkrat praznovali; ljndjo pravijo, da natnoalio uvolioga dnova, Da jo Suva zopoli tako uartuilila, pa prldo zdaj od tod, kor jo tudi na zgornjih krajih, v K.runjrtid (»ori in RiuloMl {Vo:km\^ In «0 tvnn nabrani anog, ki jo pri drugi povodnjl padol, zdaj po vočom atajal, ttadoško jozoro jo bilo poprotl zamorznono; zdaj pa ga jo močni južni votor pri H.w K- gorico to hitro tajal lit potoki % gora 130 avojo rmožono vodo prillli iit tako jo v čutrtok po noči jozoro ž o Čoz žolozno ooato naiitopllo, in ponoftni vlak jo vozil žo po vodi. Tudi Plfiouoa v Kranjnki gori, (prvi pritok do lina k o Savo uu dotinom brogu), Jo1 ailiui na-raatla, Valila ao jo v troh mogočnih curkih In odnortla vao, kar jo doacgla. Vzola jo proooj voliko njivo u ultra j Kraujillfogoro in tudi vo-dofcoč jo žugala odnoati. Močno ko zlo, ki ao bili za hrambo naiiprotnOga brogu, jo odrezala, da ao bili potom v arodl uiirugo, -- V aoboto popoidno jo prišel zoptil; prvi vlak na Dovjo. Žoloznioa ao bo zdaj žo izučila, da no h Savo »1 norčevati, kakor ao pri zidanju noktori zomljomorol zaničljlvogovorili, Kaj nam bodo pač ta mlaka narodlia'11 Hado-vodni mno, kako jo bilo v drugih krajih, po-jaobno zopot na llrovafikom In v Slavoniji I Tožlto bo broz kaolli noaroč; fikodu jo pa tako M'a tfiS ovIsiliiCi^««., U'?. novom. Strašno Ho jo loliot) rnzardll južni volorl Dan za dno-vom pod( od juga vodonoano oblalco, Ivi ulivu|o dožja na zomijo, kakor ob voaoluoin potopu. Kaj jo uzrok domu ardlilču? — Jugoalovanako vprafianjo bofio Božja provldnont pravično rušiti, a (iinnaulii m ožjo, ktorlm jo blagi goap. lloboinvarib mv Ounajl lovite bral, kakor ho zaulužlli, hočojo UHtaviti to pravično rešitev. pridobijo potrobon žlvož, kor lopo malo krajih rabijo kolovoza In vozno Živino; vočldol jo hvot gorat In atrmun, zato pa morajo vao za ljudi in živino prinašati In oilminatl, Uorovjo, po ktemun tttamvjojo, nI uk»v tako u\vy,U>, kakor ao drugo jnljako planino, pa vondar nmomo roči da oni 110 potKuUI aliUi, morda odon naj ulnbših dolov odo Hlovonljo. Noktero občino tio v vo* I i kil) atrmočlnah. Prldolujojo Htoor pšonloo, rži in jočtiuuia, ajdo In turšlo«, vinu in koatanja, u krompirja ropo In koronja pa akoraj p o v a o d unjvoč. Ali domači prkloikl uo morojo vaoh prirediti, zato zahajajo oblino možici v „nvoli" kupčovalii nuj rajfio pa hodijo načoako, Opp» iilco, Foljuito, NutftMco iu oolo na li,uako, kjor pronašajo narodno drobnino (Oulantorloartilcol), podobo ali obloko od aomnja do aomnja, od bife do lilfic, Tudi Itozijiiul, ktorlli pofifioul uvo' 110 moro vaoh proraiitl, hodijo radi po Hlovon-nlcom, kjiir ateojijo kotlo, popravljajo dežniko, vožojo I o 1100 In drugo ropotijo. Driigomn čliatolju, iti iiliivil prlpovodovati od ubogih nufiili bratov na Bonoftlu-m, ao alll morebiti vprašanjo, koiluj Iu Itako no prišli v to gorato in teuilapoliio Icraja. To nam ruzjaii-mijojo naj boljo bontiftkl Blovonol nami, kor oni vojo vili po oni poti povodalil; „da ao uo lo allam in vojakam v to krajo odtegnili,11 Stari moiKJo v iloinpotoralcom okraju znajo povoduti lako«io : Ko Jo bil kralj Atlla rnoalso OgloJ raz-djivl, jo po XAm\ (Vurluuijl) Imitftk«. «Ua tako VBbj)oi)ttittio&lift, da nI bilo allftatl aodom lot nobonoga potollna pot). V toj Htiaki, daljo, ho utekli njih očotij« v to krajo iz ravnin, da no ul lo žlvljonjo rofiill. Takoj ao al začoli izdolovati zomijo, da ao flo prorodUi." Ooravno ho zgudovlnurji no zmoiiljo voliko za narodna uatna aporočilu, vondar bi v to m običaju ao to no umolo popolnoma prozlralii. To nporočlio potrdi gotovo mtumjo onih, ki pravijo, da ao Blovonol vaaj doloma bili vžo prod. lotom lil)!.! na iiodunjom Biovimnlconi. Tudi Sozljani vožojo Hvojo naaolliiov z hunaiclmi vojiikami. Blavnl MlkloalČ jo priobčil J v HVoJi knjigi: „Kopll.ani Ilandaoiirilion" Hta.ro narodno nporočlio o začotku Eozljanov, ktoro pravi, da jo nok voliicaš od kralja Atlia vtokol In ao naaolll v akrlvui zaprli! dolini rozljamiltl In nodaiijl IteziJiinl uo val njugovl potomol. TodaJ obojno poročilo no vjoma iii ono drugo a. Blovouo! na Bonofikom 110 ločonl po na- ravni moji od ovojih aoiiodnlh bratov, Njih zgodovina a o pozgubl v zgodovini goronjo Italijo; aH ho imoil oni kaj poaobuih pruvio, ali ao upi ob kaj zgodovinuko zanlmivoga ntevlll, žaliliog U «tuwvo, razuu da no m v liUikouv puniu i tH-ii! dali v ovoji narodni n oz a vodno n ti koli dobra mojna atraža povabili. V lioku vokov ao bili Blovonol na Bonofikom pod mno-gotorimi vladtuiti, Hpuduli 110 pod Longobardo, Ict.Crlh vujvofH Iu kuoz! ho nokaj čarni v bilž-njom aliarom Čodadu uliolovall. Prišli 110 potom kakor vili drugi Blovonoi pod vlado J.Carola, Vol i koga, In v čodadu no atolovall mogočni furlaiiHki vojvodi« Btognlla jo potom bonošlca Ijtidovlada, kraljloa morju, tiuli te njo tivojo poruti. To vlado no pa zvali navadno HPim« Markova", bržltono ao jo imonovall tako po njonom grbu, V zadnjih ato lotib pa ao ao j!m> prav pogoni,oma vlado npromlnjalo; Nupolotm 1, AvntrlJa in nodaj laško kraljoiilivo. Blovonfičlna v fiompotorakom okraju jo aloor močno pomošaiia « laškimi bomulaml ima pa tudi avojo pmiobnoati in zanlmivoalil* Čudno lo, da njih jozik kažo So lopšo lit jaanojšo kakor aplolt nlovonaki prvo iu naj bližnjo normi« noali u hrvatukim, Uaziofiujojo namroč zunaj Ta trma, Ui trdoarfiuo, tu neusmiljenost 4o slovanskih kristjanov v Turčiji jo, rekel bi, >utib<5 nu.artllituii zato žalujo ono in pošilja to l i I« o g o r It 1 h a o i z na zemljo, da bi ho ikdoarčnoati vaoh Rovrušnikov Slovanatva raztopila, .Dan maščevanja jo prišol, Narod alo-vanaltl, v auženatvo uklunjou trpel Jo dolgo, krpo! Jo voli Uo, trpel jo pohlevno. Dopolnjena jo mora trpljenja; uautopll jo Čas rešonja. Nebo ho jo ozrlo na narod alovaiiHkl, vsužnoatl zdi-lutjoči enako Izraoluom v Egiptu, ter je uklonilo rešiti ga in mit dati moč črn z sovražnike vao; kajti h tim narodom ima Božja provldnoat poaobno namene, ž nJim bo proatrojlla mlačni in brezbožni h ve t Teraj no bojmo ho, arčno 'delajmo za blagor noroda, In z nami delaj Bogi — Bliža ho obletnica tinto odločilne krititjau-hIco zmago, valod kojo ao jo tunika allu v prah zdrobila In Bolgarski avot zgubila; bliža ao obletnica z m a g o p r i P lovni, Plovna jo padla dno .10, decembra 1877, Ali no bodo vai južni Slovani tega dneva, to imenitno obletnico aloveano praznovali? Kultur Izraoluom rudoče morje, talcu bodi Plovna Slovanom v apoinlnu I Vri Plovni jo bilo zaroH rudoče morje človeško krvi. V ti atom morju jo utonila glavna turška moč. Tam jo Jugoslovanov „velika noč" •- dan ualiajonja od n (kodno smrti, Toraj veselimo ao tega dneva in znkličlmo naaprotnlkom našim: ,,1'lovna je piullal" Mm C^iUrti novembru, (Izvratna nemščina. Občni zbor Čitalnico in čaatni udje,) Tu Vam pošljem nemško plamo arenjalcega plaača iz N N, v ktorom proal geapoda zdravnika dr. T., naj nekega dečka iz .). o r din) r a to jo v duhovnika posveti, Klasično Plani o ho od boaodo do beaede tako-lo glaai; Uerrn Dr. T. Muer VVohlgoboron bon N N von N uul' •o rdi u i run. ■ < i Al7,t iu . . . . . werden erauobt, (len Kna Uoohnung doti Bozirkoa zu Uiuuolndo.nmt N d en . D. S. N Po . 1978, N. N. Hokvolllv slovenski ne to piamo glaal: (loapotlu dr, T . Vtt&n blagorodnoal, ao J. na okrajno stroške ^upauljatvo L. S. zdravniku proal, da fanta J. J. v duhovnika poavečlto. N N . v 187H J'. J. tilnik našega trdega č, (iiull uiohkl hrvatski 6 u, pr. tKS, nič, lliodit') Itd, So znnlmojšu laatnoat pa jo ta, da ho končavajo v h i aamoatavnlkl ti končnico ee pri njih kakor pri Hrvatih a končnico ao. n, pr. ubožao, Tonao, Nj umito, mrtvite Itd. Potem jo mnogo besedi, ki Imajo popolnoma hrvatako obleko n. pr, volt, jabttlco M. boaodii „jedvau to jo našo komaj, no tudi pri njih nalila, aunio da pravijo „iutvn", Kakor povnoil po Blovonakom, tako ao nahaja i ud I po Beneškem mnogo lepih, prvotnih, no od učenjakov Hkovunlh boaod In Izrazov, Ictcrlh književni Jezik do aedaj Še no pozna, u. pr, branlcvi - - zelje ali prav za prav „bržoku" lov-n i k-' VVoihor Itd, Mod tem ko drugi Slovonoi uuinogininiiko rudi Izpuščaje, čo Jim jo le mo gočo, Slovonoi na Beneškem vao člalio Izgovarjajo; pa littdl uo apremlujajo kakor njih iioiiodjo Tolmiuel, aamoglatinlka o, v n, u, «« Itd, (Konoo Blodi.) Do zdaj ao le škofje smoli odra alo ml«-denčo in aioer zaatonj v duhovnike ponve-čuvati; po želji tega piaača pa bodo ta poael prihodnjo zdravniki iu aicor na okrajno atrešlco opravljali, Dno 17, novembra jo obhajala celjska čitalnica občni zbor, Na dnevnem redu jo bilo mod drugim: imenovanje častnih udov. O, prof, Žolgar jo omenjal v kratkih boaedah zaslugo dr. Blohvoiaa za alov. narod: toda kor jo jubllar Žo lota .1802 Izvoljen bil v čaatnoga uda ooljaku čitalnico, ni treba, ga zdaj še enkrat imenovati; temveč goapodjo čitalnični udje, ki gredi) ktivečanoHtlm v Ljubljano, naj ga v Imenu ooljako čitalnioo kakor njenega Čaatn, uda pozdravijo, Kakor vonte, ho jo to tudi zgodilo. Izvolili ao ho pa pa v tem občn. zboru trije drugI za naš narod zualužni možje čaatnu ude, iu aioer ataroata štajertiklh Slo« voueev g, dr. Štefan KoČovar, o, kr. avetovalee in okrožni zdravnik v Celju, g, čaatni koral' In nadžupulk ?i u i a, vitez o, kr. Erano-Jožo-fovega reda v Laškem trgu, pa g. Davorin T o r a t e n j a k, župnik na Ponikvi, slavnozniinl slovenski piaatelj. Diplomo za tu čatituo ude našo čitalnioo no žo tlakajo iu no jim bodo po posebnih doputacljah euljuklh čltalnlčarjov izročilo Pri tem občnem zboru no je oprejo! tudi naavet g, Novakov; naj ao pravila ccIjsko čitalnioo v noktorih točkah, spremenijo In pa naavet g, mentu. Icpl, Ž,! naj čl liti nični odbor prelakujo vzroke, valod kterih eeljnka čltalnloa nekako hira, naj poišče primernih pri pomoč kov, ter dela na to, da ooljako čitalnico zopet povzdigne na ono ntopnjo, na lctorl jo bila prejšnjo čaao, ko Jo mogla konkurirati z nem Sitim kazinom, >■■• '/aren nekako kužna prilca zon; tnalo imamo na fitujarakom slovenskih društev in še ta tu ne morejo prav opomagati I Mi H Hi*'«*, UO. nov, (Bogo hI o v tik o knjigo,) Knjige družbo av, Mohora prejeli ao gotovo žo vai udje. Ali ho pa brali vhI važno naznanilo v Koledarju ntr. 900 lit. b) iu atr 800, ter obrnili na ono avojo pozornimi;, nI verjetne, Da talca Imimltna atvar no oatimo > pozabljlvoati in da ao zbriše aramotni madež naj no naznani nlovomilcouni avetu, ponehno pa č, duhovščini kaj več o g, Koaoovem „Koešnu oko katoliškim Naravoslovju". Naj mnogoč, g, Koaee tega ne zameri in, ako bi drugi p goapodjo čutili ne kaj prizadete, naj ne vzemi') za zlo, ampak za koritih dobri utvari, Mnogoč, g, Koaee, župnik v Truškah pri Kopru, aplaal je že pred več leti ,,Hlovonako Dogmatiko". Poalal jo je v Ljubljano, naj bi Jo blagovolili neuttodiU, da bi uo spravila kako ua avltlo. čez več Čaaa dobil jo odgovor, da delo njegovo jo hvalo vredno, ker pa v LJubljani drugi goBpod apltiuje alovenako dogmatiko, tlo ta uo moro dati na uvltlo. Na to jo odgovoril g, Konec, če jo talce, naj Jo pa porabijo za kar jim drago. Po talcem vapeltu svojega truda ao marljivi goupop plaatolj uo d ti pvoHtraililii; lotil aa eplaovitnja, Imenovanega „Nruvoslovjt\u ter gaarečno dovrši, Željen boljšo arečo pošlje jo v Trat z enakim namenom, ko dogmatiko v Čez več ko pol leta dobil jo rokopla z bil/,o tako«io eenzuro; Ko bi g, plim-liiilj dal knjigo tlakiilil v Trato, bi mu jo Že pregledali, tako pa naj Jo pregledajo temo, kjer ho bo tiskala! Kdaj netiu • žullbogdano moramo tako izraziti neutrudljlvi g, piaatelj avojo kramo v Celovec, da bi jo tamo nalili kturemu zaatonj,(I) kar priča koledar 1, 1B70 atr. aoo, Dobro vodeč, da „Družba av, Mohora" bre/, vtioatatuflko podporo duhovnov u« bi imela 20,000 udov, ampule komaj 9(50 ali Šo nu, minili Koaoo, naj bi jim družba dala knjigo, mu-gari za ,.prontlnm", kor on tUdI ni@ nu zahtev« za rokopla. Kor pa družba, 'kakor razvidno i« Koledarju, no moro tlakati knjige, nu da ao ji hgarantlra" za (100 odvzotnnikov, pridu vratu zopet lu na č, duhovščino. Piaatelj koli vratlo upa ai toraj zaklioati: P. n. Onatlta alovenak« duhovščina, ker a i utrnila žo voč, ko „garan(ii-rala" 000 Iztiaov morale, ator.l, da ho bo vzelo no 000, tomuč G krat 000 Iztiaov „Kurščanako katoliškega Nravoalovja". Tlrjaj pa tudi, dti ao i,udi g, Koaoeva dogmatllca na avltlo, ako jo mogočo še izkopati rokopla Iz prahu. Bledi naj še to lo: (1, Koaoo, nuutrudljlv v Hvojom delu, namenil jo plaatl še daljo bogo-alovne Icujlgo, \ko.r vidi, kako ne godi » aplai, opuHi.ll jo nehvaležno delo, Ml pa mu kličemo: Marljivi Goapod, kor Vaa ni utrudil«, Trušlcovaka župnija a 1(500 dušami, a aodmimi po uri daijnč po hribih raztresenimi podružnicami iu dvojna služba Božja, naj Vaa no uatruši žalostmi oaoda Vaših Izvrstnih aplaov; hočemo ho poboljšati, hočemo popraviti, kar smo pregrešili, Toliko posvetnih knjig, čaaui-kuv Itd, plačujemo, zdaj hočemo plačevati šo našo bogualovno apluo, Toraj naprej Domače uovree. V Ljubem! 5, iliHjtsmbva. (Koi{/lmmn) jo bil zadnji „Blovouoo(l šli. IJUl zarad vvodnoga, po praškem ,,Čebu" od beaede do boaodo penatlanjencga Članka ,,o novem šolatvu". Ni ao nam sanjalo, da bo Članek, ki ao jo v Pragu tiakal brez opovlr, V Ljubljani zapadel slavni policiji, mM,trnja odbora 11 t, m.) ao je z. županom vdoležiio a;! odbornikov, 0. župan prod obravnavo dnevnega reda naznani, da tiu ju v zadnji aeji pred sklopom čul neki Izriu kterega bi bi! gotovo grajal, čo bi uo bil aojo žo aklonll.I|1) Zato dauoti zavrne to boaodo kot noparlanieutarlčno in proai gg, odbornike, da naj al v prihodnjo prizadevajo kolikor mogoče objektivnim biti......- K prvi točki dnev- noga reda oglasi ao dvorni svetovalno g. Kal« tenegger in naavotuje, da naj ao general baron Josip Fllipovič v piipoznajo njegovih zaalug izvoli po naavetu g. Uegallja za Častnega meščana ljubljanskega. Uoupod Regall uasvotujo da mij ae niti kot Slovanu izroči slovenska diploma, Pri glasovanju ao naavet g. Kalten-eggerja aprejmu enoglaano, predlog Ilegali ju pa ostane z 8 glasovi v manjšini, Proračun mostno blagajnlou .UlO.il!)-i gld. dohodkov lu 188.048 gld, atroškov ao potrdi. Sklop aojo bil ju ob 7»lb uri zvečer, (iVmi porotno mkiijo) atall ao HO, novembra klati trije marltArjl iz Testa, ki so !i. Junija t. I. po noči nabijali velelzdajako uklloo, pa ho bili od poliolje zanačenl. Priča Bauli trdi, da jo zatožonoo vidll nabijati omenjeno olcllee, Zagovornik dr. Mošii oporoka , da bi bilo razšlrjevanjo takih oklioov vololzdaja in porotniki ao v tem z njhu strinjajo ter zatožonoo apoznajo lo krivo kalenja javnega miru. Valod toga ao bili od tunlnijo obaojeuh Meuu-ghinlua lB, Rezini in Blmler pa vaaki na 14 meaeeov težke ječo iu k povrnitvi težbenih ,|1) V »lulojl u<\|l 80. nov. jo liH mimrei? g. liu|5iill ultivll m\|nl |ii'iuUug, tla m\| uo gotmvul VU Upovl^ lavoll «a Sutinugii moMivna, G, l>0'X»tnu jo iipoilb^ul nejnouli toga uauvota tet' ju narodnim Binitopulkom, Iti uo mu ejtorokall, v bumi\| obravnavi oftlfcui poflldivout (iiasiventonti), Ktmul volltoop nontlra j« Kupasi ut\|o takoj iikUmll lu HepLIjev liveillo)? ptinUivll muhievnl mi itruilvSlivaJKeJa ut\iOs ■BtroŠkov. Tudi morajo po dostani kazni zapustiti avstrijsko deželo, — .'JO, novombra bo porotniki sodili Polono L o & n i k a r z Gorenjskega, ktero je bil neki potepin Blaž Bogataj zatožil, da mu jo dala 5 gld., da jo zaŽgal neko poslopje. Pri obravnavi pa je Bogataj Bvoje obdolženje preklical in Polona Ločnilear jo bila za nokrivo spoznana, Bogataj pa kotpožigalce obsojen na 5 let težko joče.'— 2. t -m. bila je obravnava proti .Jožefu Koomunu Iz Komna pri Sežani. Zatožoneo jo 28 let star in jo bil kot laik v trapistovskem samostanu „Marija zvezda" pri Banjaluki v Bosni. Id, avgusta t. 1. mu je zročil prednik ali prior v varstvo mošnjo kupca Pera Zaliča, v kteri jO bilo boje .1200 gld,, med njimi 98 cekinov; Jožef Kocrnun jo b to mošnjo, v kteri jo bilo kakor pravi samo dO cekinov iz samostanu pobegnil, kor jo prišel čez Glunnico, Jusonovac iu Karlovao v Gorico, Istro in na Kranjsko, ter je obiskal Idrijo in Vrhniko iu po krčmah razmetaval cekine. Ko so ga zaprli, imel jo lo še 18 cekinov. Porotniki so ga tatvino krivega spoznali in sodnija mu jo priznala Id mesecev teške s postom poostreno ječe. (Za clijaho stu razpisani v stanovi); P. Montugna letnih 73 gld. 78 kr. in J. Kalistrova letnih 240 gld. Prošnjo naj so oddado do 24. t. m. deželni vladi Kranjski. (Cona mosa) za ta mesec jo: Pitonih volov po 54, 4G in 38 kr. kilo; kravjo in nepitunih volov pa po d-8, 40 in 32 kr. kilo. Eaxn© reči. — f Preč. fajmoSfcor Aleš Jcrala, gospod oče Ilorjulski, so včeraj opoludno v 87, letu svojo starosti um orli. Pogreb bo jutri v petek ob 10. uri. Več prihodnjič. K. J, P. — D u h o v s k o b p r e m o m b o v ljub. škofiji: C. g. B. Bartol pride z Lipoglavu za fujmoštra v Ihan, č. g. Jožef LavriČ iz Zaplane pa gre y pokoj. — Nesreča. Iz Črnomlja so nam piše: Preteklo nedeljo je cerkvenilc in organist tukajšnjo farno eerkvo z svonika tako nesrečno padel, da jo čez tri uro potem umrl. Nasvet. Namvtsfc 20. novombra 1.878, Skoro pol lota bo že, kar sem „Danici' izročil neki spis, ki razklada, da bi tudi slovenski duhovni ustanovili za-so kako društvo, kotero *) bi jim pomagalo do daljne omike, svojemu stanu primerne, to jo, da bi so vstanovilo tako bogoslovno društvo, ki bi izdajalo dola, duhovnom v porabo namenjena. Da jo tacoga društvu potreba, o tem pač ne bo nikogar, ki bi dvomil. Duhovščina skoro vseh omikanih narodov ima taka društvu, ki izdajajo dela, ki oni potrebujejo u svojoj Blužbi, u svojem stanu. Slovenski duhovni pa, kuterem jo tako bogoslovno društvo najbolj potrebno, ti ga nimajo. Vdm, da vsak duhovnik to potrebo jako čuti ki nima Bkoro nobenih slovenskih knjig, ki bi jih uspešno rabil u svojem duhovskem poklicu, edino lo nemško in druge knjigo so, ki mu veliko času u za mej o in pa voliko trudu, proden za svojo potrebo kuj iz njih dobi, dostikrat pa tudi nič. Slovenski duhovniki bo veliko storili in j veliko žrtvovali, da so slovenskemu ljudstvu! pripomogli do boljegu duhovnega kruha, Oni ao duša Mohorjevo družbo, kolera bi brez nji- *) Premim, g, vredni k, no vidim rad, da bi mi piuavo popravljali; zatorej jo putitllio noupro-jnonjono, ako na-njo no nprojmeto odgovornoufcl. Pli). 0uio vulirogll, Odgovomoutl pa no prevzamemo. Vred. hove pomoči prej ali alej gotovo zamrla. Namen to družbo je, da ljudstva zlasti nižjo ljud stvo, mika in lika. Zu prosto ljudstvo jo imenovana družba ustanovljena in za prosto ljudstvo ima ona neumorno delati, ako noče Bvojogu namena [Zgrešiti. Za prosto ljudstvo jo ona najbolj potrebna, zakaj če jo ljudstvo nevedno in za višje oiljo neodvzetno, vse drugo narodno prizadevanje nič no pomaga. Od to družbe tedaj duhovniki no morejo in no smejo terjati, da bi akrbola za dnhovonsko potrebo. Kuj pu ,,Slov. Matica?" Mislilo bo je, da bi tudi njej pripadala naloga izdavati kako bogoslovno knjigo. Ali skušnja jo pokazala, da so ona ne .moro sprijazniti s takim primerjo-vanjom. Morda je u kakem oziru tudi prav da so ta zavod bavi z izdavanjem dol profan-nega znanja. Tudi tako, strogo svetsko znan-stvo jo duhovniku za lastno izomiko koristno in eolo potrebno. Lo paziti jo, da bo delovanje tegu slovenskega ustava giblje u razumueh ■mojah, da nam znanost ne podaja u pregnanci) oblikah , da nam ne ponuja takeh stvari, ki pred sodstvom pameti in vero no obstoje. Matica je potem še zmerom vredna krepke podpore. Ker tedaj cerkvenemu slovstvu ni prostora ne v Mohorjevej družbi no u slov. Matici, kaže so, da imajo slov. duhovniki za svojo potrebe, ki jih ima posebnost njih stanu, ustanoviti posebno društvo, Na tem pa ni nič ležečo, kje da bo ustanovi, ali na Kranjskem, ali na Štajerskem, ali nu Goriškem, oBnovalo se bo pu tam, kjer so bodo te misli najbolj poprijeli in znali jo po noprimernejem potu izvesti, Nastauo prašanjo: kaj naj bogoslovno društvo izvaja? To jo vv-idno. Dola in spisoi u bogoslovno stroko spadajoča, Seveda, najzname-moniteje mesto med kakemi!") spisi bi zau-zemali spisi in dela sv. cerkvenih očetov. Ti cerkveno očetni spisi hranijo u sebi premno-govrstne zakladu najkrasneji h naukov, ki so potrebni, kolikor toliko, vsakemu človeku, Tukaj so nam ne podajejo nauki, ki tega imena ne zaslužijo, izmilljive, puhla domnevanja, ampule to so nauki, ki 'so podlaga katoliške cor-leve, ki so potrjeni od zadevnoh učonikov in pisateljem, bodi z lastnem življenjem, bodi s krvjo, ali pa z obojem skupaj. To so hladni viri, ki človeku, navdušijo za blago in sveto in za vao uzvišono, so viri, ki človeka pri trudnem in mučnem vsakdanjem srcu na novo oživč, okrop6 in Bleoro prcrodtS. Pri takem či-fcanju je človeku tako nekako domačo, tako prijetno in ljubo, pa tudi miloresno, ker ao mu zdi, kakor da posluša svete, očetovske glasove iz davno minulih vekov. Tukaj spozna čitatolj sam, da nauki s. cerkve so danes ravno tisti, kakor bo bili tedaj. Društvo, ki bi izdajalo talec spise, bi no koristilo lo čč. gg. duhovnom, ampak vsej cerkvi, vsakemu kristjanu To podjetje, ki jo našemu.čubu tako primerno, kuleor nobeno drugo ne, bodo brez dvojo zanimalo vsakega bogoslovca, kajti znamenito so tiBto osebo, ki so pisalo in šo bolj znamunito jo ono, kar so nam pisanega zapustilo. Borili so so ti duhovni velikani a pregrehami in hudobnimi strastmi svojega Časa, torej bodo to orožje, z nokolikenii spremembami, tudi nam uspešno služilo, kar bo pregreho iu strasti! ravno tiste, lo u drugaooh oblikah. Pa tudi za lastno svoje bogoalovuo izobražen jo bo vsakdo dobil najboljo hrano. U dogma« 'I') Ta piuiivii nivmruB o mouto i, uo opora nit oturoul, ulclanjiuijo kazitvnoga „ta" (lile); 2. nu narodno iviroJto; t), na uri) ij ko »h t'v ti trn It o piuavo, M Ima nvoj. 6 »ovadil raztegnjeno pisani ull jo ali ia, ali eolo \jo; uit uvuIujkmi uo vijakom. ]?!«» .tiki, crkveni zgodovini, patristiki itd,, smo slišali ne dosti več, ko imena, izreke, kako Ži-votopisno črtico, nualovo del, to jo bilo nakan* vso; in vendar bc odpre in razgrne, ako Človek tako knjigo u rolee-uzame in probora, veličast in slava krščansko omike duha I Ali si more bogoalovec misliti lepšo in plemonitejo zabavo,, koristneje borilo , kakor so besedo velikanov Bvctosti? Če primerjamo pogansko klasike novojeklnsiČuoproizvode tem delam5"), vidimo tako razliko, da porečomo, ono jo mlaka, topa bister studenec. Spisi sv. corkveneh očetov hranijo u sobi tako resnico, ki Človeka blažijo' kvišku povzdigujejo, ki mu uteho dajo, talec resnice, ki so drgodi no dobijo in so tudi nu m o roj o. „Res jo tako, poreče kdo, ali čemu mi bodo tako tvarine u slovenskem jeziku, ako jilt lahko berem u prvotnem izvirnem; komur je za-nj, mar, ta jih bo bral v njih lastnem jeziku, komur pa no, jib pa tudi poslovenjen ue bo". — Pritrdim, da jo videti nekaj zrna u. teli besedah, pravim: videli, kajti če stvar talec ogledujemo, kakor jo, bodemo sami priznavali da one besedo so slabo podstavljene. Največi-težava je tukaj znanje jezika, u leoterem je pisal b cerkveni očo, np. sirsleogu, grškega, la-tiuBleega. Nc glede na sirščino in grščino, naj mi blagi čitatelj dovoli ponižuo prašanjo: kdo-pa ima latinščino — kakor bo ta jezile dandanes uči in obravnava — taleo popolnomu u oblasti, da bi razumel vsuk stavek, vsako besedo , vsak izraz, vsako posebnost. Pa& malokdo jo tako srečen, zakaj latinščina jo proogromno usebino, da bi jo zmogel s ti-s tem i močmi, ki si jih človek, pridobi u gim-imziju in bogoslovju. Za temeljito znanje latinščine je treba vso drugake učitve, pu veliko dobo človeškega življenja. (Dalje sledi,) no delom. Siunoutavniki urednjogit upola imajo u množnem dajavnilcu lcontSnieo ; am, no om : vratom, Piu. Listnica vrodništva. Q. I v u n o ti i ž n V D.: Vašo poiilunioo niumo mogli uprejoti, So tudi pravita, da vbo odgovornout za n;jo provzamoto umni, .kor glavnega, v naHoni dopisu oinoiijonogit dejanja, numroS uitmoati napravljenih g. Župniku in g. poStiuju, no zavračalo, nmpak alcuSatio uvojo ravnanj o lo opravičiti a paov-kami na razno osebo. Eksekutivine dražbe. G. docombin: 2. Panlco iz Nudujnoga aoltv !). Kontel iz Kalit, oba v Poutojni, 2. O d ar z,. Karanja, v Kranji. 2. Gruhor iz Smorja, 8, BoBi junfiS i«s Hitri j, 8. G ril iz Dolenjega Komorni, 3. Avein iz Zagorja, voi v Biuliriei. 2, Btijulc iz Mo» Ulici. 1. Vidmar iz Mitrlcovu, v Kamniku. 1. Ko -nilc iz čovolj, v Mokronogu, d. OtioniSar iz Oirkni-co, 3. DriSiiS z Jozora, Ž. Mozo z Brodit, vui v Logatcu, B, BoŽiiS b PoroK v Vipavi, Umrli so; Od 28. (lo 30. novembra: Jakob Hribar, hil po«. 61. 1., Zli unžiioo, Luclmila Mlalcur, Icond. o, B1511 vodenico v glavi. Marija Barnot, aod. o. II 1., za BuSioo, Franc pl. Bmporgor, ziiuob. o, O m,, za božjautjoi Najprimernejše darilce za pridne ©fFofe© sto po v osli: i. Miaanasiii, ali auadtuaiS clanovJ .ffnjrmiasull^nisiiM, in Knjižici obsegate okoli 180 strtini iu ser, dobivate mehko vezani po 30 kr. pri oprav-ništvu „NRveneii),\ ki po želji preskrb« tudi ličnejšo vezanje. ICdor jih naroči dosetv dobi eno knjižico po vrhu. (32) J. Hliumikovi uuulouuiki v Ljubljani. Indnjatolj in odgovorni vrodnik Filip llndorlup.