Poštnina plačana v gotovini.
Ljubljana, 28. marca 1938.
Posamezna
MLADA POTA
GLASILO SLOVENSKE MLADINE
I Izhaja štirinajstdnevno. — Naročnina letno 20 Din, četrtletno 5 Din, mesečno 2 Din. Za inozemstvo dvojno. — Cek. račun 17.092.
—	Uprava Rozka Štefan, Kopališka 3. — Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Adrijan Janc, Bleiweisova 3. — Tisk J. Blas-nika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš.
St. 3a
Vzrok, da so „Mlada pofa“ izšla po dvomesečni zamudi, leži popolnoma izven naših moči. Prosimo, da to upoštevale in ne krivite neutemeljeno uredništva in uprave.
Opozarjamo vse naročnike, da je z zadnjo številko poteklo prvo četrtletje. Zalo smo tej številki priložili položnice za obračunanje nadaljnje naročnine.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA.
Za demokratizacijo "Mladih poti**
Pričeli smo izdajati list »Mlada pota“ z namenom, da nudimo vsem razkropljenim delom napredne slovenske mladine priliko, da se med seboj spoznajo, se med seboj povežejo, aktivi-zirajo v svojih mladinskih, strokovnih, kulturnih in športnih organizacijah, da najdejo po lastnih izkušnjah prava pota za svoje delo, da so ji kažipot na njihovi življenski poti, ki je pot borbe. „Mlada pota“ so pravilno zaslutila in doumela težnje mladega slovenskega pokolenja. In ta mladina je spoznala, da je ta list njeno glasilo. Pot »Mladih poti“ do mladine in pot mladine do „Mladih poti“ ni bila zato ne težavna ne dolgotrajna.
Danes lahko z veseljem ugotovimo, da so med njima vrženi temelji močnih vezi, ki jih ne bodo mogli porušiti nikaki zunanji vplivi, ker so zgrajeni na življenskih potrebah slovenske mladine.
To dejstvo nalaga „Mladim potom44 nove dolžnosti. Ni pravilno, da bi v listu, ki je postal last vse slovenske mladine, smelo v zadnji besedi odločati uredništvo. V času četrtletnega dela, ki leži za nami, smo prejeli od svojih či-tateljev nebroj predlogov in kritik našega dela. V tem času se je javilo precejšnje število agilnih poverjenikov in dopisnikov. Po večjih krajih smo organizirali razpečevalne in dopisniške odbore. Ali naj ne damo vsem tem agilnim tovarišem, ki so v mnogo tesnejšem kontaktu z našimi čitatelji, kot je to mogoče uredništvu, nobene pravice do soodločanja pri listu, ki je baš toliko njihov, kot urednikov? Ne! To bi bilo res proti vsem principom demokracije.
Zato smo se odločili za demokratizacijo »Mladih poti44. Hočemo dati »Mlada pota“ v roke mladini sami.
V	ta namen ustanavljamo konzorcij, ki naj od sedaj naprej izdaja »Mlada pota44 in ki bo imel pravico v končni besedi odločati o pisanju in delovanju »Mladih poti“ in vršiti kontrolo nad upravo in denarjem, pa tudi d o 1 ž -n o s t i v svojih področjih skrbeti za organizacijo poverjeništev in dopisniških odborov.
Zato pozivamo vse tovariše, ki so se do-sedaj kakorkoli izkazali v delu za »Mlada pota“ in so pripravljeni uživati pravice in vršiti dolžnosti člana konzorcija, da se nam pismeno javijo. Vsem obstoječim odborom pa nalagamo, da nam pošiljajo utemeljene predloge za člane konzorcija v svojem kraju. Iz vsakega večjega kraja sprejmemo po enega ali največ dva. Imena članov bomo objavili v listu. Zastopani morajo biti vsi sloji mladuie, delavci, vajenci, kmetje, dijaki, in to fantje in dekleta!
In to taki tovariši, ki so v najširših krogih znani kot aktivni ljudje, ki imajo interes za mladinsko borbo, ki so se v tem kakorkoli izkazali, ki so vplivni, delavni in zanesljivi.
Datum prve seje konzorcija, ki se bo vršila aprila mesecav Ljubljani, bomo še določili.
Pogled na mednarodni politični polosai
Če pogledamo danes v dnevno časopisje vidimo vsak dan nove zveze, nove pakte, nove mirovne in druge mednarodne konference. Za nas je važno, da vemo, zakaj ti pakti nastajajo in propadajo, kje so vzroki te vseobče nesigur-nosti in mrzlične delavnosti, ki je značilna za današnjo mednarodno politiko.
V	dobi svetovne gospodarske krize giblje mednarodno politiko vedno bolj vprašanje vojne ali miru. Države se vedno bolj združujejo na eni strani v skupino, ki hoče vojno, na drugi v skupino, ki hoče mir.
Na čelu prve skupine stoji fašistična Nemčija. Po prihodu »narodnega socializma*1 na oblast je Nemčija prekršila že nešteto mednarodnih mirovnih pogodb. Od teh prekršitev sta najvažnejši dve: 1. 1935. je uvedla splošno vojaško dolžnost, česar po versajski pogodbi ne bi smela; letos pa je s svojim vojaštvom zasedla svoje obmejno ozemlje, česar po lokarnski pogodbi ne bi smela. Ta dva slučaja, ki sta najmočneje vznemirila vso svetovno javnost, sta le člena v verigi sistematičnih priprav za novo vojno. Narodni socijalizem je v zadnjih treh letih, odkar je na oblasti, ustvaril v Nemčiji največjo kemično — vojno industrijo na svetu, motoriziral nemško armado, dal zgraditi celo vrsto vojaških cest, mostov, radio postaj, vojnih luk itd. Vsemu temu brezmejnemu oboroževanju pravijo nemški fašisti »svoboda nem-I škega naroda**. Značilno za smer, v katero ho-| čejo udariti je to, da nočejo podpisati nenapa-| dalne pogodbe z Rusijo, vsem drugim sose-; dom pa ponujajo mir za 25 let. Prav tako je značilen za nemški fašizem govor nemškega ministra Gobelsa, v katerem je pred kratkim izjavil: »Druge države imajo kolonije in vsega, mi pa nimamo nič. Tako ne gre več dolgo naprej, nekoč mora lonec počiti.** Tako govorijo in delajo fašisti vseh dežel. Oni nočejo izboljšati doma razmer, nočejo dati delavcem višjih j mezd na račun kapitala, nočejo odpraviti monopolov, znižati davkov za kmete in obrtnike in jih zvišati za velekapital in veleposestva. Oni se hočejo oborožiti, podjarmiti druge narode, živeti od dela njihovih rok in tako povečati profite svoje gospode. Fašizem hoče z vojno »reševati*4 krizo.
Drugo največjo nevarnost za svetovni mir predstavlja fašistična Italija in fašistična Japonska. Italija hoče podjarmiti abesinsko ljudstvo, Japonska skuša preko kitajskega osvojiti celo Azijo. Poleg teh treh največjih nevarnosti za svetovni mir, je še cela kopica manjših držav, kakor n. pr. Madžarska in še marsikatera druga, ki je vsak dan pripravljena spustiti se v kako vojno pustolovščino.
Nasproti skupini držav, ki pripravljajo takojšnjo vojno, ali ki so že zapletene v vojno kakor Italija in Japonska, so države, ki hočejo n}jr- V to skupino spada zlasti Francija, Rusija, Cehoslovaška in Rumunija. Francija je pred kratkim podpisala nenapadalni, varnostni pakt z Rusijo. Pakta slične vsebine sta podpisali z Rusijo tudi Čchoslovaška in Rumunija. Ti pakti niso prazne cunje, ampak pomenijo važno zmago^ y borbi za mir. Za njimi stoji ogromna večina ljudstev navedenih držav. Prav to ljudstvo je te pakte zahtevalo in čuva, da se bodo izvajali. Če bi bili ti pakti tako brezpomembni kakor nekateri mislijo, zakaj potem noče podpisati Nemčija sličnega pakta z Rusijo, zlasti ker ga ji je Rusija že često predlagala? — Med državami za mir so danes
tudi Združene države severne Amerike (USA) in Anglija. Znana je Rosveltova poslanica proti fašistični Italiji in njenemu vpadu v Abesinijo. Prav tako je znana politika Anglije, ki čuva nad ravnotežjem sil v Evropi in se nagiba zdaj k Nemčiji proti premoči Francije, zdaj proti Nemčiji za ohranitev miru. — Vidimo, da je velika večina držav za mir. Proti tisoč milijonom prebivalcev Rusije, Francije, Anglije* USA, Čsr. itd. stoji dobrih sto milijonov iz držav, ki hočejo vonjo. Če pomislimo, da je tudi v fašističnih državah velika večina ljudstva za mir. potem vidimo, da je danes ogromna večina človeštva za mir. Mir je v interesu človeštva.
Jasno je, da ti dve skupini držav nista tesno združeni in da je tisoče nasprotij med njimi samimi; n. pr. Nemčija in Italija imata nasprotujoče interese radi Avstrije in ureditve Podonavja. Toda čim bolj stopa v ospredje vprašanje vojne ali miru, tem bolj se oblikujeta ti dve skupini. Omenimo naj le prijateljske od-nošaje med Japonsko in Nemčijo, na sodelovanje njihovih kulturnih krogov, gospodarskih krogov in generalnih štabov. O priliki krvavega puča vojnih krogov na Japonskem letos koncem februarja so v Berlinu ploskali in govorili o »zmagi aktivizma in odločnosti na Ja-ponskem.** (Pač je bil naperjen proti sedanji japonski vladi in proti veliki večini japonskega ljudstva, ki je proti takojšnjemu nadaljevanju vojne na Kitajskem in proti napovedi vojne Rusiji, kakor to hočejo šovinistični vojaški krogi.) Za odnos med Italijo in Nemčijo naj navedemo to, da je Nemčija najodločnejši načelni nasprotnik sankcij proti Italiji in da jih sploh ne uvažuje. Za Nemčijo borba proti sankcijski politilu Društva narodov ni le pomoč Italiji, temveč tudi sebi: polom sankcij pomeni zanjo dragoceno izkušnjo in ohrabritev za njene bodoče vojne podvige.
Še ene značilnosti ne smemo izpustiti izpred oči, ko opazujemo ti dve skupini držav.
V	skupini za vojno so države, v katerih gospoduje autoritativni režim, diktatura, fašizem. Nasprotno so v drugi skupini države, kjer vlada demokracija, svoboda, soodločanje ljudstva pri državnih poslih. Zunanja politika držav je najtesneje povezana z njihovo notranjo ureditvijo. Danes pomeni teror na znotraj vojno na zunaj. Pravilno je izjavil Rosevelt v že omenjeni novoletni poslanici 1936» da fašizem pomeni vojno. Zato je danes dosledna borba za mir tudi borba za demokracijo.
Halo, živo človeško telo na razpolago.
Po Pragger Presse s 13. marca 1936 citiramo tale članek:
V	ponižnem pismu se nas naproša, da objavimo brezplačno sledeči inserat:
Dajem svoje življenje v najem
Ponujam se kot brezposelni brez vsake druge eksistenčne možnosti za vse ke-mejiske in znanstvene eksperimente — kakršnikoli že so. E. M.
Prošnja za brezplačen inserat je utemeljena s tem, da je E. M. 35 let star, od 1932. brezposelen, brez vsakih sredstev, oče osmih otrok, v starosti 2—12 let. Da bi svojim otrokom vsaj nekoliko pomagal, bi se sedaj rad vdinjal kot človeški morski prešiček za »eksperimente."...
Delavci - valenci
Valenci, združimo se!
Tudi v Mariboru se vajenci prebujajo. Slaščičarski vajenec B. P. in neka frizerska vajenka opisujeta v svojem dopisu trpljenje in zapostavljanje. Mehaniški vajenec D.—st— pripoveduje, kako mora sekati drva namesto da bi se učil, da dela dnevno po 11 do 12 ur in zaključuje svoj dopis: „Ta naš neznosni položaj si moramo izboljšati le na ta način, da se združimo v neodvisne strokovne organizacije!" Čevljarski vajenec Ivan opisuje kako zmrzuje, gara, povrh ga pa še klofutajo in kliče: »Tovariši in tovarišice, stopimo v skupno fronto vajencev in sploh vse slovenske mladine, da si priborimo naše pravice, ki nam pripadajo po zakonu." Tako od vseh strani. Eni zahtevajo vajeniške komisije, drugi vajeniške domove, tretji zaščito pred izrabljanjem, vsi pa omenjajo potrebo vajeniške organizacije, ki bo predstavljala moč in mladostno silo delavske mladine in bo zastopala interese vajencev, najbolj zatiranega dela slovenske mladine. Namesto, da bi se mlad človek razvijal in izobraževal, mora garati po zaprašenih delavnicah, biti dekla, hlapec, pestunja im vsakdo ga lahko brcne. Nikdo se ne zmeni za zakone, ki določujejo, da mora biti vajenec zdravniško preiskan, če je telesno dozorel za težko delo, da ima pravico do dopusta, da se ga ne sme izkoriščati in nalagati dela, ki ne spadajo v stroko i. dr. o čemer bomo spregovorili prihodnjič. Kjer pa ni tožnika, ni sodnika in vajenec bo tako dolgo brezpraven, dokler se ne bo sam zavedel svojih pravic im se zanje začel boriti. Boriti se moramo za uveljavljenje osemurnega delovnika, da se v ta čas šteje tudi šola, za zaščito pred mojstri, za redne dopuste, za izboljšanje življenjskih pogojev itd. To pa moremo le z združenimi močmi v enotni im močni organizaciji, ki nam bo nudila obenem zabavo, izobrazbo in šport. Nič nam ne bo padlo z neba. Sami, ml sami se moramo zavzeti za naše interese, razširjati naš mladinski list, zbujati iz zaspanosti trpeče tovariše vseh strok in utemeljevati potrebo vajeniške organizacije. —	Vajenci.
Op. uredništva:
Prejeli smo precej dopisov, v katerih nam vajenci opisujejo svoje življenje. V celoti jih nismo priobčili, \ ker so vajenci sami izbrali iz njih najvažnejše misli in sami pišejo: »Glede dopisov pa: dovolj je jadikovanja. Vemo da delajo nekateri vajenci po 14 ur, da žive le ob zelju in krompirju, vemo, kako živi in trpi kmetska mladina in kako se godi dijakom. Zdaj pa hočemo vedeti, kako se ta mladina bori za svoje pravice. To naj bo odslej snov za dopise."
Glas tekstllke
Šele 17 let sem stara, pa že dolgo delam v tovarni v Melju. Dneva sploh ne vidim. Ob šestih moram že biti v tovarni in ob šestih grem domov. Tako se godi nam vsem, ki smo se prodale tovarnam za gol kruh. Najbolj žalostno pa je, da se delavke same med seboj prepiramo in si nismo edine v boju za boljše delovne pogoje v tovarni. Zakaj smo volile zaupnike, ki so nam jih kar diktirali? Zakaj si nismo iz lastne srede izbrale zaupnice? — Če bi bile me bolj zavedne, bi nas podjetniki ne mogli tako izrabljati in nam ne bi bilo treba zapravljati zdravja in mladosti v prašnih in smrdljivih tovarnah.
Prllatell prirode, Maribor
Tudi pri nas ga imamo, toda zelo malo se sliši o njem. Priredili smo nekaj izletov, izmed katerih so bili nekateri uspeli. Toda po pravici nam nekateri očitajo, da smo zaključena družba in da smo neaktivni. »Prijatelj prirode" bi moral šteti vsaj sto aktivnih članov, ki bi delali v športnih im kulturnih odsekih. Moral bi predstavljati življenjsko šolo velikega dela mariborske mladine, ne pa se izgovarjati na ovire, ki se dajo odpraviti, če hočemo. Ali naj tisto navdušenje, ki smo ga letos prinesli iz zagrebškega izleta, izplahni? Slovenski prijatelji prirode moramo stopiti s hrvatskimi v isto vrsto!
P. P.
Tovarna žokolade "Mirim”, Maribor
Skrajni čas je že bil, da ima tudi delovna mladina svoje glasilo, kateremu se kot prva predrznem poročati o življenju v naši tovarni čokolade „Mirim“. Torej či-tajte in videli boste kako mi živimo:
Zaposlenih nas je 130 deklet; zaslužimo na uro 1.50 do 3 Din, največ teh je z najnižjo mezdo. Delavci imajo povprečno 3 Din na uro. In kako jaz? Dobivam 1.50 Din, kar znese za 10 urno delo, reci in piši 15 Din. Delamo večinoma ponoči, brez vsakega 50 odstotnega poviška, kakor to določa zakon o zaščiti delavcev. Torej bornih 90 Din na teden, od tega mi odbijejo 4.50 Din za bolniško blagajno, davek In 70 Din za hrano, ter mi koncem kori- j
Kmetska mladina
Hrvaški in slovenski kmetje v borbi
Hrvaški kmetje so se združili in domenili, da ne bodo prodajali živine po tako nizki ceni in da nočejo več, da bi se na njihov račun redili razni pre-kupci, mesarji itd. Določili so cene živini in ceneje nihče živine ne proda. In res so do sedaj uspevali. Cena živini se je dvignila. Da ima ta borba dobre in slabe strani, se je pokazalo zlasti na zadnjem sejmu v Dobovi, kjer so tudi pri nas, na Slovenskem, začeli s to samopomočjo. Prekupcev in mesarjev, ki so se sedaj bogatili na račun kmeta je bilo le malo, pač pa so hoteli kupovati živino nekateri kmetje, zlasti taki, ki so jeseni svojo živino radi pomanjkanja krme morali prodati, a jo sedaj pri poljskem delu nujno rabijo. Vendar pa mislimo, da bi organizacija to lahko uredila, kakor so v nekaterih krajih že z zbiranjem krme za živinčeta, katerega bi kmet nujno moral prodati, mnogim siromašnim kmetom že pomagali kmetje sami. Tako mislimo, da je korist vendarle mnogo večja kot pa škoda in posebno važno je to, da so kmetje sami in složno segli po samopomoči.
Največ koristi pa prinaša združena borba za višjo dnino v kateri res noben reven kmet ne more biti oškodovan. V varaždinskem srezu, kjer je dosti vinogradov, so se dninarji združili in določili dnino: 15 Din brez hrane in 12 Din s hrano. Lahko si mislimo, kaka revščina vlada, če se morajo viničarji boriti celo za tako nizko mezdo kot je 1 do 1'20 Din na uro in še je nekaj izstradanih viničarjev šlo bogatim meščanom in veleposestnikom delat za nižjo dnino. Vendar pa so zavednejši preprečili to sramotno prodajanje delavca in tudi te pritegnili k borbi. Vsa slovenska mladina pozdravlja to samopomoč in borbo kmetov, posebno pa še svoje tovariše kmetske fante in dekleta in se veseli njihovih uspehov, katere lahko dosežemo le združeni in složni.
Kake se godli hlapcu na deželi
Služim za hlapca pri nekem trgovcu pri Sv. Martinu v Slovenskih goricah. Za opravljati imam enega konja in dve kravi. Skoraj vsak dan moram vstati ob 3 ali 4, da nakrmim in osnažim konja, da morem s konjem ob j 5, včasih še prej na dolgo vožnjo, po tri ure daleč k | mariborskim ali ptujskim trgovcem po razno trgovsko blago, ali pa v Fram pod Pohorje po olje. Predno odrinem, dobim kavo in za en dinar kruha, za na pot pa ne dobim ničesar, tudi denarja ne, da bi si kupil kruha. Na voz mi naložijo (do 800 kg) toliko, da se mi začne včasih konj na cesti ustavljati, posebno pa zdaj pozimi. Ves sem že navražen (bolehav) ko se s tanko suknjico in slabimi čevlji po vožnjah v slabem vremenu prehladim.
Z vozom se vrnem šele popoldne, s konjem vred utrujen in lačen. Komaj se najem, pa že moram leteti; zdaj me kliče trgovec, da zdevljem z voza zaboje, težke judovske vreče in drugo; zdaj me kliče gospodinja; zdaj me rabijo v kuhinji; zdaj me spet pošljejo kam s pošto. Poleg tega pa seveda moram še imeti skrb, da je v hlevu vse v redu; kadar pa je delo zunaj, pa moram težko delati na polju. — Na mesec imam 80 Din. Porabim pa na leto najmanj 3 pare perila (par je srajca in spodnje hlače), ki me staneta najmanj 150 Din; dvojne goveje čevlje — najmanj 240 Din; dva predpasnika — najmanj 30 Din; kapa 20 Din; obleka za dom 250 Din; nogavic pa mi hlapci navadno ne poznamo; za razne malenkosti porabim na leto po 100 Din. Na ta način si na leto prihranim 240 Din. Tako po tri leta skupaj dev-Ijem, da si morem kupiti svetenjo (pražnjo) obleko; zimske suknje ki bi jo krvavo potreboval, pa si ne morem nabaviti. Da bi si kaj prihranil ni misliti, na ženitev še manj čeprav sem že star 28 let. — Služit pa sem šel zato, ker nismo imeli doma kaj jesti in se ne bi mogel niti teh par dinarjev zaslužiti ko kmet nima s čim plačati delavca in raje sam gara in pusti mnogo del v nemar. Moja mati, vdova, 65 let stara, ki jo je delo žt potegnilo v dve gubi, in brat, 22 let star, živita v razdrti koči in imata eno kravo, svinjo in dva orala zemlje.
Pozdravljam vse slovenske hlapce Južek.
cev ostane ena velika ničla. Kje pa je obleka, perilo in obutev? Kaj pa naj dam za kulturne, prosvetne in druge svrhe? Nič. A stanovanje, kaj pa z njim? Kaj pa, če bi nas eden še moral podpirati ali vzdrževati svoje starše? Kako bi naj vsi skupaj živeli in s čim? Ali se bomo res vedno samo spraševali, kako naj živimo? Stopimo na pot, katero nam kažejo »Mlada pota", v borbo za pravo življenje.
Beseda deklet
lipoved pletilje
Zaposlena sem pri podjetju K. Soss v Ljubljani. Poleg mene zaposluje isto podjetje še 29 pletilj in šivilj, ki delajo pod istimi pogoji kot jaz. Moje, oziroma naše trpljenje pa je ogromno in sem se zato odločila, da olajšam svoje srce z izpovedjo in Vam opišem, v kakšnih razmerah delamo in živimo. Povsod čujemo, da razsaja grozna pošast, čije ime pozna že vsak novorojenček in katera se imenuje kriza, le pri našem podjetju se ne pozna drugje nego samo pri delovnih mezdah. Naročil ima naše podjetje ogromno, tako da moramo delati dostikrat po 12—14 ur dnevno. Kljub temu, da je po zakonu predpisan 8 urni delovni dan, ga naš šef ne spoštuje. Delamo na akord, to je, čim več izdelkov katera izgotovi, tem več dobi ob koncu tedna. Zato pa vse napenjamo svoje mišice do skrajnosti, ker so akordne postavke tako minimalne, da se o njih sploh ne da govoriti. Kljub temu, da postavljamo vse svoje moči v službo stroja in da delamo ob stroju, ki funkcionira biezliibno, zasluzimo ob 8 urnem delavniku jedva 150 dinarjev tedensko. Iz tega sledi, da nev zaslužimo niti toliko, da bi si privoščile vsak dan gorko kosilo, kaj še, da bi obiskale kdaj kino ali kako drugo zabavo. Toda ni dovolj, da nas zatira podjetje, udaril nas je povrhu tega še zakon, ki predpisuje 3 letino učno dobo za vajenke. Zato si je podjetje najelo sedaj že 6 vajenk, katerih honorar je naravnost nesramen. Še bolj nesramno pa je dejstvo, da pletilne vajenke sploh ne obiskujejo nobene obrtno-nadaljevalne šole in so zato brez vsake teoretične izobrazbe. Kot sem zgoraj omenila, zaslužimo okrog 150 Din tedensko, tako, da znaša mezda za eno uro ca. 2.70 Din. Zakon predpisuje za čezumo delo tudi procente, toda za take določbe ima naš šef gluha ušesa. Ne samo, da nam tako nesramno plača in da nam ne plača procentov, temveč ostaja nam celo dolžan še na zasluženih mezdah za ves mesec nazaj. Sploh pa izplačuje zelo neredno. Ako je kaka delavka zelo nasilna, dobi kakega kovača, katerega se ji vrže kot miloščino. Šef se vedno izgovarja s krizo in pomanjkanjem denarja, kljub temu da ima pri izgotovljenem izdelku več kot 100 odstotkov dobička. Za ilustracijo naj navedem samo en primer:
Šefa stane volna za pulover prbližno 50 Din, pletilja in sploh vse osobje, ki ima opravka z njim ga stane
9 Din, drugi režijski stroški ga stanejo okrog 20 Din, tako da ga stane pulover največ 80 Din. Proda ga pa za 160 Din. Iz tega lahko vsakdo sam vidi, ako še drži ugovor: »Ni denarja — kriza jel"
Poleg šefa pa nas priganja še delovodkinja. Ona zelo pazi na to, da so delavke pridne in ne postopajo.
—	Tako sem na kratko opisala vse naše trpljenje. Nisem pa hotela s tem člankom javnosti prositi nikake milosti, temveč sem napisala teh par vrstic le v toliko, da bodo vedeli vsi, ki kupujejo volnene izdelke, da se vsakega drži kaplja srčne kvi, katero smo me pustile pri delu.
Obračamo pa se na javnost z apelom, da nam stoji ob strani in pomaga zboljšati naš gmotni položaj!
Pletilja.
Zakoni, ki pospešujejo brezposelnost.
V	Nemčiji je stopil z novim letom v veljavo zakon, po katerem je moralo okrog 35.000 služkinj „v zaščito nemške časti in nemške krvi" pustiti svojo službo v židovskih družinah. Večina teh nima nobenega upanju, da bi dobile službo drugje. Toda vlada, ki izdaja tako modre zakone, je poskrbela tudi za to. Osnovala bo posebna — taborišča za brezposelne služkinje, ki jih čitatelji že poznajo iz ene prejšnjih številk »Mladih poti",* ali pa jih pošljejo na delo za hrano in stanovanje na bogata veleposestva, od koder se jih 60% vrača nosečih ali okuženih od spolnih bolezni.
Napredek žen v Hitlerjevi Nemčiji. Letos je na nemških univerzah vsega skupaj 1500 študentk. Leta 1932-33 jih je bilo 3652. Število vseh študentov se je skupno zmanjšalo za 4000.
Žena last države. Na podlagi novega zakonika, ki se pripravlja v nacijski Nemčiji, je vsaka zdrava in normalna ženska, vsako dekle na Nemškem — »last države" in njena prva dolžnost je, da narodi čim več otrok za državo. Nobena ženska ne sme smatrati, da je privatna oseba, ki sme s seboj razpolagati, kakor sama hoče.	»Prosveta".
Ženska enakopravnost v Češki. V osnutku novega češkega zakonika je nekaj novih določb glede alimentacije. Odslej bo tudi žena, ki ima svoje dohodke, dolžna skrbeti za moža, ki bi bil bolan, brezposeln, ali pa kako drugače nesposoben se sam preživljati. Pri ločitvi ali razporoki sme nedolžni zakonec zahtevati od krivega primerno odškodnino.
Štev. 3.
„MLADA POTA“
Stran 3.
Diiaki
Klasična gimnazija v St. Vidu nad Ljubljano
Mislim, da je tudi glas z naše gimnazije umesten In potreben, potreben zato, da zve javnost in tisti, ki zavod upravljajo, da se tudi zavodovi gojenci živo zavedajo, da ni vse prav in dobro in v soglasju z božjo voljo, kar se v zavodu dogaja.
Kar se šole tiče, je naša gimnazija podobna vsem drugim. Učni načrt mora biti enak javnim zavodom in zato je popolnoma umevno, da se mora diijak ubijati s stvarmi, ki so nepotrebne, in katere podajajo profesorji z metodami, ki so bile veljavne pred tridesetimi leti, a so danes popolnoma zastarele. Nič novega tudi ni, če mora dijak spoznavati bajno lepoto latinskih in grških klasikov ob najrazličnejših in najbolj kompliciranih slovničnih oblikah, da je v zgodovini najvažnejša letnica itd. To so stvari, ki so večinoma povsod enake. Eno pa ima naša gimnazija: da se upira in na vso moč brani uvajanja srbohrvatskih učnih knjig.
Bolj zanimivo in važnejše kot šola sama pa je internat, ki je s šolo tesno povezan. Vsi dijaki naše gimnazije so gojenci zavoda sv. Stanislava. Zunanjih dijakov ni. Kakor vsak internat, tako vzgaja tudi ta posebno vrsto dijakov, ker jih obdaja svojstveno vzdušje.
V začetku šolskega leta se zbero vsi dijaki v kameli, kjer -jim gospod vzgojni vodja prebere pravila, katerih prvi paragraf se glasi:
V zavod sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni mladeniči, sinovi zakonskih staršev, o katerih je upati, da se po končanih študijah posvete duhovnemu stanu.
Po tem se ravna tudi vsa vzgoja od prvega do osmega razreda. Značilno je tudi to, da se med prvošolcem in osmošolcem ne upošteva pri vzgoji nobena bistvena razlika niti leta niti naravni razvoj. To prav gotovo slabo vpliva na mladega človeka in ga ubija.
Hišni red se prične zjutraj z mašo in zvečer se zaključi z večerno molitvijo. Ostali čas pa je razdeljen na večje in manjše dele in precej ga odpade na vspodbudne pridige in moralne lekcije, ki so prikrojene po večini tako, da se vzgajajo dober duhovniški naraščaj. Saj kakor pravijo, v duhovski stan ne smejo silit!, a vendar se prepogosto zgodi, da se tak pritisk izvrši. Značilen je tale primer: Nekdo je prosil naj se mu zniža letnina. Ko je prošnjo -dobil vrnjeno je bral odgovor nekako takole: Ako bo prosilec tako značajen, da bo doplačal ostalo, če ne bo šel v semenišče, se mu prošnja usliši.
Kot vzgojitelji	izven šole so	postavljeni ljudje,	ki
so	prišli ravnokar	iz semenišča	in vedo navadno	o
svetu toliko kot njihovi gojenci. Pogosto je tudi, da so bili sami gojenci tega zavoda. Njim so pravila in hišni red kakor muslimancem koran, da bi skoraj prisegali na nje. Da bi kdo poznal mnogovrstnost mlade duševnosti, ki ravno začne cveteti in se razvijati, ki je ni kar tako mogoče oklepati v okvire paragrafov, to ni -niti misliti. Pred njihovo avtoriteto mora kloniti vsakdo, ki ni vzgojitelj ampak le gojenec in zaito je umljivo, da vlada med gojenci in prefekti neko protivno stanje. Seveda z leti tudi -mlad človek otopi.
To je tudi eden izmed vzrokov, da se je razpasla že	od nekdaj med	višješolci neka	duševna otopelost,	ki
se	kaže v tem, -da nimajo dijaki	nikakega interesa	za
sodobna vprašanja in sploh probleme, ki jih ne vsebuje ozki in nepopolni okvir učnega načrta. Da je to dejstvo resnično, vidimo prav nazorno iz dela v društvih na gimnaziji. Zavod ima poleg oficielnih organizacij še svoje posebno društvo „Palestra“, ki ima tudi svoj rokopisni list ,,Domače vaje". Kljub temu, da imajo dijaki možnost dela ne delajo ali delajo bre-z interesa, zato se vedno bolj očituje želja naj že to životarjenje preneha. A to bi bila velika škoda za zavodskega dijaka, ker s tem bi mu bila odvzeta edina možnost samoizobraževa-nja, ker bi lahko s korenitimi reformami vendarle dosegli pozitivne rezultate.
Samoizobrazba in poglobitev v sodobne probleme, ki pretresajo ves svet, pa sta tudi dijakom iz Št. Vida nujno potrebni, ker bo tudi on stopil nekoč v resnično življenje, katerega danes komaj sluti, ker so vsi zunanji vplivi strogo cenzurirani in kontrolirani. Življenje Pa gre svojo pot in zato ni čuda, da marsikateri razočaran zaide na pot vsestranskega propada ali tudi duševne otopelosti. Drugi pa spoznajo že v zavodu, da je svet le drugačen in ti se razvijejo v močne odporne duhove, ki pa navadno ne najdejo dobre besede in razumevanja pri svojih vzgojiteljih. Ljubši jim je mehak materijal, ki ga lahko po svojih željah izoblikujejo.
Za ilustracijo se naj še dotaknem uprave zavoda. Dijakov na zavodu je okrog 350. Vsak bi moral plačati 6000 -Din. Vendar je marsikomu letnina znižana na 3000 do 5000 Din. Nekateri plačajo tudi manj ali so celo zastonj. Poleg tega ima izavod zemljo in nekaj privatnih hiš, ki jih oddaja v najem. Hrana, dijaška namreč, pa je vedno slabša, tako da so obolelosti na prebavilih vedno pogostejše. Pogovori z uslužbenci tudi pričajo, kako slabo in neokusno, da, nehigijenično se hrana -pripravlja. Vendar temu ni pomoči, ker vsakdo, ki se pritoži, dobi očitek nehvaležneža ali „za vas je še to predobro". A to je eno izmed važnih vprašanj zavoda, ker ni nikaka „milost božja" -da je kdo dijak zavoda, kakor trde nekateri naši predstojniki, ampak je zelo zvezano z našimi gmotnimi sredstvi in z našim življenjskim vprašanjem, pa bodisi z duhovnega ali fizičnega -ozira.
Gojenec.
Tehniška srednja šola
Nedvomno vas bo zanimal pojav, ki je gotovo edinstven na naših srednjih šolah. Je to že tradicijonalni spor med gradbenim ter strojnim in elektrotehniškim odsekom tehniške srednje šole.
Kdor ne pozna razmer na našem zavodu, bo vprašal odkod ta nesporazum. Vprašali boste gradbenika, zakaj ne bi bil predsednik katerekoli organizacije elektrotehnik. Začudeno vas bo pogledal ne da bi našel odgovora na vaše vprašanje. Pri volitvah bo volil proti strojno-elektrotehniškemu kandidatu pa naj si je ta priznan kot požrtvovalen borec za dijaško stvar.
Kot sem omenil, je ta borba že tradicijonalna ter je posledica nasprotja prejšnjih šolskih generacij. Vzrok tega razkola na-m ni znan. Nedvomno je temu mnogo doprineslo zapostavljanje gradbenega odseka s strani strojnikov in elektrotehnikov pa tudi njihovih profesorjev. Profesorji stroj-no-elektrotehniških odsekov še -sedaj svetujejo svojim slabim dijakom, naj se vpišejo v gradbeni odsek, kjer bodo lažje shajali. Naravno je, da se ti čutijo omalovaževane medtem, ko jih ostali gledajo zviška. Zato si pri vsaki priliki poiščejo zadoščenja.
Kam vodi to grupiranje smo že večkrat videli, posebno v društvenem življenju naših organizacij. Te so postale pravo torišče medsebojnih -bojev. Nihče ne dela za njih razvoj, v njih vidijo le orožje v borbi -proti tovarišem. Ni čudno, da je v takih razmerah društveno življenje domala izumrlo-.
Dovolj imamo primerov te nezdrave borbenosti. Naj omenim lanski občni zbor F. S. Seveda sta bili samo dve listi: s trojno-elektrotehniška in gradbeniška. Ti so bili v manjšini in videč, da so brez izgledov na zmago, so demonstrativno zapustili občni zbor ter vložili pri di-iektorju priziv, češ, da se ta ni vodil v redu. Sklicali so nov občni zbor, ki se je vršil pod nadzorstvom direktorja ter se tudi brez vsakega incidenta zaključil. In kako je delal ta odbor nam najbolje pokaže izjava predsednika na letošnjem občnem zboru: „Delali smo malo (nič!), ker se ni dalo delati".
Tako propada podružnica F. S. od leta do leta in vse to vsled nesoglasja med člani. Mesto da bi volili najsposobnejše in najdejavnejše ljudi izbiramo fanatike, ki jim društvo ni nič drugega kot sredstvo za dosego osebnih teženj in podžiganja sporov med dijaki.
Tudi v razvoju komaj ustanovljenega aero-kluba je ta spor ena glavnih ovir. Ze takoj po ustanovitvi so se pričele borbe. V odboru so bili izkhično sami elektrotehniki. Strojniki so molčali med tem, ko je med gradbeniki vrelo. Pred Božičem je bila na izrednem občnem zboru izrečena nezaupnica komaj sestavljenemu odboru.
Medtem, ko so se čas in moči izrabljale v medsebojni borbi, je delo v delavnici malone počivalo. Delali so le redkoštevilni pristaši starega odbora. Prav je dejal pokrovitelj kluba, prof. Nardin: „Več pravega dela in manj besedi!"
Koliko bi lahko med tem naredili, koliko koristili sebi in drugim. Borili smo se, ne da -bi vedeli zakaj in po vsaki borbi smo bili slabši, vedno so bile potrebne žrtve. Nismo se zavedali, da nas čaka isti življenjski -boj, iste težave, da imamo skupnega sovražnika, tako gradbeniki kot strojniki in elektrotehniki. Ali res ne bomo spoznali tega, kar je spoznalo nešteto drugih — Le v slogi je moč!
Vsi tehniki stojimo sedaj pred trenutkom, ko se bo odločila naša bodočno-st, naša življenjska pot. Tovariši iz Beograda, Zagreba in drugod nas pozivajo, naj vstopimo z njimi v borbo za pravico mladine, za njeno enakopravnost. Zahtevali bomo to, do česar imamo pravico,, to kar se nudi vsakemu srednješolcu — pravico do vpisa na univerzo.
Da dosežemo ta cilj je predvsem potreben sporazum med nami.
g? * §
rt
,r-K
'5-H«
rt
O
rt
E
rt
25
td
rt
i—■
rt"
*
C
D9
Fr1
5* ,
if o
p rt
i &
' <
1 o
rt O-3 P
O N
cL 25
s
rt
v B
0 o trt Sr
*■+- h-
K* £2
S-
S- N
55
« rt
m!
OJ
Ch. g
1 ST I P-
cn ■o
o
&
rt Se«* m • ZL,
<1
PJ
S-H*
rt
Ul
CD
tr
M*
P
P
Cl
r-K
n
s.
rt
rt
«3
M*
PT
O
3
rt
c»
Mladina hoče mir
29. februarja in 1. marca je 316 delegatov iz 23 držav na kongresu za mir v Bruxelesu, kamor so se zbrali na poziv nekaterih znanih pacifistov kakor so: Lord Cecil, Selma Lager-lof, Romaine Rolland, Victor Bach, Jaques De-lahoclie in drugih povedalo svoje mnenje. Tudi hrvaška in srbska antifašistična in pacifistična društva so poslala 5 delegatov, žal pa so slovenska društva tako revna, da niso mogla zbrati toliko denarja, da bi poslala svojega zastopnika. Pač pa so poslala solidarnostno brzojavko. Delegati na kongresu so predstavljali 220 mladinskih organizacij, raznega svetovnega in političnega prepričanja s skupno 15 milijoni članov.
15 milijonov mladih ljudi je povedalo, da je mladini potreben mir in da se bo znala boriti za njega. Obsodili so napadalce v Afriki in Kini in pozdravili sankcije ter zahtevali njih razširitev. Posebno važen je bil govor delegata italijanske antifašistične mladine, v katerem pravi: »Italijanska mladina noče afriške vojne. Ona ve, da to ni izhod iz njene situacije. Ve, da je samo borba proti fašizmu, borba za mir.“
Prav tako važna sta bila govora predstavnikov nemške katoliške mladine in antifašistične mladine iz Avstrije. Reševali so vprašanja sredstev in poti borbe za mir, o katerih mora pa mladina vseh držav v svojih organizacijah razmišljati in postaviti stvaren načrt dela za ohranitev miru. Sprejeli so soglasno resolucijo, v kateri obsoja mladina vsega sveta vsako tlačenje zlasti mladih ljudi radi njihovega svetovnega, političnega in verskega prepričanja, vsako preganjanje in kulturno nazadnjaštvo sploh.
Odgovorili so Musoliniju na njegov „Apel študentom", v katerem jih poziva, da obsodijo politiko sankcij. Naglašajo, da je našel odziva med mladino. Toda tako, da bo mladina še po-jačala borbo za ohranitev miru in mednarodne pravice, nastopila proti trgovcem s topovi in petrolejem, podpirala Društvo narodov, ter pomagala napadenemu abesinskemu narodu.
Poziv, ki ga bruxellski kongres pošilja v svet mora zbuditi vso mladino, ki stoji še pasivno ob strani, poziv: „Ustvarimo skupnost živih, da ne bomo v skupnih grobovih ustvarili skupnost mrtvih.11
Pokadili so lani v Ljubljani in okolici za 33 milijonov 361.000 Din tobaka. Predlani so pokadili za 38,500.000 Din, pred krizo pa celo za 45 milijonov dinarjev.
Kultura
Knjige in časopisi
Mirko Jelenčič: Dječurlija.
Biblioteka Glasa omladine je izdala v knjižici Je-lenčičevo Dječurlijo. Mesto predgovora je pesem »Fakini", katero smo priobčili v zadnji številki „M. P.“. Opisuje življenje otrok,, ki se delijo v dve grupi: eni poleti hodijo bosi, v razredu so navadno najslabši, kradejo jabolka, obleko jim krpajo, stanujejo po kleteh, vedno so na cesti itd. Drugi pa poleti niso bosi, v šoli so najboljši, imajo guvernante, starši so bogati, obleko dobivajo novo itd. Skupna lastnost obeh pa je: eni sovražijo druge. „Dječurlija“ prihaja v stik z raznimi „nezaželjenimi stvarmi", katere jim vedno nekaj vsiljujejo, kar oni imenujejo vzgoja. Iz teh odnosov se rodijo razne dogodivščine, katere opisuje — ki so tako tipične, da skoro vsak vidi sebe. S preprostimi besedami nam približa otroka — pokaže res pravo življenje. Knjiga stane 5 Din in jo priporočamo. (Clas Omladine, Zagreb, Jurišiče va la).
Prof. St j. Pavletič: Radnička muzika.
11.	številka Popularne biblioteke Po-bi obravnava delavsko glasbo, kjer v uvodu avtor povdarja važnost delavskih glasbenih in pevskih društev, v katerih naj delavska pesem poveže člane v čvrsto zajed-nico, goji in usmerja čuvstva ter razredno zavest. Razpravlja o razvoju glasbe — utemeljuje trditev, da potrebe družbe določajo cilj in oblike glasbe ter povdarja važnost besedila. Odločno nastopa proti kiču v umetnosti in šlagerom, ki uspavajo ljudi s sladkimi melodijami, ki prikrivajo resničnost. Tej lažni umetnosti je nasprotna delavska umetnost, ki kaže resnično življenje in budi množice v borbo za pravice. Obdela prilike, kakršne so pri nas, daje navodila delavskim zborom — orkestrom, kaže silo — umetniško vrednost naših narodnih pesmi, zlasti tistih, ki dajejo vero v bodočnost in kažejo odpor kmetov proti izkoriščevalskim grofom. Posebej opozarjamo na poglavja: kako se vodi zbore, orkestre, kako se zbirajo pesmi za delavsko mladino, ki jih naj prečita vsakdo, ki se zanima za glasbo, posebno člani delavskih kulturnih, glasbenih in pevskih društev. Naroča se pri Popularni Biblioteki, Zagreb, De-želičeva 49. Cena 2 Din.
Prof. Duro Bratic: Biologija i napredak.
Pri „Popularni biblioteki" (Zagreb, Deželičeva 49) je izšla nova knjižica (št. 12—13) »Biologija i nnpre-dak“. V precej jedrnatem slogu podaja nauk o življenju, o razvoju, svojstvih in sestavu rastlin, živali in ljudi. Vse od postanka življenja do visoko razvitega človeka nam podaja osnovne pojme te važne panoge znanosti in nas uči te probleme pravilno gledati. Knjižica ima 64 strani, je hrvaška in ima sledeča poglavja: „0 postanku živih bitij in sestavi žive tvarine", „Razvoj in imena živih bitij", „Izvor človeka in človeške skupnosti", »Biologija in družba". Na koncu pa ima tolmač, ki razlaga vse težje izraze in tujke. Ker knjižica obravnava vprašnje, ki ga moramo vsi poznati, jo toplo priporočamo. Cena 4 Din.
Film
Petrogralske bele noči
vrtijo v Ljubljani. Obdelan je ,po DostojevSkem. Jegor, talentirani umetnik noče služiti plemičem kot hlapec in razveseljevač, a svojo iluzijo o svobodi plača z velikim trpljenjem in razočaranji. Končno pride do prepričanja, da ni nikogar, za kogar bi ustvarjal umetnost. Njegov tovariš, ki se uklanja gospodi se proslavi, a on ponižan in obupan rbeži iz svojega stanovanja od umirajoče žene in prerano dozorele hčerke in čuje, kaiko povorka robi-jašev na poti v Sibirijo poje njegovo pesem. Dobro je obdelana misel, kako je umetnost odvisna od denarja in mogočnikov in da je prava umetnost danes tlačena. Tudi glasbeno je ta ideja v vodilnem motivu dobro podana. Med piskajočim tonom zavija melodija kot jok v brezupni puščavi. Vendarle pa so nam nekateri drugi ruski filmi povedali minogo več in tudi umetniško stojijo nad tem.
Razdelitev zemlje v Španiji.
85% španskega prebivalstva, ki živi od poljedelstva posedujejo vsega 13% zemlje; to so dninarji, bajtarji in mali kmetje. Ostalih 15%, ki odpadejo na veleposestnike, imajo ostalih 87% obdelane zemlje. Od teh je 1% (50.000 posestnikov), ki posedujejo več zemlje, kot vseh ostalih 99%. (Miloš, Problemes agraires).
Šport
Olimpijada preložena
Župan mesta Philadelphia v USA, David Wilson je poslal predsedniku mednarodnega olimpijskega odbora v Parizu, Baillet- Latourju, brzojavko, v kateri predlaga, da bi letošnje olimpijske igre preložili iz Berlina v Philadelphio. V pariškem tisku, posebno v konservativnem, zelo razmotrivajo vprašanje, ali se naj Francija pri sedanjem položaju udeleži olimpijskih iger v Nemčiji. (Pragger Presse 13. 3. 1936).
Planica
Štrajk tehnikov v Varšavi.
Štrajk študentov politehnične visoke šole v Varšavi, se je po trodnevnem trajanju zaključil. Stavkajoči so danes opoldne zapustili poslopje, ker jim je senat zagotovil, da bo ugodil njihovim zahtevam po znižanju šolnine in taks. Potem, ko so zapustili poslopje, so napravili obhod po glavnih ulicah, vendar pa jih je policija razgnala. V zadnjih urah štrajka so študentom, ki so od vsega začetka radi
policijske zapore bili brez hrane, iz več malih aero-planov varšavskega Aero-kluba vrgli s padali 2000 zavojev živeža na dvorišče poslopja. (Pragger Presse
12.	3. 1936).
Nizozemski študenti za demokracijo.
Študentovske organizacije različnih političnih in verskih opredeljenj so se združile v »Splošno demokratično študentovsko zvezo". Pristopile so naslednje organizacije: S. V. A. (Študentovska mirovna akcija), V. D. I. O. (Svobodomiselna demokratska mladinska organizacija), J. L. B. (Mlado-liberalna zveza), A. F. S. C. (Antifašističen študentovski komite), V. C. S. B. (Svobodna krščanska študentovska zveza) S. D. S. C. C. (Socialdemokratski študentovski komite).
Gimnazijec, Ptuj. Tvoj oris giinn».a*Jskega življenja od začetka šolskega leta do danes je, oprosti, nekoliko prepovršen, jedro je dobro in zanimivo. Poskusi še enkrat stvar obdelati in pazi, da bo toliko razumljivo, da bo tudi Neptujčan takoj razumel v čem je bistvo. V ostalem pa računamo na tvoje stalno sodelovanje.
Uradnika Del. Zl)., ki se je oglasil v uredništvu pred enim mesecem, v svrho sodelovanja vabimo na ponovni pogovor.
15. marca t. 1. so se vršile na Planiški skakalnici tretje mednarodne skakalne tekme. Vodstvo teh tekem je letos prešlo od JZSS na društvo „P!anica“, ki se je osnovalo pričetkom letošnje smučarske sezone. To društvo je z lastnim kapitalom popolnoma preuredilo in povečalo veliko skakalnico ter poskrbelo tudi za reklamo. Že mesece pred prireditvijo je dnevno časopisje pelo slavo veliki skakalnici, bila je predmet, o katerem se je poslednje čase največ pisalo. Sodelovali naj bi najboljši skakači sveta in vsi smo 'z zanimanjem spremljali pogajanja prireditelja z norveškimi zvezdami. Ti so pristali na svojo udeležbo in uspeh je bil zagotovljen. Med tem, ko je društvo sklenilo z norveško smučarsko zvezo pogodbo za skoke na 60 metrski skakalnici so naši časopisi (z vednostjo društva ,Planica") pisali o fantastičnih znamkah do 120 m. Šele zadnje dni je društvo obvestilo Norvežane, da mala skakalnica vsled slabih snežnih razmer ni uporabna in se bodo skoki vršili na veliki skakalnici vendar ne s polnim zaletom. Norveška srn. zveza je na to pristala vendar z omejitvijo, da ne bodo najdaljši skoki presegali znamke 80 m. O teh pogodbah ni bila naša javnost niti malo poučena in vsi smo bili prepričani, da je stvar najlepše urejena. Toda med organizatorji in Norvežani ije prišlo do nesporazuma in tako je vseh 15.000 gledalcev zaman nestrpno pričakovalo glavne atrakcije dneva — Norvežanov. Videč, da se njena pričakovanja ne bodo uresničila, j je pričela množica ogorčeno demonstrirati in norveška zastava je že bila na tem, da sramotno zdrči z droga. | Ogorčenje neinformirane množice de bilo razumljivo, vendar Norvežanov ne zadene prevelika krivda. Res je, da so se istega dne vršile na Norveškem skakalne tekma' kjer so skušali postaviti 100 m. Zato je njihovo stališče napram naši prireditvi popolnoma razumljivo. Lc bodimo odkriti. Tudi mi ne bi dovolili našim tekmovalcem, da bi na tujih prireditvah postavljali rekorde v istem trenutku, ko se ta skuša doseči doma. Če bi bili gledalci pravočasno poučeni o tem bi gotovo mirneje vzeli na znanje odpoved Norvežanov, ki so res igrali z odkritimi kartami. Krivda zadene Je vodstvo prireditve, ki je Norvežane porabilo kot reklamno sredstvo in očigled-no je, da je bil šport postranska stvar.
Dol z znanostjo! Živio nevednost!
Nacional-socialistična vlada je izdala novo listo pisateljev, ki jih je »dala na indeks" Med njimi či-tamo tudi ime: Ernst Haeckel. Ilaeckel je bil eden največjih nemških znanstvenikov prejšnjega stoletja. Z 31 leti je bil imenovan za univerzitetnega profesorja, in predaval zoologijo (živaloslovje). Njegovi izsledki na polju darwinizma in razvojne teorije so odprli znanosti neslutene možnosti raziskovanja postanka človeštva in živalstva. Jasno je, da današnja prirodoslovna znanost temelječa na trdnih Haeckel-jevih temeljih popolnoma pobija vse fašistične buda-losti kot rasno teorijo, nemško Herrenrasse in slično. Zato mora pač fašizem nastopiti proti znanosti in jo
—	prepovedati.
Narodna banka.
Narodna banka je imela lani 33.7 milijonov Din, predlanskim pa 31.4 milijone Din čistega dobička. Od tega dobi 10 milijonov država za udeležbo na dobičku, 21.8 milijonov Din pa ostane delničarjem.
Ameriški vojni proračun.
Skupščina je sprejela proračun za vojsko 540 milijonov 146.506 dolarjev (3(> milijonov več kot lani). Samo z razliko pred letošnjim in lanskim proračunom bi lahko zgradili 1350 trostanovanjskih hiš ali pa za tekoče leto preskrbeli četrt milijona ljudi.
Odgovori uredništva
Angela Š., služkinja, Ljubljana. Razveselili smo se, da si se odzvala pozivu na mlade služkinje za sodelovanje in dopisovanje v naš list. Ker pa smo že v dveh številkah razpravljali o služkinjah, nismo mogli dopisa priobčiti. Priti morajo do besede še druga dekleta. Opozorili bi te le, da nam prihodnjič pišeš, namesto o splošnem položaju služkinj, o kakšnih zanimivih dogodkih iz svojega življenja, o kaki krivici, ki te doleti, ali o uspešnih borbah za izboljšanje, da se bodo druge na tvojem primeru učile, ali o poselskih organizacijah in njihovih akcijah.
F. J., vajenec, Ljubljana. Tvoja pesmica »Brez posla" je premalo podprta z dejstvi iz življenja brezposelnega, in govori preveč na splošno o gorju in nesreči. Omenjati bi moral v -čem je gorje in nesreča brezposelnega.
Pesmice »Svoboda" pa nikakor ni mogoče priobčiti. Saj vendar veš, da o taki lepi svobodi danes niti misliti ne smeš, kaj šele, da bi o njej pisal. — Bolj bi si želeli dopisa o dogodkih iz vašega življenja, vaših akcijah, vaših organizacijah in vajeniških domovih. — Vsekakor se pa oglasi čimprej ob uradnih urah v uredništvu, da se o vsem tem podrobneje pogovorimo.
Po-točič, kmetski fant, Posavje. Tvoj dopis opisuje splošen položaj viničarske in vinogradniške mladine. Čeprav je dopis zelo podroben in podprt z dejstvi, ga vendar nismo mogli priobčiti, ker nam splošen položaj te mladine opisuje članek v eni prejšnjih številk. Življenje viničarjev in bajtarjev, ki se preživljajo s krpo vinograda je pa v glavnem enako pri vas v posavskih gričih, v Halozah, dolenjskih vinogradih in Slovenskih goricah. S tem pa še ni rečeno, da nam je dopis iz vaših krajev nepotreben. Nasprotno! Zelo bi si želeli poročil o vaših dnevnih dogodkih, vaših načrtih, delu za izboljšanje, bojev in sličnem.
Ljubivoj Ravnikar in Stane Kumar, slikarja, Ljubljana. Vajina pripravljenost za sodelovanje v listu nas je razveselila. Želeli bi, da se zglasita čimprej v uredništvu. Pogovorili se bomo o motivih.
X. J., čevljarski pomočnik,. Zlatoličje na Dravskem polju. V tej številki ne moremo priobčiti. Mogoče pozneje. Oglasi se kmalu.
K., brivski vajenec, št. Vid nad Lj. Pišeš nam, da boš v kratkem poslal podrobnejše poročilo. Ko ga sprejmemo, bomo oboje skupno objavili. Torej na delo, tovariš!
Tone Jen..., Ljubljana. Tvoj prispevek »Kje je danes pravica" bomo po možnosti v kratkem priobčili. Vsekakor bi si želeli še kakih tvojih dopisov. Oglasi se osebno!